201. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 1. septembra.
XVII. leto, 1884
Iihaja vsak dan aveeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av s tri j sk o-oge rs ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 Ur. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za i eden mesec 1 gld. 10 kr. Za posipanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po «i kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali  vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „GledaliSka stolba". Upravu i št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove", da pošiljanje ne preneba.
„SLOVENSKI NAROD"
ve\ja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„  četrt leta .   . .....3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„  pol leta   .... v   ...   8   „   — „
„  četrt leta........4„   — „
„   jeden mesec.......I    „   40 „
Upravništvo „Slov. Naroda**.
V LJubljani 1. septembra.
Jutri teden snide se zopet deželni zbor kranjski in iz vseh krajev ožje naše domovine prihiteli bodo zastopniki narodu v redutno dvorano, da pozdravijo svoje novo izvoljene kolege in se ž njimi posvetujejo o blngru in korist h dežele kranjske. Ugiba se že, kako bode lice sedanjemu zasedanju, se li bodo vsi poslanci pod uplivom vlade tako topili, kakor se topi maslo na solnci, ali se bode pa izcimila vsaj kaka lojalna opozicija.
Tudi mi smo hoteli danes nekoliko razpravljati o tem predmetu, da nam ni došla v roke današnja številka oficijalne „Laibacher Zeitung", ki piše, da v bližnjem zasedanji deželnega zbora ni nobenega mesta več za skrajne elemente bodisi nemške, bodisi slovenske stranke.
To je vender jasno dovolj. Kakor je nekdaj kerub s plamenečim mečem našim prvim starišem zaradi nesrečnega jabolka zabranjeval povratek v blaženi raj, tako je dandanes „skrajnim elementom" prepovedan uhod v redutno dvorano, nasproti jim blišče Dantejeve besede: „Laseiate ogni speranza, voi ch'entrate!" kajti, ko bi tudi prodrli v zbornico, ne bode jim ondu nobenega mesta, in po uradnega lista slovesnej izjavi pričakovati je celo, da po najnovejšem Zagrebškem vzgledu oborožena sila odvede iz zbornice zastopnika narodovega, ki bi si usojal imeti lastno mnenje, pripadati skrajnim elementom.
V omenjenej izjavi je sicer zamolčano, kaj ja znak skrajnosti, a baš ta molk utegne biti marsikomu osodepoln. Brez napotka, kako daleč se sme po potu, ki pelje na ravnost v pogubljenja črno žrelo, zagaziti je kaj lebko v kako skrito zanjko ali pa past, in nehotoma nahaja se v skrajnosti prepovedanej deželi.
Po tem takem bi ne smeli gojiti niti še tako skromne želje, da bi se nam kristalizovala kaka pohlevna opozicija, ker jej je že a limine uhod zabranjen in deželni zbor kranjski bil bi mej VBemi zastopi sveta „unicum", v katerem bi levice niti ne bilo in bi že poslanci na levem centrumu le rahlo si dihati upali.
Dobro vedoč, da 86 nobena juha ne zavživa tako vrela, kakor sr je kuhala, menimo, da je mej željo in izpolnitvijo Še marsikaj vmes in da imamo mej našimi deželnimi poslanci še turih srčnih mož, ki si upajo samostalno misliti in to samostalno misel
tudi javno izražati, ne boječ se opasnosti, da bi se zaradi tega  prištevali .skrajnim elementom".
In ker smo tacega mnenja, usojamo si naših poslaucev pozornost obračat« do jako perečega vprašanja. Ko se je po zimi v državnej zbornici obravnaval VVurmbranda predlog o nemškem državnem jeziku, poudarjali so skoro vsi govorniki z desnice, da ta stvar ne spada pred državni, ampak pred deželne zbore, slednji naj urejajo jezikovno vprašanje v po-samičn'b deželah.
Te misli poprijel Be je z veliko gorečnotjo in energijo deželni zbor dalmatinski in sklenil je v poslednjem zasedanji znani jezikovni zakon, in lli-vatsko-srbskemu jeziku je zajamčena in zagotovljena veljava in obligotnost, katere jo poprej pogrešal in po katerej mi še vedno zaman vzdihujemo.
Bi li to, kar je bilo možno poslancem dalmatinskim, pri nas bilo nemožno, neizpeljivo in zakaj? Analogija govori, da je možno in celo jako naravno, kajti st"vilo Italijanov v Dalmaciji je skoro jednako številu Nemcev v Kranjskej, potreba, da ae uredi jezikovno vprašanje, v obeh deželah jednako nujna, dolžnost poslancev svojim volilcem nasproti pa povsod jednaka. Kar ie slovenskih poslancev v našej zbornici, vsak mora priznavati, da ga je narod izbral le n", podlogi narodnega programa, da mu je z vsemi silami delati in vsako priliko uporabljati v to, da bodemo čim preje tem bolje jednakopravni in da zadobimo svoje, že tako dolgo brez vspeha zahtevane pravice.
Deželne poslance dalmatinske pa treba posnemati tudi predragej „spravljivosti" na ljubo, kajti dokler se bode slednja imela le na jeziku, dejanski pa se germanizaciji odpirala okna in vrata, dokler se bode na vseh koncih in krajih negovala in pestovala le nemščina, slovenščina pa kakor nadležna pa-strku potiskala v kot, dokler se bode navajal nesrečni izgovor, da se naščina zaradi uradnikov ne more uvesti in ne prodre načelo, da so uradniki zaradi naroda, ne pa narobe, tako dolgo o spravljivosti niti resnega govora biti ne more. Ko pa bodemo imeli jezikovni zakon, kakeršnega imajo srečni Dalmatinci, potem pride „spravljivost" ob sebi in ne bode treba več premlevati starih obrabljenih fraz, ki morajo sedaj kot figovo pero zakrivati nagoto danih obetov, in germanizovanja.
Za trdno torej pričakujemo, da se bodo naši poslanci ravnali po vzgledu dalmatinskih energičnih zastopnikov, da bodo to stvar nemudoma sprožili, jo neprestano iu z vsemi silami in sredstvi pospeševali in da ne bodo mirovali, dokler nam neso ii-vojevali dalmatinskemu podobnega zakona.
Ako to store, potem so izpolnili vsaj jeden del s poslani skini mandatom prevzetih dolžuostij, potem bodemo imeli viden dokaz njih hasuovitega delovanja. In ko bi pri tem tudi prišli s kom tako navskriž, da bi jih prištevali „skrajnim elementom", in da bi no bilo več nobenega mesta v zbornici za ".)>', 11,11 jih to nikakor ne ovira in pri njib naporu ne moti, kajti pridobili si bodo varno mesto v srcih svojih voli lev, svojega hvaležnega naroda.
Politični razgled.
Kol ranjr dežele.
