168. številka. Ljubljana, v ponedeljek 27. julija. XVIII. leto, 1885 I'trnja vsak dnu »vetf«*r, hHfljfi nedelje in pnutnike, :er veija po polti prejemku m ft VltrUftko-og t-rski: deželi' zs vno IHM 15 gld.. a;i pol let* 8 (riđ., /.'t fifltrt l*tH l tfld., xa eden meftee i jjld, 4u ki. — Za Ljubljanu brez pobijanja iu rjpm za rtte loto 13 fftđ. za četrt leta 3 {(Id 80 k za jedeh mes,.c i a kr. z;i čefrt leta. — Za tuje dežele toliko u*č, kulikoi1 poguma mite. Za oznanila plttajfl se od fatirifttoputi petit-vrute po <> kr.. će ne oinaudo jedrnkrat tuku, po o ;-r., ftu .-e dvRkrui, m pu i kr, it h,: trikrat ali većkral tisk.-. Dopisi naj se izvole frfc&KOVab. Rokopisi te 'je vntčajo. Uredništvo in uprav uišv\ o ,i«< v liudolfa KirhiSa Lifli, „GledaliAka stolli*1*. U pra v u i i* t v r.:;., se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacij«, ocoftiiiht, r. j. vik* tuiuintttmttoue »t\ari. Vabilo na narocbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" vejja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta........ 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Upruvni&tvo »Slov* HfaPOtt.fi**, Množitev človeštva. x. V našem stoletji se prebivalstvo v Evropi in Ameriki neizmerno naglo množi. Leta 1788 štelo se je v Evropi 145 milij. prebivalcev, zdaj pa biva na istem prostoru 350 milijonov ljudij in še veliko več bi jih bilo, ko se ne bi vedno selili odtod v druge dele sveta, zlasti v Ameriko, kamor jih le iz Nemčije odhaja do pol milijona na leto. (Je se bo človeštvo v prihodnjem stoletji v isti razmeri, kakor v sedanjem času množilo, potem se bode čez 100 let tisoč milijonov ljudij v Evropi tlačilo, Severna Amerika pa jih bode štela 800 milijonov. Angleški učenjak Griffen, ki je nedavno v Londonski statistični družbi govoril o tej množitvi prebivalstva, računal je, da se je v poslednjih stoletjih pomnožilo prebivalstvo na Angleškem od 12 milijonov na 36 milijonov, tedaj za 200°/0, na Ruskem od 27 na 98 milijonov ali za 260°/0, na Nemškem od 15 na 45 milij. ali za 200%, na Francoskem od 25 na 37 milij., za 50°/0, na Avstrijskem od 20 na 38 milj. ali za 90°/0. Če bi prebivalstvo raslo po istih odstotkih, bilo bi 1985. leta v Evropi in Ameriki 1000 milijonov Angležev, ker se je prebivalstvo v severni Ameriki v tem času od 4l/a na 627a milij. namnožilo. Griffen tedaj računa, da se je angleško pleme v preteklih stoletjih popetilo, kar pa ni resnično, ker se neso le Angleži, temuč tudi druge narodnosti naselile v Ameriko in ker odslej množitev ne bo tako silna. Rusov bilo bi po tem računu v sto letih 300 milijonov; Nemci so se množili 2*/3 krat bilo bi jih tedaj 140 milijonov, latinsko pleme pa se je le podvojilo. Od vseh teh narodov imajo le Rusi in Amerikanci še dovolj zemlje za nove milijone ljudstva, nemška in latinska tla pa so že tako gosto naseljena, da novi prišleci ne najdejo več prostora in živeža. Kaj bo tedaj, če se bo ljudstvo množilo v taci h razmerah, kakor v profilih letih? Odkod jemati živeža in drugih za življenje potrebnih sredstev? S tem za vse človeštvo imenitnem vprašanjem bavil se je že pred 80 leti Anglež Malthus ter je v znani svoji knjigi trdil, da se človeštvo množi v geometrični, živež pa le v aritmetrični meri. Ako tedaj človeštvo narašča od 100 na 400 milijonov, je le za 200 milijonov potrebnega živeža, ostalih 200 milijonov pa mora poginiti v bedi in od lakote. In dalje trdi Malthus, da je v človeštvu tak nagon do množitve, da se bo vedno množilo do tiste skrajne meje, pri kateri je še mogoče živeti ob najpičlojši hrani. Malthusova teorija ni le tačas, ko jo je mož proglasil, našla mnogo privržencev in zagovornikov, razume se največ v krogih mogotcev in bogatinov, ampak še tudi danes se mnogi nanjo sklicujejo. In zakaj ? Ako je res tak prirodin zakon, da mora neki del človeštva poginiti zaradi pomanjkanja za življenje potrebnih sredstev, potem nobena človeška naprava ne bo odpravila socijalne mizerije in nikdo ne more očitati socijalnemu redu, da je on kriv nesreči in siromaštvu vseh onih milijonov, kateri zdi-hujejo v revščini ter si s svojim delom niti kruha dovolj ne morejo zaslužiti za sebe in svoje rodbine. Kaka tolažba za bogatina, kateri vidi zraven sebe stradati bitje, ki je tudi človeško, a spada mej tista nepotrebno rodivša se, za katera ni prostora nit: živeža v prirodi. In bogatin, zlasti, ako je Anglež, bode svoje oči hinavsko obračal proti nebesu in hvalil Boga, da njega ni sunil mej tiste nepotrebne usi-ljence, kateri le drugim jemljo prostor in živež na zemlji. In še le fabrikantje, kateri uporabljajo človeške moči v svoje obogatenje, ali si morejo želeti boljše teorije, nego