Posamezna Številka stane Din 1*50.
V Uutiliani, v petek zi lonoorio 19Z4.
Leto lun.
Irhata vsak dan popoldne, iivis asi aodtijs Is prasalfcs. •ratl: do 30 petit vrst a 2 L), do 100 *rst i 2 D 50 p, večji insert« petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 O; Popast po dogovoru. — ln sera t ni davek posebe.. Vprašanjem glede inseratov nai se prilogi znamka za odgovor.
" *«avnlstvo »Slov. Naroda' ta »Naridai Hs\mra«" gasile va
ollea št 5, pritlično. — Tel«! os it. 104.
OrsdsUtvs „Sior. Marši s* liaHsvi silos st s, k oadatropis
Tslsoa stsv. 34. Dopis* sprti«tis lo ssiiitsts Is salovtis trsnsevans* *r   Rokopisa* so mm vrata. #t
v Iui3slivlll o J 4—S str. po O. V39, a In ve« 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O«, a In vet po 3 O. Poštnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod- velja:	V Ji.otlafifi . L m bf :ant            po pn+ti		V ■■•icaitvf
12 mesecev......	D;n 2i0--	L>hi 210-	Din 380 —
6     • ••••••	. i:o--	. 120-	.    18 Y-
	.     60* -	. 60-	90-—
i : ......	. 20-	20--	. 30--
Pri morebitnem povllanju te i mi daljia naročnina loi>ta£att. Novi  naročniki  nai  pošlieio v prvič naročnino vedno   -J^S9    p° askSSS d. Ka   amo nismens naročila brez poslstve denar a %c ne moremo oziraM.
Sporazum z
(Dopis.) V Beogradu, 21. januarja-
Sporazum z Italijo predstavlja te političen dogodek prvovrstne važnost:, kl je eminentnoga pomena ne same ta naše narodne in državne interese, akor tudi za one naših sosedov Ita->v in njihove države, pa tudi za sp ni politični položaj v Evropi, zlasti ;-a Srednji Evropi in na Balkanu. Kot tak t ta sporazum z razumljivo upraviči stjo zainteresiral ne samo našo javno naše politične in diplomatske kroge marveč" tudi ves naš troimeni narod.
ta važen dogodek je treba gledati :-rio, hladno, razumno in brez vsake ser  mentalno^ti.   katere ne poznajo v surovi realnosti mednarodnega življe-
Sporazum med našo kraljevino in ino Italijo je gotov fakt.   V nekaj dneh si vlada izbere samo še ugoden :ient. da ta dogodek tudi službeno /h Tako je tudi odstavljeno za vedno z dnevnega reda vprašanje reške drŽave in njenega pristanišča. Zginila je s površ;a reška država, ki kot država z vsei ii pravnimi atributi de facto ni nikdar )bstoja!a, dasi je bila de jure ustvar-z rapalsko pogodbo. Mesto Reka in njeno pristanišče ostaneta pod Italijo in sta tvorili sestavni del njene terito-. <e suverenosti. Baroš. Delta in Ban-pa stopi io v teritorijalni sestav naše države. Razen tega bo naša država taka imela z ozirom na svoje trgo-^o-gospodarske in prometne potrebe,  akor tudi z ozirom na življenjske interese samega reškega mesta v reškem anisču za nekaj desetletij prostrano odno cono. po režimu   in svojem nem položaiu podobno srbski svobodni coni v solunski luki.
5 stališča narodnih interesov celo-ega našega naroda, zlasti pa s sta-i Hrvatov In Slovencev nas vse tako Slovence, kakor Hrvate in Srbe ^orno silno boli ne samo takšna rešitev reškega vprašanja, marveč tudi to da ie znaten del naše zemlje z našimi brati ostal pod Italijo. Toda s stališča ' vnih   interesov,   surove stvarnosti larodnih dogodkov in splošne poli-situacie. v kateri se naha'a naša krr- evina. moramo, dasi z globoko bo-le^tio,   pozdravljati ta sporazum med našf- kralievino in sosedno Italijo.
Petletna negotovost, napetost v od-iih med obema državama, ki se je često že razvila v odkrito sovražnost, takšno stanje ni moglo dalje obstojati.
moglo in ni se smelo trpeti! Nam so otrebni odkriti vidiki, jasno, prečiščeno in normalno pravno stanje z vsemi državami mednarodne zajednice, v
prvi vrsti pa s sosednimi državami. Nerešeno in abnormalno naše razmerje k kraljevini Italiji je samo škodovalo ugledu in prestižu naše države. Mnogi notranji in zunanji sovražniki našega narodnega ujedinjenja in naše narodne države so naslanjali svoje akcije In svoja rovarenja na prepričanje, da pride preje ali sle je do odkritih sovražnosti in spopadov med obema sosednima državama. Tudi Italiji sami so mnogo škodili nerešeni odnošaji z našo kralevino. Izključeno je bilo skoraj popolnoma vsako sodelovanje v raznih mednarodnih vprašanjih, ki so bila enako važna za nas kakor za Italijo.
Ne samo naš*, marveč rud! sosedni italijanski narod mora z iskrenim zadoščenjem sprejeti ta. vendar enkrat doseženi sporazum in sicer v interes« skupne boliše bodočnosti. Dovolj ie bilo sporov, čas je že, da si oba naroda vendar že enkrat drug drugemu prožita prijateljsko desnico in kreneta na pot boljše bodočnosti, ki zahteva ne samo pri ateliske odnošaje, marveč tudi — zavezništvo.
Na naše rojake v svoji državi naj italijanski narod v bodoče sleda kot na brate svojega prijateljskega in zavezniškega naroda, in spoštujoč njihove običaje in nacijonalne pravice, ustvari med sabo in njimi razmerje znosljivosti, tolerar.ee iti prijateljskega življenja.
Sporazum s kraljevino I tali o. s katerim se upostavlja prijateljstvo in tesno sodelovanje obeh narodov m velikih skupnih interesih, predstavlja nesporne velik aktivum naš^ zunanje politike. Ugled in prestiž naše države sc s tern sporazumom poveča, kar je vidno že sedaj in se da lahko že ugotoviti
Končno smo torej odstavili z dnevnega reda — upajmo — za vselej eno izmed na'te? jih in najkočljiveiših vprašanj, ki je dolga leta vznemirjalo našo javnost. Sprejmimo torej ta sporazum v prepričanju, da nam donese poleg ško- 1 de tudi marsikatere koristi. Ako bi imeli naši politiki in strankarski voditelji več hubezni za ta naš skupni državni dom, bi ta sporazum z Italijo, ki je bil neobhoden, pač lahko dosegli z manjšimi nacionalnimi izgubami in žrtvami.
Dr. Konrad Vodusek.
Ne pozabite!
Gospoda Pašič in Ninčič odideta te I nepristranostjo itd. spravfla z "  ž>; -   kl- ~~  * — _:m _  ^      vso svojo zahrbtno   in   frivolno kruto-
dni v Rim. Ni pa tega njihovesra potovanja razumeti morda v prenesenem smislu znane te fraze in popularne medicine. In tudi na Kanoso nočemo v tem slučaju skoro triumfatoričnesi potovanja misliti in namigavati. Prepričani smo namreč, da ;e Beograd v glavni stvari zadovoljen z žurnalistično kritiko, s kritično »douche-o«, ki jo je na koncu reškega vprašanja doz?vrla in dosegla diplomatična zmožnost ali nezmožnost odgovornih njegovih likvidatorjev. Gotovo bi prišlo in se pisaio še — vse hujše.
Likvidacija! Morda je ali pa ni to prava btseda. ki naj pomeni srečni ali resrečn? konec velike ^aloigre. 7a nas Sloveče v obče in prav pose1 nr. še z* ves slovenski živeli, ki je prišel in ostal »trans Tiberim«. izven Jugoslavije in njenega okrilja, je ta drugi Rapnilo — zelo žalostna »pesem brez besed«!
Nimamo namena rekriminirati že tolik rat in tolikanj ob;okano poglavje našega razkosanja, slovenske razcepitve in razseke. ki jih je zagrešila povojna diplomacija ravno med nami Slovenci Ena beseda, ena misel pa stoji in ostane kakor — napram vsenra hvalisanju, vsemu medsebojnemu sedanjemu objemanju — nepobitna in Krvavo si nasprotujoča resnica, misel in n je-no dejstvo namreč, da se je vsa ta evropska in — ne vemo — še kakšna diplomacija vkl'ub svojemu čez vse zoprnemu rožljanju s pravičnostjo, i ■ gaMMggHsaaaBBB
stjo na naš narod, na na.i manjšega izmed ma]ih. na ubogo slovensko paro. katero so hoteli pač človeški velika-n i nas uničuioče diplomacije pognati naravnost iz površja te zemlje v pekel in pogubo!
Da je bil tak prvi Ustllssufcl koncept, o tem ni in nai ne bo dvoma. In tega na: ne skuša nihče prerekati nam. ki da^es nimamo prav nekakega namena eponašatl kar je žalibog bilo. in ki spi.m nikdar nismo, da-si so nas neznansko skeleli prsti, hoteli hui«kati naše sprvs strašno razburjene, pozneje pa nekam otopele in tope slovenske javnosti. So nam pač bile spet enkrat — če se smemo ebgično pa primemo Izraziti, po-strižene naše maihne perotice. In vsi protesti, resolucije, kritike itd na javnih shodm so se čule in se pač Sc vedno čujejo kakor — ujetega ptiča tožbe.
N' pa solzava sentimentalnost ta na~a tožha. ta naš vzdih ob in na se danjih meiah med našo in italijansko državo. Pač se imajo, kakor se oblubPa v hiemglifičnih komunikejih m brzoia-vih, za nekaj »centimetrov«, popraviti »v našo korist, nam v dobro« itd.. kakor se že glase vse te tolažbe. »V našo korist«! Tu je tista beseda, pri kateri bi se ustavil, prenehal in pomislil kak dandanašnji Hamlet In čudil bi se in si de?al. da se mu to. kar je
njegovega, ne more milostno vračati in dajati »v korist« ali kakorsibodL
S tem smo dospeli — do drugega znamenja te naše Kalvarije, in ker sc menda še celo hudodelcu, ki je obsojen na smrt v zadn em trenutku obsojenega življenja odloči kratek trenotek milosti, da naj izrazi svojo poslednjo željo, tako naj tudi mi Slovenci, ki nismo In ne bodemo n i k d i r hudodelci, vprašamo danes italijansko gospodo, italijansko poštenost, italijansko pravičnost: Zakaj ste do sedaj in zlasti od fašistovske vaše zore sem ravnali z nami hujše kakor s hudodelci, obsojenimi nepostavno na ne-postavno smrt. Zakaj ste zlasti od prave Jcrnejcve noči za nas tržaške Slovence, ko je gorel in se v strašnih plamenih rušil tržaško-slovenski »Narodni Dom*, pa do danes, — ko sicer z manj krvavim bičem še vedno izganjate slovenski jezik, slovenski živeli v ohče Iz slovenske zemlje, cerkve, hiše, šole in u radni te. — kren?n na pot smrtnega sovraštva zoper nas, zoper naše ljudstvo, zoper slovenske in samo po sebi ned ^1-žne lastne državl:ane. katerih vendar tudi celo g. Mussolini z vso svojo umetnostjo ne more utopiti v kozarcu svoie. italijanske vode in katerim se vendar ne more porezati n ih slovenskih jezikov in izrezati njih slovenskih, toda po~ štenih src?
Tako stoiimo danes In prav danes pred celo vrsto vprašanj iz temne, žalostne preteklosti. Stoiimo takorekoč pred celo galerijo nafžalostncjših slik In prizorov slovenske povodne zgodovine. In bridka žalost nas prešine, ko se spominjamo zlasti tistih neverjetnih prizorov, ko so dan na dan vsako jutro pre-peljavali in dovažali strogi karab;n?er i srenih oči i z jutra mirni vlaki nnše ljudi, naše kmetsko ljudstvo iz tedaj zasede-ga ozemlja — med nflm! tudi n?še poštene kmetice, v Trst in jih vkl^n;cne z italijanskimi velikimi srednjeveškimi verigami nalagali in tovorih na svote vsak dan na kolodvore naročene odor-*i "ozove in kimpeže! Ko pa so ti sir venski »hudnd?ld« tedne in mesece z1l-hovali v »via Tigor« ali »pri jezuitih« kakor Imenu e tržaška liudska govorica te stare strašne ječe in zapore, se toliko in tolikokrat ni*o našli niti spisi. ni:l ovadbe, da celo niti fmena. tako da so italijanski sodniki sami počasi začeli protestirati in. zgra^aioč se. pa ne nad temi slovenskimi hudodelci brez hudo-deTstev. jih začeli spuščati na »proste noge«!
In kai nai porečemo še o cerkvenih nastopih prvih fašistov, ki in ko so streljali ob službi božji po naš^h cerkvah in cerkvicah, kakor da se dela sodni dan, zganjali slovenski duhovnike s prižnic na policije in žandarmerije itd.?
Vsi ti prizori, vsi ti spomini nam vstajajo in se nam vračajo danes v duhu. In človek bi si najrajše brez vsake mnemonike izbrisal svo:e oči, da bi ne gledal in ne videl v to Črno preteklost italijanske človečnosti. To tembolj, ker je vsa ta doba od začetka pa do danes kakor ena sama. doka Jernejeva noč v človeškem, zlasti pa v narodnem slovenskem oziru!
In iz vseh teh turobnih spominov vstaja sedaj, prav sedaj kakor iz slovenskih grobov in grobJjišč eno, naglavno vprašanje: Ali je teh grozot seda« konec? Ali naj po tej predolgi .Jernejev! noči vendarle zasine enkrat jasno, sveže jutro boljše, a^nejše bodočnosti? Ali se PasLć in Ninčič peljeta zastonj v Rim? Ali bo njihov trud zastonj, ski ker ju bodo post festum strahovito uljudni, preprijazni Italrani posaiali na mehke fotelje, kjer se dobro sedi in lahko zaspi čez vse skrbi?
Po nnšem mnenju jima bo sedaj po vseh rimskih stezah nasuto le — cvetje. In le rožnate, nežne besede jim bodo udarjale na upajmo previdna ušesa. Po vsej tej reškj toči, ki nas je zadela in nam pobila vse naše najlepše, pa tudi več nego upravičene upe, želic in pravice, se bodeta sedaj naša potnika ubranila mogoče vendar nadalinemu »musolinismu«. kakor naj imenujemo baš sedanji sistem, in njegovega očeta, ki se je — in persona sua — iz krvavega Savla sedaj spremenil in prelevil v sladkopriiatcl sko ginienega In kar naprej in naprej v Beograd brzojavljajo« čega Pavla!
No, ta rimski Pavel ima sedaj v resnici krasno priliko dokazati nam svoje spreobrnjenje. Že so nam došle in že nam prihajajo iz Beograda in iz italijanskih virov sicer nekako skrivnostno prve vesti, prve lastovke, ki jih ondi počasi spuščajo in ki naj nam oznan aio bližnjo pomlad. Spuščajo jih sicer jako previdno eno za drugo. Ča-ka«mo tedaj in glejmo, kai da nam ko-nečno vendarle pride od zgodaj! Pa kaj! Pri teh zagrenenih naših srcih nam je sploh vse upanje kaj težko, ko je za nas Jugoslovane splavalo in Šlo tol"ko Slovenstva že davno po vod', tako da ga tudi g. Pašić sam v Rimu menda ne bode lovil, še manj pa viel.
AH $c eno žerjo, iskreno in sološno slovensko želio naj danes, če hočete, pribi'emo ali pa — pošlemo v Rim. In ta žel?a se tiče vseh žrtev, ki so in ki smo jih pretrpeli mi Slovenci ob teh doscdnn;ih prcgnn''nn:ih v Trstu in po vsem tnčas zasedenem ozcmPu. Koliko matcrijclne š\-ode so pnzndi-li faš:stl itd. nam, nnš''m lindem. uh^ffim Slovencem, ki so bili nasnroti niim brez vsakega orož;a in brez vsake obrambe! Koliko narodnih in drugih domov je zgorelo v fašistovskem ogn;u! In kaj so
21
n Dvestad:
)ama v borbi z dvema
»Naših neprilik še ni konec,« je dejal odvet-I « Ali ste že čuli?«
»O umorjenem neznancu? Da, toda ne razumem, kaj nas naj to briga.«
»Ne, tega ne mislim, ali niste slišali najnovejšega o možu s svileno ovratnico, o našem prija-tel;j od danes ponoči?«
»Ne. ne, ta vendar še sedi, kakor se nadejam na varnem v zaporu.«
Odvetnik ga je vzel pod pazduho in ga vleksl sabo.
»Hiteti morava.« je dejal. »Med potoma vam hočem vse povedati. Dragi moj. mož s svileno ovratnico danes ponoči sploh ni bil v zapora.«
S poročnikovega lica je odsevalo neizmerno presenečenje.
»Ne razumem.« je pripomnil, »saj so ga vendar danes ponoči aretirali. To sem vendar videl s svojimi očmi.«
»Prav res. toda mož ni prišel do zapora. To je žal istina. Midva bi ga ne smela pustiti iz rok. To je nova resnica«
Pri tej priliki se je vmešal v razgovor stražnik, ki je stopal ob njihovi strani.
»Ako bi imela samo opravka s tem samim«« ie
dejal, »bi ga bila že ukrotila, toda ukrotiti obadva lopova, to je presegalo najine sile.«
»Pomislite, popolnoma sva nozabfla na onega drugega, ki je stal zuna na strani in VI ie pobegnil ko je vas opazil,« je pripomnil odvetnik. »Ostal ie seveda kljub temu v bližini vile, da bi opazoval, kako se godi njegovemu tovarišu. Očividno je videl, kako je bil niegov tovariš aretiran in kako so ga peljali v zapor.«
Tu se je stražnik zopet vmešal v razgovor.
»Napadel je nas iz zasede,« je dejal, »saj nfsva nič vedela o n'em. Udari! je moega tovariša s pestjo in ga pobil na tla. Bil je to tako silen udarec. da je moj tovariš še danes naool onesveščen. Ker sem ostal sam, se nisem mogel več ubraniti dveh. Poleg tega je imel oni drugI revolver, jaz pa sem bil breg orožja, zato nisem mogel preprečiti, da bi utekel. Oba sta izginila v gozdu.«
»Strela božja, zakaj niste vzbudili ljudi, da bi jih zasledovali!« je vzkliknil policijski poročnik.
Počasi in premišljeno je odgovoril stražnik:
»Ne smete pozabiti, da smo na kmetih. Razen mene In moega tovariša ni tu nobenega stražnika. Moj tovariš je ležal na tleh in nisem vedet, ali je živ ali mrtev, zato sem se moral v prvi vrsti brigati zanj. Sicer pa, kaj bi dosegel sredi noči v temnem gozdu?«
»Prav pravi,« je pritrdil odvetnik ter pospešil korake. »Napravili smo veliko napako, ki je ne moremo več popraviti. Brzojava bom policiji v Ko-
penhagen In zaprosil za policijsko pomoč.«
»Zares ni prijetna zavest.« je pripomnil poročnik, »da se potepata v nP*ini tega mirnega kopali šča dva tako nevarna zločinca.«
»Ako že nista utekla čez hribe In doline!«
Policijski poročnik je mahoma obstal.
»Ali je morda umorjenec eden izmed obeh ban ditov?«
Težko, saj so tno*e trne naSl! v njegovem žepu *
»To je en vzrok več. da mislimo, da je eden izmed lopovov,«   js   odgovoril polici««ki poročni1' »Morda si je zapisal vaše Ime in vaš naslov radi nameravanega vloma.«
Odvetnik je malo razmišljal ?n obmolknil. Mislil je na potvorjeno brzojavko. Ako sta bila ta lopova odpošiljate!^ brzojavke In o tem se nI da!o več dvomiti, je bilo verjetno, da je eden izmed n ih Ime! pri sebi v Žepu listek z njegovim imenom In z njegovim naslovom. Bilo je torej docela mogoče, da je umorjenec res bil eden Izmed obeh potepuhov. Toda kateri izmed obeh?
Končno so prišli na kraj. kjer je bil vaški zapor. Poročnik je močno msial z glavo, ko je videl napol podrto poslopje na dvorišču, ki ie služIlo kot občinska ječa. Ako bi bil ta zapor videl danes ponoči, bi bil nesporno ukrenil druge varnostne od redbe. Prišel je do prepričani, da bi bi! zločinec gotovo tekom noči skušal utečl. ako bi ne bil pobegnil že preje med transportom.
Ko so gospodje prišli k občinskem uradu, so ob
vratih srečali zdravnika BM ie prav židnne volje. Ze na njegovem obrazu je bilo videti, da pove nekaj dnhrcga.
»Mož ima zares posebno srcčo.c je vzklil lil »zbohšalo se mu ie in okreval bo.«
»Torej ni mrtev?«
»Ne, nasprotno, nadejam se, da ga sprn- : i i noge.«
»Ali je pri zavesti?«
»Ne. docela nesmiselno govori, v stavkih. I;i nima o nobene zveze med sabo« »Ali govori francoski?«
»Ne. dansko, govori o n^V^m »'a^kn ?n o n^krm motoru. Ako bi človek sodil po n.;cgovi obleki, bi rekel, da je športnik.«
Odvetnika se je trapoma polotil nemir In je hitro odšel v sosedno sobo.
Zdravnik je odprl vrata in ie poVn^a! na mo?n ki ie z zatvorieniml očmi ležal na z^fi n-»ed belimi riuhami. Odvetnik se mu le n*-:M!;:nT Hi mn pogledal v obraz. Nato mu je dvignil glavo. Bil je poli resnobe.
