St. 34. Poitflo tekoči račun it 24. V Gorici, due 20. jnlija 1921. Pomumou itev. — 2t ttotink. Letnik IV. G0RISK1 STR1Z1 zhaja T Gorici Tsako iredo opoldne do preklica, Velja za celo leto 12 L, mesedno 1 L, za Ino- zemstvo 20 lir. Na naročila brez doposlane naročnine se ne bomo ozirali. Posamezne Sterilke ¦tanejo t mzprodaji 20 stotink. Uredniltro: ulica Vetturini 9; uprava: ulica Vetturini 9. — — — Rokopisi se ne yracajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi, katere je treba vnaprej plačati se računajo po dogoToru. — Izdaja konsorcij .Gorifike Straie*. OdgoTorni ureduik: Franc NoTak Tiska: „Narodna Tiskarna" t Gorici, ulica Vetturini Iter. 9. — — — — — __ __ — — __ Zadružni kapitalizem. i V nuscin narodu so redko seiani ka- piuilisti. AH ljudstvo se ni moglo še ponclnoma utresti kapitalističnega duha kljub tako razviti zadružni organizaciji, ki iina nameii vzgc-iiti nesebično in v brat- ski Ijiibczni živccc ljudstvo. 1. V nasih krajih -pa se opaža nov po- iav zlorabc zadružncga imena. Vsta- navljajo se v naših deloma ali docela po- rušenih vaseh stavbinske zadruge. — Iri—30 premožnciših in zmo/.ne.iših stav- binskili dcUivccv so zdru/.i v zadrugo. . kjer vplača vsak tisoe lir članarine in iamstvo s trikratnim zneskom. Ker je bila ponudba dela obilna in in bik) to zcio oniejeno stcvilo delavcev kos svoji nalogi. tedaj so bi!i , zadrusarji- primorani jeinati šc druse delavcc. ak-> so Iioteli izvršiti prevzcta dela. - Toda teh delavcev niso spreieli vec met! clane, dasi so bili voiini podvrečl se vsein za- družnim pravilom. Število članov ie ostalo zaprto, da sc satno ti dele vedno rastoči čisti dobičck. Vsi drugi so izklju- ceiii. Pver je dela veliko in so naši ljudje toliko zavcdni, da podpiraio raic domači- na kot tuje tvrdke. tcdaj sc ie tern večji dobiček vsipal v žepe. »zadrugariev«, s čini veejini aoaratom delavcev so razpo- lagali. — Tako ni nič čudnega, da se je marsikateri »zadrugar« rešil dolgov. sc- Jaj pa kupnjejo zemljišča in nalagaio prc- ostali denar v banke in druge denarnc zavode ter se tako iz nekdanjeea nema- niča r.relevljajo v kaoitalista. Sai je nek iak zaumgar jasno izpovedal: mi si mo- r;iiiiD sedaj napraviti denar. da bomo ži- veli. ko ne bo več dela. 2. V stavbinskih zadrngah so z mali- nii izjeinami saini stavbinski delavci. Kai so bili ti prcd vojno? Delavci kot drugi. In uikrat so se dvigali proti kapitaiizmn in nui napovedali boj na no/.. A dancs?. Isti delavci so izključili delavce iieciane od čistega dobička, ter ga skrivaio v last- ne žcpc. Ali je to toli livalisana dclavska solidarnost, je li to soeijalistično ali ko- iministično? In v tell stavbinskih zadru- gab so povečini prejsnji socijalisti ozlr. konumisti. — Zakaj ne uravnaio svojega razmerja do delavcev ncclanov po svoji teoriji, po svojem nauku? Socijalna pravičnost zahteva. da so vsi vdcležcnci dcla tudi sodeležni čiste- ga dobička. — Vsak, tudi delavec najnlž- ie kategorije, pripomore zadrugi do do- bička. zakaj tedaj naj bi bil izkliueen od njega? Načelo pravičnosti si inora prido- biti tudi v praktičnem živlieniu svojk> ve- Ijavo. __________ ~^^_^mmm^„ 3. Pomisliti pa moramo nadalie: s či- gavim kapitalom kuiejo stavbinske zadru- ne eisti dobtček? Ali ni to ves imetek naj- bolj udarjenih vojnih oskodovancev, ki so leta in lcta prebili v vojni in begunstvu, seclaj pa prebivajo v razpadajočih bara- kaii. ¦¦- Vojna furija jim je vničila dom In polje. ki jim ni