je Malthusova? Ako se človeštvo vedno množi do tiste meje, pri kateri zaradi pre-pičlega živeža sploh ne more več živeti, potem ne pomaga nobeno zboljšanje delavskih plač. Kajti v tisti meri, v kateri bodo delavci si lahko več živeža preskrbeli, raslo bo število delavcev in čez malo let jih bo zopet toliko, da bodo zopet vsi v jednaki revščini, kakor poprej. Od tistega časa, ko je Malthus razglasil svojo teorijo, preteklo je več ko 80 let. Človeštvo se je v tem času v Evropi in Ameriki bolj množilo, nego se je kdaj Malthusu sanjalo. Torej bi že zdavnej morali se prikazati tisti zli nasledki, batere je on prorokoval, ako se res množe za življenje potrebna sredstva le v aritmetični meri, človeštvo pa v geometrični. Ta pogled po sedanjem svetu kaže, da je Malthusovo trdenje le neka igrača z besedami, katera se vidi prav duhovita, pa se ne ujema z dejanskimi razmerami* Res je, da v posamičnih krajih in celih deželah se iu; prideluje dovolj živeža za domače potrebe, zato ga pa zemlja rodi na drugih krajih veliko več nego se ga potrebuje in promet se vrši v sedanjem času tako lehko in naglo na vse strani sveta, zlasti v zahodnji Evropi, da ni slišati od tistih lakot, ki so v sredinem veku ljudstvo morile. Vprašanje je seveda, ali pa imajo tisti, kateri sami premalo živeža pridelujejo, sredstva, to je denarja za nakup Vsi gotovo ne in tu in tam ne bo šlo brez stradanja, da si na drugih krajih žito trohni, ker se ne porablja, pa večinoma stori zamenjava izdelkov, da ljudstvo dobiva potrebnega kruha, oziroma riža. Koliko žita, katero je glavni živež, potrebuje vse človeštvo, ne da se lahko izračuniti, kajti v mrzlih krajih mora človek poučiti več živeža, nego v toplih. Na Francoskem trdil je Raoul Duval v narodni skupščini ob priliki obravnave o carini na žito, potrebuje se 700 gramov žita za glavo in dan in ker se le 100 milij. hI. prideluje, mora se žita uvažati za 9 do 10 milijonov ljudij. V poslednjih 50 letih pa je pridelovanje žita naraslo na Francoskem od 60 do 100 milj. hI. Skupni žitni pridelek vse zemlje računa se na U147 hl., mej temi je LISTEK Za dragocenim korenom. (Iz življenja. Icitajslcili. pogrozdrLllco-Tr.) (Povest A. Ja. Maksimova, poBl. I. P.) (Dalje.) IV. Iskatelji. Jeden klatežev je ustal, stresel iz pipe pepel in leno stopil k srni, katero je Li-fu tako nebrižno vrgel na tla. To bil je izbrani starejšina to družbe, siv Kitajec, Lonhou, skušen, predrzen klatež, skusil je v svojem življenji mnogo težav, zgubil je tudi kito zaradi nekega večjega zločina. Nad dvajset let je vsako pomlad hodil v tajinstveno gošče Sihote* Alina in skoraj vselej se je vrnil z dobrim plenom. Lonhou-a slavili so njegovi tovariši, da dobro pozna sotesko in njene tajnosti. Vnanja znamenja mest, kjer se nahaja žen-šen, bila so mu na drobno znana. Dobro je vedel, pri kakih vnanjih pogojih raste, na katerih mestih se dobiva in kako se ohranijo v njem vsa dobra svojstva. Lonhou se je odlikoval s svojo neutrudljivostjo, energijo in pogumom, včasih bil je celo neumno predrzen. Svojega življenja ni dosti cenil, pripravljen je je bil žrtvovati na vsakem koraku. Nevarnosti so rodile v njem nekako ravnodušnost k življenju. Nekolikokrat je že Lonhou-ovo življenje viselo na lasu. Vse njegovo telo bilo je olepšano z obrunki davno že zaceljenih ran. Obraz predrznega iskatelja žen-šena bil je zdelan, da ga ni bilo moči spoznati. Brez levega ušesa, z raztrgano, takoimenovano zajčjo ustno, z izdrtim desnim očesom bil je Lonhou zares strašen. Ta poškodovanja dobil je Lonhou pred več leti, ko se je bil srečal z velikanskim črnini medvedom, ki mu je bil zlomil tudi jedno rebro. K sreči so bili prišli njegovi tovariši in ga osvobodili iz objetja razdražene zveri . . . Vse težave in nezgode neso nikakor v Lonhou-u udušile strasti k iskanju žen-šena. Nasproti ga je vsako leto iskal z večjo energijo in vstrajnostjo, kakor bi se hotel odškodovati za dobljena poškodovanja. Lonhou, še vedno molčeč, izvlekel je nož ter hitro in spretno odrezal od mrtve živali nekoliko kosov. — Ej, tu imate . . . zakričal je in vrgel vsa- kemu velik kos mesa kakor psom. Ostale dele srne je pa skrbno obesil na vejo bližnjega probkovega drevesa z visečimi vejami. Kmalu je sem od grmade slastno dišalo po pečenem mesu. Vsak je pekel za se. Ko so se najeli pečenega mesa, so se klateži začeli, razveseljevati. Na njih obrazih se je dokazalo prijetno smehljanje zadovoljenega apetita. Prižgali so pipe in začeli se razgovarjati mej seboj. Jeden iz tovarišev je začel peti s tankim uho trgajočim glasom neko pesen brez besed. Nekateri bolj trudni so se raztegnili po travi in sladko zaspali. Večerni