»Dragi prijatelj.« je d~Ja1 in s* rkT«*j k po ročniku. »ml Imamo še neka- več na vesti Na tegale sem popolnoma pozabil. To je moj šofer, ki me Je vozil danes ponoči.«
Tu je pripomnil Asbjčrn Krag v svo'cm rokopisu:
»Ti ljudie delaio napako za nn-^o ccdaj so pustili zopet gospo Sonjo popolnoma samo.«
s*?an 2
•SLOVPNSKI   NAROD«,   dne 25 jami rji 1*24
Štev. 21.
vendar zakrivili vsi ti oSkodovanci kaj t trebno poalavje, s katertai asi idealni ai
so zakrivili slovenski denarni zavodi in j — kakor se vedno bere in govori — a*.
njihovi vestni in požrtvovalni voditel i in zastopniki? Kje je krivda in kje — je sodba?
Vse te škode so več ali manj natančno ugotovljene. Izvirajo iz političnega — vsaj po večini — in nacijonal-nega sovraštva. Do sedaj pa se italijanske oblasti glede teh opustošenj na slovenskem imetku niso — zgenile! Koliko sc je storilo in ukrenilo s prošnjami že onstran in tosrran meja! Pa vedno le — obl ube, od katerih, ker so italijanske, recimo — spretne, nihče ne postane zdrav in sit!
Ce je tedaj vsa ta sedanja ljubezen resnična in ne zopet samo na jeziku ali jezikih, upajmo — In to je danes naj puncrtim saliens — da se ob tej gene-rami likvidaciji napravi posebno, prepo- |
materijalni g. Mussolini zavezo v Imena svoje vlade itd., da bodo rodi vso to ta* kozvane fašistovske ikode na slovenski lastnini do zadnjega vinarja poravnane! Pravico za to nujno bratsko zahtevo imamo, in sicer brez vsakih lueadeut-skih asplracij in iluzij! To izrecno poudarimo. Da se te škode po postavah humanitarnosti in državne pravičnosti morajo povrniti vsakemu poškodovancu, je jasno. Vsako prerekanje je za nas goli in grdi sofizem. Zategadelj bomo baš na tej preskusni!, na teh dejanjih spoznali italijansko ljubezen, ki se naj. če je postala resnična in ne samo sej-marska. po- in dokaže v teh dobrih delih v svrho povračila za grde In krivične Škode.
V Ljubljani, dne 21. jan. 1934.
Telefonska in brzolanna naročila
Radić zahteva pajec Pašićeve vlade.
Senzacionalen članek »Slobodnega doma«.
— Zagreb, 24. jan. (Izv.) V hrvatskih političnih krogih je vzbudil veliko pozornost, skoraj bi rekli senzacijo. Radičev članek v včerajšnjem »Slcbod-nem Domu«. Ta članek napoveduje padec PašiČeve vlade in Rad'ć z vsem zaletom ob?avlJa boj radikalni vladi. Nekateri zatrjujejo, da Radić hoče v resnici podpirati akcijo parlamentarnega bloka. Članek nosi precej senzacionalen naslov: »Pašk5evo parce'atorsko vlado je treba vreči!« članek izvaja:
Pašićeva vlada je že razparcellrala Slovenijo, hrvatsko Dalmacro. Bosno in Hercegovino. Sedaj je na vrsti banska Hrvatska, od katere ie že Srem v finančnem in železniškem oziru odcepljen. To parcelacijo izvršuje vlada popolnoma samovolmo. Z upravnega stališča je to skrajna neumnost, s političnega stališča pa je to zločin proti vol H naroda. Od 26 zastopnikov Slovenije je 24 proti parcelaciji, v dalmat. Hrvatski je od 14 prot! 9, v banski Hrvatski od 68 Mh je 52 proti. Paš;ča vse to nič ne briga, ne briga ga niti pismena obveza z dne 13. aprila 1923 zagrebškega protokola, ki so ga podpisali radikalni odposlanci in kjer se obvezuleio:
»Parcelac'Ja Sloven'Je, Hrvatske, Bosne in Hercegovine se no izvrši v nobenem slučaju.«
Hrvatski narod"! zastopniki so obljubili, da bodo parcelacijo Hrvatske preprečili z vsemi sredstvi. N«1boM?e in najuspešnejše ie sredstvo, da se PalTće-va »parce'atorska vlada« vrže. Do nedavnega Časa je bilo to nem^g^če, ker je b'la opozicna boli za parcelacio nego radikali sami. Pribičević je brez zadržka zahteval, da se ima parcelaciia na Hrvatskem izvesti z naibrez^bzimejšim nasiljem, proti Hrvatski in Hrvatom ie vedno zahteval samo silo. Koncem leta ie Pribičević izstopil iz odbora demokratske stranke in z niim so izstopili Lukinič. Krizman in VVilder. Tako se je demokratska stranka začela osvoboje-vati batinašev. Od 52 demokratskih zastopnikov jih nima PribPević niti 10. Pribičevičeve politike seda5 ne cd°b**a-vaio m*ti oni, ki so b'!t z nim proti Pa-vidoviću. to posebno Knmanud? in Ti-moth'ević. Ce se pridruži*© bloku Pavi-dovicevi demokrati jih "e 150 in zemlio-radniki 160 od 313. tako d* i*~a blok gotovo in sigurno vce^o. racali na samo 1°° poslancev, od katerih je Pašiću vdanih le Mt
Po Lienincvi smrti.
Važni momenti na komttnističn cm kongresn ob Leninovi stnrtL — Kongres za demokratski režim. — Boljleviške skrbi.
— Moskva, 23. januarja. (Izv.) Lje* ninova smrt je globoko pretresla ko* munistično stranko. Pa tudi med ra* skhn narodom je povzročila velik vtis. Od oficijelne strani zatrjuje vodstvo komunistične stranke, da bo nadalje* vala započeto delo in delovalo pri raz* voju političnih razmer v Ljeninovem duhu. Med komunisti pa obstoja velika skrb za bodočnost boljševiškega reži* ma v Rusiji, ki lahko izgubi oporo med delavskimi sloji. Nekateri pričakujejo, da bo prišel v ospredje zopet židovski element, katerega je znal Ljenin po* tisniti v ozadje.
— Moskva, 23. januarja. (Tzv.) L je* ninov pogreb ie določen za soboto dne 26. t. m. Ljenina ookopliejo na oiem mestu, kjer so pad*e pri Krem"ju prve žrtve revo'ucije. Na »Krasnoj plošča* di* bo noleg groba SvjeroMova r»otožen Ljenin k oocitku. Svjerdlov je bil prvi predsednik sovjetov.
— Moskva. 23. januarja. (Tzv.) Na dan Ljeninove smrti, ne :aj trenotkov preje, predno je dospel glas o nie*?ovi smrti, je K a m e n j e v ob zaključku petega dne kongresa komunistične stranke odločno izjavil, da bo Ljenin, ko prevzame zepet drža-rte poste v \ svoje roke, našel komunistično stranko stokrat močnejšo in krenkejšo. nego je bila do sedaj. Istega dne je kongres soglasno sklenil, da se ima v stranko m>es?i denokratski režim, tako da se dovoli s\*ohnda diskusije in kritike vsega, kar kakega č*ana more interesu
rati; pod najstrožjimi kaznimi pa je prepovedano ust^nav!ianje frakcij in pa rarcenljenje -anke.
Ko ie na kongres nrispela vest o Ljeninovi smrti, so se člani spontano dvignili m sedeža in «?1*«no vzk'iknili: »Slava mu!«, peva ioč otenem revolu* cijonarno žalostinko.
Dan 22. januarja, dan smrti Lfenh nove, je proglaSen ~~ narodni praznik.
Ljeninova smrt je g'oboko pre* tresla nekatere člane kongresa. Moški in žens! i ude'ežn'ki S' na komjresu jokali. Komunisti so v velikih skrbeli za bodočnost Rusije in za bodočnost boliševUkega režima, ki je v Lj^ninu zgubil svojega najkrepkejšega zastop* nika.
Ofictie'no sedaj zatrjujejo, ds pri* spe v Moskvo in se udeleži Ljeninove* aa porjreba T r o c k i j. ki biva sedaj na odnoči^ku v Arhan«?e?sku.
ŽALOVANJ*! mi<?IJE ZA L LENINOM.
— Beri n,   24. jan. (Tzv.)   Tz Moskve
bfferjHčad javljajo, da Je v Rusiji odrejeno zn Ljenfnom splošno žalovanje. Vsa gfe-d'šča so gest dni zaprta, vsi koncerti hi javne prireditve so preklicani. Krsta z Uc-nnom bo na javnem katafalku rzpostav-lienea občinstvu. Od vseh kra'ev prihajalo mnogoštevilni venci z rdečimi in črnimi tiakovi. Ko prfpe'jejo Ljen;novo truplo Iz snnn torija Gorka na moskovski kolodvor, imajo zvonovi po vseh cerkvah zazvonhi. PostavT^ene so 5*evr?ne častne straže.
Ministrski svet.
Odhod del*»<*acije v R?m. — Zadnja navodila. — Krediti za invalide.
— Beograd, 24. januara. (Tzv.) Na včerajšnji popoldanski seji je ministrski svet vzel na zname zadnie nrinrave ministrskega predsednika g Pašića in zunanjega ministra dr. Nin^lča za podpis sporazuma v Rimu. Ministrski svet je odobril vsa navodila za podpis. Za Ča^a odsotnosti obeh državnikov nadomešča ministrskega predsednika minister Marko Trifkovič in zunamega ministra minister pravde dr. Peric. Ministrskemu svetu sta g. PaŠić In g. dr. Nlnčić prisostvovala do 18. zvečer, nakar sta zapustila seio ter ukrenila vse potrebno za pot v Rim.
Sela ministrskega sveta je trajala potem do T9. zvečer. Ostali ministri so razpravljali o parlamentarni situaciji m zakonu glede francoskega posojila v znesku 300 milionov frankov, ki pride prihodnji teden v narodni skupščini na glasovanje. —
Ministrski svet je odobril predlog finančnega ministra za odobritev kredita v znesku 77 milijonov dinariev za izplačilo invalidnine   v času od 1. julija
1923 do 1. aprila 1924.
Odhod nase delegacije v Rim.
— Beograd, 24 lan. (Tzv.) Snofcl ob 19.20 sta z hrzovlakom odpotovala ▼ Rim g. PaSić s hčerko, g. dr. Ninčič s soprogo in italijanski odpravnik Sumon-te s soprogo. V spremstvu vlade se nahajajo tudi lef kabineta ministrskega predsedstva Ristić In Sef beogradske policije Ljuba Lazarevic. Ministrski predsednik PaSIc se vozi v salonskem vozu dvornega vlaka, zunanji minister dr. Ninčič in Sumonte pa vsak v ministrskih salonskih vozovih.
Pred odhodom so se zbrali na kolodvoru v pozdrav Člani ministrskega predsedstva In zunanjega ministrstva ter osebje Italijanskega poslaniftva. Na kolodvoru se Je razvila med novinarji m med člani delegacije živahna konverzacija. Povsod |e vladalo Izredno razpolo-
Italijanski poslovni odpravnik g. Sumonte je novinarjem izjavil: »MoJa misla v Beograda Je končana! Verjetno fe, da bom v kratkem as sme i? nn Is Beograda, c
Zunanji minister g. dr. Ninčič se je zelo dolgo razgovarjaf s novinarji, na-glašujoč, da se zelo veseli potovanja v Rim, ker bodo s tem končno z uspehom odstranjene vse ovire hi bo sporazum znatno pripomogel k konsolidaciji Evrope.
Ministrski predsednik Palic je tudi z zadovoljstvom omenjal končno likvidacijo težkih vprašani
Program spreiema te sestanka t Rim.
— Rim. 23. jan. (Izv.) Oficijelni program sprejema jugoslovenskih državnikov in svečanosti ob priliki podpisa sporazuma med obema jadranskima državama je tako določen:
O. PaSić in g. dr. Ninčič prispeta v Rim v petek 25. t. m. okoli poldne. Na kolodvoru svečano sprejme jtigosloven-sko delegacijo ministrski predsednik g. Mussolini v prisotnosti državnega pod-ta nika senatoria Contariniia, visokih uradnikov ministrskega predsedstva in zunanjega ministrstva. Sprejemu pnso-stvuie tudi osob*e jngosloven^kega poslaništva. Poslanik AntomjevIČ le rdpo-tova! do Postojne nasproti jugoslovenski delegaciji.
^opoldne se vrši prva skupna konferenca. Tu se formelno izmenjajo gotovi spisi in uredi način podpisa.
Zvečer priredi g. Mussolini na čast došlim gostom svečan banket, na katerega so vabljeni vsi člani vlade in ugledni italiiansk! politiki.
Podpis reš?<ega sporazuma in zavezniške prgodbe se svečano izvrši v so: boto dne 26. t. m. v palači Chigi
V nedeljo 27. t. m. dopoldne priredi Mussolfni v palači Venezia velik in svečan sprejem na čast Pašiću in dr Nin-čiču. Sledi zvečer banket na katerega je vabljenih okoli 1500 oseb.
V ponedeliek 28. t. m. odpotuje g. Pašlč m g. dr. Ninčič iz IRma.
Danes dopoldne prispo v Rim strokovnjaki, ki imajo definitivno urediti tekst trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Trgovinska pogodba se ima definitivno podpisati koncem februaria.
Ministrski predsednik Paštč in zunanji rmnister Ninčič bosta tudi sprejeta v svečani avdijenci od italijanskega kral;a.
Italijanski general Bodrero je snoči odpotoval v Postojno, k;er sprejme v imenu Italijanske vjade jugoslovensko delegacijo.
Bpozicijonalni blok.
Stališče klerikalcev. — Štajerci nezadovoljni z Radićem. —
Zemljoradniki rezervirani. — Beograd. 24. jan. (Izv.) Kljub stalnim pogajanjem med opozicijonalni-mi skupirami akcija za ustanovitev bloka po malem napreduje. Včerajšnja se;a povodom glasovanja o resoluciji glede Italije je pokazala, da blok še ni v temelju ustvarjen in opažati je bilo veliko rezerviranost zemljoradnikov.
Zelo zanimiva je bila včerajšnja popoldanska plenarna seia Jugoslovenske-ga parlamentarnega kluba. Klub je bil zbran polnoštevilno in sta seji prisostvovala tudi zastopnika muslimanskega kluba dr. Spaho m dr. Bebmen. Z ozirom na dal ši parlamentarni odmor so člani kluba poročali o svojem delovanju v Sloveniu in o razpoloženju svojih vo-lilcev. Po obvestilu današnje »Politike« je bilo zelo značilno dejstvo, da so poslanci iz Štajerske naglasa?!« da je prebl-va'stvo tam protivno ekstremistom politik? Stjepana Rađ'ca. osobito pa prot! njegovi akciji v mozemstvn. Pozivali so klnb, da pri vodstvu HR SS ?zpos!u*e, da pridejo Rađlćevl poslanci v Beograd. Daljša razprava se je razvila o sporazumu z ftali o. Glede tega vprašanja so nekateri člani nag! a šal i. da bi bil neobhoden prihod Radičevih poslancev v beogradski parlament ravno zarad! tega, da se prepreči sedanii sporazum z Italijo glede Reke. ker so Interesi Slovenije m Hrvatske zelo oškodovani. Dr. Korošec je obvestil klub o posvetovanjih z HRSS v Zagrebu. Dr. Korošec Je zelo optimističen. Korošec Je tudi zavrnil vesti o svojem bivanju na Dim ah*.
V klubu se je razvila tudi živahna debata o ustanovitvi opozici'onamega bloka. Po mnenju nekaterih klerikalnih poslancev sta mogoča dva programa. Prvi program za slučaj, da se bloka poverijo samo volitve. In drugI program ca slučaj, da prevzame blok vodstvo državnik poslov kot delovna vlada. Za ta slučaj se Ima fiksirati točen delovni program.
Klerikalci so selo vnet! ca blok. Zemljoradniki do danes nastopajo popolnoma rezervirano. Je struja, kl le aa blok. Stališče zemljoradntikega kluba pa Je tako, da zemljoradniki hočejo naj-preje točno poznati program takega bf<>» ka. ki mu načeloma ne nasprotujem. Zemljoradniki hočejo najpreje proučiti program demokratov, klerikalcev m muslimanov m na podlagi razmotri van? ie JmH£* *2?&* »Ucpe aa vatop v blok,
REKONSTRUKCIJA
ČEŠKOSLOVAŠKE VLADE.
— Prag* 24. Jan (Irv.) Velik obseg savzernajoča politična afera o špiritu bo vplivala, ds se izvede de!na rekonstrukcija češkoslovaške vlade. V poiitičnh krosih ie govore o nekaterih spremembah v ministrstvih. Vse stranke so pripravljene, da Izmenjajo svoje zastopn!ke v nar .--dno koalicijski vladi. Irt nai bi le nadalje obstojala. Klerikalci zahtevajo sedai za se kar tri ministrske sedele. Narodni demokratie so pripravljeni dosedamega finančnega nrnl-stra ini. Brčko nadomestiti z Elavnfm ta}-n kom Zveze industrijcev dr. Hodačem. Agrarna stranka je voljna odpckHcatl notranjega, ministra Ma!ypetra in rf.n^stra za narodno hrambo UdriaJa ter iu nadomestiti s posL Stftnikom m Vraaem. slavnim urednikom »VenkovS€. Socija'na demokrata Marbmann in Bechvne tudi odstopita in na njljn mestt prideta 5tlv:n tn Win-ter, V spiritni aferi zelo kompromitirani rarodnosocijalistfcn! minister TuČny rudi odstopi
TE2KE POSLEDICE STAVKE ANGLEŠKIH VLAKOVODIJ.
— London. 24 januarja (Izv.) Po ob* javi Rcutcricvega urada ugotavljajo ic rclo t*?ž?;e posledice stavke želemišVih vlak ovo« dij in kurjače* v industriji in trgovini. Ka« tastrofaTne so tudi posledice v 2elcm;5V:ern prometu. Celokupno stavka s?dai nad S0.000 vlakovodij in kurjačev. Njih organizacija je obvestila pcdietn*V:e, da je §e vedno pri« plavljena na lojalen sporazum glede sklej nltve medsebojne kolektivne pogodbe.
Pojavi?a se tudi vqeltVa brezposelnost. Nekateri obrati 90 morali radi stavke pre* nebati. Mnogo delavcev je postalo brez dMa. Delavci tudi ne more to prihajati na d?lo, ker ne vozijo vlaki. Rudarji ▼ Wa!esu po« etvajo. CTccl« 50000 rudarjev je brez za* služka. Tudi industrijski delavci občutijo težke posledice te stavke. Aprovizacija me* sta Londona »e s teravo vzdržuje. Mesto ttfi ton ž»vl1 prihaja dnevno okoli 500 ton.
MACDONALDOVA VLADA N\ ANGLEŠKEM,
DOPOLNITEV KABINETA.
— London. 23. tan. (Izv ) Danes ob 17. Popoldne je bila prva seja Macdonaldove-za kabineta Razpravljal je kabinet vsa narva?ne5?a sunan;e- in notranjepolitična vprašanja tako rudi v položaju v Srednji Evrop*. o vpraRanhi brezposelnosti in o stanovanjski bedi. Macdonald je danes se tepopo'ni. svoj kabinet. Za ministra pravde je hnenovan Patric Hasttng. za ministra rode Shimwel1, za državnega podtajnika v ministrstvu zunanjih zadev je Imenovan Hontodv. Tekom današnjega dneva so novoimenovan! ▼ ministrstvu prevzeli vodstvo poslov od svojih prednikov. Macdonald je sprejel uredništvo nvnistrskega predsedstva in rana njega ministrstva.
\Nfj iz Italije.
— Rim, 23. jan. (Izv.) Dekret o razpusta parlamenta se razglasi ali istočasno s podpisom sporazuma z Jugoslavijo aH takoj nato. Na dan 6. aprfia bodo volitve v država* zbor. ki se sestane 8. aH 7. maja. — ftaManski prestolonaslednik Umberto odpotuje začetkom aprila v latinsko Ameriko. — Vselej, kadar hna posl. Giunra kak govor, sledć nemiri m poboji. Iz Neftpija poročajo o Itevilrrh aretacijah fašistov in pripadnikov narodne milice, Jri so se pregrešni protljavnenuj redu po Oinntovem shodu. Aretiranih m obdržarHh v zapora je dosiei okoTi 80 fašistov.
— Trst, 23. jan. (fzv.) Zopet &e fe nudila v Rimu deputacija iz Istre, ki je obrazložila MussofTnfni sedanre težko gospodarsko stanje v dežel?. Mussolini je poslušal in potem nnsvetova! ministrstvu vpošte-vante položa;a Pule :n Istre. Odposlancem Istre je izjavil, da preureditev fn izboljšanje ni mogoče kar naenkrat, treba potrpeti, gotovo pa je. da se preurede razmere v Puli In Istri. Mussolim* Je priporočil vpo-Stevanje dežele pri prihodnji razdelitvi brodovnfh zgradeb.
— Trst. 23. jan. (Izv.) Policija je aretirala tri tatove, ki so odnesli iz »Banke Commercta!e« 8000 lir. Iz Buj v Istri poročajo, da je bil napaden kmet Matej Petre-MĆ, 52 let star. po noči v svofl hiši. Petre-!?ca so našli mrtvega. Petnajstkrat Je oii zaboden, dlani obeh rok sta odrezanL
POTOVANJE AVSTRIJSKEGA KANCELARJA V BUKAREŠTO.
— Bnkarešta, 23. ian. (Irv.) Orient-Radio javlja* Avstrijski kancelar dr. Sei-pel m mnnwi n^nl%ter dr. OrOnberger Prispeta dne 3. februarja v Bukarešto. Sestanek avstrijskega kancelar ja % romunskimi državniki ima ra cilj še boli utrditi medsebojne d:plomat!Čne. trgovske in politične odnosa je med Avstrlio in Romnnrio.
