Oglasi 2 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 Tretja stran Vsebina 30 let mobilne telefonije v Sloveniji Od skepse do množične uporabe telefoniranja »brez žice« ................. 4 7 TJ Občina Solčava Izvajanje trajnostnega turizma s pomočjo Zelene sheme ............... 5 Občinski svet Rečica ob Savinji Tudi proračun za leto 2022 investicijsko naravnan ..................... 6 10 Aplikacija za iskanje zdravnikov Tudi prijazen iskalnik ne pomaga, če zdravnikov ni ........ 7 Pot po Logarski dolini Prenovljena naravoslovnoetnografska pot opažena in obiskana ............................................... 7 Občina Mozirje 10 MŠ Najugodnejša opcija izvedbe energetske sanacije javnozasebno partnerstvo ......................... 8 Kolopark v Nazarjah Novo mesto za športno udejstvovanje mladih ....................... 9 Projekt Luka bere Ustvarjalci na obisku pri predsedniku Pahorju ................. 9 17 DEOS center starejših Gornji Grad Praznični december poln obiskov, daril in dobrih želja ....... 10 Novoletno kopanje v Savinji UK Poleg »starih mačkov« v reko tudi najmlajši ........................ 10 Flavtistka Larisa Kotnik 21 Dobitnica zlate plakete na mednarodnem tekmovanju za klasično glasbo .................................... 17 Kje so meje med koristmi in pastmi mobilne telefonije Pred tridesetimi leti smo v Sloveniji dobili prve mobilne telefone. Možnost, da se lahko z nekom pogovarjaš na daljavo, ne bi bil pri tem »privezan« na telefonski kabel, se je zdela imenitna, poleg tega pa je v začetnem obdobju razvoja mobilni telefon predstavljal tudi statusni simbol. Privoščili so si ga namreč lahko predvsem tisti, ki so imeli nekaj več pod palcem. Tri desetletja kasneje je mobilni telefon spremljevalec skorajda vsakega posameznika v sodobni družbi. Telefonski aparat, ki je po naboru funkcij, ki jih premore, zdaj bistveno več kot naprava za izmenjavo glasovnih sporočil, sploh če gre za tako imenovani pametni telefon, dobijo v roke že otroci, starševski nadzor nad tem, koliko in v kakšne namene ga uporabljajo, pa ni vedno zadosten. Še odrasli se marsikdaj zalotimo, da brskamo po telefonu brez prave potrebe. Ko boste naslednjič šli peš po ulici, bodite pozorni na to, koliko ljudi hodi s telefonom v roki, medtem ko tipkajo po njem, imajo telefon prislonjen na uho ali pa imajo v ušesih vtaknjene slušalke, ki so priključene na pametni telefon. Koliko voznikov med vožnjo uporablja mobilni telefon, čeprav je to zelo nevarno? Koliko otrok je že pri rosnih osmih ali desetih letih lastnik svojega pametnega telefona? Kolikokrat med druženjem s prijatelji sežete po telefonu ali telefon vzame v roke vaš sogovornik, medtem ko mu vi nekaj razlagate? Odgovor na zgornja vprašanja je zelo verjetno: velikokrat. Prevečkrat. Če si priznamo ali ne, večina od nas je preveč »navezana« na svoj telefon, tudi takrat, ko nismo v službi in ko ne pričakujemo pomembnega klica. Uporabljamo ga za brskanje po družbenih omrežjih ali po spletu. Sodelujemo v klepetih, ki nam vzamejo kar nekaj časa, pa verjetno sploh niso nujni. Igramo igrice. Pregledujemo fotografije in video posnetke. Skratka, za uporabo pametnih telefonov porabimo precej več časa, kot bi bilo v resnici potrebno. Odvisnosti od telefonov in ostale sodobne tehnologije ne gre podcenjevati, saj lahko bistveno vpliva, negativno seveda, na naše odnose z drugimi ljudmi, tako v službi kot v zasebnem življenju. Pred to nevarnostjo ni zaščitena nobena generacija, s sodobno tehnologijo so namreč zasvojeni tako otroci kot ljudje v zrelih letih. Če opažate, da namesto tega, kar ste nekoč radi počeli, brskate po telefonu, če težko ohranjate pozornost na eno stvar, če težko vztrajate v pogovoru z drugo osebo do konca ali če pogosto čutite potrebo, da preverite, kaj je kdo objavil ali vam sporočil, je morda že čas, da poiščete nasvet, kako uporabo telefona spraviti nazaj v razumen obseg. Preden bodo nastale hujše posledice. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Državno turnosmučarsko prvenstvo Špela Zupan državna podprvakinja v sprintu .................... 21 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 1, 7. januar 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. IA Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. št. 19, maj Savinjske novice št.1,12. 19, maj2017 2017 Savinjske novice 7.1, januar 2022 7.12. januar 2022 33 3 Tema tedna 30 LET MOBILNE TELEFONIJE V SLOVENIJI Od skepse do množične uporabe telefoniranja »brez žice« V zadnjem času se vladne službe v Sloveniji intenzivno ukvarjajo s povečanjem digitalne vključenosti prebivalstva, gospodarstva in družbe za hitrejši napredek razvitosti naše države. Danes si življenja brez napredne informacijske tehnologije, ki je dostopna vsakomur, ne znamo več predstavljati, minila pa so zgolj tri desetletja, odkar smo dobili mobilno telefonijo. Prvi mobilni telefon je tehtal več kot kilogram, danes pa v Sloveniji 97 odstotkov 16- do 74-letnikov s sabo nosi skoraj peresno lahke mobilne telefone, brez katerih »nam živeti ni«. ZA PRVI MOBITEL 8000 NEMŠKIH MARK 4. julija 1991 so bili v Sloveniji na mobilno omrežje priklopljeni prvi naročniki, ki so prejeli mobilno napravo in priključek. Za to so morali krepko seči v žep, končna cena je znašala 8000 takratnih nemških mark oziroma današnjih 4090 evrov. Prvi mobitel je bil NMT CarryPhone. Večina imetnikov ga je zaradi njegove teže vgradila v avto. Sledil mu je Benefon David, prvi samostojni prenosni mobitel, nato pa pri nas najbolj razširjen model Benefon Delta. Slednji je uporabnikom omogočal, da so slušalko vzeli iz vozila in se pogovarjali okoli 400 metrov od njega. Eden od prvih znanilcev tehnoloških novosti na področju mobilne telefonije v Sloveniji je bila družba Mobitel, ki se je začela razvijati hkrati z nastankom samostojne države. DECEMBRA 2000 PRVI MILIJON UPORABNIKOV Nova tehnologija je kmalu prevzela Slovence. Leta 1996 smo s predplačniškimi paketi MobiČuk, MobiReglja in MobiBelka ob 40-odstotni pokritosti prebivalstva z digitalnim signalom GSM (2G) množičneje vstopili na trg mobilne te- 4 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 Jožica Jeraj, upokojena vzgojiteljica, Rečica ob Savinji: »Dokler mobilnih telefonov ni bilo, ljudje seveda nismo vedeli, kaj zamujamo. Danes lahko rečem, da bi svoj pametni telefon zelo pogrešala. Preko njega sem v stikih s svojimi dragimi, ki ne živijo v bližini. Predvsem bi pogrešala stik z enim od vnukov, saj z družino živijo na drugem koncu Slovenije. Iz tega vidika mi mobilni telefon veliko pomeni. Poleg pogovorov ga uporabljam tudi za prebiranje novic, z njim ostajam v stiku z dogajanjem po svetu. Res pa je, da pametni telefoni ne prinašajo samo koristi. Sama opažam, da bi se v primeru, če mobilne telefonije ne bi bilo, zagotovo veliko pogosteje srečevala s prijatelji in znanci, saj bi bili primorani stvari urejati v živo, tako pa se veliko dogovorimo kar preko telefona. Manj osebnega stika je tista slaba stran, ki bi jo izpostavila.« lefonije. Tega leta je imel Mobitel 30.000 uporabnikov, štiri leta pozneje, decembra 2000, pa je presegel mejnik milijon uporabnikov mobilne telefonije. Dvajset let kasneje, leta 2020, je po podatkih slovenskega statističnega urada (SURS) mobilni telefon v Sloveniji uporabljalo 97 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let. Pametni telefon je uporabljalo 81 odstotkov uporabnikov mobilne telefonije. TELEFON JE LAHKO PAMETNO ORODJE Tretja, četrta in peta generacija mobilnih telefonov niso več le preproste naprave za klicanje in sprejemanje klicev, zato so poimenovani kot »pametni« telefoni. Uporabniku ponujajo številne funkcije in storitve, namenjene zabavi in delu. Po podatkih SURS smo Slovenci pametni telefon v letu 2020 v največjem deležu uporabljali za brskanje po internetu (87 %), branje elek- Aleš Tevž, gasilec operativec pri PGD Gorica ob Dreti: »Svoj prvi mobilni telefon sem prejel kot gasilec preko gasilske zveze in že takrat so nam ti aparati prišli zelo prav. Danes ima zame, kot člana operativne ekipe prostovoljnih gasilcev Gorica ob Dreti, pametni telefon posebno funkcijo. Nanj imam naloženo aplikacijo FireApp, preko katere operativci dobimo poziv na intervencijo. Pred tem smo pozive dobivali na pozivnik, ki pa ni omogočal toliko informacij kot omenjena aplikacija. Med drugim ob pozivu takoj vidimo lokacijo požara, hkrati pa lahko s pomočjo navigacije hitreje prispemo na mesto intervencije. Zato menim, da so pametni telefoni s številnimi aplikacijami vsekakor koristna pridobitev, ki bi jo zelo pogrešal, če bi ostal brez nje.« tronske pošte (82 %) in brskanje po družabnih omrežjih (64 %). Za 21 odstotkov je porastlo (video) telefoniranje s spletno kamero (na 54 %), kar je po mnenju poznavalcev ena od posledic, ki jih je povzročila epidemija covida-19. STALNA DOSEGLJIVOST - POT V ODVISNOST Pametni telefoni so zelo uporabni in koristni, a vsesplošno znano dejstvo je tudi, da je prekomerna uporaba mobilnih telefonov zasvojenost 21. stoletja. Omenjeni telefoni namreč omogočajo dosegljivost in povezljivost 24 ur na dan, sedem dni v tednu, in predvsem mladostniki zaradi tega čutijo potrebo po stalni dosegljivosti, živijo v strahu, da ne bi česa zamudili, in zato stalno preverjajo objave prijateljev na družabnih omrežjih. Takšno obnašanje lahko privede do zasvojenosti, ki močno vpliva na kakovost življenja te osebe. Tudi v Sloveniji je vedno več primerov, ko je zdravljenje nujno potrebno, saj je ogroženo posameznikovo zdravje, lahko tudi življenje. Tatiana Golob Tema tedna, Gospodarstvo, Iz občin, Oglasi Jon Kanjir, dijak in avtor dveh slikanic, Mozirje: »Predstavlja telefon beg iz sedanjosti ali iskanje novih priložnosti? Menim, da je lahko oboje. Odvisno, kako gledamo nanj in za kaj ga uporabljamo. Telefoni so za vse mlade preizkušnja. Skupaj z njimi nam je ponujenih mnogo možnosti, da čas porabimo za »prazne« vsebine. Z njimi pride mamljiva hipna sreča, ki nas navidezno napolni in zadovolji. Hitro mine, zato je telefon težko odstraniti, saj z njim odstranimo naš vir trenutnega zadovoljstva. Če pa smo zmožni te vsebine spregledati in telefon uporabiti za branje in gledanje kvalitetnih vsebin, s katerimi osebnostno rastemo, se izobražujemo in si širimo obzorja, nam je lahko v veliko pomoč. Sam se trudim, da izkoristim priložnosti, ki so mi ponujene. Čeprav tudi zame mobilni telefon včasih predstavlja obliko sprostitve, ga večinoma uporabljam za iskanje novih znanj, povezovanje z ljudmi in kot orodje za delo.