zrak bil je vlažen, pala je obila rosa. Ilun Ljan pogrnil je po sebi še mokro kožo ubite srne in kmalu zasmrčal, da se je slišalo po vsej tratini, ne zmenivši se za pogovarjanje svojih tovarišev in za otožno pesen. Minulo je več kakor jedna ura. Neutrudljivi pevec je zadosti izlil svojo otožnost v svojej dolgej pesni, umolknil je, raztegnil se po travi poleg svojih tovarišev, ki so že bili pospali. Spali so vsi . . . Cul je samo stražnik Li-fu, ki jo bil ta dan na vrsti, da je stražil ležišče. Moral jo čuti celo noč in vzdrževati ogenj grmade, da I »i /veri ne prišle na tratino. Li iu je na petah sedel poleg velikega, že 32 pšenice 811 milj. hl. Povprek bi tedaj prišlo na vsacega od 1400 milijonov Zemljanov 580 gramov Žita na dan, tedaj malo menj, nego se računa za Francosko. V naši dobi se torej ni bati pomanjkanja živeža, še veliko preveč se je žita pridelalo poslednja leta, tako, da so letos v Ameriki za 3 milijone acres njiv menj zasejali s pšenico, nego lani. Kako bo v prihodnje, predrzno bi bilo prorokova i. Kdo ve, ali se bo človeštvo še zanaprej tako močno množilo, kakor v našem stoletji. Z rastočo civilizacijo se res ubranimo mnogih kužnih boleznij in tudi v vojnah, ker se kmalu končajo, pogine razmerno mulo ljudij, ki se kmalu spet nadomestijo. Pa vse to velja le za naš čas in v sto letih bo morda spet vse drugače. Pa tudi za našo dobo ne moremo želeti, da so prebivalstvo prenaglo množi, kajti že zdaj si mnogo osob le z največjo težavo prisluži kruh Zato se nam nemiseljna in nepremišljena zde taka sredstva, s katerimi se skuša pospeševati množitev, na primer s premijami za sedmega otroka, ki se rodi v jedni rodbini, kakor je to sklenila nedavno (10. julija t. 1) francoska skupščina, ki je v ta namen dovolila kredit v znesku 400.000 tre. In v tem oziru strinjamo se z Malthusoni, kateri odsvetuje od preobilnega števila otrok. Zato zmatramo tako postavo, po kateri se omejuje prostost ženiti se, koristno za človeško družbo in — Človekoljubno. Kajti neusmiljeno je v svet postaviti otroke, za katero skrbeti ni v moči starišev in ki potem izraSČajo v gladu in trpljenji ter so le nadloga človeški družbi. Moči narodov pa ne dela le število, treba temveč, da so vsi člani narodovi dušno in telesno krepki. itaaije (ležete. V Ljubljani 27. julija. Tudi oticijozni listi začeli so oglašati (se proti posebnemu klubu nemških konservativcev. Prvi je v tem oziru spregovoril „Milrisch-schlesicher Cor-re3pondent". Ta list skuša nekako posredovati mej nemškimi Konservativci, da bi tako ti zjedinjeni ostali v državnem ziteoria. Ta list, mis", da sta Giovanelli in Greuter v osobnem prepiru s Zal-Hngeijem že predaleč zašla Kar se tiče n >rodnosti, pravi ta list, da pač Zallinger In Lienbacher ne mia ita, da bo Tirolci kaj slabši Nemci kakor „narodni" nemški konservativci, samo da nočejo kratiti Nenemcem jednakopravnosti. Pretirana germanizacija pa v našej drŽavi ni mogln vspevati, kakor tudi ne pretirana politiško-admiuistrativna centralizacija. Kar se tiče konfesijonalnih ozirov v politiki, misli ta list, da se je že dosti storilo, zlasti v šoli se ne more več storiti. Ko bi se Se dalje Slo po tem potu, bi to škodovalo državi. Država mora gledati, da vsa veroizpovedanja uživajo popolno jednakopravnost. Iz teh izjav se pač ne da sklepati, da bi se v vladnih krogih posebno veselili nemškega konservativnega centra. Vlada hi bila sicer rada imela nekako zmerno srednjo stranko, a za odločno katoliško stranko pa ne mara, kakor jej tudi ne ugajajo odločno narodne stranke ter jih povsod skuša izpodriniti z zmernimi, neodločnimi elementi. — Namest-nifitva in deželne vlade so že poslale ministarstvu notranjih zadev akte o poslednjih volitvah, pri katerih so tudi glasovnice in volilni zapisniki. Ti akti so jako obširni. Tehtajo neki 00 kvintalov. Izročili se bodo zbornici poslaneev, katera jih odstopi veri-fikacijskemu odseku. Hrvatska stranka po vsej Dnlm.-iH ji neki dela na to, da bi se Spljet proglasil za glavno meso dežele. Več peticij v tem zmislu se je že odposlalo na cesarja. V Spleta imajo Hrvatje, ki so v velikej večini v deželi, več veljave kakor v Zadru, kjer se še vedno košatijo Italijani. Splet je pa tudi najbolj obljudeno mesto v Dalmaciji. Hrvatski od vlade nezavisni listi trdijo, da ban ni imel pravice zaukazati, da se onih 18.000 aktov iz deželnega arhiva prepelje v poslopje deželne vlade. Sklep deželnega zbora dovolil je vladi rabiti le one originalne akte, ki segajo do 1830. leta; starejši se pa niti vladi ne smejo dajati iz arhiva, ampak le njih prepisi. Še menj jo pa ban imel pravico je vzeti iz arhiva, da bi jo izročil Ogrom. Te listine