Tečaj XVIII.
gospodarske, obertniške
List 20.
Izhajajo vsako sređo po
poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr
y
90 kr
posiljane po pošti pa
leto 4 fl. 20, za pol
2 fl. 10 kr
za
leta 1 fl
kr. nov. dn
Ljubljani v sredo 10. maja 1860
Véliki zbor krajnske kmetijske družbe
Preteklo sredo, 9. dan t. m.,

šala, na dalje rekel
je bil, kakor je nasnn bravcom znano, občni zbor naše kmetijske družbe, ki ima po družbinih postavah enkrat vsako leto biti in sicer mesca majnika. Snidlo se je precej veliko gospod družbenikov iz Ljubljane in mnozih druzih krajev, pa še vse vec jih je v občnih zborih želeti, ako bi se vsaki družbcnik zavedil svoje dolžnosti, na vso moč podpirati družtvine prizadeve, kterih cilj in konec je pomoč kmetijstvu in njega blagor.
oživili „Novice",
bili, ki so
in toliko druzega, naše družbe. Kolikorkrat nas so
kaj so rajnki cesarjevič naši družbi
ustvarili družbine poddružnice
saj je vse zapisano v zlate bukve
je novo
obiskali, vselej
7
življenje stopilo v družbo; povsod so vedili pravo svetovati vselej pravo zadeti; nikjer ljubeći prekucij nanagloma so bili vendar povsod prijatel pametnega napredka, brez kte-
rega tudi za kmetijstvo ni zveličanja. Cesarjevo geslo
5)
Z
Po
družbinih postavah, od Njih Veličanstva presvitlega cesarja poterjenih, je obsežek delavnosti njene zlo obširen in ime-
zedinjeno mocjo" so čislali visoko. Kakošen spominek naj tedaj družba naša postavi nepozabljivemu gospodu,
ki
je
bil prijatel ljudstva v najzlahneji pomembi? Težko, da
niten ; nje namen ni samo, kakor nam Prešern poje, učiti:
yy
y
gosence kaj na repo varje Kak prideluje se krompir nar bolji, Kako odpravljajo se ovcam garje Loviti miš' učiti gospodarje".
bi kak drug spominek rajnemu bolj po volji bil in bolj sta noviten, kakor ta, ako danes na tem mestu slovesno ob
volja, dolžnosti
n a s e
ljubo storimo, da nas bo vseskozi resna zvesto spolnovati v prid dragi domovini naši, in v tern spol-novanji srečnim biti. Ta naša ter dna namemba, ki
Ona smé pošteno in odkritoserčno tudi povedati, kje jo danes tukaj slovesno razodenerno, naj je spo
kaj ji je treba, da se resi nadlog in
kmetijo čevelj žuli,
da si pomaga na bolje. Ako kdo misli, da vse lepe besede govern u spomin u!
minek, ki ga stavimo blagemu Gospodu! Blagor
nje
nič ne opravijo, ki jih kmetijske družbe razodevajo višji
Ko je gospod predsednik z ginjenim sercom izusti! te
vladi, se moti; zakaj mars i kaj so že dosegle, za kar so brs^de, se je vzdignil celi zbor ponavljaje : Blagor mu!
potegnile, iu čeravno v mnogih rečéh niso bile
se
ušli
Potem je naznanil gosp. predsednik, da tudi letos so
šane, so storile vendar svojo dolžnost, da so odkri- slavne gospodarske družbe našega cesarstva si iz toserčno rekle, kaj je kmetijam treba, da bi se opomogle
brale svoje na mes tni ke pri tem zboru, in sicer: družba
na bolje. Kdor m o lčí na takem mestu, kjer smé štajarska gospod Ferd. Schmidt-a govoriti, kaže, da nima n obe ne potrebe; kdor avstrijanska gosp. dr. H. Costa-ta,
, — družba gornje-- družba dunajska,
pa terka in le terka, se mu nazadnje včasi vendar le odprè. česka, marska, černoviška, zagrebška, celovška in salcburška Zato pač nečimernost družbenikov nikakor ni na pravem gosp. dr. B I e i w e i s - a, družba tiroljska gosp. A. Brus
mestu, zlasti takrat ne,
a
kadar gré za razodevanje takih družba galicijška pa njega (predsednikaj.
reci
y
o kterih ne gré le samo za poduk
y n
kako naj se
Po gospod predsednikovem ogovoru so se začeli po
repa varje gosenc in kako naj se prideluje krompir nar menki, ki so bili prav po versti programoví.
bolji

itd. Zatega voljo kakor druge kmetijske družbe na
Najprej je dr. Bleiweis ob kratkem povedal važniše
šega cesarstva tudi naša ne stavi luči pod mernik, ampak opravila, ki
jih je glavni
81
prizadeva, z mirno
pa odkritoserčno besedo povedati, kaj tako-le: Pozvediti po
bi treba bilo drugač kakor je. lu tega gesla se je derzala kraje na ljublj a uske m mahu
odbor v preteklem letu doveršil,
poglavarstva tište
potrebujejo
ukazu deželnega
(močvirji), ki
kakor vsigdar tako tudi v poslednjem občnem zboru.
še požiganja, je kmetijska družba kot svojega namest-Ko so bile razpostavijene mašine in druge stvari ogle- nika poslala gosp. M. Ambroža v dotično komisijo. Gosp. dane, je začel predsednik gosp. Fidel is Ter pine zbor Ambrož ji je po opravljeni komisii vediti dal, da je le malo
z ogovorom zahvalil
v kterem je pred vsem se s serčno besedo	še tacega mahú, ki se s poziganjem obdelovati mora in da
ekseeleneli prečastiternu deželnemu poglavarju	tedaj ne bo veliko let več treba tega pozvedovanja ; povedal
in zavetniku kmetijske družbe, gosp. grofu C h or ins ki-m u,	je tudi, da v več krajih, kjer so zgorej mah že pokončali,
da so tudi daues kakor vsakikrat občni zbor počastili s	obdelujejo gospodarji zdaj svet z navadnim gnojenjem ; sploh
svojim prihodom in da hočejo slišati, kaj je družba v pre-	se more reci, da čedalje bolj se umikuje nerodovitno moč-
teklem letu opravila in kaj bo danes v svoje posvetovanje	virje rodovitnim senožetim in plodnému poliu;
družba
vzela. věrno se nadjaje. da bojo v vseh recéh, ki blagor si je omislila kaj licne podobě vse tište zlahne go ve je kmetijstva naše dežele zadevajo, tudi vseskozi družbi krepka živine, ki je bila v dunajski razstavi leta 1857, ter jib
podpora.
v
Težavno leto smo preživeli
je nadaljal po- je kupila za 20 gld. Podobě te, ki jih je c. k. ministerstvo
tem
ar
ospod predsednik
v vseh rečéh; preteklo leto pa dalo napraviti, so bile danes zboru pokazane; vsak jih je
ni bilo samo žalostuo za kmetijstvo naše dežele, ker mnoge z veseljem ogledaval, in marsikdo je rekel: da bi pač jez okoljsine so pritisnite skupaj, da so tolike nadloge vstale imel to in uno pleme! Kdor jih hoče viditi, jih vsaki dan
na Dolenskem in Notranjskem, da pa tudi Gorenci ne mo- lahko vidi v pisarnici kmetijske družbe;
na povabilo
rejo hvaliti preteklega leta. Našo družbo pa je zadela še Njih eksc deželnega poglavarja je kmetijska družba 6 mož posebna nesreća: umerli so ji svetli nadvojvoda Janez, ki imenovala v posvet nove občinske (srenjske) postave, iz-
so družbi od leta 1815, tedaj skoz 44 let, mil oče bili. Ni med kterih so bili tudi res štirje v posvetovanje vzeti treba mi popisovati
besedami, v ktere pa se je ocitna čut grenke bridkosti me
y
je gospod predsednik z nadušenimi novo iznajdeni precednik za vino, ol, olje itd. si je
ga poskusi, kdor ga potřebuje, pa ga mu
družba
kupila, da
154
je tudi za majhen dnar prodati pripravljena; — si. c. k. komitatui oblastnii na Reki je preskerbeia družba spet letos 5400 divjakov na njeno prošnjo ; — poddružnici v Loža je poslala družba pripravuega bika za pleme; — po želji si. c. k. deželnega poglavarstva mu je izročila družba postave za pravocasno tergatev, ki jih je iz nekterih unanjih dežel dobila ; po tem se nadjamo, da utegne že davno in željno pričakovana nogradska postava tudi za našo deželo kmali oklicana biti; — zastran pogojzdovanja golega Krasa je po sklepu notranjskih poddružnic naša družba si. deželnemu poglavarstvu rekla, da tistih postav, ki jih je osnovalo primorsko družtvo, ne more poterditi, ker smo terdno prepričani, da iz čisto prostovoljnega združen ja ne bo nobenega prida za deželo, kar skušnje na Teržaškem že dosti očitno spričujejo, kjer družtvo ni še skor nič opravilo; kmetijska družba je tedaj ostala pri svojih pervih mislih ; al si. deželno poglavarstvo ni s tem zadovoljno; zato je poslalo vse akte še enkrat družbi v prevdark z ukazom, naj zasliši še kakih 4 ali 6 zvedenih gojzdnarjev; to je družba berž storila in poprašuje ravno zdaj nektere gosp. gojzdnarje na Gorenskem; potem se bo obernila tudi do nekterih na Notranjskem; — preskušnje kmetijskih učencov so se lani vpričo gosp. profesorja Konšek-a, kot ces. izpraševavnega komisarja, prav dobro obnesle; to je družba naznanila Njih eksc. deželnemu gosp. poglavarju in jih prosila, naj bi pripomogli, da bi višja vlada dovolila tudi n a j i z v e r s t n e j i m kmetijskim učencom začasno oprostenje od vojaščine; ob enem pa je naznanila, da si ne upa iznove šole začeti, ker se boji, da bi ji si. ministerstvo ne dovolilo dozdanjih štipendij zato, ker sta se le dva oglasila, ki želita v kmetijsko šolo na svoje stroške priti. Ker so o tej zadevi v današnjem zboru bili pozneje pomenki zlo živahni, bomo o tem drugo pot govorili; — kmetijska družba je vprašala c. k. ministerstvo: v ktero versto rokodelstev po novi postavi spada kovanje kónj? Slavno ministerstvo je na to družbi vediti dalo, da obravno-vanje bolnih kopit spada v živinozdravilstvo, za ktero veljajo vse poprejšue (stare) postave in ne veljá nova obertnijska postava; kovanje drugih kopit pa je prosto rokodelstvo. Ker ni mogoče, da bi kovač konje z napčnimi in bolnimi kopiti pošiljal drugemu kovaču, ki ima pravico za tako z ozdravljanjem združeno kovanje, je očitno, da je nauk v kopitnih boleznih in v kovanji takih kopit tudi vprihodnjič vsakemu potreben, ako bo hotel svoje rokodelstvo tako opravljati, da bojo ljudje zaupauje imeli do njega in da ga ne bo drug kovač preganjal, ki se je kopitnega zdravništva učil in ima pravico do takega obravnovanja ; — kmetijska družba je prosila c. k. deželno poglavarstvo, naj bi se sterma cesta čez hřib v Mednem pred Medvodami preložila na ravno; si. poglavarstvo ji je odgovorilo, da to zdaj ne more biti; — razglas ministerski, naj bi se že-betom povsod prihranil kos paš nika za sprehod in prelet, je družba přejela in ga v „Novicah" razglasila.