« OBČINA SOLČAVA Izvajanje trajnostnega turizma s pomočjo Zelene sheme Solčavski občinski svet se je decembra na 20. redni seji seznanil s poročilom o uresničevanju politike trajnostnega turizma s pomočjo platforme Zelene sheme slovenskega turizma za destinacijo Logarska dolina – Solčavsko za leto 2021 ter Krajinski park Logarska dolina. Poročilo je podala Bernarda Prodnik, ki je v preteklem letu prevzela vlogo zelene koordinatorke sheme. DESTINACIJI LOGARSKA DOLINA – SOLČAVSKO ZLATI ZNAK V letu 2020 so za destinacijo po uspešni ponovni presoji prejeli zlati znak Zelene sheme, ki je bil nadgradnja srebrnega znaka iz leta 2017. Po sprejeti strategiji trajnostnega razvoja turizma v občini Solčava do leta 2030 je potrebno akcijski plan uskladiti z ukrepi, predvidenimi v strategiji. Naslednja presoja upravičenosti znaka Zelene sheme bo leta 2023. Krajinski park Logarska dolina je priznanje Slovenia Green Park prejel leta 2018, ponovna presoja bo letos. Ker je krajinski park del destinacije Logarska dolina - Solčavsko, so aktivnosti, ki so se odvijale v parku, vključene tudi v poročilo za celotno destinacijo. NA RAZPISIH PREJELI TRI PRIZNANJA Zaradi kadrovskih sprememb v Centru Rinka so določene naloge s področja upravljanja s turizmom v letu 2021 izvajali v občinski upravi in se vključevali v proces načrtovanja ter priprave strategije trajnostnega razvoja občine do leta 2030 za področje turizma. Prijavili so se na razpise Top 100 najboljših destinacij na svetu, Best Tourism Villages (vasi in podeželske destinacije, ki s svojim delovanjem prispevajo k razvoju regije) in Naj tematske poti ter prejeli tri prestižna priznanja. MEHKA MOBILNOST, MANJ ODPADKOV IN KULTURNA DEDIŠČINA Za območje Logarske doline so izdelali načrt ureditve parkirišč, si prizadevali za vgradnjo okolju prijaznih ogrevalnih naprav in spodbujali trajnostno mobilnost. Povečali so stopnjo ločevanja odpadkov in zmanjšali njihovo količino ter celotno porabo električne energije. Aktivnosti so potekale tudi na področju interpretacije in ohranjanja kulturne dediščine z lokalnim turističnim vodenjem, razstavami, izdajo publikacij in organizacijo dogodkov. Barbara Rozoničnik GOSPODARSKE DRUŽBE Še 47 dni za vpis e-naslova Na podlagi zadnje spremembe Zakona o gospodarskih družbah morajo gospodarske družbe v predlogu za vpis ustanovitve navesti tudi elektronski naslov družbe, ki se vpiše v Poslovni register Slovenije (PRS). Obstoječe družbe morajo elektronski naslov v register vpisati v roku enega leta od uveljavitve zakona, to je do 24. februarja 2022. Obveznost velja za kapitalske in osebne gospodarske družbe, gospodarska interesna združenja in podružnice tujih podjetij, ne velja pa za samostojne podjetnike. VEČ MOŽNIH NAČINOV Družba lahko predloži podatek o elektronskem naslovu za vpis na naslednji način: - vloži predlog za vpis spremembe samo v PRS na točki SPOT; - izpolnjen in ročno ali elektronsko podpisan obrazec predlog za vpis spremembe v PRS po pošti ali elektronski pošti pošlje ali osebno do- stavi na izpostavo AJPES; - na izpostavo AJPES dostavi ali pošlje vlogo (lahko v obliki dopisa, izpolnitev obrazca namreč ni obvezna), ki mora biti elektronsko ali ročno podpisana; - hkrati z vložitvijo predloga za vpis spremembe v sodni register, če hkrati spreminja tudi druge podatke o družbi, ki ga vloži na točki SPOT ali pri notarju. ELEKTRONSKI NASLOV DRUŽBE JE JAVEN PODATEK Družbe, ki že imajo vpisan elektronski naslov, naj preverijo, ali je le-ta ustrezen in ga po potrebi spremenijo na enega izmed zgoraj opisanih načinov. Družbe, ki imajo vpisan elektronski naslov in so označile, da ne želijo njegove javne objave, morajo sporočiti, da dovolijo javno objavo vpisanega elektronskega naslova oziroma morajo predložiti drug elektronski naslov za vpis. Tanja Žnidarko Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 5 Iz občin, Oglasi OBČINA SOLČAVA Načrtovane investicije na vodovodnem sistemu Na decembrski seji občinskega sveta Občine Solčava je Rudi Jezernik svetnikom predstavil program oskrbe s pitno vodo za obdobje od leta 2022 do leta 2025. Načrtovana je izgradnja vodnega črpališča in investicija v vodovodno infrastrukturo. Po sanaciji so se vodne izgube na vodovodu Solčava močno zmanjšale. Za obdobje od leta 2022 do leta 2025 je predvidena izgradnja vodovodnega črpališča 17.000 evrov bo stala izgradnja vodovodnega črpališča proti Podolševi. proti Podolševi v vrednosti dobrih 17 tisoč evrov. Poleg izgradnje črpališča načrtujejo še investicije v objekte zajetij, cevovode in jaške v vrednosti dobrih 200 tisoč evrov. VODOVOD SOLČAVA IN VODOVOD PLEST Režijski obrat Občine Solčava v okviru javne službe upravlja z vodovodom Solčava, ki s pitno vodo oskrbuje okrog 300 prebivalcev, ostalih nekaj več kot 200 občanov se oskrbuje iz zasebnih vodovodov. Občina Solčava je za opravljanje gospodarske javne službe na območju Plest Logarska dolina sklenila koncesijsko pogodbo za upravljanje vodovoda Plest, ki oskrbuje večino turističnih ponudnikov na tem območju. NAJVEČ PITNE VODE IZ ZAJETJA ICMANK Oskrba s pitno vodo v Solčavi se v največji meri zagotavlja iz zajetja Icmank, kot rezervni vodni vir pa se uporablja zajetje Zgornji Ošovnik, medtem ko se vodovod Plest napaja iz potoka Ivovc. Barbara Rozoničnik OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Tudi proračun za leto 2022 investicijsko naravnan Rečiški občinski svetniki so na 19. redni seji 21. decembra potrdili proračun Občine Rečica ob Savinji za leto 2022. Proračun v višini dobre tri milijone evrov je investicijsko naravnan, velik delež finančnih sredstev bo namenjen obnovi cestne infrastrukture. POLEG OBNOVE CEST SANACIJA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE Tako kot v proračunu za preteklo leto je tudi velik del sredstev proračuna za leto 2022 namenjen obnovi cestnega omrežja v okviru pogodbe s koncesionarjem VOC Celje. Vzporedno s cestnim omrežjem bodo sanirali vodovodno omrežje, električno napeljavo za javno razsvetljavo, cevovode za optično omrežje, ponekod pa tudi priključke za odvajanje komunalnih voda. JAVNA RAZSVETLJAVA IN KROŽIŠČE NA RENEKU Zaradi pomanjkanja delavcev in neugodnih vremenskih razmer so dela pri obnovi cestnega omrežja v zaostanku. Posledično se bo del sredstev iz preteklega leta prenesel v leto 2022, ko se bo nadaljevala sanacija cest, načrtovana Dobre 3.000.000 evrov je vreden proračun Občine Rečica ob Savinji za leto 2022, velik delež je namenjen obnovi cestne infrastrukture. je obnova javne razsvetljave v trškem jedru, poleg tega se obeta težko pričakovan začetek gradnje krožišča na regionalni cesti na Reneku. S strani Direkcije Republike Slovenije za vode so prejeli odobritev za izvedbo čiščenja struge potoka Rečica, ki ob poplavah ogroža strnjeno naselje. Predvidena je energetska sanacije občinske stavbe, v kateri ima svoje prostore tudi vrtec. Barbara Rozoničnik OBČINA LJUBNO Občina Rečica ob Savinji obvešča, da je objavljenih več javnih razpisov, in sicer: • Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji za leto 2022 • Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v letu 2022; • Javni razpis za sofinanciranje programov drugih društev v Občini Rečica ob Savinji za leto 2022; • Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Rečica ob Savinji za leto 2022; • Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje kmetijstva in podeželja v Občini Rečica ob Savinji v letu 2022. Dokumentacija je dosegljiva na spletni strani www.obcina-recica.si, v zavihku Javni razpisi, ter v tajništvu Občine Rečica ob Savinji, na naslovu Rečica ob Savinji 55. 6 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 Za kulturne dejavnosti letos 63 tisočakov, za šport bistveno več Na Ljubnem ob Savinji so pred novim letom sprejeli letna programa kulture in športa v občini za leto 2022. Preko teh programov se financirajo društva in zavodi, na področju športa pa tudi vlaganja v infrastrukturo. NAJVEČ DENARJA KNJIŽNICI MOZIRJE V proračunu Občine Ljubno za leto 2022 je za dejavnosti na področju kulture predvidenih dobrih 63 tisoč evrov. Največ sredstev, dobrih 50 tisoč evrov, je namenjenih Javnemu zavodu Osrednja knjižnica Mozirje, 1.900 evrov za sofinanciranje programov Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – izpostava Mozirje, 11 tisoč evrov pa je namenjenih za sofinancira- nje upravičenih stroškov izvajalcev programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini. ŠPORTNI PARK FORŠT PRED OBNOVO V proračunu so zagotovljena tudi sredstva za programe športa, ki jih izvajajo javne organizacije in ustanove, kot sta vrtec in osnovna šola, in zasebne športne organizacije, kot so klubi, društva, zveze društev ter drugi zasebni izvajalci. Za programe športnih društev je namenjenih 28.400 evrov. Za obnovo športnega parka Foršt je rezerviranih 250 tisoč evrov, za druge investicije v šport in sofinanciranje prireditev pa je namenjenih dobrih 85 tisoč evrov. Štefka Sem Organizacije, Oglasi APLIKACIJA ZA HITRO ISKANJE ZDRAVNIKOV NA PRIMARNEM NIVOJU Tudi prijazen iskalnik ne pomaga, če zdravnikov ni V znanstvenem društvu Sledilnik so ugotovili, da je danes težko najti osebnega zdravnika ali pediatra, ki še sprejema paciente. Zato so se odločili, da razpoložljive podatke o dostopnih osebnih zdravnikih predstavijo v uporabnikom prijazni obliki z imenikom in iskalnikom, kjer lahko hitro vidimo dostopnost zdravnikov na primarnem nivoju. Po hitrem pregledu sledilnika smo ugotovili, da je v Zgornji Savinjski dolini velika potreba po še kakšnem družinskem zdravniku, saj od trenutnih nihče več ne more sprejemati pacientov. NAJBLIŽJI PROSTI DRUŽINSKI ZDRAVNIK V ŽALCU Aplikacijo zdravniki.sledilnik. org so pripravili s pomočjo odprtih podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in v sodelovanju z zdravniki. Žal tudi lažje iskanje ne pomaga, če so vsi zdravniki polno zasedeni, kot kaže primer za Zgornjo Savinjsko dolino. Od družinskih zdravnikov novih pacientov ne sprejema nihče, najbližje smo po podatkih sledilnika našli tri zdravnice v Žalcu, ki še niso polno zasedene. PROSTI PEDIATRI V NAZARJAH IN VELENJU Otroke še sprejema pediater Rušit Salihi, ki ima trenutno ambulanto v Nazarjah, naslednje najbližje pediatrične ambulante, ki še sprejemajo, so v Žalcu. Nekoliko lepši je pogled na seznam pediatrov v Zdravstvenem domu Velenje, kjer otroke sprejemajo tri pediatrinje, medtem ko družinskega zdravnika, ki bi sprejemal paciente, tudi tam nismo našli. POT PO LOGARSKI DOLINI V NEDELJSKI REPORTAŽI Prenovljena naravoslovnoetnografska pot opažena in obiskana Turistična zveza Slovenije je lani 30. leto zapored objavila razpis Moja dežela – lepa in gostoljubna. V vseslovenskem tekmovanju v urejenosti in gostoljubnosti mest, kra- 1. mesto v vseslovenskem tekmovanju je med 37 prijavljenimi tematskimi potmi osvojila pot po Logarski dolini. jev in ostalih turističnih subjektov je med 37 prijavljenimi tematskimi potmi pot po Logarski dolini osvojila prvo mesto. Ideja za prenovo 20 let stare poti, njena izvedba in odziv obiskovalcev ter ocenjevalcev so bili sredi decembra predstavljeni v Nedeljski reportaži na prvem programu Radia Slovenija. IZPOSTAVILI TOČKE, VREDNE OGLEDA IN POTREBNE VAROVANJA Neurja v preteklih letih so dotra- Ambulant družinskih zdravnikov, ki bi odprtih vrat čakale nove paciente, v Zgornji Savinjski dolini trenutno ni. (Foto: Štefka Sem) V ZOBOZDRAVSTVU IN GINEKOLOGIJI STANJE NEKOLIKO BOLJŠE Med zobozdravniki v dolini paciente po podatkih sledilnika sprejema le Nataša Zinovska, zobozdravnica v Nazarjah. Mladino sprejmeta obe otroški zobozdravnici Jasmina Grlica in Mojca Grušovnik. Zanimiv je podatek, da kar nekaj zobozdravnikov v Velenju sprejema nove paciente. Kar se tiče ginekologije, se lahko pacientke obrnejo na ambulanto Edite Lah na Ljubnem ob Savinji, nekaj ambulant, ki sprejemajo nove pacientke, je po podatkih sledilnika tudi v Velenju. Štefka Sem jani tematski poti po Logarski dolini zadala udarec, ki je oskrbnika, režijski obrat Solčava, postavil pred dejstvo, da je potrebna temeljita obnova. Snovalci so v konceptu prenove izpostavili točke, ki jih želijo poudariti tudi domačini, naravovarstveniki in varstveniki kulturne dediščine, in so vsekakor vredne ogleda ter varovanja. IDILIČNA SLIKA DOLINE V PETIH ZAKLJUČENIH SKLOPIH Člani ocenjevalne komisije Turistične zveze Slovenije so zapisali, da je tematska pot po Logarski dolini preplet vsebin, ki pomagajo obiskovalcem, da lažje vzpostavijo stik z naravo in krajinskim parkom. Pot poteka skozi celotno dolino s pričetkom v Logu, v spodnjem delu doline, razdeljena pa je na pet vsebinsko zaključenih sklopov, ki zajemajo idilično sliko celotne doline. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 7 Aktualno, Iz občin EPIDEMIJA COVIDA-19 Hitra rast števila okužb v občini Ljubno Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v ponedeljek, 3. januarja, objavil, da so v nedeljo opravili 2282 PCR-testov, pri tem pa potrdili 1008 novih okužb, kar je 310 več kot prejšnjo nedeljo. Delež pozitivnih testov je tokrat znašal 44,2 od- stotka. Zadnji podatki iz Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma kažejo, da je bil odstotek pozitivnih na testiranju v zadnjem tednu decembra precej višji, in sicer 60,2. Število testiranih se je v primerjavi s tednom prej dvignilo za 40 odstotkov. Občina Ljubno je bila v ponedeljek najbolj temno obarvana na zemljevidu Slovenije, ki prikazuje razmerje med številom potrjeno okuženih in številom prebivalcev v občini. (Vir: https://covid-19.sledilnik.org) NA LJUBNEM VEČ POZITIVNIH KOT VSEH V OSTALIH OBČINAH SKUPAJ Občina Ljubno je bila v začetku tega tedna najbolj temno obarvana na zemljevidu Slovenije, ki prikazuje razmerje med številom potrjeno okuženih in številom prebivalcev v občini. Število potrjeno okuženih v ljubenski občini raste že od sredine decembra in prvi ponedeljek v januarju jih je bilo po podatkih spletnega portala Covid-19.sledilnik.org 123. V preostalih zgornjesavinjskih občinah je bilo število potrjeno okuženih naslednje: Mozirje 19, Nazarje 23, Gornji Grad 25, Rečica ob Savinji 11, Luče 16 in Solčava 11, skupaj 105 oziroma skupaj na območju celotne doline 228. DELEŽ CEPLJENIH VIŠJI ZA POL ODSTOTNE TOČKE Iz nazarskega zdravstvenega doma so sporočili tudi zadnje podatke o cepljenju. Medtem ko se delež cepljenih v državi dviguje relativno hitro, v dolini takega trenda ni zaznati. V zadnjem tednu decembra se je precepljenost dvignila za pol odstotne točke, medtem ko je bil porast na nivoju države štirikrat višji, za dve odstotni točki. Štefka Sem OBČINA MOZIRJE Najugodnejša opcija izvedbe energetske sanacije javno-zasebno partnerstvo Občina Mozirje bo pristopila k energetski sanaciji osnovne šole in športne dvorane. Objekta bosta po izvedeni energetski prenovi prenovljena v celoti. Na podlagi izhodišč so izdelali oceno upravičenosti več variant za posamezni objekt in izbrali najprimernejšo oziroma najbolj upravičeno varianto. Okrog 950.000 evrov bo glede na tekoče cene znašala vrednost projekta. FINANČNA SPODBUDA MINISTRSTVA ZA INFRASTRUKTURO Najlažje izvedljiva bo varianta, pri kateri bi izvedli sanacijo po principu javno zasebnega partnerstva. Pri tej izvedbi lahko računajo na finančno spodbudo Ministrstva za infrastrukturo, v katero bodo vključena sredstva evropske kohezijske politike v višini 49 odstotkov upravičenih stroškov operacije. Občina bo vlogo za 8 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 nepovratna sredstva oddala v mesecu januarju. V PARTNERSTVU TVEGANJ ZA OBČINO NI Žiga Lesar, predstavnik podjetja GE projekt iz Ljubljane, ki je pripravljalo dokumentacijo, je svetnikom Občine Mozirje na decembrski seji predstavil ključne mejnike projekta in terminski plan, odgovarjal pa je tudi na vprašanja, povezana s to investicijo. Povedal je, da je projektov javno zasebnega partnerstva, ki dajejo dobre rezultate, že veliko. Zasebni partner pri projektu prevzame tveganje, kar je za občino olajševalna okoliščina. ZASEBNI PARTNER KOT INVESTITOR Občina bo v januarju oddala vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev. Nato bo pripravila javni razpis, na katerega upajo, da se bo javilo več interesentov. Z izbranim partnerjem bo sklenila pogodbo. Celoten projekt energetske sanacije bo vodil zasebni partner kot investitor, občina pa bo poskrbela za nadzor. ZAKLJUČEK PROJEKTA DO KONCA LETA Projekt bi moral biti zaključen do konca letoš- Žiga Lesar je predstavil ključne mejnike projekta in terminski plan. (Foto: Štefka Sem) njega leta. Seveda mora imeti občina od projekta merljive koristi, je poudaril Žiga Lesar, stroški porabe energije morajo biti nižji od obstoječih. Kakšna bo vrednost projekta, je pred razpisom težko reči, je še povedal Lesar, po tekočih cenah se ocena giblje okrog 950 tisoč evrov. Štefka Sem Iz občin, Ljudje in dogodki KOLOPARK V NAZARJAH Novo mesto za športno udejstvovanje mladih Svetniki Občine Nazarje so na svoji zadnji lanski seji 16. decembra potrdili sklep o izgradnji koloparka v Nazarjah, pri čemer so se strinjali, da bo omenjena investicija dobrodošla pridobitev za mlade. Kolopark bo novost v urbanem prostoru in hkrati novost v ponudbi športnega udejstvovanja v občini. SPODBUJANJE OBČANOV K ŠPORTNEMU UDEJSTVOVANJU Namen izgradnje koloparka je ureditev varnega prostora za kolesarjenje, spodbujanje ob- čanov k aktivnemu športnemu udejstvovanju in popularizacija kolesarskega športa. Hkrati želi občina s projektom omogočiti rekreacijo na prostem čim širšemu krogu ljudi, izboljšanje spretnosti vožnje s kolesi in medgeneracijsko druženje. LOKACIJA OB OBSTOJEČEM NOGOMETNEM IGRIŠČU Izgradnja koloparka je načrtovana na zemljišču, ki je v lasti Občine Nazarje in se nahaja ob reki Dreti ob obstoječem nogometnem igrišču. Kolopark bo omogočal rekreacijo na prostem, izboljšanje spretnosti vožnje s kolesi in medgeneracijsko druženje. PROJEKT LUKA BERE V skladu z veljavnim občinskim prostorskim načrtom je na tem območju možno umeščanje objektov za šport, rekreacijo in prosti čas. SOFINANCIRANJE FUNDACIJE ZA ŠPORT Občina Nazarje se namerava s tem projektom prijaviti na javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi v letih 2022 in 2023. Prispevek s strani Fundacije za šport bo predvidoma znašal 17.400 evrov, medtem ko celotna investicijska vrednost znaša 34.894 evrov brez DDV. Preostanek vrednosti bo iz proračuna financirala Občina Nazarje. Investicija bo obsegala izgradnjo koloparka z vozno asfaltirano površino v izmeri 159 kvadratnih metrov, ureditev okolice in postavitev razsvetljave. PREDVIDEN ZAČETEK GRADNJE APRILA Celoten projekt je skladen z nacionalnim programom športa 2014-2023, saj izgradnja koloparka v Nazarjah predstavlja javni interes na področju športa in rekreacije. Omenjeni objekt bo predstavljal privlačno mesto za športno udejstvovanje mladih in bo nudil možnost za aktivno preživljanje njihovega prostega časa. Odprt dostop in lokacija v naravi bosta omogočala udeležbo vsem zainteresiranim občanom. Izgradnja se bo predvidoma začela aprila in zaključila oktobra. Nastasja Kotnik Ustvarjalci na obisku pri predsedniku Pahorju Na dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, se je Jon Kanjir, po izboru bralcev Savinjskih novic ime meseca novembra v Zgornji Savinjski dolini, odzval vabilu predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in se udeležil slovesnosti v predsedniški palači. Pridružili sta se mu Ana Košir, ki je napisala slikanico Luka govori resnico, in ilustratorka vseh treh slikanic iz knjižne zbirke Luka bere Maša Črešnik. NAVDUŠENI NAD OTROŠKIM KOTIČKOM V kristalni dvorani predsedniške palače so se najprej udeležili uvodne slovesnosti in prisluhnili nagovoru predsednika republike, kulturnemu programu in predstavitvi palače. Sledil je voden ogled delovnih in protokolarnih prostorov, med katerimi je Jona in njegovo ekipo posebej navdušil otroški kotiček, ki je prava zakladnica risb, pisem in knjig. Svoje mesto v njem imajo tudi slikanice iz zbirke Luka bere. PREDSEDNIKU OSEBNO PREDSTAVIL PROJEKT LUKA BERE Po ogledu so se Jon, Ana in Maša srečali s predsednikom Pahorjem v njegovi pisarni. Jon mu je projekt Luka bere osebno predstavil in se mu zahvalil za podporo in povabilo. »Razveselil nas je, ko se je spomnil na naše izdelke in nas vprašal, če smo jih videli v otroškem kotičku. Zaželel nam je še obilo ustvarjalnosti in poguma,« je še povedal Jon. Nastasja Kotnik Ustvarjalci knjižne zbirke Luka bere s predsednikom države Borutom Pahorjem v njegovi pisarni (foto: Daniel Novakovič/STA) Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 9 Organizacije, Ljudje in dogodki DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Praznični december poln obiskov, daril in dobrih želja December je poseben mesec, obdan s prazničnim vzdušjem in radostjo. Tako je bilo tudi v DEOS Centru starejših Gornji Grad. Stanovalci so bili deležni različnih presenečenj, obdarila sta jih tudi Miklavž in Božiček. sami sodelujejo v projektu in tako razveselijo enega izmed 21 tisoč starostnikov po Sloveniji. OBISK MIKLAVŽA IN BOŽIČKA Stanovalce centra je letos obiskal tudi Miklavž v spremstvu razveselili najmlajši. Obiskali so jih otroci iz vrtca Gornji Grad, ki so izdelali različne okraske in pri centru okrasili smrečico. Mozirski skavti so na praznični večer prinesli poslanico in luč miru.  Za dodatno veselje so poskrbele udeleženke projekta Planet generacij, ki poteka pod okriljem Ljudske univerze Velenje, ki so z barvnimi nitkami prepletle pisane odejice, ki so jih podarile stanovalcem Makovega sveta. MOZIRJE AKTIVNI TUDI STANOVALCI SAMI Za sladkosnede je bil razveseljujoč obisk članic Društva kmetic Zgornje Savinjske doline – aktiva Bočna in Gornji Grad. Kmetice so jih obdarile s sladkimi domačimi dobrotami. Aktivni pa so bili tudi stanovalci sami. Okrasili so smrečice, postavili jaslice, spekli piškote in izdelali voščilnice za svoje najbližje. December je bil v DEOS Centru starejših Gornji Grad res prazničen in čaroben. Štefka Sem Ko Abraham potrka dvakrat … Članice društva kmetic so stanovalce obdarile z domačimi dobrotami. (Foto: arhiv centra starejših) VOŠČILNICE ZA STAROSTNIKE Stanovalci centra vsako leto, odkar poteka akcija Mala pozornost za veliko veselje, prejmejo voščilnico, ki na njihovih licih nariše nasmehe. Letos so se zaposleni skupaj s stanovalci odločili, da parklja. Razveselil jih je s sladkimi dobrotami, poredne pa obdaril s šibo. Kasneje jih je obdaril še en dobri mož, Božiček, ki je v okviru akcije Božiček za en dan prinesel presenečenja. OBISKI IN DARILA Po dolgem času so stanovalce NOVOLETNO KOPANJE V SAVINJI V VARPOLJAH Poleg »starih mačkov« v reko tudi najmlajši Marko Petrin Moličnik se je prvega januarja peto zapored podal med valove ledeno hladne Savinje v Varpoljah. Četrtič se mu je pridružila Klavdija Gerdina, sin Gašper tretjič, za novoletno kopanje pa so se letos odločili tudi Klavdijina nečakinja Lina in Gašperjeva sinova Žiga ter Anže. KOPANJE V MRZLI VODI KREPI ODPORNOST Savinja je imela le stopinjo nad lediščem. Udeleženci kopanja so se pošalili, da so se v vodo podali po »osvežitveni« odmerek proti koronavirusu. Vedo namreč, da ko- 10 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 panje v mrzli vodi krepi odpornost telesa oziroma organizma. ENOTNA PODOBA KOPALCEV Organizator je poskrbel tudi za enotna oblačila kopalcev in dobro počutje naključnih gledalcev. Markova žena Mateja je izdelala jakne in kape z napisom Novoletni skok v Savinjo, donatorji pa so prispevali različne napitke. Tako je nastal prijeten družabni dogodek, ki se glede na vse večjo popularnost kopanja v hladni vodi lahko razvije v kaj več kot zgolj atrakcijo za radovedneže. RŠ Pri Breclnu na Brezjah so mlajevci slavljencema postavili deset metrov visoko smreko. (Foto: BK) … je veselje dvakratno, ne le enkratno. In Abraham je dvakrat, v razmaku treh dni, potrkal pri Zalubrškovih na Brezjah v Mozirju: Meto je srečal šestega, Mateja pa devetega decembra. ZA VSAKO DESETLETJE EN METER Metin oče Jože Marolt, po domače Breclovski Jože z Mlečne ceste, je skupaj z vnukom Janezom Meti in zetu Mateju, med drugim dolgoletnemu gorskemu reševalcu, pred leti tudi načelniku Gorske reševalne službe Celje, postavil zavidanja vreden mlaj. Pri Breclnu na Brezjah so se zbrali mlajevci, katerih član in podpornik je Jože, in 5. decembra zvečer postavili de- set metrov visoko smreko, za vsako desetletje po en meter. MLAJEVCI POSKRBELI TUDI ZA UBRANO PESEM Smreko so okrasili s 500 metri lučk in na vrh pritrdili zvezdo repatico ter dvakrat 50. Na tleh, okoli smreke, so izdelali adventni venček, zraven pa zapeli pesem Sveta noč. Ubrano, kajti mlajevci niso znani le po postavljanju