so hrvatska lastnina Razdra-ženost zaradi tega je silno velika. „Svoboda" zahteva, da naj 20 poslancev zahteva, da se skliče sabor in se sklene bana tožiti, kajti s tem je prelomil zakon. „Pozor" pa pravi: „Mi moramo varovati svoje pravice, ker nesmo barbari". Sploh se misli, da je ban mislil na tihem one listine od-poslati v Pešto. Ogn so skušali že od prejšnjega bana doseči, da bi se njim izročilo te listine, a grof Pejačevie ni hotel nič slišati o tem. Viiaiij*' države« Kakor se govori, gnideta se tudi letos me našli I kancelar in uvsliijsfii minister manjih zadev. Ta shod bode, kakor nekateri listi poročajo, v liisteinu, kamor v kratkem odpotuje Bismarek, po družili poročilih pa pojile grof Kaluokv v Varzin. V Srbiji se neki že jako živahno agitnje za kneza Karadjordjevica. Oblastva se že neki boje nove ustaje, katera bi Milana utegnila vreči s prestolu. Policija si prizadeva raztrgati vsake zveze mej knezom in njegovimi privrženci v Srbiji. Neka knezu sorodna rodbina hotela je odpotovati v Temešvar, pa jo je policija na meji zavrnila. Dvomljivo je pa, da bi policijske naredbe mogle dolgo proti volji naroda vzdržavati Milanov prestol. Kar se tiči! af£-.iui:>lukga vprašanja imamo omeniti, da je Rusija v svojih predlogih odločno ugovarjala, da hm'';' /ultikarski prelaz iz strategičnih ozirov. ampak le. zaradi tega, ker bi za mir ne bilo ugodno,, da bi bile v afganskih rokah pozicije, katere navladujejp jedine možne pašnike za ruske čete. Anglija in Rusija sta se Že bili skoraj popolnem sporazumeli pni prejšnjo vlado Granviile je še le stavil te Rusiji neugodno zahteve zaradi Zul fikarskega prelaza, ko je Se vedel, da ne ostane na krmilu, da bodo tedaj njegov naslednik se moral pogajati 0 tem. Sedaj pa utegnejo pogajanja trajati še več. tednov. Rusija je v svojih predlogih nasve-tovala, da bi se daigo točke meje prej določile, vprašanje o Zulfikarskem prelazu naj bi se pa nekaj časa pustilo nerešeno. Ta teden odpotuje angleški komisar sir II. 1). \Volll' v ti: -i. Ali pojde poprej v Carigrad, se še ve. Misli se, da pojde i/ Kajire v Carigrad. Turčija bi pa vsekako rada videla, da bi VVolff prišel poprej v Carigrad, kakor v Kajiro, v Angliji so pa neki drugačnih mislij. Pogreb bivšega predsednika aeveruoame« riškili zjedinjenih držav, generala Granta, je 8. dan avgusta v Novojorškem centralnem parku. Iz INil.jti meseca julija. |Izv. dop.] Katoliškega duhovenstva, bodisi katerekoli narodnosti, karakteristično znamenje je: vodna mejsebojna sloga in jedinost. Le mej seboj složno in jedino duhoven-stvo more vspešno boriti se zoper kraljestvo tmino in zlobe. — V važnem trenutku, namreč za ravno minolih državnozborskih volitev, take potrebne sloge in jedinosti, kakoršna se celo mej sovražniki sv. vere ne pogreša, ni bilo povsod mej duhovenstvom. Po-reško-Puljske vladikovine. Temu nedostatku kriv je največ milg. vladika dr. Flapp sam, ker svojih duhovnih pomočnikov o važnej zadevi ni poučil. V deželi različne narodnosti je neobhodno potrebno, da se v glavnem in bistvenem načelu združi vse duhovenstvo ter združeno in složno dela na to, da se nameravani cilj gotovo doseže. Glavno in bi-Btveno načelo vsacega katoliškega duhovnika je pa brez dvoma to, da se sv. vera širi in ukrepi, krščanska morala da se povzdigne, v vsem pa, da se Bog sam proslavi poleg sv. Mat. 6. „iščite najpoprej božjega kraljestva .... in vse to vam bo privrženo", kar v našej stvari pomenja: v našej ustavnej državi, kjer državni poslanci tudi cerkvene postave kujejo, glejte in pazite, da si izvolite in v zakonodavstvo državnega zbora pošljete moža, kateri bo pred vsem zastopal korist sv. vere, neglede na to, dali je on Italijan ali Hrvat; kot pravi in resničen katoličan bo tak mož gotovo pravičen v vseh materijalnih in narodnih vprašanjih. Navedene evangeljske besede pomenjajo tudi: pri božji sodbi ne bo obveljalo duhovniku izgovarjati se pred večnim Sodnikom in reči: jaz sem se trudil in boril, da bo izvoljen kandidat te ali one narodnosti; ampak: delal sem, trudil sem se in trpel sem zato, o večni Sodnik, da bo izvoljen mož, kateri bo v zadnjih nevernih časih pred vsem Tvojo zaročnico — sv. Cerkev na zemlji branil! Mislimo, da je to zdravo in pravo načelo! — Nekateri duhovniki so se tega načela zvesto držali; —■ drugi so ga zanemarili; — tretji so ga pa poteptali in naravnost proti njemu ravnali. Smemo toraj vse duhovenstvo Porečko-Puljske vladikovine razdeliti v tri razrede. P. n. častni gg. duhovniki prvega razreda, zvesti rečenomu evangeijskemu načelu, vodili so brez vsacega podpihovanja verskega ali narodnostnega sovraštva sami svoje ovčiče na volilno bojišče z