(Daije sledi.)
v
Ce se o našem kmetovanji hoče bolj temeljito govoriti, se mora blezo na marsiktero reč bolj natanko ozreti, ktera se doslej ni toliko v pomenik jemala. Ko člověk na Pivki vidi vso rast bolj na pozno in na kratko djano, kakor jo je vidil pri Verhniki,» ali še tudi v Planini, se začne vpra-šati: kaj je tega krivo? Kratek odgovor je: „mraz je tega kriv". Ce se pa vpraša dalje, se pokaže na drobno mnogo vzrokov.
Veliko za rast setev in sadežev razloči vis oči na nad morjem, v kteri stoji kak kraj. Na Kranjskem ima gorenska ravnina sploh dvojno žetev na leto, namreč za oziuiino ali jarino še ajdo; tista ravnina pa tudi ni visoko
nad morjem. Ljubljansko mesto namreč je 844 do 958 čev-ljev nad morjem, Loka 1260, Kranj 1250, Kamnik 1270, Podpeč pri Berdu 1170, Moravče 1232; dalje je Radoljca 1558 čevljev visoko, Teržič 1481, Blejsko jezero 1500. Tudi nekteri notranjski kraji stojijo zadosti nizko, in imajo tedaj tudi še dvojno žetev; Verhnika je 985 čevljev nad morjem, Logatec 1499, in Planina 1450. Dolenske ravnine in planjave ležijo po večjem delu čedalje nižje. kolikor so bližje Kerki in Kolpi, in tedaj ondi rodi tudi vinska terta. Zatičina je še 1053 čevljev visoko nad morjem, Trebno že le 877, Novomesto 527, Jesenice na horvaški meji 500, Cernomelj 583. Na Notranjskem je Dolina ob Reki le 800 do 600 čevljev nad morjem, in ondi raste tudi vinska terta;
Vipava pa je celó le 238 čevljev nad morjem, iu tedaj rodi že nektere bolj južne sadove.
Nasproti imajo bolj visoke strani na Kranjskem le edino žetev, in ajda dozori le prašna. Tako je na Gorenskem z gornjo savsko in bohinsko dolino; ondi so Jesenice 1728 čevljev nad morjem, bohinsko jezero 1850, Rateče celó 2485. Drugod tem krajem enako, je dolina pod Sorico 1900 čevljev visoko, Vače 1856, Trojane 1945. Na Dolenskem je ribniška in kočevska raván med 1600 do 1800 čevljev nad morjem, in tedaj daje tudi le eno žetev. Enako je na Notranjskem z velikim delom zemlje; Cerknica stoji 1820 čevljev visoko, Lož 1823, Postojna 1708, Senožeče 1790, St. Peter na Pivki 1834, Zagorje celó 2068; še višje so Rovte nad Verhniko, namreč 2385 čevljev.
llazun visočine pa velike razločke za rast delà posebna lega vsakterega kraja: ali je namreč v nizki ravni ali na hribu ali na visoki plani, ali v zatišji ali med go-rami ali v prostem odpertem svetu, ali proti solneu ali v osojem. Tako je Zagorje za Savo le 849 čevljev nad morjem, vendar kaže vinsko terto le po malém, ker je preveč med hribi, za visokim Kumom. Sv. Križ v trebenskem kantonu pa je 1896 čevljev visoko, in Trebelno nad Mokronogom 1737; iu vendar se ondi nahajajo vinogradi, ker sta oba kraja prav na solneu, na lepem odpertem svetu. Kočevje, Ribuica in druge enake strani pa niso stvarjene za terto, še ne za dvojo žetev, dasiravno ležijo v enaki višavi ; tukaj namreč ni le kak posamezen hrib, krog in krog dobro ogret, temuč je cela široka in dolga, pa visoka plan, ki jo krog še goli ali porašeni hribi obdajajo. Ravno taka je na Gorenskem z Bohinjem, in še bolj z gornjo savsko dolino; ondi visoki hribje ves kraj zapirajo in solnčnim žarkom skoraj blizo priti ne dajejo.
vzrokov se na Notranjskem Lož, Cerkuica,
Postojna in Senožeče ne dajo šteti med blažene kraje, ker
namreč stojijo na visocih, zraven še z višjimi hribi o^ra-
jenih planjavah; tudi Idrija, dasiravno le 1053 čevljev nad
morjem, je vendar bolj merzla, ker je preveč med hribi zaperta.
Razun zemeljske lege velik razloček za rast delà lastnost obnebja vsakterega kraja. Krog Ljubljane in Verhnike, pa tudi drugod v močvirnih stranćh je neka zelena megia silno merzla, in tista delà, da bolj mehke rast-line, zlasti terte, hitreje pozebejo; zatoraj v tacih krajih ni Vinogradov, dasiravno bi zastran nizke lege takošni utegnili obstati. Na Notranjskem je mnogo krajev hudi burji pod-verženih; tista zlo zmrazi obnebje, ktero je drugač sicer bolj gorko zavoljo bližave morja in tople italijanske zemlje; menda se burja ravno iz tega rodi, ker se merzli unstranski zrak vojskuje z gorkim italijanskim, ki ga mejita Hrušica in Snežnik. Po takem se nahaja, da še turšica ondot lahko ne rodi, čeravno se drugod, na pr. v gornji savski dolini, v Ribnici in Kočevji v enaki višavi obilno sadi. Tedaj se turšica v Rovtah nad Verhniko, v Cerknici in v Ložu, tudi v Senožečah le po malem kaže na polji; pri Postojni, Slavini in Hrenovicah pa je celó ni viditi. Pravijo, da so jo tukaj že večkrat skušali saditi, pa nikdar ni prav dozoréla. Morebiti bi se z drobno turšico, ki hitreje zori, in se
155
krog Ribnice rabi — „činkvantin" ji pravijo ali „petdeset-dnevnica" — tudi na Pivki kaj bolje dalo opraviti.
Še dalje za rast sadežev in setev veliko razločuje lastnost zemlje ali persti vsakterega kraja. Debela ilovnata zemlja nič prav ne dé rasti, bodi si tega ali tega žita in sadeža; pešena zemlja veljá le za nektere sadeže bolje, ravno tako apoena; najbolja za vsaktere rastline je
lapornata ali soldanova zemlja, ki je namešana iz apnenice, ilovice iu peska; če k tišti dojde se razpadenih rastlinskih ali živalskih tvarin, po tem se napravi prav dobra rodovitna zemlja ali perst. Takošne zemlje ali dobre persti bi največ utegnile imeti gorenske ravnine, samo da je v dosti krajih zlo plitva, ker se pod njo kmalo nahaja potopni prod ali nasip. Dolenska stran ima sploh več ilovnate zemlje; kjer so griči bolj lapornati, zlasti če je vmes dosti křemenice, so kraji pripravni za vinograde. Notranjsko ima sploh tudi več ilovnate zemlje, zlasti na Pivki je taka debela perst, in zatoraj pravijo, da turšica še manj hoče rasti ; v vipavski in reški dolini pa je bolj lapornat svet, zatoraj ondi ne raste le turšica raje, temuč sadi se tudi terta z velikim
dobičkom.