ODSTRANITEV GRŠKE DINASTIJE.
— Ataaa, 24. jan. (fzv.) Republikanci so včeraj predložiti nsrodnl skupščini praolog. da se ima za večne čase Iz Grške odstraniti kraljevska rodbina Oltiks-burg in da morajo vsi dani dinastije zapustiti zemljo. Kot razlog navaja predlog dejstvo, da ie kralj Konstatfn pahnfl državo v največjo narodno nesrečo, da je vsi ed elegovih avantur Grška rzgubHa Malo Azijo m da Je kralj Jurij povzročil Protfrevo-
Politične vesti.
ŠVEDSKA NAPOVEOUTE IZSTOP TL DRUŠTVA NARODOV. — Srackaolam. 33. Jaa. (Izv.) Obe zbornice državnega zbora ste sklenfle resolucijo, ki poživila Švedsko, da takoj Izstopi Is zveze držav, včlanjenih v Društvu narodov, ker se Je Izkazalo, da Društvo do-sedaj absolutno Še nf Izpolnilo ealh aačr-ftov, ti so jbb bm staviieai.
= Razkol v organizac/ji jugoslo venskih železničanev? Za nedelo 27. t m. je sklican v Beograd izredni kongres iu-goslovcnskih žebzničarjev. Na dnevnem redu je volitev novega osrednjega izvr-ševalncsa odbora, ker sedanji odbor ni lojalno vodil orc:an;zacljskin poslov v akci i za izboljšanje gmotnega položaja železničarjev.
— Ceškl parlamentarci v Beogradu. Cc§koslova§hi poslanik na našem dvoru g. Jan Scba je včeraj v ra^odni skun-ščinj razaovar'al s predsednikom narodne skupščine g. Ljubo JovanovLćem o sprejemnem programu za poset češkoslovaških parlamentarcev jugoslov. skupščini. Češkoslovaški parlamentarci pridejo v Beograd sredi meseca maja.
i- L" Union 5acree in na§l državni Interesi, Prihodnje dni podpišejo jugoslovenski in italijanski državniki priia-teljsko pogodbo, s katero se za sosedni   jadranski   državi   ustanavl a doba mirnega sožitja ter ureiajo sporne točke   reškega in splošnega JadranskeSD vprašanja. Naša iavnost je s staro kr tičnostjo povedala svoje mnenje o vseli svetlih in temnih straneh brez nje m vednosti zaključenih sporazumov. Prepričani smo, da je sporazum za I ta i velika ugodnost-, medicm ko sr.io sami na vseh črtah kapitulirali ter odložili orožje brez dosedaj vidnih uspehov. Z bolestjo smo zlasti konstatirali kapitulacija v vprašaniu naših mamšinjskih interesov na Reki in v Julijski Benečiji. £e danes ne moremo verjeti, da so beogradski državniki popolnoma pozabili na zasužnjene brate ter da niso kot kompenzacijo za odstop neodvisne re -ške države Italiji zahtevali pisanevobveznosti italijanskega kraljestva v pri-log bratov v zasedenem ozemlju. Prihodnji dnevi nam pojasnijo to negotovost. Iz Beograda pa Ču emo. da se Je opozicija zjedinila na točno opredel.'e nih zahtevah ter da bo pogodbo z Italijo premotrivala v prvi vrsti z našega manjšinskega stališča. V tem ozira se je zunanjemu   ministru   dr. NinČrću in min. predsedniku Pašiću predložila cela kopa zahtev in želj in radovedni srr.^ kaj bosta ta dva državnika na to >d-govorila. Ne moremo si pa kaj. da čo razmerja, ki vlada danes meč «A>". zicijo In vlado ne opozorimo na ŠV parlamentaren pojav, ki se pri na< maču je in ki se razvija v težko p no razvado z dalekosežnim! posl (tea-mi Mislimo na nasprotje med * aor^ stranko in opozicijo tudi v tistih san jih.   ki   niso konkretno zakor«v značaja in s katerimi se dotikamo f s * nih ter življenjskih zunanjepolitičnih teresov naše države. Ne uvidim kaj bi se na$e državotvorne In p ne stranke ne marale najti pri mizi in zakaj se v Beogradu ne Ijajo politični voditel i, ki taka vprašanja rešujejo in vodijo samo iz s' državnih vidikov in ki bi propove znano L union saerče tamkaj, k. nujno potrebna. Za te škodljive ( med vladno stranko In opozicijo mo krivce na eni in na drugi stra tem trpe pa naši državni in nad: interesi. Naše manjšine na Reki in • lijski Benečii nam to resnico ža potrjujejo.   Ko bi takega razme bilo, bi se reševala važna zunan tična vprašanja na podlagi soglasn prave in bi se na ta način us skladnost javnega in političnega rr ki je za take akcije zelo važna. P pa jemljemo vsako vprašanje kot karsko In politično in se ne zav-države in njenih interesov. Sedr je razumljivo, za^ai opozicija 1>A nost ni bila obveščena o pogaja zaključkih   glede   reškega vpr zakaj so naše stranke pozabile na no sodelovanje pri reševaniu z^ političnih vprašanj,   zakaj je rac odpadla notranja enotnost   ter s države in naroda in zakai smo oziru napravili na inozemstvo vt' dvojenega naroda.   Zahteva po r>arla-mentarnem zunanjem odboru tud vse.  Glavno  in   prvo   je dohr Ija. medsebojna pripravljenost te enoten nastop napram   inozemstvu. Teza pomirljivega ozrač;a ni v Re^trj *i ni med našimi strankami, tra nI • š'h političnih voditcinh. Zafo tud škem vprašaniu nismo našli pra-in soglasta. Sodobni parlamentar cip   vsehttje   raznovrstne Vfev Treba  jih  je  pravočasno ptc ter temu primerno onemogočiti nia  ostrina  nasprotstev  ni   d< v zdrava, ni koristna?
= Razpust naSih narodnih . ev\ v Julijski krajini. Podprefekta v Idriji in v Gorici sta razpustila celo vrsto \ slovenskih drustve na Goriškerr In Vi* pevski dolini, in sicer na teme'ju av« strilske^a društvenega zakona iz leta 1867.. ki že zdavna v Julijski krarini ni več v veljavi. S'ovenski protesti pri po* lirični upravi niso nič zalegli. Najbrže bo brezuspešen tudi protest, ki ca je poslal posl. Sček na ministrskega pred* sednika iMussolinra. Tako se postopa z Jugoslovani v Julijski krajini v tre* notku. ko potufeta v Rim jut*ostoven*> ska driavnika Pašić in dr. Ninčič, da skleneta sporazum m Italijo!
_
W*J*OTaiW
laaa
SI OVrM^fff   N AROfT« drvfanuarra iy23.
stran o
—  Bratje,   niste vredni svobode!
»Istrska Rijecc piše: Neizmerna jc bila na?a bol, ko smo videli, kako se v Jugoslaviji gotove stranke bore proti sami državi, pa smo si večkrat rekli: Bratje, niste vredni svobode, ki so Jo vam drugi izvojevan. V nekem dnevniku smo nedavno celo čitali, da je bolje biti v Italiji in v Avstriji nego v Jugoslaviji. (Bi! jc to »Slovenec«! Uredništvo.) A tem ljudem smo želeli, da bi bili samo mesec dn? v našem položaju In v naši koži, pa bi potem znali cenili, kaj Je svoboda, in vedeli bi, kaj Je žuženjstvo. No, mi jim tega nismo zamerili, ker smo vedeli, da jim nedostaja čustva In zave* stl državnih Interesov In da so pri n!!h Interesi države samo oni. ki se krijejo z njihovimi strankarskimi In osebnml interesi... Oovorcč o sporazumu med našo kraljevino in Italijo, izvaja imenovani list: Ali smo prodani? Ne! Naša usoda ie bila že zapečatena z rapalsko pogodbo. Toda to ni in ne sme biti naša narodna smrt. Ne sme biti že zaradi tega, ker imamo mi. dasi smo italijanski državljani, svojo slovansko dušo, svoj jezik, svojo kulturo in svoje običaje, Tn nismo sami! Tam onstran mej žive naši bratje iste krvi, istega jezika in istih čustev. Pasi živimo v dveh državah, vendar smo eni in drug! veje enega slovanskega drevesa... Istrska »Riječ« zaključuje svoje izvajanje z ugotovitvijo, dn bo sporazum ustvarjen samo takrat, ako bo Ital'ja spoštovala pravice jugoslovenske manjšine v Istri in v Gorici.
24-, 25 , 26., 27. Januarja
Grehi očetov
KINO MATICA
Julijska krajina-
— MussoIInijevo p'smo društvu Dante Allghler!«. Predsednik Mussolini je posla! društvu »Dante Alighieri« pismo, v katerem proslavlja delovanic tega društva, katero zavzema svetlo mesta v zgodovini Italije in velja za simVf neokrnjene zvestobe in neporu-šene- a odpora. Z obrambo »ezika brani d«-astvo italijansko tradicijo in z obrambo italianske tradiciie brani moralno jedinstvo vseh Italijanov, raztresenih po svetu. Pohvala predsednika Musso-Iinija, izrečena društvu »Dante Alighi-eri«, prihaja v današnjih dneh prav tudi nam. ker se zavedamo vseh svojih naprav za ohranitev naše narodnosti in našega jezika. Ako je hvalevredno delo italijanskega društva za duševno enotnost Italijanov po vsem svetu, kako jc šele potrebno in vredno upravičevanja naše delo za ohranitev našega ljudstva pred narodno smrtio. v lastni domovini, na svojih lastnih tleh!
— Proračun mesta Pule v ravnovesju. Italijanski listi poročajo, cfa se proračun puljske občine za leto 1924 zaključuje z ravnovesjem. To je prvič zopet po letu 1914. Izdatkov za I. 1914. je proračunjenih 7 mili* jonov 206.60973. dohodkov pa 6.633.335.75. Diferenca se pokrije z občinskimi doklada* mi. Tudi iz Gorice smo čuli o ravnovesju v občinskem gospodarstvu. Malo čudno se ču* jejo poročila o ravnovesju, ker smo slišali toliko in toliko pritožb o gospodarstvu po mestih v Juliiski kraiini, o raznovrstnih te?« kočah, o vpndanju dohodkov, trgovine itd. Ti proračuni so gotovo umetno zveri ženi, urno da izkazujejo ravnovesje, katero pa se ne bo dalo prikriti prod realnostjo, ki pokaže mestna gospodarstva v Julijski kra* jini prci ah slej v pravi luči.
— V Podgori so ustanovili organizačn! komite za >šnlsko pokroviteljstvoc. Prsio je vse nčitdjstvo \z Podpore. Pcvmc. Sa-botlna In Mavra. prlšH so te Onrice šolski nadzornik Rnbhia, dr. Pinaučig in razni zastopniki faSizma. ker se ie komite organtzira! na fnSistovsko iniciativo. Pro-vlzoričnemu komiteju predsedrve žunnn Dominiko. Na zborovanju so nabrali 9625 Hr kot nrvi pr spevek za »*olsko pokroviteljstvo«, ki polaga svojo italijansko roko na oko!T?Ko ?o!o.
— Bandita Collarlpa zaslišujejo še na« dalje ▼ tržaških zaporih. CoTang je bil nekaj časa pri zasipavanju precej zgovoren, zadnje čase pa molet fn le nerad odgovarja na številna vprašanja. Pravi, da nima na svoji veati niti polovico tega. česar se ca ohdol* žute. Doslej je hilo v Trstu aretiranih 5. v Pulji pa 17 oseb. katere se smatra za n?e» govc sokrivce. Potici ia pravi, da bo sledilo še več aretacij. Collnritfa počlieio v kratkem v Pulo, kjer se bo vršila nadalina preiskava, kateri bo sledila sodna razprava.
— Strahovit oroor. V Orzetičih pri Bn-j?h v Istri se le v torek 22. t. m. dogodil umor. k« Je *:lnn razburi! prebivalstvo vsega okrpia. V vas! le imel svof<* posestvo Mate Petrelič vdovec. č*7?r edini sin se nnbnla v vojpski slirznf. 7a delo v hf*f. na nolhi in nr* Živini \t fm*! naleta Antona Martinčiča In nie^ovo z"eno. V tore1- zvečer le ta drnSlnlea skuono p~.večer!"!a In pnt^m oknU 9 ufa k nečitku. MarflnclSa -*ta snrla v prhPCju. Petrelič pa v prvem nad« stronjn. Ni pa nrcfekla niti ena ura, ko sta Mprfitičlčn zn*r?ala h run fn kM~e na pomoč v gospodarievi snbf. Ko sta no prestanem prvem strrhti stop?la v vezo. sta nrVrvela n^ sfonnUcr>h iz nrveea nadstrop-ia đv* rno'p^a katerih ed^n je d"?nl v roki velik knhTn!*ki no* fn ga zavihtel nad niim* če* n*1 se umakneta, če ne, gorfe nli-ma. Mgrtinčlča sta se s strahom umaknil bi ona dva neznanca sta Iz^n?!* v temi. Martlnčičcva žena ie začela klicati na
moč ia ko so prihiteli sosedje 1 a so vsi skupaj stopili v prvo nadstropje, se Um je nudil strahovit prizor. Petrelič je letal v svoji sobi v mlaki krvi mrtev na tleh. Bi! Ie ves prehoden z nožem in roki sta mu biti dobesedno odrezani. Prišli so pozneje orožniki In sodna komisija Iz Buj, in tedaj le zdravnik ugotovil, da je bil Petrelič nič manj ket petnajstkrat zaboden z nožem. Doslej ie nj dognano, ali je bil umor Izvršen iz maščevanja ali v svrho ropa. Znano Je pač bilo, da je bi Petrelič precel In.ovit. Orožniki so doslej aretirali par osumljenih oseb.
Prosveta.
Repertoir Narodnega gledališča ▼ LiublfenL
Drama. Začetek ob 20 zvečer. Četrtek. 24 januarja: Othelo. Red P. Petek 25. januarja: Zaprto. Sobota. 26. januarja: fiolebček. Red A. Nedelja. 27. januarja: Ob 3. popo'dne: Mo-*nčni prstan   Izven. — Ob   8, s večer:
Osma žena. Izven.
Operi. Začetek ob pol 20. rvečer.
Četrtek, 24, januarja:   Zaprto. (Generalna
vaja.)
Petek, 25. Januarja: Traviata. Izven, Sobota, 26. Januarja: Aida. Red P. Nedelja, 27. januarja: Traviata. Izven. ★     ★ ★
— Premijera v operi. V petek, dne 25. trn. bo v operi premijera ene izmed nn> prfljijb!jene:š;h in najmelodijoznej&h Verdijevih oper »Travlate«. Vlogo Violette pole ga. VVeseJ-Polta Iz Zagreba. Ta partija spada med njene najboljše kreacije. Ga. VVesel-Polla io je peta vedno po raznih velikih odrih z največjim uspehom. Vlogo Alfreda poje naš odlično sposobni tenorist g. Sowi!ski. vlogo Germonta pa g. dr. Ri-go. ki je dosegel z njo v lanski sezoni v graški operi popoln uspeh. Ostale partije so v rokah ge. M ^tačice ve, ge. Smolenske, g. Mohoriča. g. Sublja. g. Puglja. g. De-bevca, g. Perka in g. Bekša. Opero dirigira g. Neffat, režim pa g. Sevns*janov. Vprizoritev je zamišljena v modernih kostumih. Začetek ob pol S. uri zvečer.
— Gospa Marija Vera kot Desdcmo-na. V četrtek dne 24. trn. Igra pr; predstavi »Othella« Desdemono gospa Marija Vera. V tej vlogi je nastopila gospa večkrat s Bassermannom kot Othellom in z Wege-neriem kot Jagom pod Relnhardtovo režijo v Berlinu.
— Sprememba dramskega repertoarja Ker sodeluje velik del našega dramskega osobja na Tat.ianncm večeru na korist revnih ruskih akademikov je dramski repertoar v sledečem spremenjen: v petek je drnma zaprta. V soboto Golobček za red A in v ponedeljek Hamlet za red C. V nedeljo popoldne Mogočni prstin. zvečer pa Osma žena. Abonente reda A in C opozarjamo na zgornjo spremembo.
Glasbeni vestnik.
— V. mladinsko predavanje vrši se v nede\k>. dne 27. trn. ob 11. dop. v Filhar-moni-čni dvorani In s:cer pod naslovim »Balada in~ melodram«. Spored izvajajo gdč. Zdenka Zlkova in dr. Aleksander Ri-go, oba člana Narodne opere v Ljubljani ter komorni žensk! zbor. Med drugim je na sporedu tudi melodram »Lepa Vida«, katerega ie komponiraj kot fustraciso narodne pesmi o »Lepi Vidi« gospod K-ire! Je-raj. Narodno pesem samo. recitira z:tina slovenska pesnica ga  ViJa Jcrajeva.
— Pevski zbor Glasbene Matice. Vaje moškega zbora v ponedeljek in četrtek, torej danes zvečer. Telotnl zbor ima vajo v petek 25. fn torek 29. za voiaSk? koncert, k: se vrši 30. trn. Dne 4. februarja prevzame svoje pos'e novi zborovodja g. Srečko Kumar. Začetek vai ob M na 19., vde-Je2ba obvezna. Vabijo se novi pevci in pevke.
SfknlstvO-
OBČNI ZBOR SOKOLA L
RESFN APEL NAPREDNI POUTICNI JAVNOSTI.
Starosta dr. Pave! P e s t o t n i k je snoči ob 20. v dvorani Mestnega doma otvori! 18. redni ob^nl zbor Sokola I.. ki je bii prav šicvilno obiskan. Zbor jc na zunaj vsei javnosti manifestiral trdno disciplino !n neontajno voljo si zgradit5 na Taboru svo'O Sokolnico kljub vsem od sovražnikov sokolske misli stavljenim oviram in zaprekam. Spontana manifestacija za Tabor ob pozdravnem govoru br. Verija Š v a j g e r • a ie to na'boi-š* dokaz. Sokol I. pa ie tuci na zboru spregovoril resno, a odločno besedo ia naslov naše napredne politične javnosti, kar kaže spodaiSnja. soglasno in z aplavzom spreteta ersoluelia.
Starosta dr. P e s t o t n i k je v svo-iem otvoritvenem govoru pozdrav« zastopnike Saveza, obeh ljubljanskih žup m bratskih sokolskih druSrev. Glede gradbe sokolskega doma »Tabor« je izrekel naj-toplei§o zahvalo vsem požrtvovalnim delavcem In podpornikom, posebno pa br. Jos?pii Turku, k! Je za osiguranje fttavbe pokaza! največ poguma, odločnost; In po« žrt vo v n Inosth ohčnl ihor mn želi Cim hitrejše ozdravljenje, ker le zadnje dni resno oboid. (Klici: »2've! Ttirk!«! Navajal je dnlie starosta konkretne uspehe, ki jih je Soko! I. dosegel v preteklem letn. Koncem govoru se je v topit besedah spomin-a! vseh umrlih članov In člsnlc. Umrli so: Z e n t r i e h Jos'p. G u s t! n č ' č Rudolf, Sitar Franc. Taršič Slavko. D e r-gane Albert. Cvek Joitko. Ori! Loize. Nečajev Vladmlr. Lnkič Franc. M a-ccorntt! Leo Rnzmnvt Marija, Lokni a n Rarko tn Zupančič Ivnn.
Starosts je končno navafn! nekatere SokoUtvu ikodlfive poliične pojave, ki so
več alf manj ovirali razmah sokolske misli. Njegov govor It zbor sprejet z Iskrenim odobravanje*.
Br. Verij Sv* Ji ar je v snena 2upe Ljubljana I. pozdravil zbor. navdušujoč člane na težko borbo za Tabor pod ges: krni. »Tabor! Tabor is aH. Js ss ostajat ■si!« (Frenetično plosk s nje!)
Sledila so poročila društvenih funkd-joaarjev.
Tajnikovo poročilo br. T t r s t a r j a
Je navajala kronolozlčno poslovanje Sokola L. ki ima sedaj 1675 rednih in 118 ustanovnih članov. Ce bo sreča mila, bo drugo leto Sokol I. Imel svoj občni zbor v novem sokolskem domu.
Načelnikovo poročilo br. Lojzeta Lik b c j-a je statistično in tehnično očrtalo delo v telovadnici. Podal Je zanTmfv statistični pregled o telovadbi, jsvnh nastopih in o drugih priredtvah. Statistika telovadbe navaja: Članstvo Je telovadilo 137 tel. večerov celokupno 6360. molki nara* Ičaj 103 ure s 3142 In meska deca 98 ur s 3558. Vsi moSki In ženski oddelki so vadil
skupno §38 ur z 22.92S udeležbe.
Starosta dr. P e s t o t n I k Je podčrtal dejstvo, kako vetika je bila udeležba ori telovadbi, kar je znak pravega sokolskoga dela.
Načelnica s. Amuska C i g o j e v s je poročala o telovadbi članic Njeno poročilo je Izražalo samozavest in sokolsko resnost. Članice so vadMe 99 večerov s 3! 13, ženski naraščaj 9S več. z 3007 in ženska deca s 103 večeri z 3740 ur Koncem svojega krasnega poročila je načelnica naslovila na mlade sestre resen poziv, naj se z veseljem in Un-bezn'jo poprlmejo dela, naj posvete rodi nekaj trenotkov sokolski misli naj se omeje v zabavah In plesih ter posvete nekoliko prostega časa narodu In domovin'«. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto.