namenom, da se izvoli katoličan, veren sin sv. Cerkve iu zvest podložnik svetlega vladarja. Njihova častna imena bila so že večkrat po novinah razglašena, torej jih tukaj ponavljati nočemo; začenjajo pa z gosp. Smak-om itd. Tem zvestim pastirjem in budnim čuvajem svojih ovčicrečemo le: srečni Vi, p. n. častni bratje, ki ste se neustrašeni in neupogljivi borili za sv. pravico ki ste zanio trpeli in še vedno trpite najostudniše napade, nujnesranmiša natolcevanja, najpodiiša obrekovanja in sunmičenja od strani „dedno olikanih" in visoko učenih (!!) Veri-tas-ev, Bumbar-jeV in drugih neObrisanih modemih farizejev! — V hvaležnem spominu hranilo bo hvaležno potomstvo Vaša imena! Druzega razreda duhovniki neso ne vroči no mrzli — g. Rumšić in drugi njemu jednaki. Nekateri teh se za volilno dolžnost še zmenili neso! — Dragi Leopolde et confratres tepidi, ali ne učite in ne pridigujete svojim vernikom, da ne lenuhi, ampak samo delavni junaki prisvajajo si nebeško kraljestvo, katero silo trpi? V tem razredu našli so se celo gospodje — Pakovič etc, kateri so po končanih volitvah kakor grom iz jasnega zagrmeli, da se nikdar več v nobene volitve in za nobeno ceno pečali ne bodo! — Mi nesmo učenjaki — bogoslovci, prepričani smo pa vendar, da si tako govorjenje vsaki, celo najprostejši misleči človek takole tolma- zvečer pripravljenega kupa suliljadi in z veliko pazljivostjo gledal v ogenj. Grmada je dajala okrog rudečkasto svetlobo, ki je fantastično obsevala gosto zelenje in grde suhe obraze trudnih klatežev, ki so različno obrneni ležali po vlažni travi. Kako čudno raznoobrazje. Strast po dobičku zbrala je na majhnem kosci zemlje v tajinstonem zatišji mračnega hrbta družbo predrznih, nevarnost iu smrt prezirajočih iskateljev, pripadajočih najnižjim razredom Kitaja. Tu leži znani nam Kitajec, Hun-Ljan — ubežen prisiljenec. Poleg njega so je široko raztegnil po travi bivši vojak Mandžurec Seo-kvi, jedva pokrit z raztgano lahko letno suknjo iz modre dabi (pa-volnatega blaga) in raztrganimi širokimi hlačami, zavezanimi pod koleni z irhastimi jarmeni. Ožuljcne njegove nogo bile so obute v čarko*), v katerih je imel nabasano posvečeno travo ula-cao.**) Pri nogah Seo-kvija, skoro prav pri grmadi je ležal starejšimi družbe, čitateljem že znan Kitajec Lonhou. *) Ćurke — čevlje iz poltiatrojcne kože« **) Trava ula-cao pripada k rastlinskoj rodbini ko-bulnic. Mandžuri jo prifltovajo k trom blagostim (sobol, ftiffl-len in truva ula,\ s katerimi je uebo obdarovalo njih zemljo, Poleg njega je spal njegov sorodnik Ci-Laj — nekdaj bogat kupec, a sedaj reven, okrog se potikajoč klatež. Pred petimi leti je Ci-Laj imel še veliko trgovino s pomorskim ohrovtoni (posebna vrsta morskih rastlin Focus) in trepangi (morskimi črvi Ho-loturia). Imel je veliko premoženje, okolu 100 čolnov in nad 500 hlapcev. Trgovina Ci-Laja napredovala je dobro, bogatil je; nazadnje so ga pa uničila razna riskovana podjetja. Njegova trgovina bila je popolnem razrušena. Postal je, če ne ravno berač, vendar nepremožen podložnik bogdihana. Njegovega bogastva več ni bilo; vse so vzeli njegovi upniki. Ci-Laj u ni druzega kazalo, kakor poprijeti se dela, kakeršno se mu ponudi. Tedaj vrnil se je njegov daljši sorodnik Lonhou, in ga poprosil, da naj se pridruži iskateljem Sen-šena. Nada, zopet obogateti, nada, ki ne zapusti Kitajca v najtežjih trenutkih življenja, je rešila to vprašanje v odobriteljnem zmislu in postal je pustolovec. . . . Ostali štirje pripadali so najnižjim razredom Kitaja. Njih odurna lica kazala so ne izgladljive sledi užganih znamenj za težke zločine. Jedni so se izognili smrtni kazni z begom, drugi so pa od- kupili svoje pregrešno življenje z nekoliko teljami« katere so še ohranili v svoji žepih po raztezanji. Vsi štirje so bili brez kit. Njih gladko ostrižene glave so kazale, da so ravnokar ubežali iz rok pravosodja in naravnost iz ječe ali proguanstva jo potegnili v grmovje gorovja Sihote Alina. Ko bi jim slekel obleko, samo srajco in hlače, narejene iz modre dabi, vidili bi se sledovih palic. Posebno pisan je bil hrbet velikanskega Kitajca Ho, ki je ležal poleg IIun-Ljana. Ta je bil znan ropar, ki je nedavno napravljal velik strah prebivalcem okolice mesta Ningutu. Njegove roke so bile umazane s krvjo mnogih nedolžnih žrtev. Ubijal je ne zaradi dobička, ampak iz samega veselja do ubijanja, iz same krvoločnosti. Strašno je mučil svoje žrtve. Veselil so je z njih mukami, radoval se je njih pred-smrtnih bolečin. Nekolikokrat je prišel v roko mandžurskim oblastvoin, pa vselej se je odkupil iu zopet nadaljeval svoja ropanja, maščevaje se nad tistimi, ki so bili krivi, da je prišel