nekaj let prineslo niti ficka kor isti. — Sedaj pa so dali vso svojo voj- no odškouino in celo premoženie na raz- polago zadrugam. — Ali je teda.i pravič- no, da naloži vojni oškodovanec. ki je vse izgubil, še svoj denar in posestvo kot inr- tev kapital zadrugi. in ki bo iz tega mrli- ča vzbujala novo življenje čistega dt)bič- ka? Ne, to ne sine biti: to ne odjiovarja našemu socijalneinu naziranju. -- Pravica za vse. tudi za vojnega oškodovanca, ki naj bo po moči svojesa kapitala sodele- žen ciste«:a dohodkai stavbinskih za- drus:. — To zahteva socijalna pravičnost do delavca nečlana in vojnega odškodovan- ca. — Vodstva stavbinskih zadrug naj premišljujejo in uravnajo svoje poslcvanjc tako, da nc bo nihče zaipostavljen aii izključen pri čistcin dobičku. — Mi smo proti vsakemu kapitalizmu, ker kuje dobičke iz liudske nesreče, nave- ščamo pa tudi odločen boj kapitalizmu stavbinskih zadrujj. Iz vsega tega sledi: Prvič, zadružni delež je previsok, znižati se mora na največ L 100, tako da bo mogoče vsakemu. tudi res proletarcu udeležiti se te zadruge. ; Zadruge ne smejo nikakor ovirati \ pristop novim članom in ne smejo zapo- ' slovati delavcev — nečlanov. Vsi dclavcl morajo biti obenein tudi člani iste za- druge. Zadruge z visokimi dcleži in zapr- tim številom članov je akeüska družba ali pa podjetniški konsorcij — nikakor pa nc zadriitfa. ki je na socialnem in soii- darnem duhu. ' C^ Priobčujemo ta članek ne iz nasprot- stva proti stavbenim zadrugam namreč zato, ker bi hoteli in želimo. da se te za- druge reorganizirajo. da postaneio v res- nici prave zadruge in ne vec ali manj kapitalistična podjetja. Nasa skrb je, da damo kolikor mogo- če več kruha, več dela in človeški položaj našim delavskim množicam. Zastopniki teh zadrug, kakor iz Ko- zanc, Pevme itd. so bili pri tajniku »Qo- riške zveze« in vložili protest proti na- padom, ki so se vršili proti stavbenim za- drugam od strani nekega gospoda, ki so ga stavbene zadruge smatrale kot za- stopnika»Ooriške zvjze«. »Qoriska zvc- za« ni bila na sestanku zadrug vojnih o- škodovancev zastopana — napadi proti stavbenim zadrugam nimaio z »Goriško zvezo« ničesar opraviti. »Goriška zveza« samo želi, da se te stavbene zadruge reorganizirajo in prl- stopijo kot članice k omenienemu zavodu, ker je to v interesu stavbeirih zadrug sa- mih. »Goriška zveza« je edini večii zavod sovenskih zadrug na Goriskem. ARKADÜ AYERCENKO: Izvestno mesto« Sinatra se za dokaz slabega okusa, Disati o zasebiiem življenju Uudi, ki še žive in srečno eksistujejo na tern božiem svetu. Isto more veljati tudi glede mest. Xelo nerad bi torej postavil v nc- ugodno luč ono nevcliko mestece. o ka- terciu nanieravam pisati. Zlasti zato, ker ie se živo. zdravo in ker ga bo bolelo, ko bo čitalo o sebi take reči. Iz tega vzroka mislim. da bo najlen- šj. ce njegovega imena ne izdam. Prebi- vaici uganeio itak sami, da se govori o njih mestu in se bodo sramovali. Ce pa sc bodo čutili zadete prcbivalci drugih mest, ki iih nisem imcl na misli. me to nikakor ne spravi v zadrego. Makari! Vsakdo vc. kje ga žuli čevelj. V onem mestu. o katerem hocem pl- sati in čegar imena ne povem niji m vein za kakšen kolač. mi je bi!o treba pre/.iveti' vsega skupaj en dan. Ko sem se nui približeval. sem v>pra- šal leno svojega soseda v železniškem vozu: 'Kaj je v resnici na tern mestu r< >Gr^o mes-icce ... Moglo bi biti leuo in zanimivo. toda mestni svet ie naredil iz njega ... vrag ve, kaj...