Po tem, kar je bilo odNotranjskega v primeri z Gorenskim in Dolenskim doslej rečeno, se lahko spre-vidi, da velik del te strani ima sploh bolj slabo lego in zemljo, kar se tiče poljske rasti; ni tedaj čuda, če se tukaj
letina kmalo pokaže bolj revna.
Vendar za en del bi se utegnilo še kaj pomagati za boljšo rast in boljšo letino, če bi se začelo bolj umno kme-tovati. Pri Verhniki, Logatcu in Planini je kmetovanje zlo v takem redu kakor krog Ljubljane; gleda se na dobro ob-delovanje in gnojenje zemlje, na iztrebovanje in pletev setve in sadeža. Vendar tukaj niso več v navadi ozki ogoni, kakor na Gorenskem, tudi se rado več sadežev skupaj meša na njivi, namrec turšica, krompir in fižol. Pri Ložu in Cerk-
nici se kmetovanje že epreminja, ker se le en pridelek dobuje vsako leto; obdelovanje polja mora biti zadosti v redu, ker žita lepo dorašajo, kadar je letina po tem. Na Pivki se pa člověku, ki pride iz une straní, marsikaj zdi v drugačnem redu; gnoj ee kaže, da pomanjkuje, obdelovanje in trebljenje njive bi utegnilo kaj več tirjati, kak sadež bi se potřeboval še poskusiti, z živino bi se moglo kaj bolj po priđu ravnati. V vipavski dolini pa se kmetuje bolj po laški šegi, terte so zasajene med kraji na njivah; enako se ravná v reški dolini, pri Bistrici, Košani in Vremah; ondi pa tudi vinski griči donašajo dobiček.
Če bi posebno hotel vzetí Pivko, bi potřebovala naj-pred živinska reja kaj povzdige. Blagá, to je živine, je že še nekaj pri vsaki kmetii, pa so še najraji konjički, 8 kterimi ee tudi na cesti še kak denar vjame; goveje živine pa je manj, kakor bi se je imelo potrebovati, in bi se je zamoglo tudi prerediti. Med drobnico se nahaja še več koz, ktere pa ravno gojzdom veliko škodujejo; ovce redijo zadosti obilno, vendar bi utegnilo bolje biti, da bi namesti kóz imeli več ovác, ker se od njih tudi zamore napravljati sir, ne samo za kratko, temuč za terpež. Pri zboljšani ži-vinski reji bi se zamoglo pridobiti več gnoja, ki se pa zdaj raji po cesti troši, ali po potih razkropi, ker manjka
pravih gnojniš.
Dalje pol jod elstvo. Za zboljšanje zemlje se je že
nekaj storilo; debelo ilovico so že močno popravili, ker so vse cestno blato na njive spravili, ktero se je poprej ob kraji ceste pušalo; pa gnoja! gnoja! kakor je bilo rečeno. še pomanjkuje in s tem, kar ga je, se slabo ravná na gnojniših. Za rast ozimne setve bi pa utegnila biti še kaka naredba potrebna. Drobnica se pase v pozno jeseu in v zgodnjo spomlad čez njive in travnike vprek, brez razločka, ali je njiva prazna ali obsejena ; še le sv. Jurja god dá polju oddiho pred sitnimi objedavci, in tako blezo mnogo koreninic, ne samo travnih, temuč tudi žitnih gré pod zlo. Žitni pridelek bi utegnil biti ne samo obi!nisi,
temuč tudi čistejši, če bi ee tako plelo, kakor je drugod navada; še bi živina dobila kaj več piče, ako bi se plevel porabil, kakor so se ga drugej navadili rabiti. Ker se debela turšica doslej ni hotla tukaj prav obnašati, bi bilo prav poskusiti drobno, kakor je bilo že spredaj rečeno.
Veliko dobička bi zamogla prinesti pomnožena sadjo-reja. Nahaja se sicer sčm ter tjè kaj sadnega drevja, pa več iz poslednjega, kakor iz prejšnega časa. Mlajši gospo-darji bolj spoznajo svoj prid kakor starši, pa nekteri za to stran še ostajajo terdovratni; še marsikterikrat hudobno po-končavajo drevesca, ki so jih pridni kmetovavci posadili. Bi si taki hudobneži Ie hoteli zgleda vzeti od drugod ; v Vremah na priliko je lansko leto en gospodar samo za češ pije dobil 165 gold., eden pa še več. Sola bo mogla v tem kaj več storiti. Iz mlađega mora rod dobivati drugačnega duha za kmetovanje; sicer ni vsaka
ljudska šola zgolj kmetijska šola, pa memogredoč se
utegne na kmetovanje obraćati. Naj le učenik pomni, da je na kmetih, ne pa v mestu, iu pa da šolarčki bojo po doveršeni soli — kmetje!
Pa o sadjoreji in o poduku za tisto se večkrat kaj sliši v ljudskih šolah, o reji gojzdnih dreves pa menda celó nič. Sicer ni potreba, da bi naši učenčki ob enem bili sami gojzdnarji; pa vediti bi mógli, da je treba gojzdno drevje varovati, ne mu verhov lomiti, ne lubja prec tergati, ne korenin odgrinjati. Ko bodo učenčki kdaj mozje, bodo tudi znali drevo dvakrat pred ogledati, da bi ga ne posekali v zgubo; bodo raji žive plotove sadili, ali iz suhega zida jih narejali, namesti da bi jih vsako leto proti pletli, in pri tem dosti mlađega drevja pokonča-vali; se bodo raji pri peči greli, in zraven delali, da ne bodo na ognjiših leno preveč derv požgali; še bodo radi sčm ter tjè novo drevje zasajali, da bi kaj več gojzda in lesa dobili, in ne gledali vedno golega Krasa.
Se bi se utegnila ktera beseda pristaviti. Dobro bi
bilo, če bi se kmetovavci na Pivki in na Krasu vadili še kacega druzega delà zraven kmetije, da bi takrat, ko ni opravka na polji, zlasti zimski čas, si v čem kaj več pomagali. Drugod bi se reklo, naj bi se poprijeli kacega rokodelstva; pa tukaj se veli rokodelec vsak dni nar, če tudi ne zná druzega kot kamnje tleči ali pa rove kopati. Naj se tedaj reče, da bi se Notranjci več poprijeli obert-nije. Za to stran ni potreba nobenih fabrik, le navadnih delavcov; kmet se vadi svoje orodje sam izdelovati, gostač se uči biti čevljar, šivar, tekavec, zidar, tesar. Je mar potreba, da zidajo tukaj zgolj Italijani? ali da je tekavec le Karnjelec? Vidi se, da domaćih delavcov za obertnijstva pomanjkuje.
Tako in tako bi se utegnilo še marsikaj reci, grajati, svetovati, učiti, pa naj bo s tem zadosti. Bo kdo drugi, ki je bolj kmet kakor pisatelj teh verstic, vedil kaj več
govoriti in, pisati. *)	Hicinger.
Kranjci na Horvaškem.
Spisal J. Terdina.
0	j	(Dalje.)
Gospodarja ni in zdaj še le oživé brodniki; od konca se nekoliko ozirajo, ker bi utegnil se verniti, zdaj mine tudi to. Najrnlaji, rudeč fant iz Radeč, od veže čolnič, ki se derži ladje, in kakor bi trenil, ga porine sred bobneče reke pa ga verti, vkljub svedrom in valovorn, v eno mer na tistem kraji; v kakih drugih rokah bi odletil po ćurku kakor strela, in silovita voda zakopala bi veslarja in njega. Radečanu pa se ni bati. Zlahkoma potiskuje na desno in
*) Marsikaj, kar je tù recenega, se ujema popolnoma s tem, kar je bilo omenjeno tudi v poslednjem velikem zboru kmetijske družbe v govoru: „kako a adi o gam našega kmetijstva v okom pri ti". V'eè o tem bojo .Novice" kmali poved a le.
Vred.