znanilcev praznikov ampak tudi kot odlični pevci. Kot je povedal Jože, so to pesem, kar pomni, v krogu družine prepevali ob postavljanju božičnega drevesa, zato se mu je tokrat zagotovo utrnila kakšna solza v očeh. Benjamin Kanjir Ljudje in dogodki 130 LET SAVINJSKE ŽELEZNIŠKE PROGE Vitalnega pomena za razvoj Savinjske in Šaleške doline 27. decembra 2021 je minilo točno 130 let, odkar je po tako imenovani Savinjski železniški progi, od Celja do Velenja, zapeljal prvi vlak. V Šmartnem ob Paki, ki leži na stičišču treh dolin, Spodnje in Zgornje Savinjske doline ter Šaleške, in približno na sredini železniške proge, ki povezuje Celje z Velenjem, so prevzeli vodil- OKNO V SVET ZA ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO Ob koncu 19. stoletja je bila gradnja železniških prog ključni pogoj za uspešen razvoj industrije in trgovine, dvig gospodarstva, narodne zavesti in odpravo naraščajoče revščine. Železnica je povezovala kraje, v katerih je POMEMBNO PROMETNO SREDIŠČE Prvi med slavnostnimi govorci je bil župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar, ki je med drugim dejal: »Izgradnja železniške proge v letu 1891 je nedvomno pomenila velik razvojni korak za celotno območje, saj se je s tem navezalo na Južno železnico Dunaj–Trst, ki je bila zgrajena že skoraj petdeset let prej. Gospodarske potrebe in Od 49 do 64 minut traja danes vožnja z vlakom iz Celja do Velenja, redna cena vozovnice je 3,40 EUR. Z avtomobilom za isto pot (nekaj manj kot 30 km) porabimo dobrih 30 minut. Na sodoben švicarski vlak Stadler - s temi vlaki Slovenske železnice posodobljajo svojo floto je največ potnikov vstopilo v Šmartnem ob Paki. no vlogo pri izvedbi slovesnosti ob tem jubileju. Vlak je kraju v zgodovini prinesel dodaten veter v jadra razvoja, saj je z njim Šmartno postalo okno v svet za celotno Zgornjo Savinjsko dolino, obenem pa ga je še bolj povezalo z industrijo Šaleške doline. VOŽNJA Z NAJSODOBNEJŠIM VLAKOM Častitljiv jubilej je obeležila slavnostna vožnja z najsodobnejšim vlakom Slovenskih železnic po trasi proge, ki še danes obratuje. Po uvodni slovesnosti na železniški postaji v Celju je vlak krenil proti Velenju. Potniki, ki so vstopali na postajah v Žalcu, na Polzeli, v Šmartnem ob Paki, Šoštanju in Velenju, so uživali v razgledih skozi velika okna, klepetu in zanimivih predstavitvah krajev ob progi. SLAVNOSTNA PRIREDITEV V MARTINOVI VASI Vlak s 170 sedišči se je najdlje ustavil v Šmartnem ob Paki, kjer je vstopilo tudi največ potnikov. Kot šef postaje je nastopil Mihael Bučar, ki je tam služboval pred natanko 50 leti, predstavile so se tudi obirovke, katerim se je na vlaku pridružil hmeljarski starešina. V Paški vasi so vlak z vodnim špalirjem pozdravili gasilci. Po tradicionalni železničarski malici je ob povratku iz Velenja sledila slavnostna prireditev v Martinovi vasi v Šmartnem. že bila uveljavljena industrija ali so imeli pomembno gospodarsko funkcijo, s kraji, kjer so lahko izkoriščali naravna bogastva. Šmartno ob Paki je zaradi železniške postaje dolgo veljalo za »okno v svet« za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. prevoz ljudi so narekovale povezavo tudi s Koroško, vendar pa je bila ta proga v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ukinjena. Železnica je bistveno pripomogla k izkoriščanju premogovnika v Velenju, razvoju usnjarstva v Šoštanju, prometu z lesom iz Zgornje Savinjske doline. Pomen te proge je bil za nas izredno velik, saj smo postali pomembno prometno središče, tu so nakladali les iz Zgornje Savinjske in tuf iz kamnoloma v Gorenju. Vlak je bil ves čas priljubljeno prevozno sredstvo za prevoz na delo in na šolanje v večje kraje, kar ostaja še danes.« Obiskovalce sta pozdravili in nagovorili še državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Polona Rifelj in direktorica potniškega prometa Slovenskih železnic mag. Darja Kocjan. Ob tej priložnosti je potekala tudi praznična tržnica, na kateri so se z izdelki, pridelki in prazničnimi darili predstavili domači ponudniki. Vesna Petkovšek, foto: Lumi Lumi Po stari železničarski navadi je Mihael Bučar (levo) v vlogi šefa postaje podal raport županu Šmartnega ob Paki Janku Kopušarju. Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 11 Ljudje in dogodki SPOMINI ZGORNJESAVINJČANOV NA SAVINJSKO ŽELEZNICO Nekoč skoraj edino okno v svet V minulih dneh so v Šmartnem ob Paki svečano proslavili 130 let savinjske železniške proge. Ljudem Zgornje Savinjske doline ni bilo dano, da bi imeli svojo »železno cesto«. Načrti cesarja Franca Jožefa so sicer bili, da bi položili tračnice od Šmartnega ob Paki do Mozirja, nato pa zgradili predor pod Črnilcem in dolino povezali še s Kamnikom. A prišla je prva svetovna vojna in iz tega ni bilo nič. Z VLAKOM V SVET V obdobju, ko avtobusi še niso vozili, je bila železnica v Šmartnem za mnoge Zgornjesavinjčane skoraj edino okno v svet. Vojaški obvezniki – rekruti – so se na postajo vozili s pesmijo, harmoniko in okrašenimi vozovi lojtrniki. Na železniški postaji so se v solzah za dolgo časa poslavljali od svojih deklet. Mnogi od njih so šli tedaj prvič od doma in prvič na vlak. A vlak je bil priča tudi bolj žalostnih zgodb. Naši možje in fantje so od tu začenjali od države zaukazano pot na krvava bojišča obeh svetovnih vojn, od koder se jih mnogo ni več vrnilo. ŽELEZNICA NEPOGREŠLJIVA ZA POTNIŠKI … Naši splavarji, flosarji, so se vračali s svojih potovanj (rajž) obvezno z vlakom. Njihov sindikat jim je izpogajal ugodno ceno vozov- 1279 težakov in 288 zidarjev, kamnosekov in drugih obrtnikov je gradilo progo. nic pri starojugoslovanskih državnih železnicah. Tudi prvi turisti in drugi poslovni obiskovalci Zgornje Savinjske doline so se praviloma iz Celja vozili v Šmartno z vlakom, nato pa naprej v dolino z avtobusom. … IN TOVORNI PROMET Še pomembnejši od potniškega je bil tovorni promet. Na železniško postajo Šmartno se je iz vse doline vozil celulozni in jamski les za potrebe rudarjenja v tedanji državi. Savinjski furmani so vsakodnevno še v trdi temi (okoli druge ure) 12 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 nakrmili konje, se v medli svetlobi svojih »lahtern« (petrolejk) odpravili proti Solčavi, zjutraj naložili les in ga nato peljali na vagon na Pako. Povratek furmanov proti domu je bil pogosto dolgotrajen in napo- Brž so se z avtomobilom in motorjem s prikolico pripeljali v Mozirje na ogled »na kraju samem«. Seveda so kmalu uvideli, da jih je občan potegnil za nos. Mediji tedaj o tem niso nič poročali … Prizor z otvoritve savinjske železnice ren. Obvezni postanki so bili: gostilne Pošta na Paki, Sulcer v Letušu, Celinšek v Mozirju, Favškov Tina v Nizki … Zvesti konji so samodejno zavili k naslednji gostilni, čeprav je njihov gospodar medtem spal na vozu. Velik del žaganega lesa in stavbnega pohištva je tedanji GLIN preko Šmartnega pošiljal v južne kraje. Po izgradnji tovarne ivernih plošč v Nazarjah smo po železnici dobivali iz nasprotni smeri velike vlakovne kompozicije drv bukve in drugih listavcev kot surovine za iverice. »ŽELEZNICA« ZA NEKAJ UR TUDI V MOZIRJU Naj še povem, da smo enkrat za nekaj ur pa le imeli »železnico« tudi v Mozirju. Bilo je kmalu po drugi svetovni vojni. Neki naš občan, jezen na oblast, je na notranjo upravo (policijo) v Celje telefoniral, da se je v Mozirju zgodila železniška nesreča. Možje postave ob tedanjih skromnih telefonskih linijah niso mogli preveriti, ali je to res. ZGODBA Z OTVORITVE SAVINJSKE ŽELEZNICE (zapis Jožeta Jenka: Savinjska železnica, Kronika 1964) »Napočil je 27. december 1891, ki ga je vsa Štajerska z veseljem pričakovala. Slavnostni vlak je odpeljal s strojem »Austria« iz Celja ob 8.30. V vseh edinicah je bil predviden postanek; tam je čakala množica ljudstva. Vlado je zastopal deželni glavar grof Wurmbrand, ki ga je spremljal cel štab višjih uradnikov in političnih prijateljev. Ti so ga med drugim informirali, da je Savinjska dolina zelo narodno zavedna. Opozorjen je bil na žalskega slovenskega župana Hausenbichlerja in na nemčurskega župana Lenka iz Petrovč. Nesreča za zadnjega pa je bila ta, da je vladni zastopnik zamenjal osebi obeh županov. Tako se je zgodilo, da je slovenskega župana izredno pohvalil, nasprotno pa petrovškega okrcal, češ da naj se bolj posveti županovanju in ne politiki, ki je ne razume. Pripomnil je še, da naj Lenko malo manj pije. Ta curek zbadljivk je napravil mučen vtis na prizadetega in tudi na navzoče, ki so pričakovali za Lenka pohvalo. Slavnostni vlak je dosegel končno postajo Velenje ter se po postanku 15 minut vrnil v Škale, kjer je bilo kosilo do 15. ure. Vlak in gosti so se vrnili ob 16.50 v Celje.« GRADNJA PROGE Progo je gradilo (podatek za julij 1891) kar 1279 težakov in 288 zidarjev, kamnosekov in drugih obrtnikov iz vseh koncev monarhije, zlasti iz italijanskega ozemlja pod upravo Avstro Ogrske. Z domačini ti prišleki niso bili ravno v prijateljskih odnosih. Zakaj: ob prostih nedeljah so si Italijani radi privoščili »piknike« in je zato marsikatera domača mačka ali kokoš skrivaj pristala na njihovem ražnju. Podobno kot se je to dogajalo 97 let pozneje, ko se je gradila avtocesta po Spodnji Savinjski dolini. STALIŠČE DOMAČINOV DO NOVE PROGE V splošnem se ugotavlja, da nove pridobitve domačini niso bili preveč veseli. Najprej jih je motilo, da na postajah ni bilo slovenskih imen, pa čeprav je poprej okrajno zastopstvo v Šoštanju podprlo gradnjo proge s 10.000 goldinarji pod pogojem, da bodo napisi dvojezični. Poslanec dr. Lipold je protestiral na pristojnem mestu. Tudi občine šaleške in savinjske doline so zaprosile, naj se dogovor upošteva. Toda odgovor deželnega odbora je bil negativen, celo žaljiv. DRAG IN POČASEN PREVOZ Veljavne tarife so bile tako visoke, da je bil prevoz s cestnimi vozili cenejši. Potniški promet so vzdrževali z mešanimi potniško-tovornimi vlaki, zato so zaradi številnih preklapljanj vagonov na posameznih postajah v Celje ljudje prispeli prej z vozom kot z vlakom. A zaradi velikih količin prevoženega premoga iz šaleških premogovnikov je bila proga od prvega dne dalje rentabilna. Jože Tlaker Zgodovina in narodopisje Stare upodobitve Zgornje Savinjske doline (1): Vischer (leta 1678) PETER WEISS Kranjska kot zgodovinska pokrajina je pred letom 1700 doživela veličasten opis pri Janezu Vajkardu Valvasorju (izg. válvazor). Ta je v nemško pisani Slavi Vojvodine Kranjske (iz leta 1689) ohranil ogromno podrobnosti o preteklosti slovenskih krajev in o življenju (do) tistega časa z mnogih vidikov, poskrbel pa je tudi za verodostojne upodobitve, brez katerih si ne znamo predstavljati Kranjske v času pred več kot 350 leti. Mnoge zgradbe iz tistega časa danes ne stojijo več, upodobitve v Valvasorjevih delih pa nam jih ohranjajo vsaj kolikor toliko žive celo s takimi podrobnostmi, kot so čebelnjaki ob njih. GEORG MATTHÄUS VISCHER Kot zgodovinska pokrajina Štajerska, kamor spada Zgornja Savinjska dolina, v 17. stoletju ni premogla opisovalca, ki bi se ji bil pripravljen in sposoben posvetiti toliko, kot se je v tistem času nar toliko, da bi povrnili nemajhen vložek. V istem času pa je Štajerska dala moža, ki je obvladal spretnosti, s katerimi nam je sicer brez opisov ohranil vsaj najstarejše upodobitve krajev in zgradb na Štajerskem (in to današnje slovenske in avstrijske, pa tudi Moravske in Madžarske). To je bil Valvasorjev sodobnik, avstrijski duhovnik, kartograf (izdelovalec zemljevidov) in topograf (predstavljalec zgradb in pokrajin) Georg Matthäus Vischer (izg. géorg- matéus fíšer), ki se je rodil leta 1628 na Tirolskem in umrl leta 1696 v Linzu v Avstriji. Za plemstvo in duhovščino je po naročilu sestavljal zemljevide ter izdeloval grafike in risbe (vedute) mest, gradov, fevdalnih posestev in