« »In zaka:?« Minister Raineri v Tolminu. Minister Raineri je bil dne 11. t. m. tudi v Tolminu: k sprejemu je bil vabljen g. Anton Mikuz. župan pri Sv. Luciji, žu- pan. Podreka iz Vole in č, g. dekan Rojc. Vsi drugi so bili uradniki. Mons. dekan Rojec je izročil ministru spomenico za vpostavitev cerkva, zvo- nov in dr. Župan Mikuž je prečital in vro- čil dve spomenici. Prvo v imenu okr. cestnega odbora toliuinskega "za vposta- vitev porusenih cest in zaposlenje deiav- cev. drugo pa kakor sledi ob kratkem: Naša dežela, ozir. naš okraj se je s!- cer vže opetovano obrnil z raznimi spo- menicami in prošnjami v raznih nujnih in važnih zadevah na generalni civilni ko- misarijat in visoko vlado. a žal do danes nismo prejeli še nobenega odgovora. 1. Velikega gospodarskega pomena za naš okraj in deželo je izmeniava av- stro-ogrskega denarja, kateri iz raznih vzrokov še ni bil izmenjan. Nekateri ima- jo še velike svote takega denarja in Je izinenjava za nje zadeva gospodarskega obstanka. Dokazano je bilo, da večina prizade- tih niso zamogli priti do izmeniave v do- ločenem času, ker je bil rok iste prekra- tek in tudi razglasitev v tako kratkem času v naših hribih nemogoča. Ljudstvo, katsro je trpelo vsled voj- ne grozote vclikanske skodo in zgube v vseh kmetijskih panogah. ne more zgu- biti vse svoje inictje v denarju, ki znaša več milijonov kron. 2. Silno važno je tudi vprašanje Iz- plačevanja vojne odškodnine na premič- ninah. Glede i)ohistva, katero je ubogo ljud- stvo izgubilo, se godi velika krivica. Po- hištvo je C2njcno po predvojnih cenah v kronali, a prernnogi vojni oškodovanci nc prejmejo za vso svrojo ogromno škodo nl- ti toliko lir, kolikor je v cenitvi kron. Po sedanjili visokih cenah si zamore kupiti za vso prejeto odškodnino po- histva, koinaj cno posteljo in za odškou- nino polnega hleva živine. koinaj telico. Ljudstvo ima izredno veliko stro- škov, poti, truda in sitnosti, predno pride pri banki do kakega predujma vojne ško- de premičnin. Ali bi ne bilo cdnostavneise in za ljudstvo neizmerne koristi, ako bi preduj- me dajala država samo potom davčnih uradov in to brezobrestno. ker vojni o- skodovanci imajo pravico do polne od- škodnine že v trenntkii razdeianja oziro- ma pc škodo van ja. 3. Iztirjevanje davkov izza vojnih let 1915 do 1919 je tudi kriviČMio. Večina po- sotnikov uikajšnjega okraja ie moralo zapustiti vsled vojne svoja posestva in nrodati po sramoini ceni vso svoio /ivino in iti v begunstvo. V vseh teh lctih niso iineli nikakih dohodkov iz svojih posestev in vendar jih \iada tirja sedaj davke za vsa ta leta nazaj. Dokler ni izplačana nopolna odškod- nina in so si kmetje zopet vpostavili vsa svoja noslopja, si nakupili prejšnjo število govede in očistili opustošeno zemliiščc. bi viada nc smela tirjati davkov. " 4. Omeniti morain tudi pomaujkanje dobrodelnih zavodov, V prvi vrsti sirotiš- nice in hirahiice, ker vsakemu okraju je vojna zäpustila nebroj sirot in občinskih r^vežev. 5. Nujno je tudi imenovanje okrajnih zdravnikov vsaj za vsak sodni okraj, ker stevilo bolnikov je zelo naraslo. vsled prestanega vojnega trpljenja. 6. Prej ko prej in z uspehom naj se ukrene potrebno za povzdigo živinoreje, katera jc cvetela pred vojno v nasih hribih. Brez tc naše ljudstvo ne more živeti in ne napredovati, ker ie živinoreja vir dohodkov in blagostanja naših kmetov. 