"V Ljubljani 1. septembra.
Deželni proračun, katerega bode £ taj«* rak i deželni odbor predložil deželnemu zboru, kaže vseh stroškov za 1885. leto 4,924.914 goid. Če se odštejejo stroški, kateri se bodo pokrili z deželnimi do-
hodki, znaša primankljaj 2.296.379 gold., za pokritje, katerih se predlaga: dohodek od priklad na žganje in pivo 151 250 gold, In, priklado na meso 124 800 gold., 36 °/o priklado na zemljiški, hišni, obrtni in dohodninski davek vkupe v zneskih 882.224 goldinarjev. Tedaj ostaue Se nepokritih 138.105 gld. Po posameznih odstavkih se deželni stroftki tako le razdele: za deželno zastopstvo 16.028, deželno upravo 171.274 gold., policijo 147.695 gold., za zboljšanje kmetijstva 278.040 gold, za šole 1,974.495 gold., za dobrodejne in zdravstvene namene 1,029.471, za dcželnozemeljski olvezui zaklad 604.841 gold.
Pred nekaterimi dnevi imeli so gallšKI Rusini tnbor v Dolini. Sklicalo ga je politično društvo „Rada Narodna". Tabora He je udeležilo dosti Ru-sinov, pa tudi nekaj Poljakov. Posvetovanja bo se vršila v najlepšem redu. Deželni poslanec Roman-ščuk, pater Zaleski in pisatelj Franko so v obširnih govorih stavili razna nasvete za zboljšanje materi-jalnega stanja galiških Rusinov. Dr. Aleksander Oga-novski je pa v dolgem govoru k:ij dobrn naslikal, kako poljska žlabta zatira rusinski narod, kako se deželni zbor in odbor povsod oz>rata samo na Poljake. Rusine pa zanemarjata. Tuko se vsako leto več dovoli za poljsko gledališče v Levovu, kakor za vsa rusinska društvu, zavode, nčilmce in korporacije vkupe. Izjave tega govornika so kaj nemilo dimile Poljake, idusti ker so ga dozdaj prištevali k tako imenovane] zmeruej rusmskej utranki. Tabor je naposled Hklenil, obrniti se do vseh galiških Rasinov, da naj delajo na to, da bode pri prihodnjih volitvah kolikor je mogoče največ Rusinov izvoljenih, in pri vsakej priložnosti podpirati z iz a v. mu, peticijami rusinske poslance v deželnem in državnem zboru.
Pri volitvah za zg«rnJ«-»vH<rl|»kl deželni zbor v nultih in trgih, ki so bile v soboto izvoljenih je 17 liberalcev in 3 konservativci. Liberalci so izgubili jeden sedež. Konservativni kandidati se v več mestih pridobili zdatne manjšine.
Kolikor je do sedaj določeno, predložilo se bode šlezijskomu deželnemu zboru 68 raznih predlop. Najvažnejše i t mej njih so: predloga o napravi ustanov za srednje Šole, predlogu o spremembi §. 24. Ijudskofiolskega zakona, ki so tiče pravnih odnošajev učiteljskega stanu; podpore deželnim kulturnim namenom za I. 1885 ; zakon o zatiranji predeuice in drugih plevelov ; organizacija sanitetne službe; ustanova šole za gluhoneme; zakon o določbi doneskov zavarovalnih diuštev za gasilne društva; razširjenje volilne pravice tudi na petakarje.
V n a n j c dr/air.
Italijanu!«.*' liste jezi, da se Bismarck vedno bolj ozira na Rusijo in Avstrijo, kakor na Italijo. Skoro vsi so iste misli, da alijanca z Nemčijo vedno bolj zgublja vsak pomen. Pritožujejo se, da Nemčija premalo podpira italijanske interese ob sredozemskem morji. Sploh se vidi, da italiianski narod vedno manj mara za zvezo z Nemčijo. Najbrž ne bode več dolgo, ko Be bode ta zveza razbila.
Skoro vsi francoski generalni soveti so že končali svoja zasedanja. Se nikdar ti zastopi neso tako brez vsega hrupa zborovali, kakor letos. Skoro nič se ni slišalo o njih. Bavili so se največ z ekonomičnimi vprašanji, ter pustili so veliko politiko na strani.
Belgijska zbornica je z 80 proti 49 glasom vsprejela šolski zakon, kakor ga je predložila vlada.
Castelar, bivši predsednik španjske republike priobčil je v nekem francoskem listu članek, ki se obrača do vseh romanskih narodov, da bi mej sabo sklenili tako imenovano latinsko zvezo. Namen te zveze bi bil pred vsem boriti se proti vedno razširjajočemu se germanizmu. Že večkrat se je po časnikih priporočala taka zveza, pa nikdar se še ni poskušale jo ustanoviti. Ravno tako bode sedaj tudi samo pri tem članku ostalo. Kom.••uski narodji: so se že preveč odtujili drug družim u in je mej njimi preveč uasprotstev, da bi bila taka zveza možna.
Poslednji   fraiicosko-lilfajalti  boj ima tudi v vojno-znanstveno obzizu   velik   pomen, kajti inuoge novejše /najdbe so bile prvokrat v boji po skušene. Poslednja leta ni bilo nobenih velikih bojev na  morji, a oboroženje   brodovja je  pa   ta čas
vidno napredovalo.   Vendar bode o tach vprašanjih de le potem moč govoriti, ko bodo znane vse podrobnost' boja. Kolikor je dozdaj znano, mora se francoskemu  brodovju in njega poveljniku priznati nenavadno spretnost. Kitajsko brodovje, ki je bilo v boji, imelo je 58 topov, in sicer  dva 21-, jednega 19 , devetnajst  16-, Šestnajst 14- in dvanajst 12 centimeterskih Armstrongovih, Kruppovih inVVhite-worthovih; Francozi ho imeli pa v boji 71 topuv in sicer šest 24-, šest 19-, triinpetdeset   14-, in šest 10-, eentimeterskib. Če so Francozi imeli"vefi topov, pa so kitajski bili težjega kalibra, in poleg tega 80 Be Francozi morali  boriti proti težkim Kruppovim topom poleg arzenala nastavljene pribrežke baterije. Francozi so pa imeli dosti bolj   izurjene mornarje in zlasti bolj izvedene častnike. Kitajskim lad.jam v miru sicer zapovedujejo evropski častniki, v vojski pa vojaški mandarini, ki so pa jako prevzetni, pa še bolj nevedui.   Pomorščaki se pa nabirajo iz naj-nižjih razredov ljudstva, in je njih položaj jako slab ter v vojni gledajo najbolj na to, kako bi pobegli. Tem ljudem   je   zaprto   vsako   evanzovunje, pa tudi  plat a se jim   ..aj  neredno  izplačuje, zato ni Čuda, da nemaju veselja boriti se za domovino, ki za nje tako malo skrbi. V trdnjavah, mimo katerih je moralo  iti  franco&ko brodovjo,  imeli so Kitajci 70 težkih  in  30 lahkih topov, te trdnjave  so pa sedaj vse razrušene. Vrednost Fu-Čevskega arzenala, v katerem je delalo kakih 1800 delalcev,  in je bil po evropskih  pojmih pomorski arzenal tretje vrste, je  bila,   kakor  se   ceni,  42 milijonov frankov, razun   tega je   pa  v  njem   bilo  za   142 milijonov  frankov  orožja.   Bilo je notri 120.000 pušk raznih   novejših  sistem,  muogo   streljiva   itd. — Ne ve se še,  kaj boda storil Kitaj.   Nekateri mislijo, da se bode udal Francozom.  Kitajski listi pa poročajo o velikih vojnih pripravah,   in da velika vojska kmalu udero v Tonking.   Francozje so pa tam že storili vse potrebno, da se zavarujejo proti napadu Kitajcev.   Francoska vlada je iz zdravstvenih ozirov odpoklicala glavnega  poveljnika v Ton-kingu Millota in ga začasno namestila z generalom Briere de l1 Isle.