156
zopet na levo; misliš
9
zdaj
zdaj ga bo
val odnesel, pa le glavi mu je rudeca kapica, zavoćena s srebernimi nitkami,
Bel
nekoliko odrine z lopatico in zopet stoji terdno in mirno spletena posebno umetno, spricevaie njegovo moštvo. sred šumenja in derjave. Kako ponosen mu je pogled, kako gradski meščan mu jo je za spomin podařil; otel mu je
šibka in vendar možka
rast, pa krepka, izurjena pest!
bil Janče edinega otroka iz viharne Save, ko je vse drugo
Clovek ne vé, ali bi se bolj cudil umetnosti ali sere- okoli njega třepetalo, da si nihče ni v vodo upal. To je nosti tega mladenča, ki mu je začela komaj brada po- znano tudi Tinetu, zato pa se spoštujeta verla brodnika;
nju ima svojo pamet
ganjati. Že je temna noč, pa se suce vedno še na starem
mestu; nevarnosti ne vidi, pa jo tem bolje sliši; s hitrim potiskom se ogne valovu, ki preti ga zagerniti. Uni na
oni ; naenkrat žadoní tenek, poln g
nič ne dé, če se včasi spreta. Vsaki
in svoje misli, ki jih brani stanovitno po svojem prepri-čanji, toda sovraštva med njima še ni bilo. Po resnem po-za-nj ne menijo, saj vedó, da je brodnik kakor govoru preskočita zopet na šalo, pa se smejata od serca
>
las, razlega se čez vodo
razveseljevaje eden druzega kot dobrovoljna, zvesta pajdaša.
do daljnega berda lepa pesem prederznega veslarja, tovarši ki se ponašata vedno in vsakod kot poštena fanta in imata mu pomagajo in valovi odmevajo in zopet, ko bi trenil, v žepu že dokaj prisluženih tolarjev, pri vseh, ki jih po-porine čolnič nazaj k ladiji, ker ga k večerji pokličejo. znajo, pa dobro ime, spoštovanje in Ijubezen, ker ništa,
na ptujem, nobene kranjske čed-
Skuhali ali spekli so jo brodniki sami; zakurivsi si velik
čeravno živita že
dolgo
ogenj na široki kamuitni ploči tik vode vari eden slanino ; nosti in dobre lastnosti zgubila.
nekako zamišljen se ne meni za druga dva, ki vertita na čudnem, dolgem raznu tolsto gos, rumeno, da bi je ne mogla bolje ne najimenitneja ljubljanska
in jo creta tako lepo jih marsikaj tako zrelih in
Toda se vé, da vsi brodniki niso tako verli. Vidil sem
da se mora
zastarauih grešnikov
9
kuharica.
Pogovarjata
se najpred o veliki vodi, da jih bo
clovek takih rojakov sramovati.
Pojmo iz Dubrovčaka v Zagreb,
da vidimo, kaj nam
v dveh dneh gotovo v Beligrad přinesla, in zraven o ne
»

tam počnó; posebno nas srecujejo v savski ulici, včasi v varnih kernicah, kjer pleše povodni mož s svojo ugrabljeno opravku, včasi pa hodijo tudi brez delà sèm ter tjè, pogo-nevesto in lovi brodnike, da mu v svate pridejo. Pametna varjaje in smejaje se, tako tjè v en dan in brez skerbi,
fanta pa se smejata tern vražam, dobro vedoč, da
se krepki	kakor laški lacaroni. Shajališč imajo več. Najraje se zaletajo
roki in modri glavici ni bati ne vertincov ne izmišljenih pošast,	k slovenskim kerčmarjem, pa se prav po domaće pomenko-
Naenkrat pravi eden: kaj praviš Tine, kje je nek Boltov	vajo ali pa tudi debele kvante brusijo, kakor sploh prosti Jozelj? včasi smo si pekli skupaj večerjo; bil je pošten tovarš, za prijatla bi dal bil serce iz sebe, pa ga je zmanj-
kalo, ne vem, kam je přešel. „Oženil se je, odgovori Tine,	denem ekonomu, da ga ni na daleč takega. Prav veselilo
vzel je tisto debelo Merjano, ki je enkrat pri Lenčku slu-	me je, najti tii slovensk napis „pod verboj"; to me je mi-
Ijudje, ki ne slišijo pridige dostikrat po več let. Najbolja njihova gostivnica je „pri Prezeljnu", premožnem in izve-
zila
i
pa ga ima terdo v kleščah; veselje ga je minulo, zdaj
kalo, da se oglasim in nisem se kesal. Dobil sem vse.
kar
pestuje. Tine je to nalašč rekel; znano mu je, da tudi brat sem želel, prav dober kup in izverstno; domač horvaški Janče neko Merjanico zalazova, pa mu jo starši do zdaj sir mi se je smejal na gosposkern pladnju, tako čist. tako nič kaj ne obetajo. Janče pa ni priprost; pogledavši Tineta lep in tako maslen, da
9
ga nisem jedel z lepo boljšega, in
šerpo reče: Pri oném so orehe klatili; med orehi je bil tudi zraven je blesketalo se staro bukovško vino, kakor bi se
pa ga le no- solnčni žarki utrinjali; kapljica mu je bila tako hladna in
onegov Tine, zrel je bil bolj ko vsi drugi,
beden ni pobrati hotel, celó stara Mina ne, ki se ji je ognjena, kakor je nisem v Zagrebu v pervih gostivnicah mislil v poderto kajžo pripraviti. Eu čas omolkne Tine; nikjer pil. Zato sem se pomudil malo dalje, slasti ker me
moral se je marsiktere řečí spomuiti, ki mu ni preveč všeč; ni nikakoršna sila priganjala. Bil sem od konca sam, kmali viditi je, da se nekako sramuje. Pa tudi Jančetu besede pa se zbere tovaršija samih kranjskih flosarjev, pa mi jt
otožno 'PHHHMfHBHHHHHH ki jo veter na vse strani razganja
ali pa zamišljeno upira oči v žerjavico, lahko bilo, jih nekoliko bolj spoznati. Kakih deset jih sede
da mu iskre v obraz za mizo, pa jim se prinese bukovca in pečen purán, da se
švigajo. Morebiti misli res na zapuščeno ljubico, ki je ni kmali pogovor oživi in tišti kranjski hrup nastane, ki sem
že dve leti vidil, morebiti pa tudi na staro mater.
Ko je
ga bil pred omenil. Govorilo se je po vseh ustih, in precej
šel od doma, je revica hudo bolehala; pred pol leta je sem vidil, da so se zbrali ticki raznega perja. Dvema so dobil zadnje sporočilo od nje, da ji ni huje pa tudi ne se drugi posmehovali,
in grajali ju zavolj neumnosti
, da
bolje, potem pa ne pisma ne naznanila več. Bog vé, ali ne si kaj prisluženega dnarja prihranita in da se eden nju počiva že za vekomaj in da se njena želja ni spolnila, svo- celó oženiti misli. Eden je molčal in v mizo gledal, dru-
jega sina še enkrat viditi.
gega pa je
naglo vince
sogrelo
in jel se je prav po kranjski
V tein se suce Tine pridno okoli ognja; od svitlobe bahati. „Bukev, reče, ti ne bom kazal; papir je papir
9
pa
mu žari se obraz; le praska, ki jo na čelu nosi, mu se se tudi papir ne dobi zastonj, toda
P og
• +
mosnjo, pa zvizaj
temni še nekako bolj kakor sicer; od daleč se zdi člověku
ti kaj tacega".
To rekši, zadervi mošnjo na mizo, da so kakor debela, černa gerča, od blizo pa bi mislil, da mu se leteli okoli iu okoli in tudi pod mizo tolarji, dvajsetice in je trebušni pájek v čelo zapredel, razprostiraje eno nogo drugi sreberni dnarji. Tovarši pa se le še bolj posmehujejo: proti nosu, druge proti očem in ušesom. Janče je to že Veš kaj, to si nam že velikrat razkladal, vselej kadar si
velikrat vidil, pa tako živo še ne kakor zdaj pri ognji in vino vidil; to je že stara baharija, toda kaj boš jemal v reče tovaršu: „Saj premalo te niso okresali". Jezno ga
misel bukvice, saj jih dobi vsak za dva grosa v Zag
pogleda Tine. „Kaj misliš, da mi je zato zal ali me sram ?
meniš
9
To smo bili včasi kavci zdaj.
drugacni
^^^BHIHIHH^^H^Hi reba;
da bomo res mislili, da imaš v njih bankovce", korenjaki, kot so pa ti šver- Uni se zaničljivo na to posmeja, pa odpre rahloma port-
monê in přivleče iz njega bankovec za sto goldinarjev
Pri Zagrebu takrat se nas je postavilo samo
9
pet v bran, unih pa se je zbralo petnajst naj manj, pa so rekoč: Pokažite mi no vsi skupaj tak pildek, pa vam dam
stali na suhem, mi pa v ladji, pa smo le
užugali,
in izto- tega, da si prižgete tobak ž njim
u
19
De te hentaj
se
varili blago,
kjer smo ga pred po stari navadi izkladali. krohotajo tovarši
kako si danes bogat; boš pa dal vendar
Uni na nas s kamnjem in sulicami, mi pa na-nje z drogoví, za en maselc vec". Baharija je našemu ljudstvu zares pri-in smo jih omlátili in zapodili, tri pa so še odnesti morali; rojena, tudi brodnik Jože jo je imel v kosteh več kakor
puščali smo jim, da bodo do zadnjega dné pomnili.
Ce
dosti.
55
Slape
zaupije
kaj me mislite vi res za norca
priđeš nazaj, le prašaj Verbčevega iz Kleč, bil je zraven, imeti; berači, če ste ga le tako lačni, pa ga prinesi kerčmar pa ti bo povedal, kakošni brodniki so vozili se nekdaj po precej deset bokaiov; ali si me zastopil, deset ali pa dvajset, Savi". Janče vé, da je res, kar govori Tine, pa tudi on ti stari goljuf". Te besede nič kaj ne razžalijo tovaršev
marveč pladnje iu sklede odrinejo, da bo za vino prostor.
?
se je pokazal ze marsikdaj brodnika stare korenine.