Br. G o g o I a je poročal o prosvetnem detovanhj Sokola I. Sokol vartre in vzdr-
?uie Simon GregorčKJevo knitfnico. Ta b'.eje nad 1P98 članov in Je bilo preteklo leto Izposojenih 17.871 knjig nad 5000 osebam.
Občni zbor je končno odobril računski izkaz za leto 1923 in proračun za leto 1924. O finančnem stanju društva je podal stvarno poročilo br. J. Loze j. Proračun izkazuje I2S.S50 Din dohodkov in 120.025 Din izdatkov, tedaj prebitka 8825. Predlagal je. da se članski prispevek letos poviša za I Din na mesec In da se uvede gradbeni porez po 20 D n. plačljiv v dveh enakih obrokih. Predlogi so bili sprejeti.
Pri volitvah so bil! izvoljeni soglasno in z vil'arn'm rzkllkom predlagani člani v odbor. Zbor je hotel na ta načn man'festi-rati enotnost in solfdflrncst vseh članov za nadaljevanje započeetga težavnega dela, za gradbo doma »Tabor«. Izvoljeni so bili: br. dr. Pavel Pestotnik starosta, s. Mfena 2erjavova. I. podstarosta, br dr. Anton § a p 1 j a. II. podstarosta. br. Ivan Prose ne načelnik, s. ArnuSka C l-nojeva, načelnea in br. dr. Stane R a-p č. preds prosvetnega odseka. V odbor: T r a t a r, Josko C c r n e. Mirko E i b e r-g e r. Pran Vrečar, Janez L o z e j, Kazimir B r a t k o v i Č, Albert Jug. Josko P e r Š i Jo?e Toni, Rajko Tur k. Rudi 2 & \ r § n i k. Mic? Ker nc, Oton Zupan. Bo ar D r e n i k. Ljuba Det-m e I j, N. S l m č l č. Tea Klemenčlče-v a. Jr srp I v a n č i č, Jože G o r i a n c, za names nike- IVne Tur k. Iva R e m i Č e-v a, Lojze L u b e j. Za ne M l k 1 a v c, Nan* de Svetlič in Jožica Gorjancev a. Za predsednike odsekov: za mladinski L»i:ba D e r m e 1 j. zabavni Fran Pleter-s k i, nevsk- G o r j a n c. orkester Fr. S I r-n!k !n S, Gregorčičeva knjižnica 1. S m re-k » r. Za preglednike računov: Adolf V ad-nsl, Drago L u n d e r in Ladi H a r t-m a n n.
Resohictja oolitičain strankam«
Pri slučajnostih je bila soglasno In z velikim odobravanjem sprejeta ta»le reso*
lucija:
Nobeno društvo ni posledic politične razcepljenosti med naprednimi, sokolstvu naklonjenimi strankami s tako krutostjo in usodno težo občutilo kot Sokol /. v zadevi Tabora in gradbe sokotskega doma na Ta* boru. Zato se čuti občni zbor za upravi* čenega, da kliče Sokolom in naprednim strankam:
»Dogovorite se/ Strnite seU
Brez naklonjene oblasti je naše delo sitno otežkočeno. Za dosepa ciljev nam je treba trošiti mnogo dragocene energije in časa, da preprečimo in uničimo ovire — toda kje so naši pozitivni uspehi?
Od enotne, zavestne in napredne bojna čete so odvisna v bodoče važna goapedar* ska vprašanja. V enaki meri gre zm vele* važne kulturne in idejne vrednosti.
Napredna Ljubljana. Slovenija, tdrvli se, ne podpirat z nesložnostjo sovražnikov!
Zbor je z vzklikom: '»Zahtevamo slogo in disciplino od vas!* — odobril ta predlog.
Starosta dr Pestotnik je nato naznanil, da pripravlja Sokol l za vidovdanske dneve velike svečanosti, ki jih priredi Sokol I. povodom vzidanja spominskih kamnov na soklskem domu na Taboru.
★   ★ ★
— Sokol 1. na Tabora v Ljub rja nt V
soboto, dne 26. tm. se vrsi v društvenih prostorih proslava Sv. Save. Spominski zovor ima br. dr. Ivan Lah. Po predavanju druStvena čaianka. Bratje In sestre ud"!ež:te se v obilnem StevDu. Prosvetni odsek.
— Sokolsko drnStvo LJnMana (Narodni dom). P. t roditeljem naznanjamo, da telovadba mrske dece v petek dn« 25. tm. odpade, ker ie telovadnica oddana za »Ta-fjftnrn večer«  Zdravo! Predn*ačfcl zbor.
Posetite t nei^V *»e 25. t m*
»tattamtm dam« s—:   V NARODNEM DOMU! :
Volitve v dohodninsko komisijo v Radovljici.
Prt volitvah v cenilno komisijo te tmagrala Hsta združenih obrtnih in trgovskih organizacij in kmetov. Propadla pa je klerikalna lista kapitalista R e s m a n a. in sicer za 50 glasov.
Bolj jasno ni moglo naše ljudstvo pokazati svoje nezadovoljnosti s politiko klerikalnih tigrov, ki sede v Beogradu in nc odpro ust v korist nas davkoplačevalcev; doma pa hoče'o spraviti v svoj tabor in voditi vso Slovenijo. Vse do gotove meje, in tudi naš človek bo prišel do spoznanja. Volitve so tudi pokazale, kako potrebna je združitev na-predn:akov. Dokaz, da nas je Se vendar lepo število naprednjakov. če si složno podamo roke za skupno napredno stvar v korist celokupnega prebivalstva proti Urnozsavanju od strani klerikalcev.
G. Cimerman iz Ljubljane nam Je pojasnil vso davčno zakonodajo in pojasni!, kako mora obrtnik skrbeti, da ne pride v nasprotje z zakoni.
Obrtnik Ambrožič pa je razlagal. kaVo se gibi e vsa dnvčna znkono-daja od prevrata sem v določeni smeri ter skuša zvaliti vsa davčna bremena na pridobnir^ke s!o?e, osobito obrtnike: naiprvo so jim z 8urnim delovnim časom zvezal; roke. potem pa so začeli nalagat! obrtništvu breme za bremenom in vse v preveliki meri. In da bi obrtnika čim prej uničili, so izdaji protidra-ginjski zakon, ki se je izvrševal zopet samo na obrtniku.
Predsednik shoda, načelnik Obrtne zadruge na Bledu z. J a n ie pojasnil, da naj se vsak obrtnik oglasi k besedi tn pojasni stvarno krivioe. H se ?rocle temu in onem« obrtniku. Slišali smo tako iz ust prizad?tih maHh obrtnikov, da jc ta sistem krivičen in da bo treba davčno politiko preurediti, ker bo dn-^ače zapel boben marsikateremu: obrtniku.
Obrtnik G o g a I a je priporoča! tesno združitev obrtnikov v Obrtnih orjrt-nlzaciiah.. da nam bo mogoče to doseči.
Le klerikalce S a d a r se ?e široko-usti! in govoril samo o politiki. K besedi se ie oglasil tudi kovač O 1 o b o č n i k !z MoŠeni. ki je vprašal, ali je res. da dobijo naši uradnik! 3odstotno nagrado za to. da iztirjajo več davkov. Dobil |e odgovor, kakor se spodobi. To vprašanje je Izdalo klerikalce, da na svojih zaupnih zborovamih potičnfeki »backe«, da je uradništvo krivo visokih davkov, ne pa 21 klerikalnih poslancev. Tn ker je bil poslanec Jo?* Oostrncar pred kratkim časom na Brez;ah in jM^šnah, je jasno, da jc bil ta kovač iz MoŠeni namenoma poslan na shod, da stavi to vprn sanje.
Omenil sem to okolnost zato. da tiradništvo uvidi, kako ga čisla klerikalno Imdstvo in kako grdo obrekujejo vo-d»'tel't SLS uradnika na svojih zaupnih tajnih sestankih. Uradniki se lahko na tem primeru prepričajo, kako napačno pot so ubrali če slepo drve* v vrste SLS, misleč, da jih bo ta rešila iz obupnih razmer.
PROTESTNI SHOD OBRTNIKOV V RADOVLJICI-
UradniŠtvo 2re . . . tako so grmeli klerikalci za časa Šusteršičeve dobe, ker so imeli takrat vso moč v Slovcniil ter so s tem hoteli pred davkoplačevalci prikriti vso brezdelnost v duna;skem parlamentu in tako osumničiti v očeh svojih pristašev uradništvo, češ. ono je krivo vseh bremen, ne pa mi poslanci.
Tudi danes, ko imamo 21 tigrov v parlamentu, vidimo že. da na svojih tajnih zborovanjih podučujeio ljudstvo v tem smislu in hočefo zvaliti krivdo bremen na ubogo uradništvo.
V nedeljo, 20. januarja, je Imelo obrtništvo radovljiškega okraja v Radoviiici protestno zborovanje proti previsoki in krivični obremenitvi obrtnikov.
Shod <e bil lepa manifestacija obrtništva in trgovcev. Temu protestu so se pridružili tudi kmetje; velika udeležba je bila jasen dokaz, da je mera bremen polna in da tudi obrtnik, da^i potrpe^Hv do skramosti. ne zmore več prenašati previsokih davčnih bremen.
Iz Ljeninovepa življenja.
Ze včeraj smo priobčili kratek zTvtJe* njepis umrlega letderia ruske komunistične stranke in prvega predsednika sovjeta ljnd* skih komisarjev Vladimirja Iljioa Ljcnina (Uljanova). Iz mladostnih let tega izredno genijalnega in energičnega moža so znani le površni podatki. O njegovem pokolenju krožijo celo v Rusiji različne domneve. Nc* kateri pravijo, da je bil po krvi Rus. dru^i zopet, da izvira iz tatarske rodMnc. Bržčai ao bili njegovi predniki pomešani Rusi in Tatari, kar priča že Ljeninova zunanjost, osobito njegov obraz in pa okolica, kjer ss Je rodfl. Ufimska gubernija jc po prebival* stvu večnoma tatarska in v teh krajih je težko najti čisto mskl tip. Z bratom ATe* k sejem je Iljič Študiral na kazanski univer« zi. kjer se je pridružil revolucionarnemu krožku akademikov. V marcu I. 1878. jc bil njegov brat uarirčen v znan schliissclburškl trdnjavi ker je poskuSal atentat na carja Aleksandra III. Vladimir Iljič je od tega časa hrepenel samo po osveti. Ker so mu bile oblasti radi usmrčenega brata vedno za petami, se je skril pod psevdonimom Ljenin, toda Že L 1897 so ga v Pctrog-adu aretirnli in izgnali o* tri leta v vzhodno Sibirijo. Ker .
se no prestani kazni ni smel vrniti v kako večje mesto R .sije. je bežal v inozemstvo, in aicer najprci v Švico Pozneje jc po»?til London in tu se jc seznanil z znamenitim ruskim revolucionarjem Pl^hanovom. s ka* terim je stopil na čelo ruske socijalne de* mokraći?e in začel izdajati gtasilo »Iskra«. Svoje delovanje je posvečal v prvi vrsti tovarniškim delavcem, ker jc stal vedno na stališču, da jc pravi proletarijat samo v tovarnah in rudnikih. Leta 1003. se je soci* jalna demokracija na kontjresu razdvojila. Ljenin je prevzel vodstvo večine (boljssvi* kov) in se z glasilom »\Tpcrcd* (»Naprej«) odcepil od manjšine (men jševikov). ki j »H. jc vodi! Plehanov. Z manjšino jc šlo tudi glasilo »Iskra«. Tudi za ča^a neuspele rusko revolucije L 105. jc bila stranka rartlvoicna in to jc bržkone glavni vzrok, da so revo* lucijonarji podlegli Tudi prisotnost Ljcnina nI pomagala Mcnjsevfkl so hoteli samo generalno stavko, boli^cvlki z Ljeninom na čelu pa oboroženo vstajo. Pri poznejših volitvah v gusudarstveno di-mo (narodna skupščina) so bili meni^eviki za volitve, bol ješ vik! s petro^radskim delavstvom pa n:so hoteli vo'iti. Pozneje so sc izdavili sicer ra volitve, toda prot! kompromisom zlasti a kadoti in d-urtimi mešonnskmi strankami. Nesoplasja med obema strujama so trajala dalje. Ljenin se je moral ponovno umakniti v inozemstvo, kjer je od !. 1907. deloval zlasti v Londonu in K^nkovu. Po iTbruhu svetovne vojne je rbe/al v Švico, kjer se io udeležil zimmer\vfddske konference I. 1^15.
V Curihu je izdala! svoj list. v katerem jo ostro nanad.il militarizem in poziva! prole* tari jat vseh evropskih dr/a v. na i poloH oro?jc in orvTSti zki 'insko krvnprelit ie. V anrilu 1. 1017. je bi! s pomočjo nemških vladnih organov v s0remstvu 30 sod*"£ov prepeljan v pfomri-nncm vagonu pr~ko Nemčije v Rrsijo. Oh tej pnliki ie pJsal neki berlinski list, da potuje Ljenin kot v trojanskem konju. Kai sc je zgodilo potem, jc javnosti itak znano.
Od novembers-f/a n-cvrata do svojo smrti jc bil pokojni Vladimir IJilč za ruski nnr^d, osobito za delavske in po večini tudi za kmetske min to. kar je b:l Mapoleoai za Francoze. Risrr.irk za Mrmce ali Was* hington za Amerikance. Pisatelj Gorkij ga jc že pred smrtjo prrfkisil za svetniT a Po* kojn? učenjak, prof. Tirniiazcv mu je pisal na smrtni postelj? nismo, v katerem ga pove-ličuie kot odre5cniTa človeštva*. Njegov kult v tisku in javnosti je bil ogromen. O Lie« ninu so govorih' vsi kot o velikem geniju, genljalnem voditelju, nesmrtnem heroju itd.
V Moskvi je bi! kmal-i po prevratu ustanovljen »Ljeninov institut«, čiefar namen jo bil zbrati vsak papirček in vsak nregov najmanjši snomin. »Pravda*  je plsa'a neko?: »Po nekakem smrkavem Manolconu nam jo ostalo več spominov in anekdot, kakor vemo o živem Ličnimi.« O Lieninu kot zaseb- ' nlku se niti v Rušiti ni mnogo vedelo. M. Kolcov, ki je prcudiral. da postane njegov zivljenjrnisec. navaja  v svoj;h spisih Sest g!avnih lastnosti Ljcnina kot človeka. Pravi namreč, da ima rad dceo in mačke, da se pogosto smeje, da jc skromen v obleki In j sploh v vsem iivijenJT*. Igra dobro Sah In ' se rad vozi na kolesu. Razni sovjetski funk* I cijonarji. med njimi Kamenjev, Preobražen-. sk?j, Zorin. Arosev. dr. Rozanov, Voronskij I In dr. so pisa'i o ni^ivcm življenju članke, in razprave, ki se odlikujejo z izrednim spo« ' §tovanjem  in  nadnaravnim  poveličevanjem j pokojnega    Obsežnega, cnotn^tja itv1jen»e*j pisa do sedaj še nima niti boljscvlška lite* ratura.
Oeonrnr?§ka Nf^enca »
francoski luci.
PariSki politični tednik »L* Puropc;
Nouvelle« prinnša od svojega beograd-j skesa dopisnika, tr. Alberta nAousscfauj članek o beoccrndski konferenci, kl s! ga I moramo natančneje orrlcdnt!. ker iz^a/a I mnenje  največjega  in naivaznej^jra francoskega pciltičnesra   tednika. Pod: prodom, da te politika Male antante po-, litika evropske preosnove, in ne razdo-: ra, pravi dopisnik, da konference Malo antante navadno vzbujalo na*izr^dne:Še komentarje in na;bo!j senzacl;onclne fn-' formacije, in to se ie zgodilo tndi to pot», posebno kar se tiče cdnoSajcv do Rusije.
V resnici   pa n!   nikoli obsfo?a!o; vprašan »e priznani moskovske vlade s, strani Male an^nnte kot tnkc,   in samo; oni. ki ne pozna**o vira in podlage te i zveze, so se mogli ndajati-takim IfozijatnJ Beograd. Bukarešta in Praga nimajo na-' pram ruskim vprašan?em niti i^t^h Interesov, nit! istih sta!155. Prtstavti ie treba, da so v vsakem teh p^avn'h mest politični krogi različnega mnen'a o na* čin«.?, knko je treba soet stopiti v normalne ^tike J? Rttsi'o. !oforv*ow jr., ?na-!a;kovi(5n. ki je vzbudil veliko zanimanje in v katerem je v resnih besedah svnri! nred vsakim približan lem sovfet« ?Vi vlndi. je pokazal, da obsfoinio celo v na ožjih mabantantnih vladnih krogih razne struje.
Konferenca je b*!a tako pametna, da sc ie ozirala na te struje. Hotela jo samo markirati — in me* več — da so noče postaviti napram T?us!ii v si-tema-« tično zanikahto pozo. Toda za *!ttčai. dai sc priznan;e sovietov uresniči, ima vsak: izmed treh zaveznikov zase popolno svobodo.
Na koncu koncev nI zanimiva ta zo-!o neiasna oriicutacra, temveč" posebni položaj, ki bo diktiral vsaki državi način, ka' nai stori.
Cehi razumevajo odno?a!e z T?ust?o, z vidika gospodarskih potreb in v okviru slovanske idc'e. Jaz mislim, da bi dr. Heneš. če bi Anglua in Ttaliia priznale Pus'fo. morda nredoV^ ^e čaka! in «!edil njunemu vzgledu. Tudi Srbi sc drlo ¥j
sitan. 4.
SLOVENSKI   NAR O D«   dne 25 januarja jgg4
btev 21.
okviru slovanske ideje, pri njih prednja-čijo občutki gospodarskih interesov: sai pred vojno trgovski odnešaji med Srbijo ln Rusijo niso dosegali niti 50 mili o-nov rubrjeV. Imam vtis, da bo tu vzgled Francije pred vsemi drugimi odločeval. Kar se tiče Romunov, se kaže vpra.*an;e z bolj oddal:enega vidika: ti mora;o predvsem likvidirati nerešene tečkoče in nadaljevati pregovore, ki so jih že vodili lani v Latisanni.
Fne stvari pa se boje v Prntf kot v Beogradu: namreč, c!a bi se na novo gnmirale evropske moči in bi Francija
*oad!a v cn blok, Rusija pa v drugega.
• Nihče v Franciji se v tem czirn ne sme uda ati iUizijam: pra^ti^no bi bilo nemogoče, obdržati na francoski strani v kritičnem slučaju Češkoslovaško in Jugoslavijo, ako bi Šlo za to, da se pridružite ti dve dr/avi koaliciji, ki bi bila naperjena proti Rusiji.
Pisec sicer prioozna. da Plovanstvo nima nobene organizacijske moči, a je mogočno sentimentalno čuvstvo, ki se lahko naenkrat pokaže v slovanski solidarnosti.
KaJa!Te govori o dnicr<i vp-a^annh. ki so se obravnavni na konferenci in predvsem podčrtava likvidacijo reškega vprašan a, ki ga primerja s tanierskim Reka in Tanger sta bili dve žarišči nasprotnih interesov: v presledku nekaj tednov je bilo obok? spravljeno s sve^a. In sicer vsled utnrcnosti, k! le sledila obojestrankim pe-!etn'm , nasproten. Pamet in politična razumnost Je zmnga-la nad strastmi, tri so se ud?^tvovnlc v obrambo pravičnih zahtev. O. Ninčfć <e razumel, da Je prratoPstvo Tfnl:?e vredno žrtve, katera je. četudi bridka, samo potrdilo resni :n:ga položa'a. ki rbstoki Je od dni d' Annunz'jeve zasedbe sem.
ALI IMAJO ŽENSKE TALENT ZA POLITIKO?
Vprašanje, da-Ii imajo ženske talent za politiko, ni novo. Ni nastalo šele v zadnjih letih, ko so mnoge države §ele priznale ženske kot enakopravne državljanke. Ves Čas, od kar traja borba za žensko volilno pravico. Je bilo na dnevnem redu vprašanje, da-Ii Je ženska sposr.bna za politiko in to vprašanje se je pretresalo že dnno. Že v Času francoske revolucije Je izbilo na po- | vršje in mnogi, ki so se pečali z njim so soglasno, da so nekatere ženske brez dvoma nadarjene In sposobne za politično delovanje. Saj se le stari vek ponaša s ženskami * vladaricami. Ženske so bile tedai prijateljice In svetovalke vplivnih politikov, mogočnih državnikov, cesarjev in kraljev In malone vse so bile tako nadarjene da so usmerjale Iti odločevale o usodi celili narodov po lastni volji.
Nastane sedal vprašanje, ali so Imele te ženske, ki so prišle dn ugledi in moči s 'pomočjo lepe zunanjosti, srečnega sluč.Mn aH Jzrcdn'h dnSevnlh vrlin, res talent za politiko? In da-ll so b'le nadarjene tako, kakor zahteva današnje moderno nnzlra-Bje? Nesporno Je, da le današnja m^djrn** ženska zavrgla način kako so nekatere od nlih uveljavljale Svojo voljo — kako so zasužnjile može s tem. da so Jih z bpoto preslepile alt omamile. Poleg tesa Je jns^o. kar Je vleklo žensko-politika v starih čaMli, nima nič sknpncsra s cilji in prz-d-jvaniem današnjih z*cnck. Prej so bile take ženske enostavno podvržene vo^lncmu vplfvtl moških, osobito kadar le šlo m pmblem? V Imetju In vladanju. Trkrnt so Imele Ženske namen polastiti se md^lnd?, obdr?a'I jo In drbftl ter pomn-r'itf svoje imeti*. Blagostanje, ki so gn uživali nekateri narodi pod upravo vladaric, o kitcrlh se Izražajo 2godov?n5kn dela s pohvalo ni Izvr-ralo —■ i malin"? Izjema! — iz s'mnatii do naroda aH Iz Jelje. da se fl-c'sVo ž'vljcn;e olajša In razvile: tu Je bUa merodalna >a-mo Sebičnost. 2cftskc so hitele, dn bi živele V pooolnetu nrru imele ne^rmjeno oblast In druge posvetne udob^-sJi.