Angleška ekspedicija, ki pojde po Nilu v Su-rtan bode silnejšu, kakor se je sprva nameravalo. Povišalo se bode na 14 000 mož, katerih pa ven-der le 70O0 pojde v Chartum, drugi se bodo pa potrebovtli po družili krajih ob Nilu. Zapovedoval jej bode general Wolsehy. Ekspedicija prišla bode oko u 7. novembra v Don^olo. — Pred kakimi štirinajstimi dnevi so dva dni ustajniki napadali Chartum, pa se je potem Gordouu posrečilo razkropiti je.
Dopisi.
■z Središča 31. avgusta. [Izv. dop.] (Po vol it v i.) Zastonj čakajoš spretnejše roke, katera bi pobrobnosti naše volitve opisala, skušal bodem jaz o tej nekoliko spregovoriti. Središče oddalo je pri voiitvi 142 glasov — 141 g. prof. Kunsteku in 1 glas Ausserer ju. Čudna res je ta „jednoglasna" volitev, katera bodi v svarilen vzgled vsem našin-cem. ker nam je zopet jeden pnlizovalec pokazal, koliko sme Slovan tujcu upati.
Ko so bili udje volilne komisije imenovani, prične se volitev prvoseduika. Ko dojde vrsta na k nam „privandranega" hanoveranca Venigerholza, (katerega jo vladni komisar v komisijo volil), da voli prvoseduika, mož- ni bil več v stanu svojega patri-lotičnega mišljenja prikrivati, in na vprašanje koga da voli prvosednikom volilne komisije, zavpije: „Dr. Ausserer". Zaničljiv smeh opazil se je na obrazih navzoćuih volilcev, kajti prenaglo smo zazvedeli, .kakov druk farbar trži." Ker pa Veniger-holzu ta „modra" volitev obveljala ni, ko se mu posrečilo ni svojega ljubljenčka za prvoseduika volilne komisije postaviti (kar bi sicer pri najboljši volji vseh navzočnih težko šlo, ker ni bil navzoč in se tudi pred volitvijo ni k nam upai,bilo mu je predaleč) vol 1 ga je potem poslancem.
Njegovi bratranci in sestranci mu sedaj slavo pojo in hvalijo njegovo nemško zavednost, ker nekaj duij po voiitvi ležali sti, kako se govori v njegovi krčmi dve listnici iz slavnega ricetvaroša na razgled. V jedni je baje stalo: nhoeh! dreimal hoch dem herrn Veuigerholz, der es mit 137sloveneu auf-geuouien bat." Pisec tega bi bolje zadel, di bi pisal: noliik'' dreimal gltik fiir den farber Veuigerholz, deu die Slovenen in Polstrau aufgenomen ha-beu." Drugače bi moral doma v Nemčiji kosti glodati.
Mi se pa varujmo tega hinavca, kateri pri vsaki priložnosti upije: vressen brod ich esse, dessen lied singe ich", nedaj je oćituo pokazal — kdo da je. „Svoji k svojim!" naj Nemci njegov „druk" kupujejo.
Iz Ljutomera 30. avgusta, [izv. dop/ (Resno in pravno premišljevanje po volitvah v mestni skupini Ptujski:) Zares je čudno, da je v tej skupini zmagal nemški kandidat
g. dr. Ausserer proti slovensko-konservativnemu kandidatu gonp. prof. Kunstek-u in vse strm1', da je v Ljutomeru dobil prvi 45, in zadnji samo 38 glasov. V sledečem hočemo kratko navesti, kako se je vršila volitev v Ljutomeru in kaj je vse uplivalo za dra. Ausserer-a. V volilni komisiji so sedeli g. Jožef Stever, Ljutomerski nemški župan in razun tega iz nemškega občinskega zastopa za to določena gosp. Anton Michelitsch in Adam Huber obadva Nemca; okrajni glavar Ljutomerski g, Trautvetter je objektivno in hvalevredno — se opiraje na volilni zapisnik, po vrsti, kakor se plačuje najvišji davek, določil izmed navzočnih volilcev Nemca g. dr. Aleksandra Rossitscha in Bledeče Slovence gospode: deželnega poslanca Ivau-a Kukovca, advokata dr. Mrav-Ijaka in c. kr. notarja Štembergera.
Sedeli so sedaj v komisiji 4 Nemci in 3 Slovenci — in nasledek tega je bil, da so bili vsi še tako utemeljeui ugovori „Sloveneev proti temu, ker je volil jeden ali drugi volilec na podlagi mu nepo-stavno izročenega volilnega certifikata — brezuspešni in to temveč, ker je g. okrajni glavar kot politični komisar volilni red za svojo nemško stranko tolmačil celo drugače kakor za nasprotno slovensko.
Tako je n. pr. trdil, da sme samo tisti voliti, ki je pri c. kr. davkariji upisan kot davko pla-čalec in vsled tega je seveda vse slučaj no< prišlo, da je smel g. Ivan Stever voliti dvakrat, je-denkrat v svojem imenu in drugokrat v imenu svoje gospe Emilije, akoravno v davkariji Ljutomerski zastonj iščeš, da bi bila zadnja upisana kot davkoplačevalka (glej štev. 3.) Narobe pa g. Ivan Vučina — Slovenec ni mogel dvakrat voliti, to je jedenkrat v iastuem imenu in drugokrat v imenu svojo žene g. Veronike prej omož. Ivančič, akoravno plačuje zadnja toliko davka (glej štev. 6.), da bi morala dobiti volilni list; pa dobila ga ni, ker bi bil njeni mož Vučina volil g. prof. Kunsteka.