Na
157
Zdaj ukazani bokali pridejo, prisede se tudi kerčmar,
ga bom pa- tudi jez
pravi: .,Ker je enkrat Jože za-nj dal, pil". Na vse strani terkajo kupice, se žvenketajo zdravice, razlegajo vesele glasne besede in se bolj vesele pesmi; zdaj zapojo vsi,
dobre in slabe lastnosti našega naroda. „In vino veritas^, je stara resnica, ki se je tudi tù pokazala. Prepričal sem se, da razun unih dveh se za dnar nobeden meni! ni; kar
Potovanje dijakov v Harlovec.
Kadar
jamejo dolge
in hladne noči nastopati, se via
zdaj spet se poskušajo posâmes, odkrivajo se
stavice zberajo nekaj dní verh streh in zvonikov, preden zbežijo v toplejše dežele, kjer najdejo zavetje pred ojstro
?
miru dali
se je zaslužilo, se je přineslo vse „pod verbo". Kakor Te mistoklu znamenja zmage IMiltiadove, niso jim pečeni purani in zlate kapljice, dokler je zderknil izpod palca zadnji krajcar. Ce jih je terdo imelo, so dělali noc
zimo. Mladim se tozi po okolici, kjer so jim bili posvetili pervi 8olnčni žarki; otožuo letajo okrog gnjezd, se na njih okroglasti vhod žvergolé pobešajo, milo pogledujejo v svoje umetno prilepljene zibelke, ter poslednjič zgine nenadoma vsa černokrilata družbica. Tudi dijaki, kadar odhajajo šolski prazniki, se kaj milo ozirajo po vseh stranéh svojega roj-stnega kraja,
po zelenih gajih in livadah, po različnih ver-
pervi znani; se poslavljajo
in dan kakor cerna živina, dobivaje na dan vcasi po sest in celó po osem goldinarjev. Ni jim mar bilo za kervave žulje na rokah, ne za spanje; dve uri jim je dovelj se zdelo, iz njih gerla ni iztisnil se ne stok ali zdihljej; mer-mranja prenašali so silne teže; viditi jih, je vsakdo oster-
ko se jim več ljubilo ni
meti moral; železo bi se zvilo in zgrudilo bilo, ne pa nasi brodniki. Padala jim je obilna plača, pa so jih tudi od vsakod ljudje iskali. Pa kaj je šlo hitro vse prisluženo po in pijanstvu ali pa se je zalajdralo z ostudnimi babelami, ki se najraje po savski ulici vlačugajo, vedoč, da se te
gerlu
9
v divji samogoltnosti
huncih in gorah, ki so jim bili
s preljubimi roditelji, z brati in sestricami in drugimi znanci ter v mesto hitijo se uklanjati modricam.
Dokaj vode je naš velikanski Triglav potočil v Savo iz svojih sneženih shramb od tište dobe, ko se je troje to-miii8kih in petero gorenskih dijakov (studentov) snidlo v Ljubljani, da bi skupaj potovali v Karlovec.
V neki kerčmi poprašamo, ko je bil ravno teržni dan
9
V
veše prijemajo najpred in najbolj brez skerbi njihovih limanic.
Vidil sem, da so fantje te tovaršije odkritoserčni

med
v nadlogah
pomagajo
?
da ira ni med
sabo prijatli, da si njimi ne nevošljivca, ne hinavca, ali ob enem tudi, da so vecidel zabředli globoko v zanikernost, da so moralno ža-
ce je kak dolensk vozar žita pripeljal na terg, da se z njim peljemo proti horvaški meji. Kerčmar, mož prav ve-selega značaja, se ravno napravlja i ti po vino na kerški brod, pa nas brez posebne zgovornosti kmali pregovori, da
privolimo ž njim popotvati po Savi. Spremembe vesele člověka, kače tudi ni bilo v suje,
svincnik,
žepu. Sava res marsikterega za-pa za dijaka je včasi memo uje strašnější učiteljov
odpeljemo se torej urno v Zalog do ladjostaje.
srećo.
Prazni sodi se hitro vmestijo v ladijo in mi čakamo Iz njihovih pogovorov sem zvedel, da nekteri niso željni odhoda. Brodniki so mokrega zraka vajeni; jim ui
morjeni, da jim ni dosti mar ne za časno, ne za vecno
sli po dvajset let k spovedi, da gredó le v cerkev po dva- zameriti, ce na suhem tezko kraj zapusté, kjer se suša krat ali trikrat na leto, sicer pa le, kadar jih kako na- krotuje s polnimi kozarci. Zato pa tudi po Savi popotovati ključje tje pripelje, in vendar je bilo poznati, da ne zani- ni vselej pospešno, slasti če kapljica gospodarju nos poru-
cujejo
božjih reči
i
da so zanemarili se tako zgolj iz lenobe. deceva kot togota
puranu g
lavo.
V taki okolšini smrekova
Skoraj vsi so se bili specali z neurnicami, in ostudno jih je bilo slišati, kako se z gnjusnimi boleznimi bahajo, ki so jih v tej tovarsu nalezli. Ni se čuditi, da je nekterim bo-lehnost v kostéh ostala; slasti eden je bil ves bled, suh in konj perha, zato
• V
na steni viseća vejica razodeva za ladijo magnetično moc, ki jo hipoma sred Save proti bregu oberne in ustavi.
Ker sedaj ob Savi gori in doli nevtrudljivo železni
mislim, dragi bravec,
opustiti popis teh
tako medlega, vdertega očeša
5
da
oc »
a je bilo groza pogle- kotov, ki jih popotniki sami lahko vidijo memo
derdraje, in
dati; drugemu pa so se
tresle roke, kakor bi bil merzličen, naj ti rajši nekaj opomnim, kar je za naravoslovje
in nekteri so tako gerdo kašljali, da dihajo tezko iz zdravih važna drobtinica.
pljuč; vsi vsi pa so imeli rudeco kapico na nosu, da jim
moj
f
je clovek ze od dalec termo poznal. Spat eo se vecidel se
le takrat ulegli, ko jih je vino poderlo, drugi dan pa je iz- prerov, kviško ozri
Kadar hlapon od Ljubljane snuje dimni oblak, se dragi na levo čez bistro Savo, preden smukne v pogoniški
9
ali pa

po
£lej
bijal se klin 8 klinom, nasledki pijanstva z novim pijan- proti ravno temu prerovu, stvoru, dokler je izmuznil se zadnji vinar ali pa tudi, dokler seboj Vače, terg na visoki gori
kadar od stajarske meje derci
na desno ter imaš nad
se oštir ni kredati navelical.
Ta
okolica je mnogo sežnjev nad savskim tokom, in
Tako so živeli eni že po 15 in celó po trideset let in	vendar so njega dni tù ribe plava le v kaj obilném broji,
bolj ko vse drugo, spričuje to kremenito naravo njihovega	kjer se zdaj zmed hiš bleší lepa in prostorna cerkev sv.
života. Reveži so mi se v serce smilili, viditi po eni plati	Andreja. Naj se ukvarjajo s preiskovanjem učeni naravo-
toliko spačenost, po drugi pa toliko moč in toliko dobro-	znanci, kje je v tisti dobi imela svoj tok Sava in ali niso
dusnost. Ni dvombe, da bi o za res dobri odreji ti ljudje	morda njeni penasti in hladni valovi strahovito bobneli po
se nikdar tako pogreznili ne bili in hodilo mi je marsikaj	neznanih, temnih ponorih; jaz naj v tej zadevi le povem,
na misel, slasti pa kmečke šole, ki bi zamogle biti	kar sem sam vidil. Neki samec, ki je krošnjo nosil in pro-
>
. «.
perve dobrotnice narodu, da so ustanovljene tako, kakor dajal robo na vatle, si zida hisico na severni strani terga,
eno leto preden sem jaz bil na Vačah v službi. Za klet
tirja njihov namen; tako pa brez prida životarijo
necenjene,
ker marsikje res cene nimajo, zazdevajoče se kmetu nepo- (kelder) je bilo treba kopati in dokaj zemlje premetati, ki sem
trebna ali nadležna reč, ki mu stroške naklanjajo, za po- je še našel cele kupe pole
vračilo pa ne
?
tište koristi, da si z
cr »
zida.
Poglaviten del te zemlje
njimi zopet kaj opomore. pa so bili razdrobljeni ostanki okamnjenih rib.
Naš narod je sam v sebi zdrav, ne manjka mu ne ene tistih lastnost, ki drugim ljudstvom čast in bogastvo delé,
umetnostjo, sama
pa naravo treba je podpirati z zmaga dandanašnji več tega, kar ji čas naklada.
Nevoljen in žalostěn sem bil, da so nevedni delavci s krampi tako razdrobili zanimive ostanke povodnih prebi-za-se ne vavcov, da razun glav cele ribe ni bilo ugledati. Glav pa
in ustnic razne velikosti sem bil obilo nabral, ki sem jih
To premišljevaje zapustim ves otožen slovensko kerčmo: bil domoljubnemu gosp. Janezu Kersnik-u, bivšemu učitelju
naravoslovja v Ljubljano poslal.
Sme se soditi po tistih ribjih glavah, da so cele ribe tehtale 10 do 20 liber.
bila velika shramba vode. verh ktere so lahko čolni
in naj bo tù dovelj o brodnikih; beseda „kerčma" me je opomnila, da je treba par besed tudi o naših kerčmarjih posebej govoriti, se vé da le o tistih, ki so na Horvaškem
Kjer so zdaj Vače, je nekdaj
jelkovo vejo pred hišo oběsili.