Že ta površni pregled zadostuie za ugotovitev, da vprašanje glede ženske trlo tirenostl za poetiko ne more biti rešeni po starem merila in starih geslih. Do današnjega dne je bil vsn-do. ki ie v javnosti prodrl z lastnimi ldci~m| "n rd-jš^vil mase z ognjevito besedo, proglašen za nr.dar-jenega prlitika. TnM Ijedje d-Iočaii smer dogodkom. Prisotnost duha, ncorralililvrst, energičen, samozavesten nastoo, dar govora In primerne kretnje ter hladnokrvnost In zbrane triMl. vse te lestnosti mora biez-pogotno Imet! človek, ki }e tnhntiran politik. Nicrovo delo je sls^cmntčno. pogosto talna borba proti prcnričarj-i Vi nazir-mjo drugih ljudi. 7matra nad ♦v-IitlčnTm nrotiv-nfkorn In uvclivMj?n?e laswh nezorov Je snrk nsoehn Toda vsi tisti ki so liflel! tak talent, so bili In so mn'ki in tako so torej neorestnno nazori in stnlT~?n moških oni faktorji, ki daje smer In značaj pclinčnemu življenju.
Ali pa lahko sodimo ženske po merilu? Da-Ti bi ne prinesle na pol'tično po'je lastnih Idej In ciljev. Če se dobro zavel-ijo svof'h posebnih bstnosti in spo^obaosri? Politične nVsi.ie ženske n? tako la^ko pojasniti t besednmi, kakor kak političen program. Kdorkoli je pravilno ocenil razllSiMst obeh soolov. Se le labko prepričal, da ženski politlca kot taka ni cilj. Ona n* pom> nI ža Žensko polfe, navaterem bi se tKttitd za moč in bogastvo. Prej se Je bo poslužila kot sredstvo. S katerim skuša spraviti V življenje nove zahteve. Pri tem pa bo Vedrio te?Ha za stvarmi, ki so 11 po «n-ravl nalbllZje. Skrbela bo. da postane mati In snloh ohrani materinstvo ki Je temelj drnf'ine In rodbinskega žMlcnla. nvcih-vltt bo skrhala svolo voljo In vpliv v dru-Aff. da koristi strrm'ienlu, ki gre za ohra-jattvUo Uud&ega življenja,^
Ljudje običajno ne pojmujejo pravdno
delovanja ženske v lavnem življenju. Tudi politiki sodijo o nji po obstoječih pravilih in lastnUi tradicijah. Ženska Je v političnem življenju ie vedno novinec V kratkem Času, ki Je potekel, odkai so ienske onih evropskih držav, ki priznavajo moškemu in ženski iste pravice, dobile volilno pravico (samo Finska, Norveška in švedska so osvebodile svoje ženske že poprej) se *e ni mo-la stvoriti čisto ženska po'.tfka. ft tega sledi, da ženska donet ni megla priti do kakršnegakoli političnega vplha.
Pomislimo sama: ž»vii»io Se vedna v docela nenormalnih in neurejenih razmerah. Beda, obrrp in težke socifafn- p»Ilike. ve« ta kaos teži ne samo nesrečne, v vojni premazane narode, ne so I udi druze In vsa Evropa trpi na posledicah te strašne katastrofe. Gospodarska kriza, kakršne le n rmo doživeli doslej, in <fr**e uničujoče sjle pretresajo pokrajine, ki So najbolje prizadete. In ta kaos ne pozna m benih mej. Pokoren večnim zakonom 2o^mjdar^ke^^ toka, objema eno državo za drugo. Tvornice itstav-liajo rbrat. marljive roke polivajo, prikazen brezposelnosti pa Je začela razcrajitl v najrazličnejših Industrijskih mestfh. To pa Sc ni vse. Nasilje, nemiri, razredni hoj, ki stalno raz'cđa nesrečno ljudstvo, vse to so narodni pojavi. Prlcg tega kipi politična borba, ki vzpodbnia vse narode v ČimdeJJc večji b^jevitostl in ogenj strasti plapola vsepovsod.
Ta znamenja se neprestano množe. Kje naldete v Pvropi državo. Mer bi mirne živlicnske razmere podo-rale In posp~*e-vr>le razvoj vede. umetnosti In družbe Splohf Alf je mogoče da bi moecl nastati In uspevati VptlV višjih, ideilnih In Splošnih Interesov v tem zastrupljenem ozrači'lu medsebojnih razprtij, nezaupanja In politični intrig? Ali Je mogoče, da bi se vrnile zdrave politične razmere In spremembe k bnllšemn, da bi nekdo začel uspešno b^rbo tam. kjer je Uuuiffla morala In plemenistost. 1 ;er vln^a neomejeno grobi materljalizem? Trdi ene-^Jčnl poffthVt, ki so kdai pomišljali o vc!Tk*h SOcnalrffh refonnah ter nas hoteli privesti v rb!j"b!leno deželo ld^alnrh socfia^Th razmer, m-rrlo pnznatl, da Je sodanla doha prekrcala v«e niihove taČ»'ne. AH Je torej danes s^Joh mo-^oČ-. da bi Ženske tnkoj zmagale In h-orile nov svet alt pa pon-a^ale pri n^e^oovem ustvarjanju?
Polit:čno delo kl:jc najprej skrito v po* samnih političnih strankah in šele pozneje se pejavlio njegovi sadov! v Javnem življenju. Zato pa Je potrebno U t sv ženske nai^rej uveljnvijo v vseh pol'tfčmh organizacijah. Toda posamne stranke so doslej skoro brez izieme zalepljene I Zastarelim naziraniem politikov, ki So si-.ižill ustavam, mes'o da bi b'11 sosrcdotočfll vse svrie najboljše Intelektualne s'lc v delu za ljudski blaror. Stranke silijo svrle pristaše In pri-stašinle k najstrožji di^clplink Za Ženske Je ta ze.hteva glede discipline poffosto ovira, ki ima za posledfeo. da se ne morejo svobodno posvetiti ženskim interesom. Pokt teza se morajo take ženske kot novinke v političnem življenju najprej seznaniti s tehniko političnega delovanja, šele tedaj lahko pejmnjejo In slede vsemu parlamentarnemu aparatu. V prvi vrsti se prluče vestnemu opazovanju In potem preudarno, na katero pot bi lahko krenila. Tehnična plat parlamentarnega sistema pomeni seveda težko In komplicirano delo v malih oddelkih. Najvažnejši posli se opravljajo V odbo* rih, kamor se redko volijo ženske. V slanih problemih, ki pridejo na dnevni rod v parlamentu, pa so Ženske običajno omejene na direktive svoje stranke povsod, kjer sploh zavzemajo poslaniška mosta. Kako je torej mogoče zahtevati, da bi moslc ženske prvi liip svojega političnega delovanja spraviti ta zarjaveli voz v nov tir;* Ne. niti posamne stranke nrmaJo danes Jasnega pojma o vlo-cr? ženske v poliM^itcm Življenju. Ako bi bilo temu tako, bi morali najprej osvoboditi žensko od vpliva stranke, čije direktive tako oviralo Žensko mišljenje in Čustvovanje. Ženske ki delujejo v mejah stranke, vedo p-av dobro, kako težak bol jih čaka v njihovi stranki, predno dosežejo Skrivite cilje svojeera političnega prizadc-vanin: preokret strank, ki smatrajo, da le politika samo moška zadeva, v take stranke, ki bodo priznavale v politiki načelo Popolne svobode In enakopravnosti. Edina možna politika mora priznati načelo SVo-bodnega sodelovanja cbeh spolov. Preporod političnega delovanja pa se ne bo uresničil nrej. prpdno posamne stranke ne spoznajo In ocenilo bistva ženske politike, šele tedni bodo ženske sodelovale v celokupnem političnem življenju.
In tedaj bodo spoznali tudi SlrSt Žensk? slnii. ki se doslej za politiko niso zanimali, da so neposredno ndv'sne od politike svoje države In da se marajo zanjo zanimati. ?n Ženske bodo storile svojo politično doTž"0?-r % veTiko veči'm ves-I!em In globljim prjmovanjem. krkor doklej. Največjo važnost pa bo Imelo poluično udel* stvovanle žensk tedaj, ako se Jim posreči pron'kn'tl v notranjo In eunanlo politiko In uvrl'nvitl svoje zahteve glede SaSčlte materinstva In drufine. Tedaj bo tudi reSeno vprašanje, da-ll le Ženska sposobna In nadarjena za politiko. aH pa Je samo druto* vrstno blile. ki nal bo v Javnem Žlvflenjn odvisno od moških In navezano na nPhovo nazlranle. To vprašanje Je sicer *e nreeel novo. toda na Angleškem hi v RuslJ1 se razvUaJo dogodki tako. da ho kmale postalo aktftalno tudt v dfiurfh državah.
Dnevne vesti.
V Umbttani. dm* 24. fanmarit 1924.
Darila.
Uprava an?ega l!«ta Je flrelela: Za Sokola I. na Taboru 300 Din m ta druStvo slepih 300 Din, daroval  t. Josip Trlbufi vsted poravnave t tu R. Prime.
«~ Družbi Sv. C. ta M. Je nakaz*! & df. Pfan Stef, ravnatelj tdravflflJa * potu StnHnt 100 t>ht mesto vene* na krsto b*a-popok, jr. dvor. svetnika Boj?. Senckovf&i Ženska Ciril Memd» podružnica v Krnutb Je posTMa C. M. O. znesek So7 H?n kot novoletno odlcupumo krantske ženske podr.
4 Vsem dorovaicea iskrena kvaial
Proč t strasno tv osebnimi oziril
V ljubljanskem občinskem svetu so te v zadnjih mesecih opozictjonalnc stranke sporazumelo ta skupno akcijo proti črno rdeč I večlnt — Vsa naSa napredna Javnost le ta pojav pozdravila z največjim zadoščenjem kot dogodek največje politične važnosti. Saj se ie splošno mislilo, da je ta sporazum med somiSljenlkl demokratske, narodnona-predne ln narodnosocijallstiSne stranke začetek splošne politične preorijentacije v naprednih vrstah. Prevladovalo le mnenje, da je to prvi korak k splošnemu sporazumu med naprednimi strankami. Med nami pač ni danes treznomislečega Človeka, ki bi se ne zavedat, da je razcepljenost v naprednih vrstah največja rak-rana na naSom narodnem telesu. Avspicije za razvoj dogodkov v tej smeri so bile nad vse ugodne. Stmcnim naprednim vrstam v občinskem svetu se je posrečilo spraviti črnordečo koalicijo v najtefavne 5i položaj: začel se je razkroj v večini In pred tedni so izstopili iz večine komunisti.
Z nadaljno spretno taktiko, oprto na absolutno složen nastop v naprednih vrstah, bi se dalo nastalo novo situacijo s pridom izkoristiti in doseči da bi se proces razkroja v ČrnordeČi koaliciji še poglobil, kar bi bilo za napredno stvar največje varnosti. Toda velik moment je našel male ljudi! V trenotku, ko je položaj najugodnejši in ko bi bila stmje-nost In strumnost v naprednih vrstah najbolj potrebna, pa se pojavljajo med naprednimi strankami, kakor na komando, nova nesog!as?a in nova nasprotstva! In zopet so po sredi, kakor je to pri nas običajno, zgolj osebni motivi. Zaradi spora o nositelju ljubljanskega skupščinskega mandata Je narodno-napredna stranka izdavila, da Izstopa Iz napredne fronte v občinskem svetu in da bo skupno z narodnimi socijalisti odslej delala komunalno politiko na svojo pest. Vprašamo, v kakšni zvezi }e sflof zaradi skupščinskega mandata s komunalno politiko? AH niso interesi napredne opozicije v občinskem svetu še vedno prav Isti. kakor takrat, ko se je napredna opozicla pred meseci strnila v eno fronto? Ali naj odtehtajo osebni oziri interese vse napredne skupnosti in celokupnega naprednega ljubljanskega prebivalstva? Trezen preudarek bi bil tu r.a mestu! Strast fe tu najslabši svetovalec.
Enotna napredna fronta v občinskem svetu je nam dnnes bolj potrebna, kakor kdaj preje. Komunisti se znova prl-pravljnjo. plačani s težkimi milijoni naprednega ljubljanskega prebivalstva, da zlezejo zopet pod klerikalne perotl, saj se je v zadniih dneti situacija zanje tako ugodno spremenila: Vlada jim je na ste-žaj odprla vrata v Mestno hranilnico Ijtib!;ausko ter jim ravnodušno prepustila v izkoriščanje ta dosedaj tako cvetoči denarni zavod. Kdo more sedaj komunistom zameriti, ako se dado znova izvabiti v ljubavno lopo klerikalcev, ki drže sedaj v rokah polne zlate vreče Mestne hranilnice In <lh vabijo, vabilo . . . Jutri bodo bratci zopet v objemu In z Vso pe-zo obnove" režim, ki se je v zadnjem Času le jel tako močno krhati. Namesto da bi se sedaj napredniaki strnili v Čim najtesnejšo bojno črto In se pripravili na odločilno borbo, pa so zopet izkopali bojno sekiro In se med seboj koljejo v veliko radost skupnih sovražnikov. Žalostno je to. Takšna politika je katastrofalna ln vodi v pogubo! Zato pravimo: Proč z osebnimi ozirl. Izločimo Iz medsebojnih odnošafev strastvenost ln dajmo se voditi v javnem Življenju samo od splošnih naprednih ln narodnih interesov!
★ * *
— Poljsko odlikovan!« našega kralja. Na zelo svečan način te včeraj ob 11.45 Izročil poljski poslanik na našem dvoru g. Okenski Nj. Vet. kralju Aleksandru I. nalvišje odlikovanje Poljske republike »Vlrtuti rniiitari« z lento I. reda. Slovesnosti so v veliki sprejemni dvorani prisostvovali visoki vojaški lil civilni dostojanstveniki. Pri vhodu na dvor Je stala kraljeva častna straža in godba je zasvirala poljsko himno. Čim se Je pol skl poslanik pripeljal na dvor. Nj. Vel. kralj Aleksander je v generalski uniformi poslanika sprejel v velikem salonu. Poslanik je kralja nagovoril naj-preje v francoščini pri izročitvi odlikovanja pa v poljščini. Kralj je nekaj besed v svoji zahvali Izrekel poljskt
— Pofsko odlikovanje vojnega ministra. PoI?skl poslanik Okenski Je včeraj Izročil ministru vojne ln mornarice generalu Pešlču odlikovanje Poljske republike »Pro Polotila resti-tuta«.
—• S ve (os t v sk a proslave m mil* verzi V nedeljo Z?, t m. na dan Sv. Save ob II. vrt priredi nniverta v tvoji veliki dvorani svečanost pri kateri te obavilo Imena Ustih slušateljev, ki do« bilo letos aa tvoje teme nagrado Nje* govega Veličanstva kralia. Rektor bo predaval o problemu: »Delo sv. Save v evropskem In Juinoslo-vanskem naeljonalno ■ literarnem okviru«. Rektorat vabi k adflefbj
— Invalidi pri k ralu. Snočl oh IS. Je kralj sprejel deputacijo invalidskega udruženja, ki je kralju pojasnila gmotni položaj naših Invalidov. Kralj je zagotovil deputaciji moralno ln gmotno podporo.
— Naša de|egaclTa na p tu skozi Ljubljano. Danes opodne sta z beogradskim brzovlakom prispela v Ljubljano ministrski predsednik Nikola P a šič in zunanji minister dr. Momčilo N i n č i t. Vlak je privozil z 80minut.no Zamudo. V spremstvu ministrov se nahajajo njih soproge, ministrskega predsednika Pasića spremlja tudi hčerka* V min. salonskem vozu se je na' a.'al tudi beogradski italijanski odpravnik poslov Sumonte s soprogo. Na peroni so se naliajali predstavniki državnih oblastev, ki jih pa jrg. ministra radi utrujenosti nista mosla sprejeti. Razven tega se ie na peronu nabralo Številno radovedno občinstvo. Po kratkem odmoru je vlak nadaTjcval pot proti Itatij'.
— Vprašanje preskrbnlne Strttar-leve vdove. Pišejo nam: »Mestni občinski svet bo na današnji svoji seji razpravi^! o županovem predlogu, naj se iz občinskih sredstev v počaš3cm"e spomina pokojnega pisatelja Josipa Stritarja nakloni njegovi vdovi primerna dosmrtna preskrbnina. Misel, na primereo način počastiti spomin poko nega pisatelja, ki je bil častni meščan naš:ga mesta, je dobra in izvira iz plemenitih motivov, vendar pa dvomimo, da bi bila v tej obliki primerna in umestna. Kakor smo informirani iz naizanesljivejšega vira, pokojnikova vdova namreč ne živi v bedi in poman kan ju. Pokojni pisatelj *c zapustil svoji rodbini hišo v Oersthofd na Dunaju, ki fe vredna, nizko cenjena, okrog 1.500 000 naSih kron, poleg tega še posestvice v Aspangu. kjer je pokojni pisateli živci, dokler se ni preselil v Rogaško Slatino. Tudi to posestvo predstavlja lepo vrednost. Razen tega dobiva pokojnikova vdova tudi od avstrijske vlade pokojnino, ki znaša, tako se nam zatrjuje, okrog 8000 naSih kron. Iz tega je razvidno, da pokojnikova vdova nI navezana na preskrbnino, ki bi jo naj dobila od mestne občine liublianske. Ker pa je vsekakor lepo, da mestna občina na primeren način počasti spomin Josipa Stritarja, bi bilo morda umest-neje, da bi pod Stritarjev/m Imenom ustanovila lond, Iz katerega bi dobivali podpore vredni, siromašni ali bolni slovenski knj!ževn*kl Siromašnih književnikov imamo Slovenci dovolj. Mnogo je med njimi takšnih, ki danes ne vedo, kam polože jutri svojo glavo in če d^bc jutri košček krul^a. Te pndpl-ati s Stritarjevim zakladom, to bi bilo plemenito delo. vredno mestne občine ln bi bilo prav gotovo tudi v smislu pok. Borisa Mirana t — Pridružujemo se v polnem obsegu izraženim pom'slckom. pa tudi predlogu, ki mu v ob'cktivnem oziru nihče ne more odrekati umestnost ln upravičenost.
— - Stanovanjska m!zeri|a v T*a!!jl nI skoraj nič manjša kot pa je v Jugo-slavi.i. Manjših stanovanj skoraj ni dobiti, a tudi srednja so zelo redka. Hišni lastniki So vsled težke davčne obremenitve za oddane stanovanjske prostore prišli do prepričanra, da je bolje zanič, ako jim stoje prostori prazni, neoddani. kot pa da bi jih dali v najem. Tako je potem zlasti v večjih mestih velik odstotek stanovanj neoddanih. tisoči ljudi pa so brez stanovanja. V samem Rimu je n. pr. mestni predel Anicne, kicr so skoraj vsa stanovanja prazna. Tudi v Trstu.' kjer je veliko pomanjkanje malih ln srednjih stanovanj, so hišni lastniki že začeli uva*'ati isto prakso in drže stanovanj pod raznimi pretvezami ncedda-na. Da se odpravi ta splošnosti škodljiva praksa, jc sklenil ministrski svet v Rimu, da pravosodno ministrstvo izla odlok, po katerem bodo hišni lastniki primorani oddati prazna stanovanja v najem tekom 30 dni; če bi pa lastnik ne oddal stanovanja v tem roku, bo imela državna oblast pravico, da odda prazno stanovanje v najem službenim potom.
mm pover'InTce za občni zbor kmetijske družbe so biie zg. delegatom včeraj razposlane. Dovoljena je polovična vožnja m nal se delegati pri fe'cznišVih bbsnj-nah izkažejo s poverllnlco. Občni *bor kmetijske dfužb* se vrsu knkor v »Kmetovalcu« ra«g!n§eno v sredo, 30. januarja 1914 ob ena istih dopoldne v »Mestnem domu« v Ljubljani.
— tzstop dalmatinskih akademikov 't klerikalnih vrst Z ozlrom na nato vest. da le nastal v dalmatinskem klerikalnem društvu •Pavtinovlc« spor In da Je Iz teza društva Izstopilo več akademikov, nam pišejo akademiki UJevlč, Radica, Marunovič In frmnulovic, da niso Izstopili Is tega društva.
mm fz državne srežbe. Imenovani so: Za davčnega upravitelja IX. čin. raz. pri davčnem uradu v Marmoru Maks M e r* Čua It Murske Sobote: za davčnega uprn-Vlfella IX. ČNt. faz. prt davkarlk v Cerknici Maks Ivane It Logatca: za dnvčnega upravitelja V LJuhljanl-okollca Stanislav Rib nikar Iz CerJtnTce. V»koJenl so: Pri pokraiiaskl upravi v LJubljani: kmetijski svetnik poljedelskega oddelka Viljem Rozman, fhrtnarskl instruktor Jakeb H 1 n d a I k m travni  mojster  Prane J e-
— Gospodarska konferenca v Zagrebu. Ministrstvo za promet je obljubilo udeležnikom gospodarske konferer-ce, ki se vrši v Zagrebu dne 21. ranuar-ja t L. popust na železnici. UđelelnfM naj se o popustu informira o pred odhodom pri postaicnačelnikih. Ud^IeŽnikl dobe vsa potrebna pojasnila glede nastanitve v Zagrebu ob prihodu v Zagreb pri glavnem izhodu po riamcš'cncrh zagrebške zbornice, ki bodo nosili na čepicah napis: »Konfcrcn::;a privrednika*. Ako bi posamniki potrebovali še naJal>-na pojasnila, naj v pisarni železniškega komisar a v Zagrebu pokličejo tclcloo-sko števils o 5T.