Ravno tako je smel voliti gosp. Anton Pin-terič — volil je dr. Ausserer-a, akoravno je lastnica dotičnega posestva njegova dekla Marija Badner in jo tudi uajdeš zaznamovano pri davkariji, — isto tako g. Jožef Klobučar — volil je seveda dr. Ausserer-a — akoravno najdeš v zapisniku glede pri-dobninskega davka v Ljutomeru glav. knjig (Lager-buch) Štev. 20 še njegovega, če tudi umrlega očeta Auton-a Klobučarja upisanega.
Seveda neso ugovori Slovencev ničesar pomagali.
Kakor vemo iz dobrega vira so smele udove, ki plačujejo zadosti davka, drugod voliti, v Ljutomeru seveda se od g. okrajnega glavarja vdovam ni priznala volilua pravica — ker bi bile po pooblaščencih glasovale za g. prof Kunsteka.
Vse to in umazana — grda agitacija, sredstvom podkupovanja od nasprotne nemške strani, kakor se je že od druge strani poročalo — je tedaj pomagalo, da je g. prof. Kunstek v Ljutomeru dobil samo 28, g. dr. Ausserer pa 35 glasov.
Iz Komna 30. avgusta. [Izv. dop.] (Gospodu J. Hrovatinu, n adučitelju-vod ite-lju v Sežani.) Vi se spodtikate v 198. št. „Slo-venskega Naroda" nad statističnim skupnim pregledom naše čveterorazrednice, priobčenem v „Letnem sporočilu".
Resnici na čast Vam povem, da je bilo letos v začetku šolskega leta 415 otrok upisanih, a koncem šolskega leta pa jib je ostalo še 386 in ne 294, kakor Vi pisarite, — kajti Vi niste šteli 28 otrok I. razreda, koji so se slabo učili, in tudi neste naveli otrok „nad. tečaja". V „šolskem sporočilu" je sicer pri 1. razredu izpuščeno, da se je 16 dečkov in 12 deklic (tedaj skupaj 28) slabo učilo, pa da se je mej šolskim letom 1 deček izselil in da so 3 dečki in 1 deklica umrli, a temu je tiskar sam uzrok, ker je vse to po pomoti izpustil.
— V skupnem pregledu pa je dotično številu otrok
jasno razvidno.
Da je vse to gola istina, se lahko ob vsakej
uri pri meni prepričate, kakor se je prepričal gosp.
c. kr. okrajni šolski -nadzornik v 2. den julija t. 1.,
ko je našo šolo nadzoroval.
Pri tej priliki Vam še povem, da je bilo lotos
v našej šol.skej občini 473 za šolo godnih otrok, in
sicer:
Komen...........157 otrok,
Preserje..........18 r
Mibdol...........30 „
Sveto...........107 „
Ivanov grad........•    49 „
Tomaževica.........58 otrok,
Volč. grad......... 54 „
Skupaj    .   .   .   473 otrok.
To nam svedoči (t. j. 473—415), da 58 otrok Še drugod šolo obiskuje, bodi si, da se uče" rokodelstva, bodi si, da v Trstu ali drugod služijo.
Toliko na Vaš cenjeni dopis v 198. št. „Slo-venskega Naroda", kar zadene prav za prav mojo malenkost, t. j. vodstvo šole; za drugo je Vaš g. nasprotnik — .Slovenskega Naroda" dopisnik — odgovoren. Povedal bi še marsikaj, ker ste se v r Slovenskem Narodu" preveč nad menoj znosili, da si jaz nesem nič zakrivil, a raje molčim, držeč se gasla
našega Levstika, koji pravi: „-----—
modri možaki molče."
Konečno pa še to: bodimo pravi prijatelji, de-lujmo složno za prospeh in razcvit našega šolstva; podpiramo drug rlruzega, bodimo si pravi bratje in odkritosrčni tovariši. To bode koristilo vam, bode koristilo šoli in milemu narodu našemu. Biez zamere ! Anton Leban,
llililllrili Ij V i ulilrlj.
Domače stvari.
— (Mestni zbor Ljubljanski) ima danes zvečer ob 6. uri tajno sejo, v katerej bode obravnaval premembe sedanjega začasnega mestnega statuta, da se iste potem nasvetujejo v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru Kranjskemu.
— (G. dr. vitez Ton k l i) vabi svoje vo-lilce, duhovščino, župane, učitelje in posestnike k javnemu shodu v Sežano v 7. dan t. m. ob 3. uri popoludne, da položi račun o svojem delovanji v državnem zboru.
— (Velika slavnost) katero je včeraj priredila „Narodna Čitalnica" v Kranji v proslavljenje rojstvenega dne presvitlega cesarja, izpala je sijajno in menda ne bodemo rekli preveč, Če konstatujemo, da take veselice v Kranji še ni bilo. Samo iz Ljubljane bilo je blizu 300 osob, vrhu tega p. so prišla društva iz Škofjeloke, Kamnika, Šiške in Šent Vida, da je ves prostrani vrt g. P. Maverja bil prenapol-nen in da mnogo ljudij ni dobilo prostora. Ves program izvrševal se je jako vrlo, ples pa je trajal, kakor že stereotipno, do ranega jutra. Slavnosti udeležili so se razen družin dostojanstvenikov F. M. L. Rheinlander, G. M. Weikhardt, 97. pešpolka polkovnik Nemečič in mnogo druzih čautnikov. Podrobneje o tej prelepej slavnosti poročamo jutri.
— (Tretjega občnega avstrijskega obrtnega shoda) na Dunaji udeleže se od strani Kranjskega obrtnega društva razun društvenega tajnika g. Kunca tudi podpredsednik stavbeni mojster g. Filip Zupančič in odbornik g. Gustav F i-scher. Obrtni shod bode trajal tri dni, namreč 6., 7. in 8. t. m. 6. septembra ob 5. uri popoludne bode pozdravil Dunajski župan g. lihi zborovalce v dvorani starega rotovža. Mej odposlanci kranjskimi udeležil se bode g. Matija Kune pri nekaterih točkah rasgovora in se je že kot govornik prijavil.
— („Zadruge") izšla je 7. številka. Vsebina: Nadzorstvo pri posojilnicah. — Razvoj avstrijskih akcijnih zadrug. — Sistem nacijonalnih bank Zjediujenih držav severne Amerike. — Razne stvari.
— (Deželni zbor hrvatski) bilje včeraj dopoludne kraljevim reskriptom razpuščen in banu je nalog v smislu zakonov razpisati nove volitve.
— (Ukral) je včeraj na sv. Krištofa pokopališči neznan tat nekemu gospodu Žepno uro in verižico.