(Dal. sl.)
plavali. Južno stěno te shrambe je že davno zglodal nepo kojni zob časa.
158
Jezera s podzemeljskimi odtoki, kakoršno je cerkniško, ki se dá v ko( spraviti (to je, s peticami), narašajo in upadajo po meri vodenih nastopov in odstopov. Kadar so te baže jezera polne, ribe veselo po njih plavajo, zakaj nad seboj gledajo modro nebo, pod seboj imajo gladke zelene travnike ;
ljenje. Takrat, da svoje življenje ohranijo, kar nrno in ne
al z odtokom vode jim tudi odteka veselo ziv
v •
Se pustin, kako miš u kope (Prav nic).
Na Štipanju daž, malo žita.
Na Ivanju daž, malo vina.
Na Mladinci daž, malo žira (Obst).
Ni kuće ni prikućišća (Zugehôr zum Hause).
Ki se z vinom opije, se strezne; a ki se s kruhom
težko.
mudoma plavajo ter se zgnetajo kupoma v jame in studenene globine, kjer v tesni ječi pogostoma mora slabša sestra
Ženska dota pride na vrata nutra, a gré na okno vanka.
krepkejši svoje meso in košiće v hrano prepustiti, da do-čaka vnovič vodenega nastopa , ki jo reši žalostné tamnice in ki jo vzdigne na krasno, veselo in prostorno planjavo.
Na Vačah v studeněni globočini željno caka množica
Ce vane prenoca, vuk poje.
Još nisu Turci priko Učke (še ni taka sila).
i
zima van
Na Svečnice dan To je laž, reče sveti Blaž.
?
rib
>
kdaj se bo vodena ravnina do njih
vzdignila
in jih re
Gnoj v dvoru, beči v záporu malo koristu.
Zrebetu se stavi ča cerlenega okolo vrata, da mu ne
šila smertne ječe. Al voda ni več do tište višave dospěla, more nijedan uroke stavit. (Vraža).

«Hnejo glada. Vek
studenec tudi v globini vsahne in ribe
za vekom memo derči, ribje trupla, dasiravno niso umetno bile maziljene, se gnjilobe ubranijo, dokler jih poslednjič ne razkosi nevedna hlapčonska roka. Berž ko ne bi se v kletu
Hvala Bogu i Božiću,
Dok je kruha u košiću;
Do Božića tak, tak Od Božića joh, joh.
nove hišice kak okamnjen košćek ribjih ostankov še našel,
Volj in

ce bi koga mikalo ga pogledati, zato zapustim to okolico (ravna zemlja).
•	t • 1	t	* • 1 • •	fN	• a	- . .	«	V
svoje grible (razdert kraj) , nego tuji célaš
m hajd s tovarsi dalje po Savi!
Ljubljanski kerčmar pa ni bil kisla glava; on jame di- čez potok.
Bolje je, ča pasa (teče) čez drop (Weintreber), nego
jake k petji nagovarjati. Neutegoma se skobacá neki mo
drični sin v ladji na sod ter kaj ugodno prepeva pesem od Kamenčanov. Kamenčanom, ki so se tudi v ladji po vino
Za vsaku malu stvar nevalja kolače mésit (Ne za
vsako malo stvar se serditi, kregati).
Joh onemu
peljali
>
in jih nismo poznali, ni nedolžna pesmica nic do

7
po kem se drugi
čuvaju! (Po nesrečnem
padla, temveč so se
tog
otili
y
in ako bi kerčmar ne bil
se drugi
nesreće varujejo).
Pri meni je vse jednako: ali svetak ali petak (Na
zagovarjal pevca, bi jo bil skupil. Pač ni vredno se ježiti, praznik si ne morem nič boljega pripraviti).
J. V.
ce kdo za kratek cas zápoje kako staro pesem, ki ni brez
soli
7
ali pa če kdo pové kako smešno povedko starodavnih
V7 tej zadevi
se zvé kaka okrajna šega.
casov, iz ktere
pg	v	^	°
mislim, da so Sebrelanci bolj modre glavice, ki mi ne bodo zaměřili, drugač
Narodne pesmi Hotenske okolice


Zapisal Lovro Slanov
bi rajše molčal, če povem povedko, ki sem jo slišal na Tominskem. Ta povedka pa tudi ne utiče zdanjih
Svatom.
Šebrelancov, temveč nekdanje stare stare
predede, ki so
se
hlače nosili pod kolkom na dolgim jermenu
V tistem kraji so Ijudje dokaj časa terpeli ko černa živina
tako se pripoveduje
, kadar so derva nosili navzdol po dolgi stermini z visokega Purezna. Nekega dné

ko sonce pripeka, da ptički zevajo in se ogreva ležerčna okrog svojih lukinj, se dolga versta z dervmi otovorjenih noseov po stermi stezi pomika in tekó jim ko grah debele kaplje z obrazov; kar nenadoma tistega, ki spredaj koraci včs zgerbljen pod težkim brunom, kaca piči v peto. On peto hitro zmakne, pozabši ua breme, ki mu znad ram smukne ter zderči v dolino. Tovarši to viditi, pomečejo derva osupnjeni od sebe, ki zaropotajo urno tje doli, kamor so jih nesti mislili. Vsi kmali ga prašajo, kako je on to
Ljuba družba prosim vas Da bi mi dovolili Eno pesem peti od vas, Da bi se veselili. Dans ta dan Nam je zbran V veselje dan!
y
y
Pa vsi drugi mi okrog Moramo ga piti, Saj ne gremo pred odtod Dokler je kaj v pipi. Ženin naš. Daj ga en glaž,
Saj ga imaš
»
Ljubi žeoin J
ti
y
y
Bota le en čas na svet
}
Le poglej nevesto Kak lepo pri teb' sedí Naj bo vselej zvesta Lepa je, * Luštna je, Pa tvoja je!
Le lep
živita ;
y
Kadar zvon poklice vaj Da svet zapustita
Bog daj
Y
Zanaprej Presveti raj
y
»
reč zuajdel ; on pa, nekoliko z nogo otresaje pokaže pod
bila neka bezalka, ki me je v
7
germ rekoč: „Tam-le je
Ljuba nevesta J— ti, Vinčka moraš piti, Da tvoj ženin dolgo ž'vi Moraš ga ljubiti.
y
peto zbodla, in zato sem opustil bruno znad ram". Vredna je — rečejo vsi — da je poišemo in da jo vsaki hvaležno poljubi,
Ne žaluj, Le zapoj :
Le podaj nji zdaj roko In se z njo pobrati, Samo ta zdaj tvoja bo.
Moraš jo Božia
, zakaj odsihmal borno namest silnega truda z dervmi le igrali. Vsujejo se okrog germa ter hrepené bezalko pristojno poljubiti. Pa le tisti, ki so najbolj silni bili, so se je dotaknili, preden je ušla. K sreci so pa tudi tisti ko šćet
In! J
moj
i r
jo štimati. ya stvar. Zlahen dar, Zakonski par
»
Dopisi

Ka Dunaji 12. majnika. b.
Na politiškem obzorji
gosto in terdo brado imeli, da jih ni bezalka poškodovati se spet hudo h hudi uri napravlja; toda kje bo pervič za
mogla.
Ladja mirno dalje plava memo Zagorja, kjer se premog viti Garibaldi iznova ogenj
gromelo, Bog sam vé. Kažejo proti Laškem u, kjer silo
Ako tii pažljivo spodnjo stran premota
vnema ;

žar co povodnih polžev,
ka i
te tudi mocno opominja nek
danjega jezera. Pa tudi to drobtini co naj kajti meni se mudi hitro naprej.
drugi
kažejo pa tudi proti
ki je iz Turci i, kjer se jim ^bolni mož" že prevec smili in bi ga
; sled-
njič pa je tudi Nemčija v nevarnosti, ker, kakor pravijo,
koplje.
najposlednje lege, pregleduješ, boš najdel marsikako pol- berž ko ne raji danes kot jutri popolnoma ozdravili
bolj olispajo (Dal. si.)
7
Napoleon že nemške zadeve „študira", in se že tudi piše, da je imenitnega moža do severnih vlad poslal, ž njimi se
Ileki isterski
7
9
Hodíš kako puž na stožer ( „stožer"
Zgati
rog kemu (Jemanden grosse
machen).
vé da proti Nemcii zavezo storiti. To so imenitnisi kraji . ,	kamor zdaj pogostoma kažejo in od kodar se je hude ure
drevo sred stoge). bati; al priti zná še marsikaj druzega na versto, preden Verdriisslichkeiten bo za une pripraven čas. Zares, nikdar ni vladam bolj pre-
mišljevati treba bilo tisti svetopisemski rek, ki pravi: „Danes
159
meni, jutri tebi!" kakor v dandanašnjih homatijah.
Po
Olibanovega Antona, duhovnoga pomoćnika pri Materi
žalostnih, prežalostnih dogodbah nam obetajo zdaj za ce- Božji na Fari. Marsiktero pesmico je Vam, ljube „Novice" sarstvo imeniten cas, ker bo namreč konec t. m. novo po- zapěl; zapojte mu toraj tudi Ve perve: Naj počiva v miru! množeno deržavno svetovavstvo se snidlo. Bog daj !