— Iz S'Ske. Narr.esro venca nsi grob sosedu k EtoS-Janu T^mctu, je daroval f. J. r^cdl Din 10,1 »Hr.ištvu ra zgradbo sok, doma« in Din I »k) Narodni Cii&liuci. Na> lc?£a r.v?:Ja! — Odbora.
— Ob prililii srebrne poroke ff. J«k* Drola s soprogo Pavlo so darovale aruiine: BfCgar, Drot, Korhar, Premete* m Stancer 150 Din si j p i ti in iste oddali »Podpornemu društvu sL-pih« v L j :Mjani. Odhor imeno* Vaacfll društva se tem p. n. dj~ova!ccm kar r.ajprisrCnc je Zahvaljuje. Bt g da), da bi se naiio mnogo pk.snjmak'cv!
— Celi ke vejt:. Mestno glcdaH-$čc. Danes v petek se v našem mes;n;m Klcdall^ču voiiz rijo »Hirci«, dratna v tre1* dajanjih, spisal Vladimir LunrČjk. rcžtra g. Branko Tepavnc. Gcstujcio člani drame mariborskega Narodnega gledilisča. Predstava Je za B-abonente. — VeČle tatvine so se 2e diiljc čnsa dogajale pti tvtdkl Rakuseh. Skozi d.c lefl so ZRlnleva-le stvari iz trgovine t železnno. Storilca se ni mosio ugotoviti. Sedaj so ga izsledili v osebi trgovskega pomočnika Franca Hrl-ber^cka. Ta le ukradene stvari dajal kovaškemu pomočniku Josipu Vclumseku v razprodalo. Pri kovaču Matiji VukovnTcu so na>H precej ukradenih stvari. Vse tri s>> zaprli. — Suroveža. Pred 6%rožnim sodiščem sta se zagovarjala posestnik Janez Vehovar in blapec Janez £korc. 1. septembra 1°23 sta v Ncrbi^ah pri Rncatcn v Ve-hovarjevem hlevu hudo pretekla 13letnega dečka Jos. češnovarja iz Brestovca, do katerega sta imela sovraStvo« Vehovar Je dobil 14 dni. Skorc pa 10 dni zapora. — Mestno županstvo le Izdalo razglas, s katerim se delno razveljavlja razglas z dne 5. Januarja glede omejene oddala električnega toka. Od*le| smejo motorii aa mestnem ozemlju obratovati dopoldne od a do 12., popoldne od 12 50 do 15. pa v okolici. Od 16. d c2?. ure pa le obrat z motorji sploh prepovedan. V prilično desetih dneh dospejo novi transformatorji ln takrat se ukinejo §e estalc omejitve. — Ponovni občni zbor »Orjunet v Celin se vrši v ponedcljvk dne ?*. Januarja ob S. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. — Umrla Je v Vodnikovi ulici Kd; na. Ana Staudin^er v       letu starosti.
— Mariborske vesti. Posvetovalnica za obist. skuplčino. Na na-le poročile c pričetku poalovonia mnrlhor-ske cb'nstl in tnm   Izražene   skrbi glede primerne dvorane in dnig'h prostorov za reprezentanco oblasti, prihajajo na Valega dopsnikariji od raznih strani nnsvetl. Knt nnrprimernc;5a   dvorana se smatra Grajska dvoranu s soseda imi prostori. Starodavna časti' Levest te dvornne bi bUa kakor aalaU za ta nnmcn; rudi je v centra ter v neposredni bližini uradov na okrajnem glavarstvu. Kot druga prmerna dvorana se nasvetuie ona tudi starodavna v Strossmaverjcv?   ulici,   svoj   čas palača Oedla, seda« Foderczzi. Tndi tu so krasni in neizrabljeni prostori.   Kot   tretja manj primerna bf bila v&llka dvorana v Kazini. Torej zn prvo silo je tudi v tem oziru pro* štorov doveu na razpolago. — Vandall-zem   na   razstavnem prostora. V noCi od torka na sredo so dosednj neznani zlikovci iz neznanih razlogov podrii del razstnvresa prostora oz;r. stene na Vrtu Dl;"5kce:a doma v Prešernovi ulici. Moralo jih <e biti več ln delati so morali več časa, kajti Izruv^li so tudi One t«5ke stebre, kateri so morali S'.lrje utrditi pri vpos!avltvl razstave. Ker niso od materijala prav nič odnesli, ie ta vanda'izem postal tcrrbol' sumiiiv, ker se na vrtu naha* Jata dva velika psa čuvn'a in nI nlh^e v bližini b;v*;očih slikal, da bi lajala. Ti nočni tiCI so morali brti torej na tem prostoru zelo domači. — Čevljarska zadruga v slovenskih   rokah.   Na sad-nfem obrnem zboru čevljarske zadruge J« bi! Izvoljen za načelnika zaveden narodnjak čevharskt mojster g. Krštof. — Umrla Je v svoj' pniačl v ?trossmayer;evl ulici hrvatska plemkinia Poderozzv f>3 let stara vdova hrvatskega magnati. Trupin prepeljejo v Z?.c;rcb. — Narodno gledališče. Mariborčani kar ne morejo poaabltl užitka nedel-ske   vcCerne   predstav«. S« pač vidi, kako ie bi' g. Janko posebno kot rgrnlec prIVubiien na nnsem odru. Tudi le Mar bor res presenetila doslej le v malih vlogah  nastopajoča   mala   umetnica gdč. Lubejeva  V torek se je por.ovi!a repr'za Lumpacli vagabund   ob   srednjem obisku, kar znač:. da se nahajamo v predpnutu in proti koncu meseca.   V sredo ponovitev opere »Ln Boherne« v četrtek revriss operete »Pri treh mladenkah«. — Nesreča pri delu. V tovarni Doctor :n drug ie pri strniu ponesrečila delavka Mferits Zlgart. Re?t!nl oddelek jo Je  odpeUn!  domov. — Več nesreč na ledenih hodnikih. Radi me-n'fljočcga se vremena so hodnrkt pa tudi ceste poledenele, kar pnv2ro£a več nesreč za ka»ere odklanjajo hiSnl posestnik! odgovornost
— Živi fezkl na cc^koslavnlklh šolah. Na srednHh Šolah s čeSkoslovaSV'cu u^nhn Jezikom se uči letos rui&na na 55 zavodih, ens'eščLna na 54, srbohrvaSčtna na 12. pol^Sćina na 10, lolčina pa na treh za vodh, PrnncrSčlna je obvezen predmet na vseh realkah ki rca^nh gHnnnzijah, pcHes tega neobvezen predmet na 32 gimnazijah ln učiteH-Seih. Nemima Je cd letošnjega leta obvezen predmet na večini  aredajtk1
štev 21.
»SLOVPNSKI   NAttOD«.   dne io tanuara 1924.
Stran 5,
j
M ta na vseh učiteljiščih razam v Skrvs-klh; na Slovaškem je nemščina le relativno obvezen Predmet
— O leparjeni izseljenci V zadnjih časih so tržaške oblasti ustavile v Trstu celo vrsto U ud U ki so se hoteli izseliti v Ameriko, pa ao imeli ponarejene potne listine. Skoraj vsi ti ljudje so bili iz Jugoslavije, Oblastvena preiskava je pokazala, da so bili vsi ti reveži osleparjeni. Mislili so, da imajo pravilne potne listine, pa se je izkazalo, da jim je nekdo za dober njihov denar preskrbel listine, ki niso bile nič vredne. Po dalj Si preiskavi je tržaška kvestura tudi izsledila sleparja, nekega Rudolfa Deveta, 39 let starega, rodom iz Dračeve v Jugoslaviji, ki je dobavljal »potne liste« Jn za vsak potni list spravil v žep po petsto lir. Devet je bil aretiran. Preiskava pa se je nadaljavala In so bili nato še aretirani Ivan in Josip Kaluža, Anton Tomšič in Ivan Rc-bec, vsi iz Ilirske Bistrice. — Pa Je res ža, lostno. da naši ljudje še vedno sedajo na li-manice tržaškim sleparjem.
— Nove prijave proti čarugl V ponedeljek se ie pričelo zasliševanje Caruge v preiskovalnih zaporih oslješkega Sodišča. Iz Slavonije so bili sedaj javljeni štirje novi roni izvršeni od Caruge. Za te rope se dosedaj ni vedelo, ker jih oškodovanci iz strahu pred čarugino osveto sploh niso prijavili Orožniške oblast! v Liki so prijavile dosedaj sedem ropov, za katere obstoja sum. da Jih je izvršfla C a rug ova družba, ker so bili v vseh slučajih roparji oblečeni v vojaške uniforme. Trgovca Mlia Carica »o ronarji oropali za 120.000 Dfn. V Brlo-SkcJ Dtrbravi v Liki Je bil prijet kmet Jure Tnrkovlč. ki je razbojnike večkrat prenočeval m jih vodfi na roparske pohode. Jur-kovlč je h»l prepeljan v Osijek.
— Prijet vlomilec. Orožniki v Trojanah so po dolgem zasledovanju prijeli fra na Oodlna iz Skalice pri Konjicah, ki Je izvršil več vlomov na štajerskem.
— Velik požar v A patinu. V Apatino Je nastal te dni veHk požar, ki je popolno-ma uničil tamošnjo žago. Škoda znaša nad 1,000.000 Din Je bflo podjetje sploh nezavarovano. 2aga Je bila last vdove Aman.
— Po francosko Je hotel oditi Jaka K. % Plmatcve gostilne na Ollncah. Napravil !e včeraj za 15 Din zapKka ter se skušaj '.znrazniti. Jaka pa je imel smolo, da so ga zasačili in oddatt stražnika. V žepu je imel vsega skupaj 1 Dinar...
— Aretirani ravnatelji »Ujedinjene banke«. Na ukrep sodišča so bfli aretirani trtic člani upravnega odbora »Ujedinjene bankec v Beogradu in sicer generalni ravnatelj liha Rad o vić in član upravnega o<H>ora Milan Mar kovic m Ceda*Xo» ati6. Proti njhn je v teku preiskava radi zločina goljuf ie. Aretacija je izzvala v Beograda veliko senzacijo. Aretirane! so se pritožili wor? aretaciji, vendar pa sodišče njihove pritožbe še ni rešilo.
— Razne aretacije. Včeraj opokfne Je bH v Florijanski ulici prijet neki Glovanni Canci, ki je prodajal damsko kolo. Na policiji je izpovedal, da je dezerter 62. polka Italijanske armade lz Parme in da je kolo kupil v Logatcu. Medtem je dobila policija iz Domžal obvestilo, da je bilo tam ukradeno žensko kok> neki Marovec Canci, ki je priznal, da Je kolo ukradel v Domžalah je bn oddan sodišču. — Dal le Je bil na Sv. Petra cesti ustavljen Marko Sarie fz Tratara v Slavoniji. Hodil je od trgovine do trgovine, dokler ni končno postal nanj pozoren detektiv in ga aretiraj, šarič je hnel pri sebi okoli tri kg tobaka, za katerega trdi. da ga je kupil. Oddan Je bil finančni oblasti. — Janez Zalar iz Begunj pri Logatcu se je pripeljal 2?. tm. ob 22. z Rakeka na tovornem vlaku in sicer »Švarc«. Bil je prijet ter oddan sodišču.
— Preveliko podjetnost je pokazal trgovski potnik Ernest Banovec. znani »dolarski princ«. Dne 23. tm. Je bil zelo v rož-ca h m je v takem stanju razbijal v Rečni ulici strankam šipe. Tako je naprava stranki Požene: 100 Din škode, stranki Strichberger 75 In stranki ilmnovec 25 Din škode. »Nestel« bo za svoje veliko junaštvo in ker je stranke motil, odnosno ustra-iil v spanju, občutno kaznovan.
— Zopet požar v Splitu. Komaj Je bi dodobra udušen požar v stari škofiji v SpIHn, že Je dva dni kasneje zopet izbruhni ln s'cer na kraju kjer se nahaja tiskarna. Vnel se je rezervar za olje. Ogenj je trajal do tretje ure zjutraj In je M le s težavo udušen. Poleg ogromne škode, je ostalo tudi 14 delavcev brez posla.
— Tatinska beračlca. Na Resljevf cesti Je beračila neka okoli 40 let stara ženska s sivo ruto na glavi Pri tem je odnesla nek! stranki v hši štev. 5 preprogo, vredno 150 Oln. Policija tatico zasleduje.
— Radi vlačugnnja je bila aretirana včeraj brezposelna blagaJničarka Alojzfia Kranjec. Stražnik jo Je prijel o pofnoči na cesti, ko je pohajkovala. Ugotovljeno Je, da le Kranjčeva za štiri leta izgnana fe MarFbora
— Ponesrečen vlom. Snočl so skušali dosedaj nemani storilci vlomiti v trafiko na vogalu med Rimsko m Tržaško cesto. Vlom pa se jim nI posrečil, ker so bik* zapahi preveč trdni
— Večja partija delavcev se sprejme za spravljanje snega raz ljubljanskih cest. Oglasiti se je treba ob 7. uri zjutraj pri mestnem cestnem nadzorstvu na magistratu.
Mož z dežnikom«• .
Blk> Je danes... Z lin stolpov ljubljanskih cerkva Je udarjal zvon eno uro, čas poznh nočnih sanjačev. Na Vldovdanskl cesti vestno in resno služba opravljajoči stražnik je zapazil čudno gibanje neke moške postave. Po zraku Je mož vihtel dežnik kljub mrazu ln v rokah Je tiščal hlače. Stražnik ga je uljudno nagovoril: »Gospod, kam gre tvoja pot m odkod?« Molk... Stražu k: »Kdo ste? Kam? Povejte? Mož se je vzravna! In odvažno izrekel: »Jaz sem Janez Kovači Dobro me poznate!« »žalibog! V imenu postave i menoj, ker ste m sumljivi ia zelo rsjeaii« ha aolfeijl m
je pojasnil komični nastop sočnega akrobata. Kovač ie prenočeval v nekem hlevu pri hlapcu S'rniku, porabil je temno noč, da mu je izmakml več obleke. Dobro rejen je odkoraka1 iz hleva in je razpel dežnik, da bi premotil stražnika. Kovača, ki je izrabil gostoijublje v hlevu, so danes izročili sodišču radi tatvine.
BEŠTIJA V ŽENSKU
Danes do nedelje zadnji, nalepši det krasnega francosekga filmskega romana »Smrt o*n osna IJubeze n«, ki se predvaja z velikim uspehom in v splošno za-dovoljnost občinstva v Kino TivolL
Turistika in sport.
— »T. K. Skala« Jesenice. Sankaška tekma 20. tm. je z ozirora na slabe vremenske razmere pokazala jako dober uspeh. Rezultati so naslednji: Enosedežno: L) Cap Avgust -5:20:30, 2J Cop France 6:59:03, 3.) Cerne Miha 7:05; dame: Kočar Stana 11.10. Dvosedežno: 1.) Freiih Matevž in Ravnik Ludvik 6.-04:06, 2J Freiih Tone in Torkar 6:18:36, 3.) Cop Jože in Tušar 6:21 42: tudi ostali tek.-nova'ci so dosegli dobre čase. Izven konkurence sta tekmovala dvosedežno Cerne Janez in Balon Lovro *n r 5:56:36 dosegla najboljši čas dvosedežnik. Kljub slabemu vre m mu se je zbralo veliko število glcdt'erv, ki so tekmovalce na cilju ooziravjrili z burnim aplavzom. Odbor.
— Postava naše nogometne reprezentance proti Avstriji. J. N. S. je za tekmovanje z Avstrijo, ki se vrši 10. februarja v Zagrebu, nominira! sledeče moštvo: Vrd-Juka (Gradi.) — Dasović, Vrbančič (Hašk) — Kurir (Haiduk), Rupec (Oradj.), Rodin (Hajduk) — SchSifer (N. T. K. Novi Sad), Petković (Jugosi.). Dubravčtc (ConcJ, Jo-vanovič (Jugosi.) Babic (Gradj.).
— Ljubljanski smučarji na poti ▼ Cha-nronln. Danes opoldne sta odpotovala v Francijo, v slovito zimsko zdravilišče Cha-monIx člana Ljubljanskega športnega kluba, gg. K a j z e I i in S v i g e 1 j. Odlična naša športnika bosta skupno z Zagrebčanom, prvakom države g. Z i n a j o zastopala jugoslovenski zimski sport na mednarodni olimpijadi v Chamonixu. k! se prične prihodnje dni. Čestitamo Zimskosportnemu savezu, da Je oficijelni nominaciji g. Z i-oa je po zagrebškem olimpjskern odboru dodal še dva naša športnika, v katera stavljamo najboiiše nade.
Društvene vesti
— Svetosavsko besedo priredi pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani v nedeljo dne 27. tm, v veliki dvorani hotela Union. Sodelovali bodo pri tej prireditvi ga. Borova, gospodje Betetto, Popov, Šimenc, iprot. Ruč, pevski zbor pod vodstvom prof. C Adamiča rn godba dravske divizije. Na vzporedu so te-le točke: S ve t osa v-ska himna, Adamičev zbor: »Mlad junak«. Arije »Pir vo vremenja čumi«. Jolanta i (Boris Popov), arije l« oper: Evangeljnik in Pagliacci (M ar U Šimenc), pesmi: Jaz pa mam konjiča, Gor čez Izaro. (Zbor učite!jišnikov), pesmi: »Pojdo na gore«, »Zvona«, a^ija H opere »Samson in Dali-la« (ga. Borova). Pesmi »Priplula je pomlad« in »Mornar« <g. Betetto). Pesmi: »Pastirčki«, »Ce ti ne boš moj« in »Nemara m« (Zbor učiteljišnikov). Po koncertu prosta zabava Začetek ob 20. v isti dvorani se vrši dopoldne ob 9. svetosavska šolska proslava. Vstop na to proslavo Je prost. Kdor bi pa ne dobil vabila na Svetosavsko besedo naj se zglasi prt rvrdki Dobrlč v Prešernovi ulici.
— Elitni tehniški ples, ki ga priredi akademsko društvo Jugoslovanskih tehnikov (A. D. J. TJ pod pokroviteljstvom Udruženja jugoslovanskih inžemrrjcv in arhitektov, sekcija Ljubljana hi častnega damske ga komiteja, se vrši v torek dne 5. februarja v vseh gornjih prostorih »Narodnega doma« Pričetek ob 149. zvečer: oficijelni sprejem od H 9. do 9. ure. Cisti dobiček je namenjen izpopolnitvi strokovne društvene knjižnice. Vstop le proti vabilu. Odbor.
— Klub fugosiov. anpred. akademikov
ta Italije. V četrtek 24. L m. ob 20. predava L Grohor na sestanku v k!ubovsklh prostorih. Za člane udeležba obvezna. — Odbor.
— J. A. D. »Triglav«, priredi dne 24. tnu to je v četrtek ob 20. zvečer v gostilni pri »Novem svetu« debatni večer. Predava tovariš Baš. Udeležba za vse člane obvezna. G. starešine in prijatelji društva vljudno vabljeni. Odbor.
— Občni zbor Splošnega genskega društva, je v nedeljo, 27. tm. ob 4. pop. v damsk! sob; kavarne Emona. Dnevni red: Otvoritev. Tajniška hi blagajniška poročila, fzpremeba prav!!. Program bodočega dela. Volitev odbora. Slučajnosti.
— Društvo vpokojencev Južne železnice lan redni občni zbor v nedeljo 10. februarja ob 2. popoldne v prostorih restavracije pri Levu, Oosposvetska cesta v LJubljani. Udeležite as ga vsi. — Predsedstvo.
— Predavanju v društvu   »Soča«. V
soboto 26. tm. predava v salonu pri Levu g. prof Josip Jeraš, bivši dobrovoljce In sicer: »O umiku čez Albanijo L 1915«. V tem selo mteresantnera predavanju bo podal nekoliko prizorov is strašne tragedije, ki Ju Je pretrpel srbski narod m katerega se Ju tudi sam udeležil v družbi nekaterih Slovencev med temi tudi Sočanov. Vabljeni vsi dati, prijatelji in drugo občinstvo. Začetek ob nal p. zvečer. V*top vsem prosi.
Poizvedbe.
— Zaubuja ae Ju sfuta uuuuJNsuuu (verižica) od Trnovskega pristana it 4 po Bregu, skozi Židovsko ulica Zvezdo do Srednje tehnične šole. Odda ae na pri »Sta akeaj Naroda« prosi dobri sagradi,
Gwworfarstvo.
VALUTNA REFORMA V NEMČIJI.
Kakor v vseh drugih premaganih drža« vah. tako je tudi v Nemčiji vojni katastrofi sledila gospodarska. Vedno večja vihra je najprej zadela državne finance, potem pa se je lotila celokupnega gospodarskega živ* ljenja Nemčije in potegnila vse gospodar* stvo — valuto, produkcijo in prehrano — v vrtinec, iz katerega se nemška republika že pet let zaman skuša rešiti. To obupno gospodarsko stanje je prišlo najbolj izrazito do veljave pri nemški marki na mednarodni borzi. Marka se je vedno bolj oddaljevala od pred vo ine paritete (4:2: 1) In tečaj dolarja napram nemški marki, ki se je jeseni L 1922 računal se v stoticah. je dosegel kon* cem julija 1923 že tisočice, v avgustu mili* jone, začetkom oktobra milijarde, sredi no* vembra bilijone in priSel 20. oktobra do vrhunca — 4 bilijone 210 miliiard 500 mili* ionov mark za 1 dolar v Berlinu in okoli
7 bil i ionov v Newvorku.