7. Upostavi naj se takoi okrajne dre- vesnicc za gozdna in sadna drevesca. ker nam je vojska končaia vse sadovnja- ke in gozde in zadnjc tudi neusmiljena sckira. Vaso Ekscelenco prosim. naj blago- voli splošno delovati na to. da visoka vla- da našemu nesrečnemu Ijudstvu takoj In v vseh zadevah pomaga, da se bode mo- glo dvigniti iz vojnega stanja, katero za- nje še vedno traja, v dobo mini in gospo- darskega delovanja in napredka. Zveza slow, županstev ministru Rainerm Ob priliKi, ko se ie mudil minister Raineri v Gorici, mu je izročila »Zveza slov. županste\ < s;pomenico s sledečimi točkami: 1. Konkordati se ne sklepajo s po- trebno hitrostjo tako, da ljudstvo ne mo- re vedeti, s koliko odškonino nai računa. \ 2. Ccnitve napravljene od sodnijskih izvedencev. ki nc poznajo italiianščine, se vračajo strankam z nalogom. da jim priložijo italijanski prevod: to pa priza- deva obilo stroškov in zavlačuie sc tudi vzpostavitveno delo. Da se opQmore te- mu nedostatku, gre namrcč za deset tisoc Sosed sc je prebrisano nasmehnil- 'PiMUi so pokradli«. Kdo?« »No, členi mestnega sveta. In prvl tat je — mestni župan... Takega tatu. kakoršen je njih mestni župan. svet še ni izplodil! Ne Ie, da je pokradel vse de- nar je iz blagajne, tudi blagajno je razlo- mil na drobne kose in si jih odnesel tio- mov«. ^ '. Ifia »A čemu je potem njih policiia?« >Njih policiia? Ha. ha. ha!... Njih policija! V tern mestu jc takšna policija, da izžema nagradc iz živih in inrtvih .. .< >No, celo iz mrtvih?*« sem se zasme- ial neverjetno. ! »Pri moji veri! Sorodniki se ipriprav- 1 ljajo rajnika pokopati. Takoi jih zgrabi [ policija za ovratnik: »Stoite. kam pa? — Pokopat? In dovoljenje oddelka za tr- govino in rokodclstvo imate?« — »Ne«. >No, vidite. — Dajte deset rubliev na za- I baviščni davek — pa ga vlecite kamor vani drago!« In plačajo. »No, zdi se mi. vi vendar prevec....« Ne, nič preveč! Nič preveč.,. 2i- dom so vzeli žc vse, kar jim ie bilo Ie možno vzeti. Zdaj pa so začeli loviti §e Ruse. Zgrabijo človeka: »Ti si zid?« — »Ne, nisem žid«. — »Da. si žid!« — »Ko- liko?^ — Deset«. — »Tu imaš. a zadavi se!« -~ In konec je besedi«. »Toda kako morejo ob takem rcdu prebivalci obstajati?« Zopet se mi je prebrisano nasmehnil. »Prebivalci? Saj boste vi sami vl- deli«. ** '% V tern hi;pu je zavozil vlak do meste- ca, Cegar imena trdovratno nočem izdatl ... Ker nisem imel s seboi skorai nič prt- ljage, sem se odloCil, da grem do naj- bližnje gostilnc peš. Vzel sem torej svojo ročno trobico in šel. II. Pred mano je koračil človek skrom- nc vnanjosti in se energično razgovarial z žensko v robcu. »Tak govori vendar pamctno — ko- liko hočeš?« »No, dvajset rubljev. Ali si slep, kali? Cisto zlato«. >Kaj potem. čc je čisto? Ti si jo itak ukradla — ceno si prišla do nie! Pri sebi imam Ie deset rubljev —,Jiočeš. da ti dam deset rubliev?« Približal sem se njima. »Tukaile gospoda vprasava.« — je dcjal priprosti možic. — »Ali se sploh sine toliko zahtevati za ukradeno stvar?« Ženska me jc s pogledom smnljivo ošinila in skrila pod robec zlato uro. Priprosti možic pa se je prijateljsko okrcnil k meni in posepeta4: >>Neumna žunska! Toda nerad bi to stvarico izpustil... Ura je med brati vredna dvesto rubljev, a baba hoce imeti zanjo dvajset. Meni pa manika de- setka.... Eh, škoda!« In naglas ie rekel ženski: »Torej ne daš za deset? — Pa pojdi k vragu!'< Zamahiiil je z roko in odšel. Jaz pa, ki sem osta! :.am z žen.^ko. sen^ s^ že odločil, da ku.">im censno uro. »Veste kaj, gospa,« — sem rekel — »če je ta ura res vaša in čč se vam zdi. da jo lehko daste za to ceno...