— (Nova posojilnica v Konjicah) ustanovila se je 19. na. m. Udje načelstva: J. Šepic, trgovec, ravuatelj; dr. Anton Prus odvetnik in Peter D ob ni k, posestnik odbornika; župnik Anton Slatinše.k, pregledovalec račuuov, posestnik Janez Rudolf, njega namestnik. To je peta, letos na Štajerskem ustanovljena posojilnica.
— (Iz Rudolfovega) se nam piše: Že dvakrat je bilo te dni v „Slov. Narodu" omenjeno, da nek davkarsk uradnik, ki čuje na urgermansko ime Wawreczka, v Črnomlji preobrača kozolce, kakor jih je nekdaj za svojega bivanja v Ljubljani, Da se bo pa bolj natanko vedelo, kdo je ta mož, pogledali bomo malo v pretekli čas. To je isti Wawreczka, ki je bil uradnik pri železnici, ki je pa prostovoljno popustil dobro uradniško službo in ustopil pri davkariji kot praktikant in sicer brez VBake plače. Zakaj? Odgovora na to še do danes ni. To je isti Wawreczka, ki je v priliki neke cesarske svečanosti v Ljubljani razobesil že kot cesarsk uradnik veliko-nemško za-
stavo, to je črno-rudečo-žolto. Ta Wawreczka postopa zdaj kot apostel nemškega šulf.rajna na Dolenjskem jako ostentativno in vidi se, da ima muogo denarja, a pri tej priliki pa pozabi popolnem na svoje neprostovoljne „sorodnike", ki že željno pričakujejo, da bi se jih zdaj, ko se mu tako dobro godi, semtrtja malo sponi ujal. Ta Wawreczka koni-petira tudi zdaj za razpisano mesto davkarskega nadzornika in govori se, da mu je finančna direkcija v Ljubljani jako naklonjena. No zakaj pa tudi ne? Vsaj je on nje gore list. Ako se mu posreči, da dobi to mesto, potem moramo res misliti, da živimo v času, ker se nagradujejo pri nas na Kranj-Bkem politični rovarji, apostoli pruskega šulferajna, ljudje, ki sejejo nemir in sovraštvo mej narodom itd., in to vse na račun davkoplačevalcev.
— (Banka „Slavija") sklenila je v mesecih april, maj in junij t. 1. 21225 novih zavarovanj za za 19,960.619 gold. 22 kr. kapitala ter je zato prejela 526 871 gold. 71 kr. zavarovalnine in p-istojbin. Za škode plačala je v teh treh mesecih 157.614 g. 52 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 1,774.960 gold. 77 kr. V posojinicah bilo je v tem času naloženih 269.332 gold. 13 kr.,  na zemljišča posojenih pa 555.934 gold. 27 kr. Gasilne brizgal-nice dobilo je sedem občin. — Od 1. januarija do 30. junija t. !. bilo je sklenjenih 31.098 novih zavarovani za 31,651.547 gold. ter se jo uplačalo zavarovalnine in pristojbin 891 851 gold. 76  kr., izplačalo pa za škode 259.934 gold, 63 kr. — Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin postajajo od dne do dne bolje priljubljena.   Dokaz temu je, da štejejo do konca julija 1884. že 1082 členov, ki 80 »kupno zavarovali 150.623 gold. 80 kr. pokojnin in zato obvezali se uplačati 622 443 gold. 14 kr. ulog. —  Tudi zastopniški pokojninski  fond se izdatno in bitro množi, kajti koncem junija t. I. imel je že 43.832 gold. 58 kr. premoženja.  — Konečno naj omenimo še glede zavarovanja življenja nekaterih važnih sprememb, o katerih nam poroča glavno ravnateljstvo banke „Slavije." Od sedaj zanaprej bodo se namreč vsem onim za slučaj smrti ali doživetja zavarovanim Članom, katerih zavarovalne pogodbe so bile vsaj tri leta že v veljavi, koncem vsacega leta izdajale posebue listine, iz katerih bodejo razvidne vrednosti zavarovalnih pogodeb, ko bi se ponehala plačevati zavarovalnina, ali pa, ko bi jeden ali drugi hotel svoju polico banki nazaj prodati.   Dalje ostanejo police, ako se je na nje plačevalo vsaj pet let in ako zavarovani kapital ne presega 5000 gold., v popoim j veljavi tudi tedaj,   ko bi ae zavarovanec eam umoril. — Poslednja prememba pravil je, pač znamenje našega „prosvetljeuegau veka, in pa menda tudi posledica  angleške  konkurence; prva  pa bode vsekakor jako ugajala vsem zavarovalcem, ker bodo tako vedno vedeli, koliko so njihove zavarovalne pogodbe vredne tudi tedaj, ko bi prenehali uplačevati pogojene premije.
Razne vesti.
* (Pomoček zoper — umirovljenje.) Iz uradnih krogov se poroča ta-Ie mična dogodba : Državnemu uradniku pri nekej Dunajske]* osrednjej oblastuiji, kateri ima že več kot 10 službenih let a se vender veseli in presrčno želi še dal|e urado-vati in služiti ter uživa tudi še najboljše zdravje, je njegovo višje predstojništvo že velikokrat reklo in ga silno in nujno opomuilo, naj prosi za višnjevi list (za umirovljenje). Revčeku nazadnje ni druzega preostajalo, nego strogi ukaz izvršujoč pisati prošnjo za pokojnino. Prošnja je bila kratka, a jedrnata glaseč se: „Vsled silnega pritiska sedanjih razmer iu okoliščin sem primoran, akoravno sem še duševno in telesno trden, čil in čvrst in uradujem po iz-povedbi svojih predstojnikov v popolno zadovoljnost, vender prositi za umirovljenje.11 V malo dneh dobi proBitelj od svoje višje oblastnije lakoničen pismen odgovor.: „Vaša prošnja se ne more uBlišati." Zdaj mora pa ubožec samo za službeno doklado še dalje služiti. — Ta nesrečna službena doklada pridržuje po vsej Avstriji, toraj tudi mej Slovenci marsikaterega državnega uradnika, ki ima že nad 40 služ-benib let, v službi in zapira premnogim mladim, nadarjenim in jako marljivim uradnikom, pot v mla dostuih letih se po lest vici pomakniti za stopinjo višje. Doklada, doklada, je tista duševna in telesna trdnost, čilost in čvrstost, tista uradna pridnost in gorečnost, katera ne pusti nad 70 starim uradnikom stopiti v penzijo.   Kakor na Dunaji, tako pri nns.