Tej nevarni devalvaciji nemških novca« nic v primeri s tujo valuto je odgovarjal padec marke v notranjosti države, izražen v ogromnem povišanju cen. Indeks za po* dražitev življenja (hrane, stanovanja, kur* jave. razsvetljave in obleke"), ki ga ie sestas vila nemšVa statisti ena direkcija, kaže po vsej državi koncem novembru 1923 mak«!? mamo povišanje cen —r I bilijon 535 mili* jard (to zvišan ie je razumeti tako, ua Var je veljalo L 1913—1914 eno marko, velia koncem oktobra 1 bilijon 535 milijard mark). Neposredni vzrolc tega padca nemSVe marke v notrar»?o<:fi države in na inozemski borzi je bila inflacija — naraščanje denarnega prometa nad normalno potrebo, ki jo določa normalno stanje narodoma gosoodarstva. Oasiravno ogmmno število novčanic se ni pomenilo popolnega tehničnega kraka nem« Skegs dsnarneea sistema, ic nevzdržna ton* d-nca k progresivnemu nadcu monetne edi^ niče vetluo *">,< rr^kralala gosood^t-sko ?iv» Itenie in pretila, da on?'i soriialni mir v državi. Da ostane '•osnodar položaja, jc dr* žava po voini skrenila vse mogoče na va« Ivtnciu onfju. Te najrazličnejše ukrer»e se lahko deli po nomenn 2a re5?t#»v valutne krize vi dve ka^egoriii: na palijativne, ki so slnfitfl Isusa zs*o, da s** omeie zle posle* dice inflacijske valutne politike (n. pr. regle* menti^-an'T devizne trgovine ra bo^bo proti Soek"!ae?ji>. ali oa na take, ki so bili name* njeni, da ustvarijo razmere 7* rnieno nadas ljevanle fzbirartie deviznih odnitkbv pri iz* vnrn blaga, emisija fa'VoflrV. zlat»*«»a jpoaoHlu itd> fn radikalne, čijih cilj je bil zadržati inflflHlsk? oroces.
S staltv** rraVtičnega razmotrtvania nnv blema stabilizacije nemSke val'i te zasluži pozornost sa^o z'ato nosoiilo. Državno zla* to posoiilo CReichs^oldar^eiheV čigar r»r»d* pisovanje se je prišlo 15. avgusta t 1923, i« samo no imemi zlato. V lesnfei pa pose« iilo ni n**i ga'-aritT'-aTio, ni^i se porifra v zlatu in ie bilo oficijelno nazvano tako. ker so obligadie flase r*n dolar ie m njihova vred* nost z*visi od dolarja, k! se sprejema kot :z1*to. Oaranrirano od država notom tJonen« nm davkov ?n p^ina^aioče 5 valoriziranih obresti, je bilo zlato posoiilo prvotno name* njeno prvi vrsti kot sredstvo za ohranitev novcaneca kapitala, toda predvidevala se je tudi možnost, da bi njegove ohligacPe even* tiielno Igrale vlogo ulseTlneua sred«tva s ?talno vrednostjo. To je bilo pričakovati žtaael pri cMiga^iah z onaneon manPtfll vsot. Tako se je t"di zgodilo ln ta okolnost Je imela Ta posledico uspeh nosoiila. Prva emi« sija z^tpga posojila je dosegla 500 mi!ijo* nov *rtfl*m mark.
Radikalni ukrep aH reforma, s katero je bil storicn prvi odločilni korak V sana« cfii valutnih razmer v Nem čl H, pa ie bila drugega značaja Ona fe obsegala v glavnem dva momenta r uvedbo novega plačilnega sredstva s stalno vrednostjo — t. i. rent« ne marke in omejitev izdaianja nekritih novčanic po državni banki v državne svrhe. Uvedba rentne marke je bila v *ve*i s ošta« novltvijo novega *»mlstjskega instlri»ta. Dne 20. oktohrs L I°23 so predstsvitelii noljea d^lstva, industrije, obrti, trgovine in d**nar» nfh zavodov ustanovil? takozvano nemško rentno banko.   Glasom ustave tega novega
zavoda maša njegov kapital skupno z res
zervo 3200 milijonov rentnih mark. Ta vso« ta pa nI izražena v Številkah, nego v realni grranclji. ki jo udeleženci kaoitsla (vsi po* s etnik i in posamna industriiska, obrtna In denarna podjetja) črpaio deloma iz svoje Imovine. Obratna aredstva si preskrbuje banka ssma na ta način, da izdaja posebne
novčanice v mejah svojeg« kapital«.
Naloga rentne banke obstoji v tem. da regulira »poredno z državno banko obtok novčanic v državi na ta na'in. da izdaja plačilna sredstva a atalno vrednostjo in kre* dittrs z n tirni državo In narodno gospodar« stvo. Državni banki da?e tekom dveh let na raznolago maksimalni kredit v zneska 1200 mili ionov rentnih murk. Del kredita (okrog 300 milijonov mark) Je brezobresten in stalno na razpolago državi sa izplačila državn** banke v akontiranih bonih, ostalih 900 milijonov pa se iznlačuje sistematično s 6 % obrestmi. V kolikor zahtevalo intereai narodnega gospodarstva trna rentna banka pravico kreditirati d«*avn! banki in drvgim emisiiskfm bankam (Bavarski. Saški, Baden* ski in W0rtember§ki) do 1200 milijonov rentnih mark Bančne operacije lahko oprav* Ija rentna banka samo s državo, državno in drugimi emisijskimi bankami. Desiravno je ustanovifena z vladnim odlokom (mfnlstr* ska naredba s dne I*, oktobra 1923, ns te* me!in zakona o Izrednih pravicah z dne 13-oktobra") se rentna banka vendar smatra za privatno bančno pod let ie z avtonomno opra* vo pod državnim nadzorstvom. Izdane od rentne banke novčanice spre lema kot pla* čilno sredstvo vse državne blagajne. T^ako* rHto plačilno sredstvo, t, j. tako, ki prisilno poravna vse denarne zadolžitve pri vseh pravnih omavflfh, pa Je se vedno pa nimata marka. Z uvedbo rentne murke obstoječi denarni sistem tore i nI odpravljen, marveč ne Je takorekoč podvojil: po!"g IznlaMl v papirnatih markah obstoje tudi izplačila v rentnih markah.
Tečni rentne marke s ozfrom na p«pb> nato nI določen no zakonu, nego Je prem**
8 če m samemu sebi. ds as ustanovi v od« visnosti od kvantitativnega razmerja med renfnlmt ln punimatrml murkami v prometu in od unfttline ga obratovanja novega emisij* skega mati tu ta. Posredna atabrlmvat teeals Je zsiamcena na dva na^na. Prvič čisto teb« nično — število rentnih mark zavisi od vsote ns rentne v nlanlne, kl pa ns srne ore* Vora*ttf materi talno ©meJenefn kanitala. Dntgic ekonomsko — novčanice fn kovan d^nar *^otne banke ae lahko zamen la s ret* nfmi oMlflsHIsml. ki prinašalo velike obrnuta. Čs tacaj pade, sa pričaš
obtok rentnih mark sc zniža i o posledica jo zvišanje njihovega tečaja: nasprotno, ako se valovanje rentnih mark poveča zato. ker je obrestna mera na denarnem trgu preko* račila obresti rentnih obligacij, ac prične prodaja rentnih obligacij za rentne marke in tečaj slednjih se znova povrne v svoje normalno stanje.
Rentna marka je določena za notranjo denarne operacije. Za operacije a inozem« stvom projektira državna banka specijalne »zlate novčanice«, ki bodo docela krite in se zamejavale za prvotno valuto. Za vložena inozemska plačilna aredstva se bodo izdajali devizni certifikati, ki naj bi predatavljali inozemske banke odobravajo nizko obrestno mero pri časovno neomejenih vlogah, jc pri* čakovati. da bodo trgovci dajali prednost bonom državne banke, ki v obliki diskonta prinašajo večje obresti. Obtok omenjenih plačilnih sredstev bo osredotočen v novem ^zlatem« oddelku državne banke — v gnezdu bodočega zlatega novca Nemčije. ★     ★ ★
—c Tedenski živinski sele m v Zagrebu, 23. januarja. Sejem srednjedebro obiskan. Dngoa in dovoz velik. Cene domači živini čvrste, v ostalem neizpremeniene. Živina se je največ kupovala za Trst. Za kfi žive vage rotirajo v Din: Robata živina: voli domaČi 1. 15—16 25. II. 13.50—14.50. III. 12.50 do 13. bosanski L 12.50—13 II. 11.50—12, III. 10—11, teleta t 2L50—225D, n. 20- 20 50 svinje: domače L 26.50—27.50, IL 22.50— 23.50. HL 21.50—22. Krma za mtc : seno 75 do 12S, otava 125—150, detelja 125—137.50, slama 75.100.
—% Novosadska blagovna borza, 23. januarja. Na produktivni borzi notirajo: Pšenica baška, 79-80 k*, 2%. 4 vag. 345; oves baški. 2 vag. 242.50—25G; koruza za Januar - februar pel vase 275 50; za mare-april dupl. kasa 43 mtc. 255—270: moka baza »0« 3 vag. 530: *00* in »Oss* 2 vag. 530, Stev. -2« mtc. 475; štev. »6* 250 mtc. 325—332.50. otrobi 200 mtc. 150—153. Tendenca ceiz-premenjena.
—g Izjava. Ker so člani mestnejra Saveza zavarovalnih družb v Beograde na sefi Saveza z dne 18. decembra 1923 detajlno spoznali predmet spora M. Zdravkovič 1 komo. ln zavarovalnih družb ^Sumadija«, »Srbija* in »RosQa - Ponsfer«, ne preludicl-rajoč niti najmanj poravnavo spora pri sodišču, so mutmfa, da je postopanje gornjih družb glede ugotovitve viš:ne škode In likvidacije Iste popolnoma pravimo v soglasju v -^ličnimi roloji, Iv. &a bi vsaka druga družba, ako bi bila v sličnem slučaju, morala postoparj tako. kakor so postopale družbe ^umadljat. »Srbija« in *Roisija - Fonsier«. — Beograd, lO.janu-arja 1°24_ — Za »Beogradsko zadrugo« Pavlovjć. — Za zavar. družbo »Adrlja* Drag. MHovr.novfč. — Za zavar. družbo -Trielav* VTad. B^blik. — Za zavar. druJbo »Vardar« B. S. Boza novic. — Za zavarovalno družbo »Jugoslavija« Dim. Mijalko-vlč. — Za oddel. zavar. Čincvniške banko« M. O- vrilović, — Za z?var. banko »Slavi-ior Kotjl — Za za*'ar. družbo »Kroscija« Badanj ak. — Za zavar. družbo »National« D. Antonovlč.
«aaa»a»3»»j«CT . ^«^«*»^««»»«*»^-^-|«y,ag%nBaBrn>i ff «tih '•    ti ; *uuunsjua»usui
Borzna poročila«
ZAGREBŠKA BORZA. One 24. ian. Sprejeto ob i .L
xNa dana§nji borzi ie bil promet neznaten. Nekaj več se je trgovalo v izplačilu Trst, toda tudi ni dosegla kupčija večjega obsega. Tečaji so v splošnem zopet oslabeli.
V efektih ni bilo nlkakega prometa, razen v delnicah Jugoslavenske banke, katere so bile v znatni množini »rgova-ne. Tečaji so ostali skoraj neizpreme-njeni.
Ob zaključku notirajo:
Devize: Curfb IS.irj—15.20, Pariz 3.92 -^3.07, London 368—371.    Dunaj 0.122325^—
0. 12435, Praga 2.53—2.56, Trs* 3.79-3.S2, Newyork 87.18—85.1?, Budimpešta 0.305—
0^35.
Valute: dolar 86—88, lira 3 25—3.30.
— Efekti. 7% invest drž. posojilo od
1. 1921 64—66. L j ubij. kred- banka 212, Prva hrv. gtedion. Zagreb 1010, Slav. banka Zagreb 107. Hrv.-slav. zem. hip. banka Zagreb 92.50—93, Hrv. *ks. banka Zagreb 166 —168, Jusoslav. banka Zagreb 154—156, Trbovelj, premog, društvo 865—$75, Eksploatacija 145—150 Sečeraoa 1780, Slavonija 236 Nar. šum. fnd. 139. Guttmann 1800— 1810. Vevče 175—177.50.
— Carin. 24. Januarja, (fzv.) Današnja borza: Beograd 6.65. Amsterdam 214.60. Newyork 579.75, London 24.43. Pariz 25.85, Milan 25.15, Praga 16.80, Dunaj 0 0081.
— Trst, 24. jan. Beograd 26 25—26.40, •Dunaj   0 03225—0.0324,   Praga 66.70—66.5S,
Pariz 10275—103 25, London 97.15—97.30, Newyork 23.95— 24.075, Curih 398—399.
— Dunaj, 23. jan. Devize: Beograd 812—816. London 305.500—301.500. Milan 3099—3011, Newyork 70.935—71.185, Parfrz 3192—3208, Praga 2062—2072. Curih 12.265—12.315. k
Valute: dinar 809—^15. dolar 70^60 —71 260, lira 3080—3100, ce$ka krona 2039 —2055.
PRAVI ZAKLAD
vsaasoa
gospodinjstva i« dobro milo. zato zahtevajt*
EDINO LE
MILO „GAZELA".
Hajnovojša porol.
NARODNA SKUPŠČINA. / Interpelacija v trboveljski
' rudarski stavki.
»Slovenski dan«.
— Beograd. 24. januarja. (Izv.) Da*' nes je v narodni skupščini dan inter» pelacij. Predsednik g. Ljuba Jovanović je sejo otvoril ob 9.30 dopoldne. Na vrsto so prišle interpelacije.
Jugoslovenski klub je vložil po po*l slancu Franu Kremžarju zelo obširno' interpelacijo o poteku stavke v Trbov* ljah. Interpelant je stavil na ministru zs šume in ruder ministra pravifc. rni» nistra notranjih zadev in ministia za. socijalno politiko mnoga vprašanja, ki | zahtevajo pojasnila, zakaj so postopali državni organi proti stavkujočim dclsv»( cem v korist Trboveljske družbe; infcr*| pelacija navaja, kako so drža%Tti organi nastopali   proti   delavstvu, protestira proti temu, da so se rudarjem odtegnili1 zneski za zasluženo mezdo, poživlja! ministra, da brani oravice delavcev u»j smislu državnih zaVonctv in da ne vrne« jo po krivici odtegnjen: zneski. Inter« pelanije zahtevajo uvedbo stroj/e pre* žskave, na podlagi kater-1* se imrjo ks* znov iti val državni organi, ki so se pre* grešili in kršili zakon. Interpelacija tudi zahteva   pojasnila    glede br^tovskibi' skladnic.
Pred priČetkom razi rave o Interva"' pelaciji Jugoslovenskea3 kluba je skup« šćinski predsednik naznanil, da je mU nister zunanjih zadev skupščini pred* ložil v odobrenje konvencije in proto*, kote. sklenjene z Grško glede srbsko* i hrvt*h*ko * slovenske svobodne cone v Soluna. Za pretres teh konvencij se ima. izvoliti poseben parlamentarni odbor. Dat je j- minister zunarjih zadev pred* loiii v odobrenje konvencijo med našo i kraljevino in republiko Poljsko v guu>| devi medsebojne zdravniške pomoči.
Minister pravde je zahteval izroči«* j terv dveh Radičevih poslancev sodišču*
Zbornica je zrn tem . rešls k raz*> pravi o interpelaciji *ugos!ovcnskega klub* glede trboveljske stavke. O reji rudarski stavki se fe razvila zelo zani*! miva in d alga debata, ki se jc prenesla' tudi na splošne industrijske, politično' in gospodarske razmere v Sloveniji. —• Kratko lahko označimo današnji dan v skupščini »slovenski dan*.
Posl. Fran K r e m f a r (Jug. klub)! je ntemelfeval interpelacijo v enoumem: govora. Navajal je razne nedostatke tej pomanjkljivosti, ki so jih zagrešili mi. nlstrom šume, pravde, notranjih zadev in socijalne politike podrejen! državni organi v Sloveniji za časa stavke. —• Vnela ae je ostra debata radi Trbovelj« ske premogokopne družbe Govornik je skušal z dejstvi podpreti svoj proti vladi ostro naperjeni govor.
Minister ta šume in rude. doktor] Srskić . minister pravde dr. Perić*j minister notranjih zadev, V u j i č i Ć in! za socija!no politiko dr. P c i c š. vsi so' v krajših in daljših izjavah branili pori stopanje vladinih organov. Minister no« j tranjih zadev jc izjavil, da so politično | oblasti v Sloveniii storile svojo dolž-' nost ir» ukrenile vse. k«ir je bilo potreb* no za vzdrževanje javnega redu in miru O priliki stavke.
Debata o trboveljski stavki je bila?] ob 12. prekinjena ter se nadaljuje da* nes ob 16. popoldne.
V ENO ENOTNO FRONTO!
— Trst, 24. januarja. (Izv.) Današnja »Edinost« priobčuje na uvodnem mestu na narod manifest političnega društva »fTdinosti«, ki je naslovljen »Našemu ljudstvu v Italiji«. V manifestu poziva politično društvo »Edinost« na sloso vseh narodnih slo lev ter zaključuje svoj poziv tako-le: ^Za ohranitev našega slovenskega ln hrvatskega ljudstva kot takšnega ne vidi naše društvo nobene druse poti nev?n tisto, po kateri je hodilo dosedaj in hoče še naprej hoditi, j združujoč vse sile v eno enotno fronto! Kdor čuti s svo im narodnm. kder zares hoče pomagat!, da se to ljudstvo ohrani. ■ ta ne more in ne sme izbirati«
GENERAL BORDRERO IN POSLANTK ANTONIJEVIĆ NA POTI V POSTOalNO.
— Trst, 24. jan. (Izv.) Danes ob 10.' sta se mimo Trsta peljala general Bodre r o in jugoslovenski poslanik v Ri-1 mu A n t o n i j e v i Ć. Na potu sta v P o-s t O j no, kjer sprejmeta in pozdravita jugoslovenskega ministrskega predsed-i nika Pašiča in ministra zunanjih del dr.1 Nlnčića.
ODSTOP PREDSENIKA PRAŠKEGA SENATA.
— Praga, 23. januarja. (CTK.) Sc^ natna korespondenca javlja, da je pred« sednik senata, Karel Prašek, predsed« stvo senata oficijelno obvestil, da od* j laga svoje funkcije kot predsednik, — j Prašek se je od uradnikov senata danes poslovil. Njegov odstop je v zvezi
znano afero*.
BUHHBUHI
Stran 6.
»SLOVPNSK1   NAROD«,   dnc 25. januarja 1924
štev 21
Marcel Prevost:
Georgzs.
»Da«, mi je odzovorfl doktor Nolle, specijalist za živčne bolezni, »imate čisto prav; danes nisem dobre volje.« Bi! sem priča pri raspletkn neke pariške dogodbe, Intimne drame s tremi osebami; in ta razvoj tako nenavaden in bolesten, me je uza-lostil. Toda, kaj naj počnem dragi moj! Čeprav sem polovico svojega življenja prebil ob bolnikih, zmedencih ta blaznežih, je vendar ostal v meni še košček srca, ki je občutljiv .. Toda, čujte, povem vam svojo zgodbo. Morda jo vi lahko porabite za kaj, jaz pa moram govoriti.
Ne verjamem, da bi vi kaj mnogo zahajali h kokotam, ali »vodoravnicamc kakor jih sedaj imenujete, če že ni zato kak nov izraz, toda, kajne, da je tudi do vas že segel glas o mali Lavri Harding;. Morda ste jo celo kje viden* ali v gledališču ali na dirkališču, to drobceno krtku, svetlolaso z otroškim profilom, z nervoznimi hitrimi in nestrpnimi kretnjami. In brez dvoma vam je znano, da imenujejo med množico, ki je ie nočevala v njeni spalnici, tudi dvoje odličnih imen nekega slavnega slikarja in nekega mosKovskega kneza. Zadnji je njen najnovejši ljubimec in slučajni udeležnik drame.
Med gosti ene ure ali enega tedna pa Je eden, ki ji ie zapustfl spomin vse boH trajen kakor drag kamen ali običajen dar: sina.
Da. čisto neznano m pozabljeno dejstvo je, da jc bila Lavra Harding mati. Nakljiičilo se ji je, da je ob začetku svojega galantnega življenja kot dvajsetletna deklica zanosila, v dobi bleščeče bede v katero so jo pahnili nekateri umetniki. Komaj prosta svojega bremena, m4 je zaupala svojega otroka, kajti bfl sem njen zdravnik. Malo bitje sera izročil neki ženki v normanskem predmestju v odgojo, ženi, kateri sem lahko zaupal po priporočilih sv ori h prijateljev.
1 Georges Harding je tako preživel svela prva leta v provinci, ljubljen in skoro posmovljen od dobrih ljudi, ki so se zavzeli zanj. V čisto nepravilnih presledkih, je Lavra zapuščala svoj dom v uhd de Pro-ay, kadar jo je gonil pogled na mater nosečo otroka ali pa kak sentimentalen roman, in planila kakor meteor v mimo okrožje, kjer je raste! njen otrok, katerega
je vsega pokrfla s poljubi..........
Ko pa se je naveličala svoje vloge, je stopila na prvi vlak za Pariz in za nekaj časa popolnoma pozab C a, da ie mati m da ima sina.