Sploh
se prideva većini izvoljenih svetovavcov prav dobra karakteristika, posebno ogerskim, in ni dvomiti, da bi po tolikih skusnjah prave ne zadeli ali zadeti ne hotli, ker gré se za deržavni blagor in ne samo za dnarstveno, temuč tudi za vsako drugo srečo, ki jo razni narodi pričakujejo in so je tudi že vredni. Ogerski izvoljenci so izobraženi in znani domoljubni možje; izurjeni so tudi, ker so že stari politi— karji in so vajeni govoriti in delati v deržavnih zadevah.
Prijatli in tovarši
pa se spomnite naše obljube!
Iz Gorice 12. maja. Fr. M.
Resanski. Več časuikov je spet
zadnje dni přineslo novico, da so že vse delà na železnici
med Kasarso in Nabrezino doversene; tudi „Novice" so jo s „Presse" posnele. Je pa tukaj precej velika pomota, ker ne med Kasarso in Nabrežino, ampak le med Kasarso in Ker m inom (Cormons) so že vožnjo poskušali, ua ostalem kosu železnice je pa še veliko delà, kakor Vam je unidan Vaš dopisnik resnično pisal; most na Soči je še le na pol dodelan; sin pa že celó še nikjer ni viditi. Go-
Skoda bi bilo, ako bi ne hotli priti v zbor, kakor se tu in tam bere. — Serce nam je veselja igralo, ko smo zvedili, da v versti deržavnih svetovavcov je tudi svetli škof sla- vorilo se je pa te dni, da pride od vlade poslana komisija,
Po dolgem
vonski, prečastiti gosp. Strosmajer, pervi mecén ju
go
ki bo pazila, da se delà neutegama doversijo. nestanovitnem vremenu imamo zdaj lepe dneve; že začenja
slovenski in najvecji rodoljub in podpomik narodnega na-predka, zraveu pa goreč Avstrijan in duhoven po volji vročina pritiskati; sadje in polje lepo kaže; da bi le ob-
Drage „Novice!44 povejte nam vendar kaj od
Božji in v smislu cerkve, ves goreč za časno in vecno stalo! srečo svojih vernih. Tudi kranjskega gospod grofa Antona Vodnikovega spominka; ta reč se presneto dolgo vleče. Auersperg-a moćno hvalijo vsi časniki, ker je slaven Pa čakajmo le; saj Nemec pravi „Geduld bringt Rosen".
in svobodoljuben mož; nadjati se je
y
da bo tudi pokazal
Stan slovenščine na sloveuskih in polslovenskih gimna
je že nekoliko zgodilo; al še mnogo več je treba.
domorodno serce, serce, ki bije za blagor naroda sloven- zijah je menda še zmiraj „ofťene Frage". Přetečeno leto se skega na vsako stran. Druzih ne bom našteval, ker so manj znani in dozdaj le bolj privatni možje bili, razun tistih, ki so za včs čas izvoljeni.
semestru veliko gramatiko, o besedni sostavi in o Nestoru, v vsem 5 ur na teden.
Cas je
zdaj se za příhodnost ponesti, čeravno enmalo nevarno. ker
y
si človek lahko nasprotnikov na glavo nakoplje, o kterih se
Slavni dr. Mi k 1 osi ć učí v 2.
, ali ne razumejo ali
Narava si je lepo opomogla. pa razumeti nočejo. To je pač čudno, v tla se meri, pa se
mu še sanjalo ni, ki tega, kar berejo
Aprila je vedno deževalo, zdaj pa že celó vroče prihaja; gori rani! Ob svojem času od tega kaj več. Z Bogom! merva in žita lepo kažejo ; upati je, da bo letina dobra. Z Bogom!
Iz Zabnic na Koroškem. 2. dan t. m. so nam
poslali ondašnji prečastiti tehant gospod Franc Kulnik sledeči
Iz Ljubljane. Kakor je novica, da je slavni naš grof
Anton Auersperg v deržavno svetovavstvo poklican, bila
razglas,
naj bi ga natisnili v „Novicah". Red, po
kterem se bode peta stoletnica božje po ti pri
radostno sprejeta, tako bojo naši rojaki tudi gotovo z velikim veseljem brali verstice, ki smo jih posneli iz nekega gospod grofovega pisma od 9. t. m., ktere sicer niso name-
Mat e r i Božji na s v. V i s a r j a h o b h a j a 1 a leta 1860. Sv. Oče papež Piji IX. so z listom od 31. jan. t. 1. do-delili popolnoma odpustek vsem vernim obojnega spola, kteri v času od večernice pred vnebohodom našega Gospoda do solnčnega zahoda 7. oktobra ali do večernice na rožen-kransko nedeljo, cerkev na sv. Višarjah enkrat obiščejo, tukaj skesanega serca zakrament sv. pokore in sv. rešnjega telesa prejmejo in goreče molitve za mir in edinost med keršanskimi vladarji, za pokončanje krivoverstva in za po-višanje sv. katoliške cerkve opravljajo. Ta odpustek se zamore po molitvi tudi vernim dušam v vicah zadobiti. Sveto leto se bode začelo slovesno obhajati na večernico ob šestih pred vnebohodom Gospodovim s pesmo „Pridi sv. duh44, s litanijami in z žegnom. Na vnebohod Gospodov bo sv. rešnje Telo ob 6 zjutraj v češčenje izpostavljeno, ob 10 bo pri-
y
njene obeinstvu, pa se nam na vsako stran tako važne zdijo da nam prijazni gospod ne bojo zaměřili, da jih povemo
svojim bravcom. „Da bi pač mogel tako srečen biti
drugim
pravi v omenjenem pismu
grof Auersperg med
or
ospodu doktorju, ki mu je svoje veselje razodel nad njegovim poklicom v deržavni zbor — spolniti to, kar od mene pričakujete, in saj nekoliko koristiti predragi deželi, ki me je rodila in ktero serčno
lj u b i m !
u
Cisto novo novico moremo danes svojim
našim
tlakom, med ktere se tudi mi šte
bravcom povedati, zlasti tištim veselo, ki se že več let
spodtikujejo nad
jemo. Ze ranjki mestni župan gosp. Hradecky si je veliko veliko prizadeval, kamen najti na Kranjskem, ki bi bil namesto okroglega brodnega kamnja ali oblaka pripraven za mestni tlak (^flaster) ; al ni bil tako srečen ga dobiti. Začel
diga in velika masa. Skoz celo sveto leto bo na vecernicah pred nedeljami in prazniki po žegnu slovenska pridiga v nedeljah in praznikih ob 6 zjutraj pa nemška pridiga. ¥ nedeljah in praznikih se bodo sv. maše začele ob 4, vsednje dní pa sv. maša z žegnom. Po tej slednji sveti maši se bodo vsakdan odpustne molitve opravljale. Na roženkransko nedeljo bo sv. rešnje Telo od štirih zjutraj celi dan izpostavljeno in na večer ob šestih se bo sv. leto z žegnom in z zahvalno pesmo „Te Boga hvalimo" slovensko končalo. Ako bi v tem času kakošne procesije s svojimi čast. gosp.
se je potem sèm ter tjè leseni tlak
y
al
naši
gojzdi bi
v
se
pred pod zlo šli, ako bi se rabil sploh ta tlavnik. Gazna svečava, ki nam bo prižgala več luči, po kteri dandanašnji ves svet hrepeni, nam bo, ako se poskušnja dobro iz-
kakor
gladko
ide, postlala tudi mesto tako, da bomo hodili po mizi. Zupana-namestnik gosp. Gutman nam je namreč
povedal, da
Riedinger,
ki nam bo napravil gazno svecavo
9
je poslal mojstra iz Ratisbone (Regensburg) v Ljubljano izdeluje iz
y
navadnih okroglih,
duhovniki na «v. Višarje priti htele. bi bilo prav, da bi se to poprej vZabnice oznanilo in da bi se taki dnevi k temu
procesije ne pridejo. i dni so sledeči: Od 22. do 31. maja; od 1. do 3., 12.,
izvolili, v kterih navadne zaobljubljene
rrî • •	. . v.
24. in 29. junija
y
1.
y
24., 29. do 31.
a
y
od 9. do 15.
avgusta; od 7. do 9. septembra. Vsaka poprej oznanjena
procesija se bo slovesno in s pridigo sprejela.
Iz Pliperka 11. maja
Ljube „Novice!" Le za malo prostora Vas prosim! Povejte prijatlom in znancom, da vceraj, 10. maja, smo pokopali našega preljubega prijatla
ki
^HH^H dosti dolgih in širokih brodnih kamnov popolnoma raven tlak s tem, da vsak kamen s posebnim kladvom zgorej odbije, da je raven, pa tudi spodej, da ne sili s špico preveč v zemljo, in po stranéh se obdela. Tako obděláni kamni napravijo popolnoma ravne tla kakor po mizi in terpijo blizo 30 let. Mojster, s kterim smo sami govorili, ker je dal kladva v
kamen iz Save je posebno dober za to, in da si je svest, da bomo Ljubljančaui s tem tlakom, kterega je že
kovačnici živinozdravilske šole napraviti, nam je rekel
-
Povedali smo že, da g. dr. Toman ima to reć v rokah in da vsaki dan pricakujemo pisma za „Novice* o tej zadevi. Vr.