samostanov na tem področju. Svojo obrt je izpopolnjeval, prikaze na zemljevidih pa je poskusil izboljšati z najnovejšimi instrumenti. Danes imamo na razpolago najrazličnejše zemljevide, tudi na računalniških zaslonih in na telefonih, fotografije gradov in drugih zgradb ter krajev in pokrajin, večinoma celo v barvah. Do vsega tega so naši najbolj umni predniki in sodobniki morali na kake načine šele priti. Uspešni poskusi prizadevnih posameznikov so nakazovali pot, ki je po evropski iznajdbi tiska vo- Vischerjev zemljevid Štajerske iz leta 1678: izrez z Zgornjo Savinjsko dolino izjemno zagnani in razgledani Valvasor. Ta je bil dovolj bogat, da si je lahko izbral kar najboljše sodelavce in da je organiziral risanje podrobnosti, ki jih je bilo treba potem v delavnici vrezati v baker, da se jih je nazadnje dalo natisniti. Denar je porabil tudi za tisk, ki je bil zelo drag, nazadnje pa štirje debeli zvezki zaradi šibke pismenosti med plemstvom na Kranjskem niso šli v de- dila do čedalje bolj zanesljivih natisnjenih, kar pomeni tudi poceni zemljevidov in upodobitev. Tako se je ohranjal zgodovinski spomin, posredovanje znanja je bilo bolj nazorno in temeljito, gibanje iz kraja v kraj in celo po še ne znanih krajih pa lažje. Vischer je bil sprva vojak (tudi Valvasor je bil nekaj časa v vojaški službi – le vojaki in podob- Kartograf in topograf Georg Matthäus Vischer (1628–1696) ni pustolovci so lahko takrat videli več sveta od svoje lastne fare ali dežele), potem poldrugo desetletje duhovnik, po letu 1670 pa se je povsem posvetil izdelovanju zemljevidov in grafičnih upodobitev predvsem štajerskih mest, trgov, samostanov in gradov, med katerimi so bili tudi današnji slovenski. Zato je za nas še posebej pomemben in povezan tudi z našo dolino. Sklepamo, da je Vischer okoli leta 1675 prišel iz Gradca, kjer je živel, in obhodil tudi kraje v Zgornji Savinjski dolini, saj je moral pozneje upodobljeno najprej videti in si skicirati tako za zemljevid kot za knjigo z upodobitvami. Štajerski deželni stanovi (vodilni možje iz plemstva, duhovščine in meščanstva tistega časa) so mu tedaj namreč zaupali izdelavo zemljevida, da pa bi ta bil dober, mora avtor »prepotovati vso deželo, obiskati, zaznati in narisati vse gospoščine, gradove, ustanove, samostane in cerkve, mesta, trge in vasi, gore in doline, vode, jezove in vse in vsakršne deželne posebnosti, kar je potrebno za izdelavo pravilnega deželnega zemljevida«. Njegov zemljevid Štajerske iz leta 1678 (Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio = Novi geografski opis nadvse rodovitne Vojvodine Štajerske) v merilu približno 1 : 160.000 prinaša imena in položaje večjih krajev ter tokov rek z nakazanimi mostovi na njih ter – to je zelo pomembno – obrise pomembnejših zgradb, ne pa tudi cest in poti, saj te zaradi črno-belega tiska v tistem času ne bi prišle dovolj do izraza. Gore so zgolj skicirane in tudi hribi so bolj ko ne nakazani s tako imenovanimi krtinami. Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 13 Ljudje in dogodki BERNARD ŠTIGLIC IZ TERA NAD LJUBNEM OB SAVINJI Kljub kmetovanju in šestim otrokom najde čas za stvari, ki ga veselijo Bernard Štiglic s hčerko Majo Bernard Štiglic je planinec, jamar, padalec, ljubiteljski fotograf, jamarski Božiček, predvsem pa skrben mož in oče šestih otrok ter gospodar višinske kmetije Tiršek v Teru nad Ljubnim. Kljub številnim dejavnostim vedno oddaja pozitivno energijo in dobro voljo. Tako pač je, če imaš rad vse: delo doma, družino in hobije, ki v vsakdanjik vnašajo nekakšno ravnovesje med obveznostmi in sprostitvijo. Pri 12 letih je Bernard zbral svoje prve prihranke, nekaj je dodala stara mama, in kupil svoj prvi fotoaparat. VSE SE JE ZAČELO S KOŠNJO Bernard je odraščal na Rajterjevi kmetiji nad Radmirjem, kjer se je poleg ostalih stvari naučil košnje na strmih terenih. Kasneje se je družina preselila v Radmirje. Kot padalec je pred dolgimi leti prijatelje nagovoril, da so šli na Tirsko kmetijo, kjer so imeli vzletišče, pokosit travnik. Na kmetiji je takrat živela mlada Rosana z babico in padalci so jima priskočili na pomoč. Obiskovanje Tirske kmetije se ni končalo s košnjo, ampak z ljubeznijo med Rosano in Bernardom, ki je močna še danes, po 26 letih zakona. 14 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 SAMOOSKRBNA KMETIJA TISOČ METROV NAD MORJEM Bernard se rad spomni časa, ko sta se z Rosano odločila za življenje na kmetiji, ki se razprostira na višini med 950 in 1200 metri nad morjem, obsega pa 90 hektarov obdelovalnih površin, pašnikov, travnikov in gozda. Od tega je kar nekaj gozdnih površin polnih skalovja. Ker primanjkuje primernih površin za košnjo, redijo ovce, prašiče, kokoši in zajce. Mleko predelujejo v jogurte za prodajo, ovce pa so mesna pasma. Pravzaprav so samooskrbni, saj doma pridelajo tudi zelenjavo. SKRBEN GOSPODAR GOZDA Pri Tirskih je gozd življenjskega pomena, zato Bernard vzorno skrbi zanj. Letos je bil izbran za najbolj skrbnega gospodarja gozda v nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Prodaja lesa in drv je na kmetiji glavni prihodek, pozimi, ko delo v gozdu ni vedno mogoče, pa Bernard izvaja komunalno službo: orje in posipa ceste v Teru. S snegom so se Tirski sprijaznili že zdavnaj. Tudi zato, ker v redkih prostih dnevih radi smučajo. ZA DELO V GOZDU NAVDUŠIL SINA Vsa dela v gozdu potekajo po dogovoru z gozdarji. V zadnjih le- tih jim ni bil prihranjen niti vetrolom niti žled. Posledica tega je bila, da je bilo treba posekati 1,5 hektara gozda in te površine na novo zasaditi. Za posajena območja je treba redno skrbeti. Dela v gozdu tako ne zmanjka skozi vse leto, zato je Bernard vesel, da mu je za to delo uspelo navdušiti sina Valentina, ki je dijak prvega letnika srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni. DRUŽINA S ŠESTIMI OTROKI Valentin je edini fant pri hiši, obkrožen s petimi sestrami. Najstarejša Bernarda je profesorica razrednega pouka in je že poročena ter na svojem. Rosana je otrok s posebnimi potrebami, ki v srcih domačih in drugih ljudi pušča prelepe sledi. Hodi v šolo v 90 hektarov obdelovalnih površin, pašnikov, travnikov in gozda obsega Tirska domačija. Velenje, z mamo in sestrami pa rada prepeva v pevskem zboru. V vse družinske aktivnosti jo vključujejo enakovredno in vsak se nekaj nauči od nje in ona od njih. Dvojčici Kristina in Ksenija sta študentki v Mariboru, Ksenija na zdravstveni fakulteti, Kristina na fakulteti za medijske komunikacije. Najmlajša Maja je pred mesecem dni dopolnila štiri leta. Mama Rosana se je vsa pretekla leta posvečala vzgoji otrok in opravila odlično delo, pove Bernard. Kljub obilici hišnih in gospodinjskih opravil je po njeni zaslugi v hiši pogosto slišati glasbo in petje. V DRUŽINI PREPEVAJO VSI Rosana je v družbi mame in stare mame prepevala že od malih nog, v šoli pa je s pomočjo učiteljice glasbenega pouka Lenke Kralj njeno petje napredovalo. Ko je dekleta vozila v glasbeno šolo, se je hkrati učila še sama in se naučila brati note. Kljub oddaljenosti in logističnim izzivom sta z Bernardom hčerkam omogočila glasbeno izobrazbo. Bernarda in Ksenija sta se naučili igranja klavirja in kasneje orgel, Kristina igra na violino. Dekleta z mamo Rosano sestavljajo Kvartet Štiglic, prepevajo štiriglasno. V oddaji Slovenski pozdrav Družina poje so celo zmagale. Rosana vodi ženski pevski zbor Jutro v Radmirju, Bernarda pa moški pevski zbor Zarja in cerkveni pevski zbor. Da je družina še bolj uglašena, sta se pred kratkim cerkvenemu pevskemu zboru pridružila še Valentin in Bernard, posluh in veselje do petja pa že kaže tudi najmlajša Maja. VELIK LJUBITELJ NARAVE Bernard je človek številnih interesov. Planine ima rad že od malega, z Rosano pa sta za planinarjenje navdušila tudi otroke. Pred dvema letoma je Bernard sprejel vodenje Planinskega društva Ljubno. Letos mu je uspelo zaključiti odkup zemljišča, na katerem stoji društvena koča na Travniku. V koči izvajajo dežurstva ob koncih tedna od maja do sredine oktobra, letos je koča večkrat odprta tudi v zimskem času. Tudi Tirski z veseljem opravijo kakšno dežurstvo. Bernard je vesel, da je lastništvo sedaj urejeno, da bodo lahko kandidirali na razpisih za sredstva za urejanje planinskih koč. 6 otrok imata Bernard in Rosana Štiglic: Valentin je edini fant, obkrožen s petimi sestrami Bernardo, Rosano, Kristino, Ksenijo in Majo. NAVDUŠEN JAMAR Kot navdušen jamar ima Bernard kar nekaj funkcij. Od leta 2003 je predsednik Jamarskega kluba Tirski zmaj, ki je vključen v Ljudje in dogodki Bernard Štiglic je v prvi vrsti gospodar kmetije in oče šestih otrok, ki je najbolj vesel, ko se zberejo za domačo mizo. Jamarsko zvezo Slovenije. Tam je Bernard blagajnik. V reševalnem centru jamarske reševalne službe v Velenju je predsednik in blagajnik že deset let. Rad raziskuje jame na območju Menine, Golt in Dleskovške planote. Dogodek, ki v njem vedno znova okrepi hvaležnost, da je njegova družina zdrava, pa je spust Božičkov s strehe Pediatrične klinike v Ljubljani in Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Nekaj jamarjev se vsako leto z vrvno tehniko spusti s streh omenjenih stavb in pogledi bolnih otrok, ki jih spremljajo, v njih pustijo trajne sledi. NARAVOVARSTVENIK Jamarji kluba Tirski zmaj imajo prostore v Zavodu Stanislava v Gornjem Gradu, kjer imajo urejeno stalno muzejsko zbirko najdenih predmetov iz jam na Menini in na Dobrovljah ter zbirko kamnin jamarja Klemna Volovška. Slednji je tudi ilustriral knjigo Pastirica Biba, ki so jo izdali skupaj s Šaleškim jamarskim klubom Podlasica Topolšica. Bernard ima čut za ohranjanje narave, zato je aktiven tudi v Naravovarstveni zvezi Smrekovec, kjer je podpredsednik. Pri zvezi se zavzemajo za ohranjanje smrekovškega pogorja. Predvsem si želijo, da ostane narava čim bolj nedotaknjena in da se omejijo prevozi s štirikolesniki in motornimi sanmi ter pretirano nabiralništvo. PADALSTVO IN FOTOGRAFIJA Bernard je kljub številnim obveznostim oživil ljubezen do jadralnega padalstva. Za abrahama je za darilo dobil bon za opravljanje tečaja. Trenutno je tečajnik in po letu 1993 bo še enkrat opravil izpit. Vzletišče ima tako rekoč pred domačim pragom. Ima pa Tirškov gospodar še eno veliko ljubezen, ki je že skoraj za- DRUŽINSKI ČLANI PODPIRAJO DRUG DRUGEGA Ob obilici dejavnosti, s katerimi sta zaposlena Bernard in Rosana, je najpomembnejše, da se pri tem vzajemno podpirata. Obveznosti uskladita tako, da lahko oba poleg svojega dela na kmetiji opravita vse dodatne obveznosti. Rosana, ki je med drugim samouk na citrah, je že od nekdaj rada risala s svinčnikom. Kasneje se je na pobudo moža lotila še slikanja z oljem na platno in tudi na tem področju je odlična. Poleg tega piše poezijo. Otroci so od njiju podedovali številne talente, nekatere stvari pa jim je bilo treba privzgojiti. Delavnost in prilagodljivost sta med najpomembnejšimi. Vsi otroci radi pomagajo drug drugemu, tudi s prilagajanjem ni bilo težav; v kopalnici so znali vedno pohiteti, saj so si od malega vsi delili eno. POD TIRSKIMI PEČMI JE LEPO Velika družina ni majhen zalogaj. Vedno je bilo treba imeti avto z dovolj sedeži, za povrh še štirikolesni pogon, saj jim zimske razmere ne prizanašajo. Tudi posode običajnih velikosti za njihove potrebe niso dovolj, treba je bilo poiska- Eno najlepših jamarskih opravil je spust Božičkov, s katerim razveselijo bolne otroke v Pediatrični kliniki v Ljubljani in UKC Maribor. svojenost. To je fotografija. Pri dvanajstih letih je zbral svoje prihranke, nekaj je dodala stara mama, in kupil svoj prvi fotoaparat. Z njim je pisal dnevnik življenja, od družinskih srečanj do šrang, kasneje pa zgodbo svoje družine, zgodbe s planin, iz jam in padalstva. Prve strokovne nasvete mu je dal fotograf