* (Prodaja ruskega žita ) Po poročilu iz Varšave 29. t. m. ae prepeljevanje ruskega žita iz jugozahodnih ruskih pokrajin po Viselskej železnici di'u na dan tako izredno množi, da že primanjkuje delavcev in železnocestuih voz. V Kovel-u se naloži  vsaki  dan v 150  voz preko 90.000 pudov
(3,600 000 funtov) žita in odpelje v tujino. Največ tega ruskega žita se izvozi v severno Nemčijo.
* (NemSka temeljitost.) Posestnik ja-hališča (cirkusa) 'e poslal Berolinskemu magistratu s Francoskega pismo, katero č. bralcem v izvirniku od besede do besede podamo: »Harf Werhter Blir-cbermeister da ich ein Deutscher oder Bdyr sein und hier iu Frankreich einen Sirgus haben mit 10 Pferden, so bin ich genbtbipet mich an Sin zu wen-den da ich schon oft gel o r t haben iu Berlin deten die besten „Bano" gemacht werden zum Reiden in einem Sirgus, w'e Mano es auf Deutsch heisst, weis icbt nicht, es ist ein Satel zum Btehen auf einem Pfert, wahrscheinlicb wird es ein Satler machen daher bitte ich Sie als Deutscher £ h r e n M a n]n mir die Atresse sobald als molicb zu senden, den Herr so'1 mir sebreiben was die Bano II. Klassr kosten, Er braucht nicht so Gros zu sein es Grisset Sie Freuudlich als Deutscher Landes Vater M. G w — Tako temeljita in klasična svetovna Nemščina ne potrebuje res nikakega komentara, a vender je treba omeniti, da se je pisatelj teh vrstic pri prepisu te mojsterske nemščine jako trudil, da je natanko z vsemi izvirnimi pogreški prepisal. Taka Nemščina je prava sestra „volapiikaw. —
* (Kako se jajca dolgo sveža ohranijo.) Če se prav sveža jajca v boraksovo tekočino (50 gr. v jeden lot vode) ulože, se vzdrže, kakor je večkratna poskušnja potrdila, več mesecev popolnoma sveža. Jajca je treba v več manjših posod in tako položiti, da tekočina tudi nad njimi stoji. Posode se postavijo potem v hladno klet.
* (Sv. Anton — premierlieutenant.) Sv. Anton je bil leta 1750. leta imenovan prvim častnikom v trdnjavi Burako v Braziliji in dandanes dobiva dotična bratovščina plačo 108.500 reis 260 gld. 40 kr. na mesec, do katerih ima pravico gosp. lieutenant po tedašnjem vojaškim čaBtuikom pristojnem plačilu. 1813. leta so patres (očetje), kateri so to bratovščino oskrbljevali, poprosili za častno stopinjo in dostojanstvo majorja za sv. Antona (se ve da bi dobivali majorjevo plačo). A tedanji deželni poglavar Luis do Rokso prošnje ni uslišal, rekoč: da se povišanje patenta in take posebne pravice ne sme in ne more dovoliti, posebno, ker
j gre tukuj za častnika (oficirja), ki nikoli ne umrje l in kateri bo v teku časa vsekako še feldrnaršal, i katero visoko dostojanstvo bi državi že malo preveč ! stroškov napravljalo. Ostal je tedaj sv. Anton, — , kar je bil — navaden premierlieutenant ali prvi častnik, mej tem, ko je sv. Jurij (v Rio) general-I lieutenant brazilij^nske armade. — Tako poroča pri I sv. Pavlu v Braziliji izhajajoči list „Germauia".
* (Londonsko redarstvo 1883 leta.) Letno poročilo, katero je na svetlo dal Londonskega redarstvu vi-sji predstojnik Sir Edmund Henderson za preteklo leto, podaja nam te-le zuuimivosti: Re darstvo angleškega glavnega mesta je štelo 31. decembra 1883 skupaj 12.622 mož, namreč 25 supe-rintentov, 611 nadzornikov, 1036 nadrednikov in 10.950 redarjev. To veliko mesto vedno bolj narašča in se širi. Lansko leto so seziduli nič manj nego 21.110 novih hiš, potem napravili mnogo novih cest in trgov, kateri obsegajo 56 angleških milj prostora. Zločini in pijačevanja se tudi dan na dun množe. Pozaprli so 79.378 oaob (proti 78.416 osobam leta 1882) mej temi 19 487 zaradi pijanosti, nekatere vsled upornosti, in 22.379 zaradi tatvine.
* (V skok.) Nek tirolsk vojak je svojemu očetu ba Tirolsko pisal pismo z napisom : „Gospod
Josip Š.....,  kmetovalec v  L., pošta Trident.
Nujno! prav nujno!! v skok!!! — Izročitelj: Beu-jamin Š....., prostak v posadkinem zaporu, zadnja postelja za pečjo". —
* (Izredno čestitanje.) Hčerka (ustopivši s svojo mamico, mlado gospo svojemu postarnemu očetu sre^.o želi): „Preljubi papa, jaz ti voščim in presrčno želim za Tvoj godov dan, da bi Ti taka brada zrasla, kakeršno ima mladi častnik, kateri je včeraj zvečer v vrtu uašo mamico — poljuboval." —
Narodne-gospodarske stvari.
Kmetijskih pridelkov pokrajinska razstava v Krškem.
Visoko c. kr. ministerstvo poljedeljstva je odobrilo z odlokom dne 26. julija t. 1. štev. 7749, nameravano pokrajinsko razstavo kmetijskih pridelkov v Krškem, združeno z ogledovanjem goveje živine in z delitvijo premij za konje.
Razstava bode v prostorih meščanske šole. Prične se z 28. sept. t. 1. in se zaključi na dan 3. okt. z razdelitvijo premij.
Ogledovanje goveje živine bode 1. oktobra in delitev premij za konje 2. oktobra na prostoru pred meščansko Šolo. Glede teh razstav izdala bode c. kr. kmetijska družba še poseben razglaB.
Za pokrajinsko razstavo je dovolilo visoko c. kr. ministerstvo poljedeljstva za premije 6 srebrnih in 6 bronastih državnih svetinj, vuoki deželni odbor pa 200 gld. in sicer:
A. Za najboljšo zbiiko domačih poljskih pridelkov: 1 srebrna in 1   bronasta svetinja,   1 premija v denarji 10 gld., 2 premiji v denarji po 5 gld.
1 premija v denarji 5 gld. za najlepši letni ali pa zimski lun s predivom.
B. Vinarstvo, sadjarstvo'in vrtnarstvo: 1. za najboljšo zbirko frišnega namiznega in druzega sadja:
1 srebrna in 1 bronasta svetinju, 1 premija v denarjih 10 gld , 1 premija v denarji 5 gld.
1 premija v denarji 5 gld. za najbogatejšo zbirko vrtnih divjakov in požlahtnenih jednoletuih sadnih drevesec.