Ko ie Georges dosegel svoje deveto leto sem prigovarjal svoji klijentki, da tri bflo dobro, če bi se mafi naučil še česa dražega česar se ne more v vasi, kakor aa primer brati in pisati. Predlagal sem ji neko gimnazijo v Parizu, Upaj sem, da se bo tam med tem ko bo študiral razrede, morda tudi užfvei v svoj pravi družabni položaj; sin kurtizane; enkrat bo že moral z mojo pomočjo zavzeti kako mesto, ki bi odgovarjalo otroka ljubezni... Toda Lavra ni hotela ničesar slišati o gkmiaziii. Bilo * it preveč demokratično.
V gimnazijo doktor! Kaj pa mislite. Toda tam bo vendar s sinom mojega čevljarja in mojega sluge... Ko bo prišel ven, ne bo znal niti pozdravljati dame, niti se obnašati pri mizi. Želim, da poide moj sta k jezuitom. Veste samo očetje znajo iz svojih gojencev napraviti popolne može olike.
Georges Harding je bfl torej poslan v Jersey, v novi kolegij, katerega so iz Pran-ctje prognam očetje ustanov3i takoj poleg Saim-Heleria. Po mnogih zaprekah so ga sprejeli, toda samo pod pogojem da bo tam prebi* vse počrtnice m da se vrne v Pariz šele po dokončanih študijah. Sicer pa za je mati lahko obiskala, kadar je le hotela.
To pot je pa storila samo enkrat tekom petih let. toda je med potom tako strašno obolela, da se vnovič ni več opala
začeti
Med temi petima leti se je Georges nčfl in postal eden najodličnejšlh učencev. Vsak teden je pisat svoji materi gorko in iskreno pismo. Ona mu je odgovorila pet do šestkrat na leto s kratkim stavkom brez repa In glave, katerega je napisala v kaki nočni restavraciji, največkrat ko se je nahajala v kaki krizi nežnosti.
____Približno pred šestimi mesec! je
Lavra prejela od očeta rektorja v Jesevu sledeče pismo, JU ga je pokazala meni
»Gospa,
Vaš ljubljeni Georges je dokončal svoje srednješolske študije. Sedaj je čas, da se izbere zanj poklic. Mnogo ima nagnjenja za vojaški stan. če Vam je to prav, nas bo veselilo, da sprejmemo Georgesa v naš posebrri kolegij v ulici Lhamond. Toda naj se odloči od vaše strani, gospa. Naša naloga je zaenkrat končana in prosim Vas, da dobro sprejmete svojega dragega sina, katerega izpustimo prihodnji teden.
Blagovolite sprejeti, gospa, izraze naše globoke vdanosti v N. S.
L. Clement S. J., rektor.
Zadovoljila se je Lavra za prvi treno-tek s tem da je dala v svojem domu pripraviti za sinov povratek svojo najlepšo sobo. Nekoliko dni pozneje ie prišel. Čudno,
nreendno. Ono mater, k! ga ie takoj, ko ga je rodila, je os oboževal, izkazoval jI je toliko obeodovanja nežnosti in spoštovanja, da je bila mlada žena kakor tudi je bila lahka, vendar ganjena v globino svoje duše. štirinajst dni najmanj je kar gorela za svojega sina. Povsod ga je bSo videti z njo, v njeni loži, v njeni kočiji, ob mizi v Long Champ... Resnega ljubimca, kneza, je naprosila, naj svoje nočne obiske odgodi za nekaj dni. Lavra ga je posečala skrivaj pred svojim sinom. Georges sam zase ni zapazil ničesar neobičajnega m ni slutil ničesar. Pomislite le, da je žrvel v samostanu, odkar se je zavedal, in da mu je bilo o ljubavnih večerih toliko znano, kolikor more biti kaki deklici, ko pride iz instituta.
Moja klljentka, katero je od začetka njena vloga matere zanimala In zabavala, se je kmalu naveličla. Počasi je zopet prehajala k običajem katere je opustila zaradi svojega sina. Ljubimci so prihajali ob belem dnevu v malo hišo v ulici de Prony, zopet so se začele večerje po kabaretih, gostije trajajoče do ranega jutra. Georges je bil nekoliko žalosten, ker se mati ni več toliko zanimala zanj, vendar pa uganil še vedno m*. Pred svojimi očrni je rmei slepilo nedolžnosti, ki ni hotelo pasti.
Predvčerajšnjem torej je Lavra najbrž pila nekoliko preveč šampanjca, pozabila na navzočnost Georga m privedla v svojo sobo kneza kateremu je bilo to obnašanje prav po volji. Vedno mu je priporočala, naj se zadrži mirno; sin spi ravno nad njeno sobo, ne sme se ga zbuditi.
Toda komaj sta vstopila, že je med obema ljubimcema izbruhnil prepir, zaradi česa, se mlada dama sama ne spominja več. Rus močan kakor je bit je imel navado, da le ohladi! svojo jezo nad pohištvom. Koncem koncev je prijel za rastlino v bližini m jo vTgeJ z lončkom iz kitajskega porcelana vred v šipo.
Bil je strašen hruŠČ. Toda noben služabnik se ni pokazal, bflo jim je tako naročeno. Par trenotkov pozneje pa so se odprla vrata in pojavil se je Georges.
Ustavfl se je na pragu od začudenja. Obadva skoro popolnoma naga sta se ženska in knez zaletela proti odgrnjem postelji. Par minut so se nemo gledali drug drugega, ljubimec, ona in srn. Lavro je dogodek Lztreznil in je tiho pošepetala svojemu sinu.
»Pojdi. Georges,... Ne spodobi se, da vstopaš" v mojo sobo ob tej uri... Pojdi ležat! Pojdi, hitro, dragi moj.«
Deček pa je mrmral s prstom kažoč na kneza, katerega ie poznal, ker ga je videl po dnevi pri svoji materi
Zakaj pa je oa v tvoji sobi, os?
Ona ga je potisnila nazaj m rekla:
»On je tu, ker mu jaz to dovolim. Toda ne brigaj se za te stvari... Podi in lezi in ne vračaj se iznova!<
Deček je povesil glavo in ubogal. Šel je v svojo sobo. Kaj se je godilo v tej mladi duži ob koncu te noči. AH je prišel na jasno o vsem, naenkrat ali po dolgih premišljevanjih. Nihče ne bo tega zvedel; kajti sin Lavre Hardmg je to odnesel s seboj. Ko je mlada ženska vznemirjena, ko ga oi
videla priti k zajtrku, vstopila v njegovo sobo, ga *e našla obešenega na steber njegove Postelje, — velike bretonske postelje. In njegov obraz ie bil že ves počrnel.
Nenadni strah in bolest sta bila vse prehud udarec za slabotno srce krvoče ... Ko se je otresla iznenađenja, je zapadla mrzlici m kataleptrji in danes popoldne sem jo odpeljal v bolnico ...
____ To je moja zgodba je zaključil
doktor Nofle, VidTte, da ni prav n!č vesela. Tudi življenje ni bolj radostno.c
To in ono.
Ženska lepota pri raznih narodih.
Ne oziraje se na splošni kriterij o kvalifikaciji nas Evropejcev, spregovorimo v poučnem smislu paT besed o lepoti v splošnem, pri vseh rasah. Kateri Evropejec prizna lepoto mongolski rasi?" Kdo računa na lepoto mongolskih mož in žena s ploščatimi, okroglimi in v zgorniem deki razvitimi lobanjami. malhrK očmi, z oz krm i hi slabo razvitimi obrvmi, s ploščnatim in Širokim nosom, kratkim podbradkom, z velikimi ušesi in žoltim obrazom? Vendar pa kljub termi naletimo tam, posebno na Japonskem, na žene, ki sicer niso lepotice, to-ia vendar privlačne tn dopadljive. Z ozirom na to, da se te žene ne g2>ijejo zadostno na svežem tn čistem zraku, se nVh barva obraza rn keže o-dlikure z žoltostjo, takorekoč z bo'no barvo.
Kdo izmed nas prizna lepoto zamorskih tipov, s črno m temno kožno barvo, z razvitimi mucami, z dolgim ozkhn obrazom m razvitimi vilicami, z debelim! po-vešen:mi spodmrmi ustnicami, širokim in debelim no^om. z vitimi lasmi, grdim izbočenim tilmfcom? Vendar pa zelo grešimo, če ne priznavamo tej rasi njene zaslužene tipične lepote. Globoki poznavalec zamorske rase misijonar Koelle pravi: To, kar se večkrat piše v knjigah o zamorski ras: tn o njihovi fizionomiji, bi oni smatrali kot posebnost svojega plemena rn odlikovanje svoje rase.
Po prepričanju m zagotovitvi Baroma se med hotentotskimi ženami nahajajo poleg onih z grdo in odvratno strukturo tudi žene takih stasov, katerim se ne more odrekati prrviactiost in lepota telesa, rok m nog.
Naposled, kje je na zemlji zibelka čiste in priznane ženske lepote? Kje se nahaja tisti kraj. kateremu bi morali podariti palmo prvenstva? Pravijo, da ima ena polovica zemeljske oble prednost z ozirom na lepoto ženskega telesa. Nastane vprašanje.
katera stran bi zmagala. Prvo polovico tvorijo Perzia s Kavkazom in s kraji kjer žive Cerkezmje m Gruzlnke. Potem Evropska Turčija. ItaHja. Severna Španska, Francija. Anglija, Nemčija, Poljska. Danska, Švedska del Norveške m Rusi;e. Pa tudi tu bazira priznanje lepote na priznanju nacijonalnostl, ki pa nikdar m* splošna rešitev priznanja lepote.
Z ozirom na to postojajo razna mišljenja, ki so popolnoma individualnega značaja.
VVrnkelrrann in njegovi privržene! v Rimu mislijo, da odnaša rekord v lepoti tisto žensrvo, ki živi v povoljnih klimatskih pogoj h čuih posedlca je. da dobi nežno in mehko kožo ter lepo strukturo vseh telesnih delov. Nekako mejo postavlja v KU pah in trdi da se na drujri strani A'p odH-kujejo Žene po hlagorodnosti. lepoti in popolni harmoniji razvo;a lepote. V krajih t takimi klimatskim! pogoji ni težko poiskati glavo, ki bi lahko služila kot model dovršene lepote, nasprotno pa bi med ženama tostran Alp kmalu našel model Junone. Na konkurzu za lepoto L 1S88. v Spaau ;e b 10 od.ikovanih 19 lepotic, izmed katerih so bile: 1 Amerikanka. 3 Belgljke, 6 Francozinj, l IiaI janka, 3 Dunaičanke, 3 Pri:- n e (Brlin 2 Poznanj 1) 1 Švicarka :n 1 Mad-žarka. Prve tri premije so prisodili Amerikanki. BeigT>k* in Dunajčaakl
Med učenjaki se mišljenja o ženski lepoti delijo. Baader pravi v svojem potopisa o Nemkah sledeče: Nisem opazil nikak-šne razi'ke med priprostim} ženami uzom-skimf in bavarskimi lepoticami.
Z ozirom na to je nemogoče pravHno razsoditi o presUjU lepote nemških žena. ki ima h) po splošnem mišljenju rekerd dovršen s tv a.
Ofivn/ arednik: RASTO PUSTO'f FHSFIL
Odzovomt urpdrvk: VALFNTIN KOPITAR.
Večje gozdno posestvo
s sposobnim lesom za sečnjo se kupi. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Gozdno posestvo 644*,
VINO
iz lastnega vinograda do 250 hI t»a prodaj« vino ie iz stare domače ti te prvorazredne, rizling, malvari, sladek zelenec it« t"ta-žlea. Poizve se in pregleda v gospodarstvu G&tat, Pitomaca, Hrvatsko.
priporoča
NARODNA KNJIGARNA
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel fn na novo založil staroznano trgovino gospoda Otona Homina v Radovljici.
Cemer.e odjemalce najvljudneje vabim in bom postregel vedno z dobrim blagom v spe cer ji, manufakturi, železnini, steklovini In porcelana, kakor z raznimi potrebščinami po najugodnejših dnevnih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Oton Homana naal.
663 Leopold Knez.
i s a
nadstropna v Beogradu na Terezijah poleg kraljevega dvora ao prodal. Obrniti se je na advokatsko kancelarijo gg. Do jči novic, Beograd, Cara Lazara u M ca br. 4 (poleg Narodne banke). Tet 13-74
MAOR
i
Za sej ;o v ore upravo naj ao prtfoli
vnaprej.
DIHLI OGLAS
Cena malih 03.asov
vsaka bese4a 50 parm. — Najmanje
pa Din 5 —
mehanična delavnloa (posravlialatea)
L. baraga, L]nblfaaa, ftelenbvraova ulica 6-1.
Obnovite
naročnino
UlLJEm BIZJBK
SUEŽE PECIVO
VSHR DHH POPOLDNE OB IS. H OBIT,
Mehanična delavnica bi Ivi
ŠUŠTERŠIČ IN DRUG
▼ MOUMI SITO, KOSOVA SUCA i	lov. tO
anrelema vsa nova dala In popravila, lsdslsaa v lastal p	BtUt, kakor stav-
bfns     dsla, lzttkala za roulosapora, Isdelovsa* saeeeal	il lest** (fcsoer) v
lastni livarni, prsvaema r*» oatsie traasastsJt      KreHf. tf	Koala • vodovodna
armatur« za *!«ierle ta rasne elee fls s»«di po aafalftlih koakoreocelh eeaeh.	
Elektronadmonter
in nadstrojnik išče na« stavitve. — Ponudbe na: A. Lubej — Badl St. Pa. zova, Srem. 650
Zobotehnika,
le prvovrstno moč, spre j » mena takoj. — Ponudbe na: Dr. I. Oblak, zoho* zdravnik, Ljubljana, Mi* klošičeva cesta. 664
Vajenko ali
vajenca
sprejme — »Narodna knjigama«; Prešernova ul. št_ 7, Ljubljana
T enec
se sprejme takoj v trgo* vino z mešanim blagom na Gorenjskem. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 662
Tri*, oomočrjik
mešane stroke, prednost dober manu faktu ris t, se sprejme takoj v mestu na Gorenjskem. — Na* slov nove uprava »Slov. Naroda«. 661
Išče ie deklica,
priprosta, katera zna ti*di opravljati hišna dela: do* poldne in popoldne bi nomafata pri prodaji. — Ponudbe pod »Poštenost 659« na tmravo »SI Nar.«
Hlapca,
oženjenega, treznega, ki zna samostojno delati kmetijo m je vajen go* zdariti, iščem za takoj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda« 583
Potnika
zs železno stroko, po pol* noma veščega nemškega jezika, išče za Slovenijo veliko industrijsko pod* jetje v Zagrebu. — Po* nudbe z navedbo plače pod »Potnik/632« na upr. »Slov. Naroda«.
I **» i
Salonska obleka«
skoro nova, m plašč — naprodaj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 610
Žaketna obleka
naprodaj. — Ljubljana, Sv. Petra cesta 27/1 656
Pro *a se klavir
in nekaj pohištva. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 651
Naprodaj
srebrn kavni servis in čipkasto p r e g r i n j a* 1 o za dve postelji. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 611
Ovčje volne
je približno 1000 kg po nizki ceni naprodaj. — Istotam 40 m vodovodne Polše, Mala vas 40, poŠta Jezica pri Ljubljani. 566
Naprodaj:
45 m tramov v dolžini 4—10 m in 20 m desk; les je izvrsten in stih. — Cene po dogovoru. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 561
K nraL soaln«ca«
jedilnica, pisalna miza in soba za samca, vse d^bro ohranjeno, se radi selitve proda — Naslov pri por* tirju hotela »Slon« oseb* no med 6.—7. uro. — Na* prodaj tudi samo žimni* ce, 617
»Wanderer«-avto
trisedežni, le najnovejše* ga tipa. kupi Avto»zavod Rosa. Poljanska c. 69. 588
Kupi se čevljarski
w-.v„lni stroj
Naslov pove uprava »SI Naroda«. 645
Poravnalmk
(Abrichtmascnine), popol* noma nov, 50 cm širok, s predležjem — se takoj oroda za 15.000 Din. — Parna žaga Škofljica pri Ljubljani. 666
Ročno delo:
gorenjske moške bele volnene jopice in ženski volneni ,?»jopice kvačkani črni ženski vol* neni pleti — naprodaj. Vzorci zastonj. — Polše, Mala vas 40, p. Jezica pri L i ubij a ni. 567
Radi pomanjkanja prostora
odda Tovarna za ločen je dragih kovin J. Augustin. Ljubljana. Sv. Jerneja ce* sta 231 pet velikih hram* rtih sodov iz praveša klas nepa fesa najvišjemu no« nudnflcu. 613
I   lani I
Kupi se takoj
več dobro ohranjenih 500 litrskih vinskih so* dov. — Ponudbe z na* vedbo cene ns: »Apollo«. Ljubljana, Stari trg 19/11.
670
Več železnih ali lesenih oken
uporabnih za stavbo de* lavniških, odnosno tovar* niških prostorov — k u* n i m o takoj. — Re* Flektiramo tudi na razna vrata. — Ponudbe na: Kramar & Corap, Ljub* ljana VII 633
I   Staitovania |
t&c* * ~~c.ro sobo
cventuelno s hrano, išče boljši soliden gospod. — Ponudbe pod »Uradnik 646« na upravo »SI. Nar.«
Išče^i dve sobi
s posebnim vhodom; eno za pisarno, drugo za sta« novanje — v sredini me? sta. — Pismene ponudbe pod Soliden'640 na upravo »Slov. Naroda«.
Meblovana soba
za dve osebi, po možno* sti s klavirjem, se išče za takoj. — Ponudbe pod »Po možnosti klavir/626«.
Meblovcno sobo
išče kera. ing., no mož* nosti v src-ini mesta in s posebnim vhodom. — Ponudbe pod Res^n'655 na  upravo  »Slov. Nar.«
( —emljena sob«
s kuhinjo se takoj odda dvema stareištma gospe* ma ali gospodi enima. — Naslov pove uprava »SI Naroda«. 639
Tsče se lena
prazna soba
z električno razsvetljavo in po možnost a posrb* nfm vhodom, v sredini mesta. «— Ponudbe pod »Solidna'658« na upravo »Slov. Naroda«.
2000 Din nagrade
dara onemu, ki mi pre* skrbi atanovanje, ohsto* ječe fz kuhinje in dveh sob z vsemi pritiklinami; event. se zamenja s sta* no van jem. obstoječim iz kuhinje in sobe. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 640
Mesečno sebe
z električno razsvetliavo, s posebnim vhodom in po možnosti v srediri mesta iščem — Ponudbe pod »Dr. F. K.'*!7« na upra* v o »Slov Naroda«.
2       *ovam sob?
in kithinia v sredini me« sta se odda od 1. febru* arja do 31. avgusta, t. 1. v najem zakoncema brcr otrok. — Interesenti naj se obrnejo s točno navedbo naslova na upravo »Slov. Naroda« pod »Za-asno'641«.
I Dcpi*ovani? |
Ženitna ponudba!
Trije slovenski fantje bi se radi seznanili s Slo* venkami v starosti 20 do 30 let. Vpoštevajo se sa* mo tiste, ki imaio primer* no posestvo. Vdove niso izvzete. Stari smo od 25 do 27 let. Denaria imamo 1500, 2000 in 2500 do. larjev. —Ponudbe na i se oošljeio na unravo »Slov Naroda« pod »Ameriški Slovenci '648«.
I JfrremičnitF |
Posestvo,
obstoječe iz dveh stavb (hišic) in večje delavnice k*kor tudi nekaj vrta, 20 minut oddaljeno iz sredi* ne mesta na gorenjsko stran, delavnica priprav* na za vsako obrt; obe stavbi še v dobrem sta* nju, elektrika in voda v hiši, — kupcu takoj vse na razpolago, se po nizki ceni radi selitve takoj proda. — Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Posestvo dveh stavb/604«.
Dobro obsteječa
trgovina
z mešanim blagom in ne*
koliko posestva na dc?cli pri farni cerkvi, se odda za pet let v najem radi rodbinskih razmer. Za* htevani kapital 50.000 do 75.000 Din na mesečne oKroke. — Port"dne pod »Trgovina 150 643« na uprav o»Slov. Naroda«.
Stanevanfska bfša
na   Breg-J   št.   21 (pred*
mestje Ptuj> z gospodar* skim poslopjem in stano* vanjem za oskrbnika, le* oim vrtom in enim ora* lom njive, je poceni in ood ugodnimi nogoji na* oroda j. — Samo resnim kupcem brez posredoval* cev daje oojasn;1a lastnik Fran Jurgec, n?kama. Sv. Ilj Slov. Gorice. 642
Pod lastno c?no
razprodajam, dokler traja zaloga: dnmske fp.l* ne obleke, plašče in ko* *tume. — Fran LektS. Ljubljana« Pred Skofi'o št  19 553
Zaloga klavirjev
in nian'nov
najboljših tovaren Bo* sendorfer. Czao'-a. Fbr* bar. Holzl. S^h^-eig^io« fer.  Originag  Stingl itd
Tudi na obroke! — Jeri* ra H"bad. roj Dolenc. Ljubljana,  Hilšerjeva ul.
št. 5 30
POZOR! PEKARJ1! Diamalt
tvornice Hauser in Sobot« Ica. Duna.. Stadlau. ne« karski sladni ekstra' t. je najboljše pekarsko sredstvo ter prekata vse ostale dosedanje nado« meatke — Čuvajte se sličnih potvorb. naj bo nrašek ali tekočina' Za« htevajte samo originalni •Diamalt«! — Glavno za« stopstvo  za  Jiigosla vi jo:
Edvard Dužanec, S t rosa* maveriev* ulica br 10. Z*Creb. 12 961
lastnina in tisk »Naroda« tiskarne«.
0S