100
v 24 mestih naredil, prav zadovoljni. Na 3 krajih bo za pa tudi z napolitansko armado. Gotovo je, da se se hude
poskušnjo naredil tak tlak: pred čevljarskirn mostom spitalskih ulicah in pa poleg gostivnice Novak-ove.
se ta novi tlak res poterdi in da ne bo predra
ar ř? >
, po
Ako se bo
reći kuhajo na Laškem. Časnik „Unione" piše, kakor pra-
,,Italija ne
VljO
v imenu ministerstva
»
sardinskega:
sme več pomoci francozke želeti ; ta pomoč je pripravila
kmali razširil po celi deželi, kjer „Sava teče po ravninah" Sardinijo ob Nico in Savojo; še enkrat takošna pomoč in
in zahvalno pesem bo mojstru pel vsak, kterega žulijo kurje očesa iu komur se smili voz in kopita konjica njegovega.
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Obligacije novega loterijnega p os oj i la
so tukaj in po vseh glavnih mestih našega cesarstva začeli
Po naznanilu „Wiener Ztg.
ii
se je
izdajati 14. dan t. m. pozneje še podpisalo 113.600 gold.
Da bi se opravila zemljišne odveze na Kranjskem, Koroškem in Primorskem predolgo (kakih 10 do 15 let) ne ulekle in zatega voljo prevelicih stroškov ne prizadjale, je c. k. ministerstvo notranjih oprav to opravilstvo izročilo deželnim poglavarstvom imenovanih dežel in jim ukazalo, naj tudi kantonske gosposke vprežejo v to delo, da se hi-
treje in z manjšimi stroški v 5 ali 6 letih dožene. Prerajtali so, da bi se utegnilo po tej poti kakih 9000 gold., ali prav
9
za prav 16.000 in 20.000
gold.
prihraniti.
22. dan t. m. bojo slovesno od krili s pom ine k elavnega avstrijanskega vojskovodja, nadvojvoda Karola; že se delajo velike priprave za to slovesnost.
r>
Tukajšni Slovani so napravili 15. dan t. m. pri zelenem cizku" besedo, pri kteri so se popevale češke, serbske in slovenske narodne pesmi. Dohodek te besede je narnenjen kerkonoškim ubogim.
Iz Celovca se piše dunajskim časnikom, da se na koroški železnici skor nič ne delà, čeravno je minister Bruk pred nekimi tedni celovški deputacii terdno obi jubil,
da bojo šle delà berž ko berž čversto od rok. Prišlo je sicer poslednje 3 tedne veliko Lahov lesem, ker so mislili, da bojo dobili delà na kupe; al nič ga še ni. Nekteri dninijo sčm ter tjè za samo hrano, nadjaje se, da saj pozneje se utegnejo delà na železnici začeti. Na poti med Marburgom in doljnim Dravbergom ne ene lopate ni viditi. To so za naše kraje znamenja žalostné příhodnosti.
Iz Linea. Tudi pri nas stanovališč tako zlo pomanj-kuje, da nektere družine, ki so se o sv. Jurji preseliti mogle, pa niso novega stanovauja dobile, so mogle več noći pod nemilim nebom prebivati.
Iz Ceskega. V Hrudi m u so na rojstnem domu
Reselnovem
?
ki je
i
kakoi
V »
je nasun bravcom znano, v
Ljubljani umerl in inu bojo ondi postavili dostojen spominek, vzidali tablo iz kararskega marmeljna s češkim napisom: V tomto dome narodil se dne 29. června 1793 Josef Ressel, vynálezce pární lodě šraubové". — „Praž. Nov.u pišejo, da
v Pragi dosihmal že
r>
je na razpis
gosp, Ferd. Fingerhut-a
6 gledišnih iger, večidel žaloiger, v českem jeziku došlo dotičnemu odboru.
Ogersko. Iz Pešta 12. maja. Opravilstvo peterih
deželnih poglavarstev bo nehalo 1. julija, in ta dan bo spet eno poglavarstvo vse deželne opravila v svoje roke vzelo. Po tej premembi bo 25
P°g
lavarstvenih svetovavcov
?
25
tajnikov in 25 koncipistov in veliko drugih uradnikov in služabnikov ob službo, izmed kterih jih bo pa vendar ne-
koliko prišlo k novému, dosti vecjemu Pešt. — Nič še ni prav gotovega, ali se bojo za našo deželo izvoljeni deržavni svetovavci udali cesarjevemu pokliču.
Tudi naša kmetijska družba je skleuila, cel mesec se
poglavarstvu v Budo
oblačiti v žalovavno oblačilo.
Sardinija. Iz Turin več kerdel iz Moderieškesra
9. maja. Vsaki dan maršira
in Lombardije v Romanij
; ob Vsak
m ej i proti papezevim deželam je vse polno vojakov. misli, da še to poletje se bo huda vojska unela s papeževo,
Italija bo
zgubila
še veliko več"
Od
druge
strani pa se
govori

da ste francozka in sardinska vlada neko skrivilo
zvezo sklenile, po kteri sardinska vlada ne bo stegnila svoje roke čez Sicilijo ali celo Napolitansko, ako bi utegnil ondi punt zmagati, ampak da bo cesar Napoleon posadil Mur a to vo rodovino na spraznjeni prestol. Vse te naklepe pa utegne,
ce
drus*
ne
, saj Garibaldi podreti, kteremu je to neskončuo hud tern v peti, da je Napoleon Nico in Savojo vzel. Zato pravi v pismu iz Genove 5. dan t. m.:
milijon vojakov nam je treba, da se znebimo
„Poldrugi
i
v
ptujcov, ki so pod hlimbo, da hočejo Italijo osvoboditi našo deželo prišli, da jo požrejo". Ze spet nosi Garibaldi zvonec v laških homatijah. Nabral je kakih 3000 vojakov in orožja, pa se na 3 ladijah ž njimi podal ponoći od 6.
do 7. t. m.
kam? se še zmiraj prav za
gotovo
ne ve
5
gotovo pa Sici lj a n om na pomoč. Kmali pa se mora
kaj
od
tega
kaj več slišati, ker ves svet gleda zdaj na to
se bo na Napolitanskem zgodilo. Iz Rima se sliši

da pa
peževa armada bo napolitanski na pomoc hitela, in da bo Lamoricière imel kmali opravila dosti. Francozki časniki
po
grajajo Garibalditovo početje.
Kralj je přišel
svojem potovanji 8. dan t. m. v Turin nazaj; v papeževih deželah je bil samo v Bolonii z velikim hrupom sprejet; po deželi so ga kmetje mlačno sprejemali; noben škof se ni v cerkvi prikazal.
Iz Rima. General Lamoricière je potoval po celi
vse terdnjave in tabore in ukazaval
deželi
Je
ogledoval
poprave. Ker se mu žuga z zavdanjem, je v Pesari mogel kuhar vsako jed pred pokusiti, preden jo je general jedel. Armado papeževo misli na 20.000 mož spraviti.
Prusko. Iz Berolina 10. maja. Ministerstvo terja, da mu deržavni zbor dovoli 9 milijonov gold, za voj-skine priprave. Francozki minister Thouvenel je 7. dan t. m. svojemu poslanců v Berolin pismo poslal, v kterem pravi, da francozki vladi ni nič po volji obnašanje pruske vlade v zadevah šlezvik-holsteinskih, in da ne zapopada (?) zakaj da se pruska vlada za vojsko pripravlja.
Angiežko. Iz Londona. „Times" piše, da Klapka
v Moldavi in Vlahii nekaj začenja, kar avstrijanski vladi ne bo všeč.
v
Švedsko. Iz Stokholma 3. maja. Danes sta bila kralj in kraljica slovesno kronana.
Turcija. Iz Carigrada 5. maja. Vćerajsni sultanov ukaz oklicuje, da se Omer paša sme iz pregnanstva, v kterem je več časa živel, spet v
Carigrad podati ;
sultan
mu je razun popotníne poslal 30.000 piastrov. Ker prihajajo zadrege za Turčijo od dne do dne huje in ker sultan nima boljega vojskovodja kakor je Omer paša (po rodu Horvat in nekdaj avstrijansko-cesarski feldvebel), je gotovo, da začasno zaverženi turški armadi.
general
Telegraf od
bo kmali spet na čelo stopil 9. t. m. naznanja, da se je ob Prutu postavila rusovska armada z 45.000 vojaki, v Vidinu pa se je zbrala 30.000 mož turške armade.
Kitajsko. Punt se čedalje bolj
siri
po deželi; veliko
Tsingkiangpu je razvalina
Han?cao
sa
tergovsko mesto puntarji vzeli; cesarska armada nič ni opravila, treba je
bilo ji nove pomoči poslati.
Kursi na Dunaji 15. maja
5 % metaliki 69 fl. 50 kr. Narodno posojilo 79 fl. 20 kf
Ažijo srebra 32 fl. 35 kr Cekini 6 fl. 30 kr.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.