Feliks Ugovšek, ko je nosil razvijat slike v Gornji Grad, z nasveti mu je nato pomagala Ugovškova hči Justika. Kasneje si je lahko privoščil boljšo opremo, a pridobljeno znanje se mu še zdaj obrestuje. Za fotografijo je navdušil tudi ženo Rosano in hči Kristino. ti večje. Ko so štiri dekleta naenkrat hodila v šolo, od tega tri tudi v glasbeno, je bilo treba veliko usklajevanja, da je bilo kar najmanj voženj. A vse gre, če ljudje gledajo drug na drugega, kot to počnejo Tirski. Vsi otroci sodelujejo pri vseh opravilih in znajo vse. Pri vsakem otroku je bilo lažje, z nasmehom pove Bernard in doda, da je kljub temu vsak otrok zgodba zase. Mama Rosana je res opravila odlično delo, zato je njihovo življenje pod Tirskimi pečmi lepo. Štefka Sem, fotografije iz osebnega arhiva Bernarda Štiglica Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 15 Ljudje in dogodki LJUDJE ODPRTIH ROK Zahvalni listini Vidu Čeplaku in Jerneju Mazeju Na zaključni prireditvi akcije Ljudje odprtih rok, ki je potekala 15. decembra v Narodni galeriji v Ljubljani, so organizatorji izbrancem podelili zahvalne listine. Med prejemniki sta bila tudi Jernej Mazej iz Ljubije (za leto 2020) in Vid Čeplak iz Nazarij (za leto 2021). PREDLOGI BRALCEV ZA PREJEMNIKE ZAHVALNIH LISTIN Predlani in lani so v majski izdaji revije Naša žena/Ženska objavili razpis in povabili bralce, da pošljejo predloge za prejemnike zahvalnih listin za njihovo udejstvovanje na dobrodelnem, človekoljubnem in okoljevarstvenem področju. V uredništvo omenjene revije je za leto 2020 prispelo 19 predlogov, izmed katerih je bilo nato izbranih 14, za leto 2021 pa 15 predlogov, izbranih pa je bilo 12. MED DAROVALCI TUDI ZGORNJESAVINJČANA Akcija tradicionalno poteka ob koncu koledarskega leta, lani že 28. zapored. Njen namen je zahvala ljudem, ki so v družbi pustili neizbrisno sled s svojim humanitarnim delom in skrbjo za okolje in naravo. Člani komisije Biserka Marolt Meden, Jure Sešek, Zmaga Grah, Nada Pavšer, Aleksandra Blaznik Klinar, Neva Železnik in Marta Krpič so izbrali dobrotnika, darovalca in izjemne osebnosti, bralci pa z glasovnicami še dobrega človeka za leto 2020 in 2021. V kategoriji Darovalec sta bila izbrana tudi Jernej Mazej in Vid Čeplak, ki sta na zaključni prireditvi prejela zahvalni listini iz rok ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja. Nastasja Kotnik Jernej Mazej: »Do same podelitve zahvalnih listin Ljudje odprtih rok se dejansko nisem zavedal teže priznanja, ki sem ga prejel. Prave teže sem se zavedel šele, ko sem izvedel, da so med dobitniki znani Slovenci, kot so Denis Avdič, dr. Samo Zver, dr. Damijan Justinek, Benjamin Savšek itd. To priznanje je plod sodelovanja vseh mojih zvestih pomočnikov v akcijah zbiranja pomoči po neurjih, kot so mag. Mateja Kumer, dr. Darij Krajčič, Jožica in Branko Napotnik, Nastja Zajc, Jože Šmit, Lea Kranjec in številni vrtnarji, ki so vedno pripravljeni pomagati. Brez njih tudi akcije ne bi bile uspešne. Priznanje zahvalna listina Ljudje odprtih rok je potrditev, da so naše akcije uspešne, hkrati pa tudi spodbuda za nadaljnje delo.« Vid Čeplak: »Že sama nominacija za darovalca v reviji Naša žena v prilogi Ljudje odprtih rok me je presenetila. Po večini so bili za takšne nazive izbrani starejši ali pa javnosti znani ljudje, vendar me je urednica Marta Krpič prepričala, da sem tudi jaz zasluženo med njimi. Da sem naredil nekaj, kar do sedaj ni še nihče. Poleg tega jih je prepričala tudi moja mladost. Samo priznanje mi seveda pomeni veliko. Tudi poseben prostor je zahvalna listina že dobila v vitrini moje sobe. Predvsem pa mi osebno veliko pomenijo besede ministra Janeza Ciglerja Kralja, Marte Krpič, Karoline Jarc (novinarka, ki je napisala članek o meni) in nekaterih drugih nominirancev. Želja vseh je, da bi moj zgled prepričal tudi ostale mlade k podobnemu razmišljanju, h korajži pristopiti in uresničevati takšne ideje.« Iz obrazložitve za Jerneja Mazeja: Jernej je človek, ki ga odlikuje mnogo lepih lastnosti, na vrhu pa so srčnost, tankočutnost ter skrb za družbo in okolje. Čeprav ima v svoji vrtnariji veliko dela, vedno najde čas, da pomaga ljudem, ki so se znašli v težavah. Akcij se loteva srčno in zelo organizirano. Iz obrazložitve za Vida Čeplaka: Mladega Vida so se stiske ljudi in živali od nekdaj globoko dotaknile in že od malega si je s pomočjo staršev vsako leto izbral kakšno dobrodelno akcijo, pri kateri je sodeloval. S podporo medijev je organiziral tudi odmevne licitacije športnih rekvizitov, ki so mu jih podarili uspešni športniki. Prejemniki priznanj na zaključni prireditvi akcije Ljudje odprtih rok (foto: arhiv Naše žene) 16 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 Ljudje in dogodki LARISA KOTNIK, DOBITNICA ZLATE PLAKETE NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU ZA KLASIČNO GLASBO »Občutek, ko nekoga tvoj nastop prepriča, je neverjeten« Larisa Kotnik iz Nazarij je že zgodaj opazila čarobno lepoto flavte in začutila vzgib, da bi ta inštrument igrala tudi sama. Želja, združena z veliko volje in vztrajnega dela, je postala realnost. Danes študentka 2. letnika flavte na zasebni univerzi Anton Bruckner v Linzu v Avstriji se uspešno vzpenja po stopničkah glasbenega izobraževanja, spotoma pa niza uspeh za uspehom na različnih tekmovanjih. Zadnja takšna potrditev talenta in predanega dela je zlata plaketa na mednarodnem spletnem tekmovanju za klasično glasbo World Classical Music Awards (WCMA), ki je sredi decembra potekalo v Londonu. NAVDIH V NOVOLETNEM KONCERTU DUNAJSKIH FILHARMONIKOV »Navdih za igranje sem dobila nekje pri treh letih. Spominjam se, da sem po televiziji spremljala novoletni koncert dunajskih filharmonikov. Izmed vseh inštrumentov sem si izbrala flavto. Ne vem, morda me je tedaj prepričala njena oblika, sijaj, morda poseben zvok, ki mi še danes pogreje srce, me navdušuje in mi daje pozitivno energijo,« pove Larisa. GLASBENA ŠOLA NAZARJE LEPA IZKUŠNJA Pri še nedopolnjenih sedmih letih je pričela obiskovati pouk flavte v Glasbeni šoli Nazarje pod mentorstvom Jerneja Marinška. Ta leta opiše kot eno najlepših glasbenih izkušenj. Pravi, da se kar premalo zavedamo, kaj vse nazarska glasbena šola nudi - od nastopov, izjemnih baletnih produkcij, nepozabnih projektov in koncertov, kjer se celotna glasbena šola Larisa pred univerzo v Linzu (foto: osebni arhiv) Flavtistka Larisa Kotnik je za svoj nastop na mednarodnem tekmovanju za klasično glasbo prejela zlato plaketo. (Foto: Peter Marinšek) poveže in postane eno. Sama je tam čutila prijetno energijo in gostoljubnost: »Kot študentka flavte v tujini se tega še toliko bolj zavedam. Prav posebna zahvala gre ravnatelju in mojemu učitelju flavte profesorju Jerneju Marinšku, saj sem v vseh teh letih od njega pridobila ogromno usmeritev za nadaljnje delo in dobršno mero znanja, ki ga tako zavzeto in predano prenaša na učence.« USPEHI NA TEKMOVANJIH POTRDITEV TALENTA IN PREDANEGA DELA Sodelovala je na različnih tekmovanjih doma in v tujini ter na skoraj vsakem od njih spisala posebno zgodbo. V okviru nižje glasbene šole je na mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov v Udinah v Italiji leta 2012 osvojila 1. nagrado in 1. mesto v kategoriji tekmovalcev do 11. leta ter sodelovala na zaključnem koncertu nagrajencev. Drugi tak uspeh je bilo mednarodno tekmovanje Antonio Salieri v Legnagu, prav tako v Italiji, leta 2016. Tam si je priigrala 1. nagrado in postala absolutna zmagovalka med pihalci v svoji kategoriji z doseženimi vsemi možnimi 100 točkami. Na zaključnem koncertu zmagovalcev je prejela nagrado Magnani Young, ki so jo podelili najboljšim v starostnih kategorijah do 15. leta, in nagrado Virtuosite za najbolj virtuozno izvedbo v vseh starostnih kategorijah. Dve leti za tem se je udeležila mednarodnega tekmovanja Giovani Talenti Gorizia, kjer je prejela 1. nagrado, na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije Temsig 2019 pa srebrno priznanje. BALET IN PETJE Že od malega sta imela pomembno mesto v njenem življenju tudi ples in petje. Umetnost giba v povezavi z glasbo je šest let nadgrajevala z obiskovanjem baleta v nazarski glasbeni šoli. Pravi, da so bili to trenutki popolne predanosti svobodi giba, hkrati pa neverjetne koncentracije: »Zelo sem ponosna na vse baletne nastope, ki so mi izpolnili otroške sanje o čarobnem poplesavanju na odru.« Preizkusila se je tudi v petju in se udeležila tekmovanja Temsig. OB GIMNAZIJI ŠE SREDNJA GLASBENA ŠOLA Srednjo glasbeno šolo je Larisa obiskovala na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje, vzporedno pa opravljala še splošno gimnazijo na šoli Celje Center. Marsikdaj je bilo precej naporno, vendar, kot pravi, ne bi spremenila ničesar in bi se ponovno odločila enako, saj je to bil tudi čas intenzivne osebnostne rasti. Flavta je ves čas njena zvesta spremljevalka, zato se je ob koncu srednje šole kljub različnim kariernim izzivom vedno znova vračala k njej in se odločila študij nadaljevati na akademiji za glasbo. ŠTUDENTKA ZASEBNE UNIVERZE V LINZU Danes je Larisa študentka 2. letnika koncertne in pedagoške smeri na zasebni univerzi Anton Bruckner v Linzu v Avstriji. Zadovoljna ugotavlja, da štiriletni dodiplomski študij nudi ši»Prav posebna zahvala gre ravnatelju in mojemu učitelju flavte profesorju Jerneju Marinšku, saj sem v vseh teh letih od njega pridobila ogromno usmeritev za nadaljnje delo.« roke možnosti. V novi zgradbi univerze je veliko prostora za vadbo, na voljo so snemalni studii, plesne dvorane, jazz in igralski oddelek. Larisa je z mislimi tudi že v prihodnosti. Izobraževanje namerava nadaljevati na magistrskem študiju, poklicno pa želi igrati v profesionalnem orkestru ali pa svoje znanje predajati mlajšim generacijam. OB USPEHIH NE POZABLJA NA PROFESORJE IN DRUŽINO Sredi decembra je Larisa svojim dosežkom dodala zlato plaketo na enem večjih mednarodnih tekmovanj za klasično glasbo World Classical Music Awards, ki poteka v Londonu. Žirijo so sestavljali mednarodno priznani profesorji in koncertni solisti. »Občutek, ko nekoga tvoj nastop prepriča in navdihne, je neverjeten,« je povedala Larisa in dodala, da ob vsem ne pozablja na profesorje in svojo družino, ki so jo vsak na svoj način na tej poti ves čas spremljali in podpirali. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 17 Šport LJUBNO OB SAVINJI Premierna izvedba silvestrske turneje smučark skakalk Ljubno ob Savinji je bilo zadnji dan preteklega in prvi dan letošnjega leta prizorišče dveh tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske, ki sta skupaj tvorili prvič v zgodovini izvedeno silvestrsko turnejo za skakalke. Pod žarometi se je pod Rajhovko pomerilo skoraj osemdeset tekmovalk iz 19 držav, ki so se potegovale za prestižno nagrado – zlato sovo. ZLATA SOVA V AVSTRIJO Njena lastnica je postala Avstrijka Marita Kramer, ki je v seštevku obeh tekem zbrala največ točk. Prestižno lovoriko, vredno dvanajst tisoč švicarskih frankov, sta ji izročila predsednik organizacijskega odbora Rajko Pintar in župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik. Odlično so se odrezale tudi Slovenke, Nika Križnar, Ema Klinec in Urška Bogataj so se povzpele na stopničke. SILVESTRSKA ZMAGA NIKE KRIŽNAR Prvi dan je nastopilo enajst Slovenk, v finale se jih je uvrstilo pet. Nika Križnar je slavila zmago, na odru za najboljše se ji je na tretjem mestu pridružila Ema Klinec. Tik za njo je pristala Urša Bogataj, odlične rezultate silvestrskega dne pa je dopolnila Nika Prevc z enajstim mestom. SLOVENKE ODLIČNE TUDI DRUGI DAN Naša dekleta so z odličnimi skoki nadaljevala tudi naslednji dan. Na novoletno tekmo se jih je uvrstilo šest. Uršo Bogataj je prehitela le Ja- Nika Križnar je za Majo Vtič druga Slovenka, ki je zmagala na Ljubnem. (Foto: Anže Malovrh / STA) Veselje v slovenskem taboru po zmagi Nike Križnar (foto: Jure Makovec / SloSki) Za odlične pogoje za skoke na ljubenski skakalnici so zaslužni številni prostovoljci. (Foto: arhiv SSK Ljubno BTC) 18 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 ponka Sara Takanaši, tretja je bila Marita Kramer. V prvo deseterico so se uvrstile še Ema Klinec na četrto, Nika Križnar na peto in Nika Prevc na sedmo mesto. Na šestnajstem mestu je pristala Špela Rogelj, Jerneja Brecl je bila 22. ZARADI EPIDEMIJE BREZ OBČINSTVA Da so imele tekmovalke idealne pogoje za skoke na ljubenski skakalnici, so zaslužni številni prostovoljci, ki so v organizaciji SSK Ljubno BTC poskrbeli za pripravo prizorišča in vse ostale aktivnosti. Silvestrska turneja je potekala brez gledalcev, so pa lahko ljubitelji skokov širom po svetu spremljali tekmi na malih ekranih. RŠ V skupnem seštevku je zmagala Marita Kramer, ki je domov odnesla zlato sovo, Nika Križnar je končala na drugem mestu. (Foto: Jure Makovec / SloSki) Šport Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno ob Savinji: Vse se je zelo dobro izteklo. Velik trud številnih prostovoljcev se je poplačal, za kar se vsem skupaj zahvaljujem. Medijska prepoznavnost in uspehi naših tekmovalk so samo krona na vloženo delo. Seveda si naslednjič želimo na prizorišču tudi gledalce, ker to daje tisti pravi ton dogodku. Ob koncu tekme smo imeli tudi zelo ploden pogovor z organizatorji tekme v Beljaku. Naslednje leto nas čaka sodelovanje in skupna izvedba novoletne turneje v smučarskih skokih za ženske. Dorekli smo standarde sodelovanja, kar se tiče tekmovanja in skupnega nastopanja, sodelovali pa bomo tudi na drugih področjih, predvsem turističnem in promocijskem. Rajko Pintar, predsednik organizacijskega komiteja: Z organizacijskega stališča smo zelo zadovoljni. Po desetletju skokov na najvišji ravni na Ljubnem je to bila za nas izjemno zahtevna naloga. Konkurenca med organizatorji je namreč zelo velika in je bilo potrebno storiti korak naprej. In to nam je uspelo. Dobili smo priznanja s strani organov FIS tako za izvedbo tekmovanja kot za pripravo skakalnice. V dveh tednih pred dogodkom in med njim je bilo angažiranih veliko prostovoljcev, za kar se vsem zahvaljujem. Zahvala gre tudi našim zvestim sponzorjem BTC, KLS, domači občini in drugim, ki so nam finančno omogočili izvedbo silvestrske turneje. Kar se samega tekmovanja tiče, lahko rečem, da smo poleg stopničk ponosni na prvo predskakalko Niko Krašovic, ki je članica našega skakalnega kluba. To nam vliva upanje, da bo tudi ona nekoč članica reprezentance. Zoran Zupančič, glavni trener ženske reprezentance: Organizatorji se na Ljubnem ob Savinji vedno izkažejo. Letos so to nove tribune in tekmovanje pod reflektorji. Pri tem ne smem pozabiti številnih prostovoljcev, brez katerih, vem, takega spektakla ne bi bilo, pohvale vsem. Na turneji je nastopilo dvanajst naših tekmovalk, šest se jih je uvrstilo naprej. Kljub temu smo kot ekipa zelo močni, kar dokazujejo stopničke tako na silvestrovo kot na prvi dan novega leta. Nika Križnar, skakalka: Iskreno povedano ne vem, kaj se je dogajalo na silvestrovo. Lahko rečem le, da sem naredila dva vrhunska skoka in dobro zaključila leto. Naslednji dan mi je manjkala sproščenost. Malce grenkega priokusa je ostalo, saj mi je le za las zmanjkalo do zlate sove. Kljub temu sem zelo vesela drugega mesta v skupnem seštevku novoletne turneje. Vabljeni tudi na spletno stran savinjske.com Ema Klinec, skakalka: Silvestrska tekma je bila stresna, vsi smo si želeli dobrih skokov, saj smo v zadnjem obdobju trdo delali, in rezultati niso zaostali. Zame je bil nastop na Ljubnem ob Savinji super izkušnja in sem s pokazanim zelo zadovoljna. Žal mi je, da tudi drugi dan nisem skočila na stopničke. Za kaj takega sta potrebna dva dobra skoka, ne le eden. Konkurenca je namreč zelo močna. Urša Bogataj, skakalka: S svojim rezultatom sem zadovoljna. Na silvestrovo sem bila ob skoku prepričana, da sem naredila napako, a mi je trener zagotovil, da je bil moj skok dober. Novoletni dan je bil zame še posebej super, uvrstila sem na stopničke, no, po tihem sem si želela zmage, le kdo si je ne želi. SILVESTRSKA TURNEJA SMUČARK SKAKALK Ljubno in Beljak sklenila partnerstvo V okviru prve silvestrske turneje za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem ob Savinji je potekal tudi sestanek z delegacijo iz Beljaka. Predsednik domačega organizacijskega komiteja Rajko Pintar in prvi mož organizacijskega odbora tekem v Beljaku Gerhard Prasser sta potrdila, da bosta omenjena kraja naslednjo silvestrsko turnejo pripravila skupaj. SKUPNE AKTIVNOSTI ŽE KMALU Dogovorili so se za skupne aktivnosti, ki se bodo začele že v naslednjih dveh, treh tednih na ravni obeh organizacijskih komitejev in lokalnih oblasti. Dolgoročnih pogodb ne bodo sklepali, načrtujejo pa daljše sodelovanje pri organizaciji tekem v ženskih skokih ob prehodu koledarskega leta. »Vsi računamo na dolgoročno sodelovanje, veliko jamstvo za to je, da sta na sestanku sodelovala tudi direktorica tekem svetovnega pokala Chika Yoshida in njen pomočnik Miran Tepeš,« je povedal Rajko Pintar. MORDA ŠE KAKŠNO DODATNO PRIZORIŠČE Gerhard Prasser je dodal, da ima Beljak podporo avstrijske krovne smučarske zveze in da bi lahko turneji v prihodnosti dodali še kakšno prizorišče. Omenja se predvsem Trbiž v Italiji. »Organizacija na Ljubnem je sijajna predvsem na podlagi dolgoletnih izkušenj. Danes smo se o tem pogovorili in se strinjali, da želimo vzpostaviti določeno raven komunikacije, ob kateri bi se vsi drug od drugega učili ter tako športno kot medijsko spravili tekmovanje na visoko raven. Kar zadeva navijače, ima Ljubno seveda veliko prednost. Pred njimi lahko zgolj snamemo kapo. V Beljaku jih bo manj, zato je Ljubno v tem pogledu naš vzor,« je še povedal Prasser. SLEDIJO INVESTICIJE V INFRASTRUKTURO Na Ljubnem bodo takoj po turneji pristopili h gradnji stalne fiksne razsvetljave. To bo prva prioriteta, naslednja pa bo dvigalo za skakalke, da jih na vrh skakalnice ne bodo več vozili s kombiji. Ljubno ima že sedaj sloves najbolj spektakularne tekme v koledarju svetovnega pokala, v prihodnje pa želijo to pozicijo še nadgraditi. Franci Kotnik Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 19 Oglasi Uspeh ne nastane sam od sebe Dober teden pred izvedbo podelitve priznanj najboljšim športnikom leta 2021 smo k besedi povabili župana Občine Luče Cirila Rosca in direktorja družbe Rihter d.o.o. Janeza Rihterja. »Nedvomno je bila prireditev Športnik leta, ki se je odvijala v novi športni dvorani v Lučah v začetku leta 2020, za nas eden prvih preizkusov, kako se lahko soočimo z izvedbo večjih prireditev, kar prej zaradi prostorske stiske ni bilo možno. Tudi zaradi dobrega sodelovanja z ekipo Ivana Milovanoviča je prireditev uspela. To je naokrog poneslo pozitivne informacije o naši novi, pomembni pridobitvi, na katero smo zelo ponosni,« je uvodoma povedal Ciril Rosc. DECENTRALIZACIJA POTREBNA NA VSEH NIVOJIH »Vsak dogodek, ki ga lahko gostimo v Lučah, je za nas zelo pomemben, pomemben pa je tudi za dolino, ki zadnje čase končno poskuša sodelovati. Projekt Športnik leta nosi sporočilo, da ukvarjanje s športom ni le trda vadba in užitek, pomeni tudi zdrav način življenja za vse generacije. Šport je lahko tudi poslanstvo, ki je edino sposobno združiti dostikrat zelo razdeljene državljane. Moje mnenje je, da je decentralizacija nje z več znanja in izkušnjami čim lažje prehajali krizna obdobja. V podjetju veliko časa in truda vlagamo v izobraževanje in usposabljanje naših sodelavcev in partnerjev, da tako lažje dosegamo cilje. Naš ključen cilj je celostno reševanje stanovanjskih potreb naših kupcev, to pomeni gradnjo na ključ vključno s projektiranjem. Vse to počnemo z najbolj naprednimi in trajnostnimi koncepti gradnje stanovanjskih objektov. Vsi naši danes grajeni objekti so skoraj nič energijski, ob vgradnji sončne elektrarne pa samozadostni ali že plus energijski,« je povedal direktor Janez Rihter. Janez Rihter (foto: osebni arhiv) Ciril Rosc (foto: Jože Miklavc) potrebna na vseh nivojih, če se hočemo skladno razvijati in se vsi počutiti čim bolj enakovredne in pripadne družbi. Eden od kamenčkov v tem mozaiku je zato tudi rotiranje omenjene prireditve, kar močno podpiram. Ja, prepričan sem, da so tokrat Nazarje kot kraj in občina poklicani, da skupaj z ekipo Športnika leta opravijo pomembno delo.« NAJBOLJ NAPREDNI IN TRAJNOSTNI KONCEPTI GRADNJE V podjetju Rihter so lani obeleževali 30-letnico delovanja: »Ponosni smo, da smo uspeli uspešno prebroditi vsa težavna obdobja, ki so se pojavila tako zaradi rasti podjetja kot zaradi gospodarskih kriz. Iz vsake situacije smo se poskušali kar največ naučiti, da bi tako v prihod- ŠPORT, DELO IN PODJETNIŠTVO V MNOGOČEM POVEZANI »Za doseganje teh ciljev v podjetju veliko stavimo na znanje in izkušnje naših sodelavcev. Poštenost, zaupanje, pripadnost, sodelovanje in timski duh so pomembne vrednote tako posameznika kot podjetja in so ključna vez in »lepilo«, ki povezuje sodelavce za dosego skupnih ciljev. Če že nismo aktivni športniki, smo rekreativci in predvsem privrženci ter navijači, ko uspešni slovenski športniki, in še posebej športniki iz doline, posegajo po vrhunskih rezultatih. Šport, delo in podjetništvo so namreč v mnogočem povezani. Uspeh, tako športni kot podjetniški, ne nastane sam od sebe. Potrebnega je veliko truda in odrekanja, marsikdaj tudi pomembnih življenjskih stvari.« ZAHVALA VSEM, KI SI NAMESTO ZASE VZAMEJO ČAS ZA SKUPNOST »V projektu Športnik leta namenjamo denarna sredstva, kot verjetno večina ostalih sponzorjev. Kot pravi stari rek, da denar ni vse, verjamem, da tudi v tem projektu ni nič drugače. Pri podobnih dogodkih, v društvih in dobrodelnih organizacijah ključno vlogo vedno odigrajo posamezniki. Brez njih se tisto nekaj preprosto ne bi zgodilo. Zato zahvala vsem dobrim ljudem, ki si namesto zase vzamejo čas za skupnost in na kakršen koli način pomagajo pisati uspešne zgodbe,« je zaključil Janez Rihter. Jože Miklavc Šport NOVOLETNA TURNEJA V SMUČARSKIH SKOKIH Timiju Zajcu se je pridružil Žak Mogel Zmagovalec uvodne tekme jubilejne 70. novoletne turneje v Oberstdorfu in tudi druge v Garmisch-Partenkirchnu je bil Japonec Rjoju Kobajaši. Od slovenskih skakalcev se je najbolje odrezal Lovro Kos s tretjim in šestim mestom. Član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC Timi Zajc se v Oberstdorfu ni prebil skozi kvalifikacije, na drugi tekmi pa je zasedel deveto mesto, a je po prvem skoku kazalo še precej bolje. NAPAKA ZAJCA STALA UVRSTITVE NA STOPNIČKE Po dobrih skokih na treningu prve tekme turneje ponesrečen skok v kvalifikacijah Zajcu ni vzel samozavesti za drugo tekmo. Po prvi seriji je bil na odličnem četrtem mestu, v drugi pa je s slabšim skokom uvrstitev nekoliko pokvaril. Kljub temu je bil vesel devetega mesta. Kot je povedal po tekmi, ga je večja napaka v drugi seriji stala boljše uvrstitve. VELIKA PRILOŽNOST ZA MOGLA V drugem delu novoletne turneje se je skakalcem pridružil Zajčev klubski kolega Žak Mogel, ki je zamenjal Ceneta Prevca. V kvalifikacijah za torkovo tekmo v Innsbrucku je Zajc zasedel 14. mesto, Mogel je bil 41. Tekma je zaradi vetra odpadla in je bila prestavljena v Bischofshofen. Štefka Sem SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU Tina Robnik po poškodbi brez točk 2. DRŽAVNO TURNOSMUČARSKO PRVENSTVO V SPRINTU Špela Zupan državna podprvakinja V nedeljo, 19. decembra, je na Golteh na progi Blatnik potekalo 2. državno turnosmučarsko prvenstvo v sprintu. Absolutna zmagovalca in državna prvaka sta postala Karmen Klančnik Pobežin in Tine Habjan, med najboljše pa sta se uvrstila tudi Mozirjana