2. za najbogatejšo zbirko žlahtnejše zelenjave:
l bronasta svetinja, 2 premiji v denarji po
5 gld.
3. za najboljšo in najbogatejšo zbirko pravilno po-
imenovanega grozdja :
1 srebrna in 2 bronasti svetinji, 1 premija v denarji 10 gld., 3 premije v denarji po 5 gld.
2 premiji po 5 gld. za najboljši razstavi šolskih vrtov.
4. za najboljšo zbirko brezdimno posušenega sadja :
1 srebrna in 1 bronasta Bvetinja. 1 premija v denarji 5 gld.
5. za najboljše prunele (olupljene češplje): 1 bronasta svetinja. 6. za najbogatejšo zbirko žlahtnih namiznih vin lastnega pridelka: 1 Brebrna in 2 bronasti svetinji, 1 premija v denarji 10 gld., 2 premiji v denarjih po 5 gld. Za najboljše črno vino:
1 bronasta svetinja, 1 premija v(denarji 10 gld.,
2 premiji v denarji po 5 gld.
Za najboljše rudečkasto vino:
2 premiji v denarji po 5 gld.
7. Za najboljši vinski jesih: 1  bronasta svetinja,  1 premija v denarji za
5 gld.
Za najboljše vino iz sadja: 1 bronasta svetinja.
Za najboljši cviček (patoka): 1 premija v denarji 5 gld.
Za najboljšo surovo maslo (puter): 1 bronasta Bvetinja, 2 premiji v denarji po
5 gld.
Za najboljši med v satovji: 1 bronusta svetinja, 2 premiji v denarji po
5 gld.
Za Badjarsko, vinarsko in vrtnarsko orodje,  če 80 isto razstavili izdelatelji sami: 1 srebrup in 2 bronasti svetinji, 2 premiji v denarji po 5 gld.
Za izdelatelje najboljših in poleg tega najcenejših grozdnih tlačilnic (mlinov):
1 bronasta svetinja, 1 premija v denarji 10 gld., j 1 premija v denarji 5 gld.
Za izdelatelje najboljših in najlepših vinskih škafov in brent:
2 premiji v denarji po 5 gld.
Glede kmetijskih pridelkov se zamorejo samo Dolenjci pogajati za pridobitev premij, glede poljedelskih strojev in kmetijskega orodja pa tudi vsak drugi.
Glede izvirnih pridelkov naj se po možnosti razstavi cela rastlina, pri lanu in konoplji pa cela rastlina s predivom.
Prosi se tudi za podatke o tleh, o legi in obnebnih razmerah, na kar se bode oziralo pri razdelitvi premij.
Pri prodajnih predmetih uaj se ob jednem navede tudi kupna cena.
Grozdje se sme razstavljati le brez listov in
vejic.
Od vin, jesiha in tropinovca razstavi jati se sme le po najmanj dva butilji (steklenici) vsake vrste. Poleg tega se mora pri vinu navajati leto, vrsta grozdja, vinska gora, kakovost zemlje, povprečni ietui donesek in pri rudečkastem vinu, če je isto prirejeno iz domačega in kake vrste grozdja; ali če je isto pobarvano s črnim vinom ali tropinam črnine.
Premije se bodo deble samo za vina domačega pridelka ter se mora pri oglaševanji predložiti dotično potrjenje od županstva.
Razstavljeni predmeti so lastnina dotičnega razstavljavca in se bodo istemu izročili po konča-nej razstavi.
Predmeti za razstavo se morajo brez stroškov izročiti razstavnemu odboru in sicer na mestu razstave; ravno tako se mor« na svoje lastne stroške po nje prit.;.
Vvratitev na razstavi kakor tudi pospravljanje pre8krbel bode razstavni odbor brez vsakih stroškov.
Oglaša se do 16. septembra t. 1. ali naravnost pri razstavnem odboru ali pa po dotičirh kmetijskih podružnicah, ter se porabi v to priloženi obrazec.
Za razstavo pošilja se najzadnje do 25. septembra t. 1. v Krško.
Ustop v razstavo dovoljuje se samo proti usto-pnicam po 10 krajcarjev.
Ravstavljavci so vstopnine prosti.
Krško 20. avgusta 1884.
Razstavni odbor.
Listnic* uprttvnlAtva. Gosp. J. F. v Voitsbergu. Naročnino za jeden mesec dobili dan pozneje — sedaj t redu.
Dobro mašilo. Vsakerftno tinetje, trganje po odi h, otrpnenje itd. uspešno ozdravi Moll-ovo „Francosko Iga nje in sol". Cena steklenici z navodom vred 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 ( 690—8)
1'oslano.
Vsem hudoželjnim radovednežem naznanim, da sem bil 23. t. m. res v Postojini, pa ne zaradi kacega opravičevanja ali tožbe, temveč le zaradi zaželjene prestave.
(iospod kolega Kalan, hladi si srce i. drugim in ne čenčaj ljudem o neki disciplinarni preiskavi, da se nad teboj ne uresniči pregovor: pKdor drugim jamo koplje, Bam v njo telebi.
V Trnji, dne 30. avgusta 1884.
Štefan Jelonoo, (548) učitelj.
Javne dražbe.
3. septembra: 1. eks. držb. pos. Janeza Jerniča iz Paloviča, 160 gld., v Kamniku. 1. eks. držb. pos. Franca Petriča iz Loga, 6538 gld., v Ljubljani. 2. eks. držb. zemljišča Matije Mileka iz Zemeljna, v Metliki. 2. eks. držb. zemtjišč Mikota Predoviea iz Jiigorij, v Metliki. 3. eks. držb. pos. Jarneja Turka iz Gorišč, v Senožečah. 3. eks. držb. pos. Janka Heraka iz Brašlevice, v M.>tl ki, 2. eks. držb. pos. Martina Južne iz Dragomlja, v Metliki.
Tujei:
dne 31. avgusta.
Evropa: Priester iz Trsta. — Cairmoul z Dunaja. — Schanerl iz Trsta.
Pri »oionii i Dr. Kočkovič, Vicontini iz Trsta. — Kolin iz Hrvatskega.
Pri lliilu i : Lutovskv z Dunaja. — Ei-der iz Budimpešte. — Schedl iz Gradca. — Kunzl iz Kočevja. — Friedrich iz Zagreba.  — Roth z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
D&n	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
30. avg.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734 93 mm. 735-12 mm. 737'39 mm.	+ 11-4" C + 20 6" C -+-18*8*0	brezv. s!, sv/., si. szh.	d.jas. d. jas. obl.	4-40 mm. dežja.
hO > es i-?	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738-48 mm. 73644 mm. 736-75 mm.	-f-13-2aO + 21-2» C + 15-3° C	brezv. z zah. z. zah.	obl. d. jas. jas.	000 mm.