v zapor. Dosegel je vrhunec svojim grozovitostim. Sklenili so narediti konec nadaljniin grozodejstvom Ho-a in zgrabiti ga, odvzeti mu možnost, da bi izvajal daljna'zločinstva. Res so ga prijeli, in si- čiti mora: mi se očitno, pred vsem svetom odpo ve mo svojega d u h ovskega poklica! — In res, kaj je poklic katoliškega duhovnika drugega, kot vedna, dosmrtna, službena, direktna ali indirektna agitacija za dobro proti zlu in hudobiji v vseh individualnih, verskih in društvenih vprašanjih, mej katerimi zavzemajo važno mesto ravno v o-lit ve, kakor jih mi tolmačimo? In v spolnovanji tako važnih dolžnosti j naj bo katoliški duhovnik mlačen ali pa naj se poulične iredentovsko „gosposke" sodrge strahopetno ustraši in zboji ter sebi izročeno ljudstvo zapusti in samemu sebi prepušča? Kako bo mogel potem tak m lačne ž in strahopetec na večeru svojega življenja z velikim sv. Pavlom reči: „bonum certaraen certavi" in nadejati se z njim, da mu je „reposita corona ju-stitiae?" 2. Tim. 4. Konečno se duhovnik tretjega razreda gg. Ko- renika, V a 1 e n t i n č i č et relkpua animalia..... glasovali zoper zdravo evangeljsko načelo, davši svoj glas liberalcu g. Dofranceschi-u proti katoliškemu duhovniku g. Spinčiču! — Temu se ravno ne čudimo. Saj je bil že mej dvanajstimi apostelji jeden izdajalec, kateri je znal ljubljenega Zveličarja jedenkrat prodati. Ti naši junaki tretjega razreda ga pa menda večkrat prednjo. — Morebiti so ti naši modemi Iškarijoti mislili, da bi g. Spinćić ne iskal in ne branil proti vsakemu napadu na prvem mestu božjega kraljestva sv. Cerkve in na drugem habsburškega cesarstva, kakor to dela ali bi v potrebi gotovo delal tudi gosp. duhoven Va-lussi, katerega so v kmetskih občinah na Goriškem tudi Slovenci volili? Kdo pameten pa more očitati gosp. Valussi-ju, da škili čez mejo v veliko Italijo, kakor čujemo nasprotno blebetati nekatere „študi-rane" blazne o velikoj Hrvatski gosp. Spinčiea in njegovih somišljenikov? — Morebiti ste pa glasovali proti gosp. SpinčiĆU, da pokažete s tem svojo ljubezen do svoje narodnosti in do svojega jezika? Na to vprašanje odgovarja Vam nebeški učitelj sam pri sv. Mat. 10. »Kdor ljubi očeta in mater bolj, (toliko veČ svojo narodnost m svoj jezik) kakor mene = miijo c6rkeV, ni meni' vreden." Iz kakovoga prepričanja, ako imate sploh kakovo prepričanje, ste torej tako glasovali in kaj Vam Vaše izdajstvo koristi? — Ne, nočemo žaliti, ali golo resnico povemo Vam naravnost: Vaši dosedanji resnični prija telji-sobi atje Vas radi Vašega mevžastegi izdajstva obžalujejo; Vaši novi navidezni prija« telji, kateri so v važnem trenutku Vaše izdajstvo ceniti znali, Vas z dna svojega svobodno-zidarskega srca zaničujejo; — in ljudstvo — ah, Vaši skrbi izročeno verno ljudstvo, Vas, po Vas samih pohujšano — preklinja!! Zdi se nam, da Vas čujemo izgovarjati se, da neste sami v tretjem razredu, ker jo mestno duhovenstvo v Poroči glasovalo tudi za liberalca dr. Vi-dulića. Bog bodi milostljiv vsem grešnikom! Tudi Poreškega mestnega duhovenstva ne more opravičiti ne „reservatio mentis", ne drugi ozir. Oni so se mogli lahko volitve zdržati in ne dati pohujšanja, bodisi njihov razlog, da gosp. liberalec ni imel po njihovih mislih pravega protikandidata v istrskih mestih, bodisi njihov razlog, da so oddali prazne lističe. Sicer jih ne izgovarja noben ozir. — Arhimedova točka dr. Vidulić in vsi kateri se okolu njega sučejo, bi jim tiste podpore za Ko-perski konvikt gotovo ne ustavili. Saj liberalci dobro vedo, zakaj in iz kakove ljubezni cerkev podpirajo, kadar jo kje na svetu res podpirajo. Mi se votovo ne motimo, ako mej drugim trdimo, da ti ljudje Koperski konvikt podpirajo in ga podpirati priporočajo, da bodo prišli iz njega taki duhovniki, kateri hrvatskega jezika ne bodo poznali, torej ne bomo mogli tudi svojim poukom širiti sv. vere mej zdaj še konservativnim kmetskim ljudstvom. No, da je Poreško mestno duhovenstvo za liberalizem glasovalo, gotovo ni ravno lepo in spod-bujno od tistih gg. kanonikov, kateri kot svetniki „coepiseopantur" s prevzvišenim dr. Flapom, kateri je ravno pred volitvami dal po cerkvah brati in vernemu ljudstvu tolmačiti Leva XIII. okrožnico ^o svobodnem zidarstvu. Ali svobodno zidarstvo ni morebiti liberalizem? — Zato po pravici sodimo, da je babin Marko, kadar je v svojem smrdljivo-blatnem glasilu imenovano junaško dejanje Poreškega mestnega duhovenstva raztrobil, moral s svojim svo-bodno-zidarskim glavnim Šefom vsaj v srci smijati se in reči: to neso služabniki božjega kraljestva na na zemlji, ker ga dejansko ne Sirijo, dasiravno vpijejo na koru: adveniat regnuin tuum, ampak . . . Domačo