Špela Zupan, ki je osvojila 2. mesto v ženski konkurenci, in Tilen Potočnik, ki je bil tretji med člani. DAN TURNEGA SMUČANJA NA GOLTEH Na dan turnega smučanja na Golteh je Turnosmučarski klub LiMa organiziral prvenstvo v sprintu, najmlajši disciplini, ki postaja vse bolj priljubljena med gledalci, saj lahko celotno traso spremljajo z enega mesta. Kot so zapisali na spletnem portalu Turni.si, so se organizatorji izkazali z odlično izvedbo, proga je bila zgledno pripravljena, družba tekmovalcev sproščena, v idiličnem sončnem vremenu pa je vsak tekmovalec v boju s traso in samim sabo pokazal, kaj zmore. NAPETO TEKMOVANJE NAVDUŠILO GLEDALCE Najboljših šest je moralo na progo štirikrat, najprej posamično, nato pa v skupinah četrtfinala, polfinala in nazadnje finala. Z napetostjo tekmovanja je raslo tudi število navijačev ob progi, naključni gledalci pa so lahko navijali kar med vožnjo s sedežnico nad progo. Absolutna zmagovalca in državna prvaka sta postala Karmen Klančnik Pobežin in Tine Habjan, med najboljšimi pa sta bila tudi Tilen Potočnik in Špela Zupan iz Mozirja. Zupanova je bila druga tudi na nedavni tekmi v vzponu na Zelenico nad mejnim prehodom Ljubelj. Špela Zupan je osvojila 2. mesto v ženski konkurenci. (Foto: Ivo Avberšek – Hans) ZAKLJUČNA TEKMA SEZONE 13. MARCA NAD OKREŠLJEM Tekme državnega pokala v turnem smučanju se bodo letos zvrstile še na Jezerskem, v Mariboru, Završnici in na Zelenici, zaključna tekma pa bo 13. marca nad Okrešljem, ko bo potekalo državno prvenstvo v dvojicah v sklopu tradicionalnega memoriala celjskih gorskih reševalcev. Sprint je ena najbolj atraktivnih disciplin, tako za tekmovalce kot za gledalce, zato ni presenetljivo, da bo ena izmed treh disciplin na olimpijskih igrah Milano-Cortina leta 2026, ko bo turno smučanje debitiralo še s posamično in štafetno preizkušnjo. Tatiana Golob Zadnji torek v preteklem letu so se na veleslalomski tekmi v Lienzu pomerile alpske smučarke. Med njimi je bila tudi Tina Robnik, ki je dobila zeleno luč za nastop s strani zdravnikov. Pred tem si je namreč izpahnila ramo in zato izpustila dve tekmi. Na prvem nastopu po poškodbi je zaostala za trideseterico in se ni uvrstila med dobitnice točk. Štefka Sem Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Sproščena družba udeležencev tekme (foto: Ivo Avberšek – Hans) Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 21 Organizacije, Zahvale, Kronika VARSTVENO DELOVNI CENTER SAŠA V mislih si, besedah naših, še v sanjah si. A tebe več ni. In v srcu boli, zelo boli. Položili temeljni kamen za novo bivalno enoto Varstveno delovni center (VDC) Saša bo v Velenju dobil novo bivalno enoto, ki so jo varovanci poimenovali Živa. Gradnja se je začela s položitvijo temeljnega kamna sredi decembra. To simbolno dejanje so opravili minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj, direktorica VDC Saša Darja Fišer in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. OSEM SOB, NAMENJENIH DVANAJSTIM UPORABNIKOM Zgradba, ki bo zgrajena v letu 2022, bo imela 800 kvadratnih metrov uporabnih površin, v njej bo osem sob, namenjenih dvanajstim uporabnikom, in vsi potrebni spremljevalni prostori. Zasnovana je v treh etažah. Skupna vrednost investicije znaša 1,3 milijona evrov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo prispevalo 800 tisoč evrov. LOKACIJA ZANIMIVA TUDI ZA ZGORNJESAVINJČANE Gre za tretjo pomembno investicijo v času, ko VDC Saša vodi Darja Fišer. Predlani so dnevno enoto Vrba iz Nazarij preselili v nove prostore v Mozirje in tam vzpostavili prvo bivalno enoto. Fišerjeva k prijavam za bivanje v novi bivalni enoti v Velenju spodbuja tudi upravičence iz Zgornje Savinjske doline, saj bodo lahko tudi po selitvi ostali sorazmerno blizu svojega domačega kraja. TG ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Zofije MAROVT 1927 – 2021 Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovane svete maše in sveče. Hvala kaplanu g. Hrastniku za opravljen obred, g. Čretniku in vnuku Mihu za govor, pevcem skupine Oljka in pevki Petri za zapete pesmi, pogrebni službi Morana, g. Podrižniku, praporščakom in vsem, ki ste se od drage mame poslovili na njeni zadnji poti. Hvala zdravnici dr. Fürst in zdravstvenemu osebju za dolgoletno zdravljenje. Hvala nečakinji Faniki za vso pomoč. Sin Jože in hči Zofija z družinama IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • Temeljni kamen so položili (z leve) velenjski župan Peter Dermol, minister za delo Janez Cigler Kralj in direktorica VDC Saša Darja Fišer. (Foto: arhiv VDC Saša) ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE Solidarnostni dodatek upokojencem prihodnji petek Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo upokojencem na podlagi določb PKP 10 prihodnji petek, 14. januarja, izplačal solidarnostni dodatek. Le-ta je določen v treh višinah: - za tiste, ki prejemajo pokojnino oziroma invalidsko nadomestilo v višini do 523 evrov, znaša 300 evrov, - tistim, ki prejemajo pokojnino v višini med 523,01 in 628 evrov, bo solidarnostni dodatek izplačan v 22 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 višini 230 evrov, - tistim, ki prejemajo pokojnino oziroma invalidsko nadomestilo v višini med 628,01 in 732 evrov, pa bo solidarnostni dodatek izplačan v višini 130 evrov. Kdor ima pokojnino višjo od 732 evrov, dodatka ne dobi. Pri določitvi višine solidarnostnega dodatka za upokojence se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila iz lanskega decembra. KF VLOMILEC ODNESEL ORODJE Tirosek: 30. decembra so policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo v Tiroseku. Storilec je v popoldanskem času z orodjem na vzvod vlomil skozi zaklenjena dvokrilna garažna vrata, vstopil v notranjost in jo pregledal. Ukradel je polnilko za meso, mesoreznico in dve rezalni plošči za mesoreznico. • NESREČA NA SMUČANJU Golte: 2. januarja ob 13.33 sta na smučišču na Golteh trčila smučarja, pri čemer se je eden od njiju poškodoval. Reševalci na smučišču so poškodovanca oskrbeli in predali reševalcem HNMP iz Maribora. Posadka s helikopterjem Slovenske vojske z dežurno ekipo HNMP na krovu je poškodovanca prepeljala v bolnišnico. • PIJAN VOZIL NEREGISTRIRAN AVTO Mozirje: 3. januarja okoli polnoči so policisti na območju Mozirja obravnavali voznika osebnega vozila, ki je vozil pod vplivom alkohola. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,63 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Vozilo, ki ga je vozil, je bilo neregistrirano, na njem pa je imel nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu vozilu. Zoper voznika so podali obdolžilni predlog. Zahvale, Oglasi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi oče, ata, brat, tast in stric Franca ZVIRA (11. 4. 1931 - 29. 12. 2021) Cvetko ZAGORC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denarne prispevke in svete maše. Zahvala internemu oddelku splošne bolnišnice Topolšica, pogrebni službi Morana, župniku patru Tomažu za lepo opravljen obred, gospe Nataši za ganljiv govor, gasilcem ter pevcem za lepo zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovane svete maše, sveče, cvetje in darove. Hvala, ker ste ga na njegovo zadnjo pot pospremili v tako velikem številu. Hvala gospodu kaplanu Ivanu Hrastniku, pogrebni službi Morana in pevcem kvarteta Oljka za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala gasilcem in praporščakom ter govornikoma g. Lenku in g. Grudniku za ganljive besede slovesa. Iskrena zahvala negovalkama ga. Ireni in ga. Minki, dr. Leskovšku in sestri Marti, patronažnim sestram Staši, Mileni in Maji, ki ste mu lajšali njegove bolečine. Hvala družini Rojšek za vso pomoč. Vsem še enkrat hvala za vse. Žalujoči vsi njegovi Žalujoči vsi njegovi iz Nazarij Utrgal bom cvet, na grob ga položil in tiho potožil, da joče srce. Prišla bo pomlad, na delo vabila, a tebe, dragi ata, ne bo več zbudila. Z nami bo jokala in tvoje ime šepetala. ZAHVALA ob izgubi dragega Martina POLAKA Lokinčevega Tina Ob boleči izgubi našega ata Tina se zahvaljujemo za vse tolažilne besede, besede sožalja, za darovane sveče in svete maše. Hvala p. Tomažu za darovano pogrebno sveto mašo, pogrebni službi Morana, gasilcem, praporščakom, Katji za prebrane besede slovesa in Gašperju za odigrano melodijo. Hvala vsem in vsakemu posebej, da ste se prišli na dan slovesa poklonit njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 23 Za razvedrilo ŽELEZNICA NI VSEM BLIZU Bilo je v Velenju, ob praznovanju 130-letnice savinjske železniške proge. »Ja, punci (beri županji), kje pa imata vaše župane?« je žalski župan Janko Kos pobaral županjo občine Solčava Katarino Prelesnik (v sredini) in županjo občine Rečica ob Savinji Ano Rebernik. Ana (včasih tudi Nuša) je kar miže odgovorila: »Enega za seme (mislila je ljubenskega župana Franja Naraločnika) imava, a on se zdaj, ko ima svetniški sij, zanima bolj za Velenjčanke.« JM LJUBNO PRVAK V PRVI LIGI Pred silvestrsko-novoletno smučarsko skakalno atrakcijo na Ljubnem ob Savinji je prvi mož organizacijske ekipe Rajko Pintar za nacionalno televizijo predstavil gostiteljski kraj. Med drugim je dejal, da so idejo pilili več kot šest let, zdaj pa so dokazali, da so v prvi ligi smučarskih skokov za ženske res prvi na svetu. Najprej Ljubno, potem pa dolgo nič. Tako se na najboljši način uresničuje razvojni koncept gostoljubnega Ljubnega, ki ga je začela županja Anka Rakun, zvesto pa mu sledi sedanji župan Franjo Naraločnik. JM KJE JE (BIL) PREDSEDNIK? Skakalni vikend pod Rajhovko na Ljubnem je minil brez fizične prisotnosti predsednika domačega smučarsko-skakalnega kluba Alojza Murka. Vedno dobro razpoloženi predsednik se je javil preko družbenega omrežja, ki ga uporablja tudi predsednik vlade, in širši javnosti sporočil: »Lojz ma vas rad!« Kako se že v današnjem času reče, če te ni na šiht? Karantena? Izolacija? Zapora? Osamitev? Ni važno, važno je, da bo čim prej nazaj. MŠ 24 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 Križanka, Obvestila KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 2. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Torek, 11. januar Sreda, 12. januar Četrtek, 13. januar ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Drobcena Gerta ob 17.00. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Zimski dremež ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: O mišku, ki ni imel sani ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Rokavička Spoštovanim bralkam in bralcem Savinjskih novic priporočamo, da zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 pri organizatorjih dogodkov predhodno preverijo, če je prišlo do morebitnih sprememb. Uredništvo ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ SKI BOARD SERVIS TEVČ Novo – popravilo pancerjev – klipsne nove, širjenje pancerjev in tudi druge obutve. Prodaja nove in stare smučarske opreme. Možna menjava staro za staro. Brusim tudi nože. tel. št. 041/529-063. Vinko Tevč, Prihova 51, Nazarje. ŽIVALI – PRODAM Prodamo prašiče domače vzreje različnih tež, ugodno, možna dostava, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam bikca simentalca, starega 4 mesece; gsm 031/801-430. Prodam prašiča za zakol domače reje; gsm 031/729-933. Prodam bikca limuzin, starega 10 dni; gsm 041/306-863. Telico simentalko, brejo 8 mesecev, prodam; gsm 051/364-174. 26 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 Prodam telico sr-lim, brejo 8 mesecev, in bika lim-sr, 8 mesecev; gsm 031/855-186. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. NEPREMIČNINE Travnik 4,7 ha oddam v najem na Rečici ob Savinji; gsm 041/637526. Oglasi Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022 27 28 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2022