I I
Srednja temperatura obeh dnij je znašala + lfr2° in + 16-6", za 2-2° in 07° pod normalom.
Tržne cene v LJubljani
dne 30. avgusta t. I.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ . -
Oves, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, „ ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ . .
Fižol „ ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram.
Mast, „      . .
Speh frifien „      . .
n povojen, „ . . Surovo maslo,       p      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje
Svinjsko „ Koštrunovo     „ „
Kokoš.......
Golob ........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ , . ,
Drva     trda, 4 kv. metre . „    mehka, „   „      , .
gld.
6 5 4 2 5 5 5
kr.
50 40 39 93 40 20 40
50 40 94 78 66 74 84
27, 8 64
60 66 32 40 18 60 51 60
TD-CLZiSiJslsei "borza,
dne 1. septembra t. 1.
(Izvirno telegratično poročiio.)
F'apirna ren a .   .   .   . ..... 80 gld. 70
Srebrna renta .... 81 r 45
Zlata ren......... 103 , »O
5°0 marčna renta......... 95 , 80
Akcij«- narodne bank«                  •   . *50 , —
Kreditne ,kcije   ... 296 . 75
London   .           .... !21 , 55
S.ebro ........ — . -
Napoi. .       .           .       ...... 4 „ 66
(!. kr. cekini ... .75
NoraAk^ marko          ... ^9 . 50
4U,0 državne «rečke iz 1. 1H54   250 gld. 124 , —
Državne srećke iz 1. 1864.         100 gld. 169 , 50
4°/0 avstr. alata renta, davku prosta. 104 , 05
Ogrska zlata renta &•/.   .... 122 , 10
.                      .... »1 , 65
,     papirna renta 5"/f,    .... 88 „ 45
5°'0 štajerske zemljišč, od /e*. obli«-. . 105 „ —
Dunava re*. srečke 5°/0    .   .   100 glđ. 115 , 50
02"'U- ob^- avstr. 4,/»°,0 zlHti zast- listi • 121 * 25
Prior. oOlig. Elizabetitio zapad, železnice 108 , 30
Pri'>r. oblig. Ferdinandovi,- sev. železnice 105 , 50
Kreditne srečke......100 g\d. 179 „ 75
Htidolfove srečke ....         10   „ 19 „ —
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 105 „ 25
Tranimway-društ. velj.  170 gld. a. v.    . 213 , 75
Zahvala.
Za vse mnogobrojne izraze gorkega, odkritosrčnega sočutja mej boleznijo in o smrti najinega prcdrazega ranjcega, sosebno darovalcem prelepih vencev, vsem p. n. gg. uradnikom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so predrazega nama umrlega v tako mnogobrojnom številu spremili na pokopališče, izrekava najtoplejšo presrčno zahvalo.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1884.
(549)
Josip Iti Helena Flere.
Ker se neseni mogel zaradi hitrega premeščenja osobno posloviti, kličem todaj vsem prijateljem in znancem v Idriji srčni:
,,2>Ta, zd.a,r!"
Martin Bajuk,
c. kr. davkarski kontrolor.
Praktikanta
1« dobre hiše, ki je dovršil trgovinske ali vsaj spodnje srednje šole ter je slovenščine in neuiščiue popolnem zmožen, vspiejine takoj slovenska tvrdka v Trstu. — Ponudbo pod : CJ. 8. lOl poste restante v Traktu. (535—3)
Pri suhem vremenu trg-bii,** (ne tresena)
jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane
kupuje vsak čas in v vsakej množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—7)
Die Oentral-Station fur Obst- und Gemu8e-Verwaltung in Graz.
0. k. privilegij šivalnih
za zboljšanje strojev.
gag
Ivan J"a2s:r
v Ljubljani, H6tel Ev opa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, nibljivih za vsakatero šivanje. (iis—ao) 6letna garanoija!
Poduk liroziiLviin.    U6MČII6 obroke [to !-"» srl.
ki zna dobro konje kovati in ume tudi xivino>dr»vatTO,
vsprejme takoj v službo ali pa mu tudi da pod ugodnimi pogoji kovačnicu v najem
J09lp   V| i I;«
(533 —3) c. kr. poštar v Zagorji ob Savi.
Izurjena komija
iščem za svoje prodajalniue z mešanim blagom v \ lpnvi. Dotičniki naj se pismeno meni prijavijo.
(536—3)
Andrej ZDitriclx,
trgovec v Vipavi.
Velika partija    1 <™*-<«)
ostankov snkna
(po 3—4 metre\ v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, oBtanek po S gl.
Ij. Si oreh v Drini.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
I     Marij in celjske kapljice za želodec,
nepresežuo izvrstno zdravilo zopet vse bolezni v želodci,
in nepresežuo zoper neslait do Jedi, slabi želodec, ■mrdodo aapo, naplhne-nje, klelo podiranje, ščipanje, katar v želodol, zgago, da ae ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper kri v želodol, preobloženje želodca z Jedjo ali pijaco, 6rvo, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
(iin vini zaloga: Lekar C. Rrady, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane IpSJT .?.$ kr. -Sjjaj
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajske} cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgn. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. VCelji: lekar J. Kupferschmied. VKranj: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblck. V Sežani: lekar Ph. Ritscji <■ I. V Crnom1 j i: lekar Ivan Blaže k. V Škofje j Loki: lekar Karol Fabiani.
1W Svaritev! Ker se v zadnjom času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v Bklenico vtisnene besede : Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljsko matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijako spravljeno vurNtveuo znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim mame-njena. Izdelki podobnega aH istega imena, ki ne-majo teh zuako^' istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—155)
i mum
^      Od visoke vlade
:švedskega€?
i urivileairaui
Njeg. Veličanstva
kralja
Brezov balzam
lCX90OO0OOO00O0OOOOOOO0OO0O0
Zaradi opustitve prodajalnice 8
POPOLNA RAZPRODAJA!
po jako znižanih cenah "^SS
Že sam brezov sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnojšo lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drogi deli polti, ločijo h& že drugi dan neznatne luakine od polil, ki puHtuue \Hle<l tega £iato -bela iu trda.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeluje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavoBt, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnažnosti na polti. Cena vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr.
Zaloga v LJubljani pri Jul. pl. Trnkoczy-ji. lekarnarji; glavna zaloga na Dunaji pri W. Henn-u. (281—6)
Mestni trg št. 14.
o
Mestni tro O št. 14. ;
Priporočevanja vredno blago v bogatej izberi:
Otročje igrače, usnjato in bronasto blago, albumi, kinč, razne drobne stvari
in več rečij za različne potrebe. (504—5)
)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCX)Oi
Jzdatelj in odgovoru/ urednik: Ivau Zeleznikar.
Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne".
07176194
^^9C