stvari. — (Spomini na volitve) so v raznih krajih različni. Nekdo v Uudolfovem ustil se je nedavno, da bode Margherijeveem že pokazal, kajti dobili bodo nič manj kakor 17 disciplinarnih preiskav na vrat. Dejal je tudi: rSmilijo se mi taki, ki imajo otročiče, ki bodo morali kruha stradati in morda še od hiše do hiše hoditi, pa ne morem drugače". Kolikor čujemo, pa ne bode tako hudo in iz 17 preiskav bode blizu 17 blamaž. Kakor oukljejevci v Uudolfovem, tako delajo Lapennovci v Spletu, samo da so slednji še plodneji, kajti uložili so (500 ovadeb proti tamošnjim Hrvatom. — (Deželno razstavo Koroško) otvoril je preteklo soboto ob 11. uri nadvojvoda Karol Lu-dovik v navzočnosti mnogih odličnjakov in zastopnikov vseh obrtnih strok. Za živinsko razstavo oglašenih je 735 repov živine, za druge predmete oglasilo se je 914 razstavljalcev. — (Gosp. Jurij Pučko), notarski konci-pijent v Kamniku bil jo v 17. dan t. m. v Gradci promoviran dr. juris. — (Železnica iz Celja v Šoštanj.) Okrajni zastop Celjski imel je te dni sejo ter volil gg. dr. Langerja, M. Vošnjaka, J. Hausen-bichlerja, Negrija in Ješovnika v odbor, ki se ima pogajati s posestniki zemljišč, po katerih pojde ta nova železniška proga. — (V letnem poročilu deželne pod-giinnazije na P tuj i) priobčil je g. prof. Julij Glovvacki jako zanimljiv in umesten spis: „Die Fische der Drav und ibres Gebetes." Na tej gimnaziji bilo je v preteklem šolskem letu 74 slovenskih, 45 nemških dijakov, izmej katerih je 15 jih dobilo odliko, 8 prvi red. Štirje imajo ponavljahu izpit, Podporno društvo ima 02(5 golil. 8 kr. premoženja. — (Družba sv. Mohor a) napredovala je tudi letos kaj lepo in dosegla najvišje število članov, odkar obstoji. Upisanih je letos dosmrtnih in cer že petikrat. Obetanje dobre odkupnine ni pomagalo, in zadela ga je ostra, pa popolnem zaslužena kazen: odsekali so mu desno roko pri komolci, odrezali ušesa in poslali v najoddalnejši del Mandžurije. Zlodejec ubežal je s kraja pregnanstva pri prvej priložnosti. Ker se ni mogel baviti s prejšnjim svojim poslom, pridružil se jo iskateljem žen-šena. Njegovoj zverskej nravi ugajale so strašne nevarnosti in pomanjkanja. V temni gošči, sredi ropnih zverin, bil je Ho v svojej sferi. .. Ostali trije beguni bili so dostojni tovariši Ho a. Pripadali so k številu razupitih zanikrnežev, na svojih obrazih imeli so užgana znamenja, dobljena za razna zlodejstva. Kdo so bili, odkod, kaka zločinstva so zakrivili ni nikdo iz družbe vedel, in tudi ni želel vedeti. Po že davno ustanovljenem običaji nema noben klatež pravice povpraševati svojega tovariša po njegovem prejšnjem življenji. Združili so se v jedno zadrugo, izbrali svojega starej-šino, da bi se mogli vspešno braniti proti zverinam in drugim iskateljem. Skušeni, v grmovji osiveli, Lonhou, izbran za starejšino, imel je po ustanovljenem običaji veliko, skoro neomejeno oblast, mogel je celo k smrti ob- soditi vsakega, ki bi bil kaj storil, kar bi bilo škodovalo varnosti družbe in njenih članov. Bil je nekak neomejen vladat, kateremu so se vsi pokorili, vsako nepokorščino je starejšimi ostro kaznoval, prdtl njegovim odredbam ni bilo nikako pritožbe, Starejšina pa ohrani svojo oblast le tako dolgo, dokler je večina družbe na njegovej strani. Će nema več večine, ga lahko zamene, kadar hočejo, s kakim drugim. Pa kaj še, odstavljen starejšina je celo lahko obsojen in ostra kaznovan za njegovo prejšnjo postopanje proti družbi. Očividno je, tla je moral Lonhou pri takih „ kočljivih" razmerah opravljati svoj posel z velikim taktom, da bi se ne zameril svojim tovarišem. Sicer so pa drugi preveč čutili, večje sposobnosti Lonhou-a, da bi bili kaj storili proti njemu. Iskatelji žen-šena so dobro vedeli, če je on pusti v neznani goščavi, da bodo od njih ostala samo okrvavljena trupla. Lonhou imel je že-lezon značaj in znal je v družbi ohraniti red in potrebno disciplino. Če tudi je bil majhen in stisne-nega trupla, vendar je imel jekleno mišice, s katerimi bi se ne bile moglo meriti niti mišice velikana Ho. V tej sili tičala je tajnost njegove oblasti nad tako družbo. (Daljo prlh.) letnih udov 29.557, torej proti lanskemu letu za 1 0 5 5 več. Po škofijah dele so Člani tako: Goriška 4189 udov, tedaj 312 več kakor lani Krška 2775 „ Lavantinska 9051 „ Ljubljanska 11078 „ Tržaška 1571 „ Sekovska 238 „ Zagrebška 203 „ Poreška 63 „ Videmska 90 „ Kazni kraji 51 „ Somboteljska 157 „ Senjska 110 „ na 32 435 115 29 10 „ 22 „ 5 „ 5 n 19 manj 4 . n 9,1 » n » ».9 9 n n t n n ■ n n 9 n n 9 Za razpisana darila oglasilo se je nenavadno veliko tekmovalcev. Izmej 12 povestij pa je bila vsprejeta in obdarovana v odborovej seji dne 11. t. m. povest: „Najgotovejša dota", katero je spisala gospa Pavlina Pajkova. Poučnih spisov došlo je 38; le štirim je bilo prisojeno darilo in sicer: „Kako človek na svetu stanuje", spisal g. prof. Janko Pajk; „Cigani", narodopisna črtica poslal g. Ivan Steklasa in „Pot k blagostanju", narodnogospodarski pouk, spisal Filip Miklavec, posestnik v Arlici, in „Nekaj najpotrebnejših gopodarskih pravil", nabral g. Božidar Fle-gerič. Proti navadnej nagradi je v porabo priporočen poučni spis: „Upliv narave in hrane na zdravje človeka", spisal J. B. v Krškem. — (Tepeži.) Včeraj po noči proti 10. uri sprla sta se v gostilni pri Nr. 1 sanitetni vojak Janez Novak iu delavec Budnar. Novak jo sunil Budnarja z nožem v vrat, da so slednjega teško ranjenega prenesli v bolnico. — Včeraj pifnoči mej 10. in 11. uro bil je na Karlovški cesti Janez Štebe, pri tepeži preti hišo št. 22 z nožem večkrat ranjen in v bolnico odnesen. Tudi neki drugi delavec, ki je na sumu, da je Žtebeta poškodoval, je precej teško na roki ranjen. — (Vabilo h koncertu,) kojega priredi mešani pevski zbor št. Jakobske cerkve v Ljubljani v korist društva „Narodna šola" v nedeljo 2. avgusta ob 8. uri zvečer v gostilni \Vucherer-ja v Lescah. Vspored: 1. A. Nedved: „ Nazaj v planinski raj". Mešan zbor. 2. U. VVagner: Potpouri iz upere „Tannhauser", za glasovir. 3. F. S. Vilhar: „Mornar". Samospev, poje gosp. Ilubad. 4. A. Foerster: „Njega nU" Čveterospev. 0. Ženski čveterospev. 0. Mendelssolm: „Jesenska". Dvospev, pojeta gg. Pogačnik in Ilubad. 7, Bchulthos: „Zbor angeljev". Ženski tiM.spev. 8. A. Nedved: „Darilo". Samospev, poje gosp. Pogačnik. !). Lortzing: Iz opere „Undine". Mešan zbor k samospevi iu spremljevanjein glasovira. 10. Garthe : „Vinska poskušnja". Pevska burka. Ustopnina 40 kr. Preplaee se /. ozirom na dobrodejen namen hvaležno vsprejeniajo. — (Vuka Stcfano vica Karadžića dela) izdala se bodo na novo. Kakor znano, kupila je vlada srbska od njegove hčere gospo Vukomanovi-ćeve vse lastninske pravice ter za. novo izdajo sestavila posebno komisijo, v katerej so: profesor Jovan Boškovič, Svetislav Vulovič Lin Ljubo Kovačo-vič. Vsa izdaja obsegala bode 17 zvezkov. Prvi zvezek, v katerem bodo najstarše junaške pesmi, izide v septembru. Takrat se bodo tudi Vukovi ostanki prepeljali z Dunaja v Beligrad ter zagrebli poleg Daničića. — (V Mostam) bode se pričetkom novega šolskega leta namesto gimnazije otvorila trgovinska šola. — (Na Slatino) došlo jedo 20. t. m. 1139 gostov. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 27. julija. Ministerski predsednik grof Taaffe odpeljal se je včeraj na svojo graščino v Ellischati. Rim 27. julija. Papež prekonizoval šest znanih kardinalov, nadškofa Praškega iu škofa BudejeviŠkega. London 27. julija. „Dai]y News" poročajo: Na predlog Salisburvjev, naj bi blizu Zulfikara naprej pomaknene straže ostavile to postojanko, odgovorila je Rusija ugodno, a s pogojem, da Afgani teh postojank ne smejo zasesti. Kolon,] 2\vin trK»« (716 -^8) Tinktura za taja očesa. Najboljše In najgotovtdse sredstvo zoper kurja očesa in zoper trdo kožo na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s peuzeljekoni pomaže bolni del na noj^i. V kratkem ča^u odpravi ista brez bolečin vsakotero tr-dino z bolnih delov na nogi. Stckleuieica z rabiluim navodom in penzljem vred velja 10 kr. ,408—3) Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: LUKA UMA Tftti\KO€%Y" zraven rotovža v Ljubljani. _ im mi ii in 111 ni m im 11 mi 11 on ii i ii umi i 111 V AMERIKO pride najceneje, kdor obine na ARNOLOA REIFA, DUNAJ, I, PBSTALHIOASSB I, najstarejša tvrdka te vrste. (623—42) Natančneje izpovedhe in prospekti zastonj. 1 ffig ^'ffinttMfiairiBBBii I I Otvorjenje kupčije. I's. i jam si slavnemu p. n. občinstvu uljuduo naznanjati, da sem v Kranj i, na O lavnem trg-u h. tst. 1 l'J prej pri KILLER-ji 5$ otvoril j$ kupčijo s suknenim, platnenim in i manufakturnim blagom. | Svojo dobro oskrbljeno zalogo slav. p. n. občinstvu gorko priporočajoč* zagotovljam, da so bodem vedno trudil, s strogo reelnim in solidnim delova" njem pridobiti si zaupanje čestitih kupflevaloev in si ga tudi obraniti. Priporoča se zn mnogobrojni obisk z odličnim spoštovanjem (444—1) FRANC CROBATH. mnuuinmxxunH*nxnuumx%***m C. kr. avstr. ogrsk. priv. mm vznii 6 gl. ■ m (161-10) 1 V) 6 gl. nadomestilo za slamjače in žične ustavke, čisti, trajni in ceno, izvrstni za zavode in bolnišnice. Ako se jih več vzame, zniža se primerno cena. Pri naročbi naj se naznani notranja širjava in dolgost postelji. Glavna zaloga: Dunaj, L, Neuer Markt 7. I/datol.j in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne" 84 44