« Iz žepa sem vzel denarnico... Neki človek, po zunanjosti hišnik, se je nama Intro bližal, mahal jc z rokaml in krical: »Stojte! Pocaka'ite, gospod... Go-I tovo ste tuiec?« j >Tujec,« sem pritrdil sramežljivo. ' »To je videti. Oh. ti, stara coprnica! Izgini, sicer te spremim na policij'o! No, je to sleparija! Bog mi grehe odnusti!« Stara, ženščina se ie zavila v robec in prestrašena zbežala. a moi novl znanec me ie sočutno r.trledoval ter dejal: »Eh, vi! To bi se bili opekli, če bi bili kupili uro! Saj ie iz medi«. »Toda kako to, da jo je oni človek sam hotel kupiti?« (Dalie prih.) slučajev, prosimo,- da se sprejmejo ipri fi- nančnem ravnatejjstvu ter pri tehničnem oddelku slovenščine zmožni uradniki tn tehniki. ki bodo zmožni bolje tolmačiti goriomcnjene cenitve in to v veliko ko- rist Ijudstva. 3. Prsdujmi na zemljišča se sploh ne izplačujejo, ali pa se izplačujejo v tako majlini ineri, da se ne more imeti od tega nikaka korist, posebno še če se tiče vino- gradov. 4. Tako sc tudi ne izplačujejo preduj- tni za pohištvo in kmetijske ootrebščine, ki jili to ubogo ljudstvo danes tako nujno rabi. 5. V OORICI, v ulici MORELLI Je urad, ki ima pravico, da skle;oa konkor- date za pohištvo do 3000 lir. ter izplačuje 80% v pogodbi določenega zneska, Ta urad ponuja Ijudstvu. kv že samo neznat- no csni, zneske pod takimi pogoji, od ka- terih ne more imeti prebivälstvo nobenih ugodnosti. 6. Tehnični oddelek je izvršil popra- vo hiš. ki so obilno prekašale troške ce- nihiih operatov. Ob sklepu konkordata se ne bodo dobili niti stroški za izvede- niško mnenie. Kdo naj ;plača razliko, če ^e poscbni tehnični oddelek do danes oblju- boval temu ljudstvu, da se niegove hiSe vzpostavijo izključno na državne stro- ške? Prosi se torej na vse to, da se dajo natančna pojasnila, te~r da se zaukaže teh- ničncmu oddelku, da mora takoi izdati iz- kaze o troških z opombo. ali in v koliko bode moral posameznik prispcvati v kritje skupnega zneska. 7. Regulacijski načrti občin se še nf- so odobrili od strani kompetentnih oblasti in baš to povzroča zavlačevanie obnovlt- venili del, ki so danes tako nujiia. Prosi se torej, da se dajo tozadevni nalogi, ter da se dolocijo zemljišea, ki se morajo raz- Iastiti. b. Financiranje Zadrug voinili oško- dovancev« gre prav počasi. tako, da se ne pride do izplačila drugega in tretjega obroka. Ce se hoče videti uspešno delo- vanje zadrug, je v prvi vrsti potrebno, da se toeno financirajo in to bo v izpodbudo in bo privabilo v Zadruge tudi one, ki do- slei še niso clani. 9. Do kedaj so bodo morale plaeevati 3 °->tne obresti na prcdujme? 10. Od 1. februarja 1921 naprej ni znano. v koliko se je zvišal odstotek prcdvojne in sedan je vrednosti. kajti do 31. januarja t. 1. sc je zvišala predvoina cena za 500?* ? 11. Prejšnje oblasti so obljnbile, da sc ne bo terjalo od Ijudstva plačilo za semc- fia in krnetijske potrebščinc. danes se pa zahreva plačilo! 12. Prosi se, da se opusti izterjanjc davkov od zemliišč, ki so po vojni poško- dovana. dokler no nostanejo ta zopet pro- duktivna. 13. Nazadnje naj se opusti tudi da- vok na vino, dokler se popolnoma ne ob- nove vinogradi. vničeni po vojni. Podpisi. Delovanje nasih poslancev v Rimu. Slovesne obljube ministerskeea pred- sednika. Due 11. t. in. je bil poslanec Seek sprejet od tninistrskega predsednika Bo- nomija, katercmu je predložil svoje prl- tožbe in zahteve. Ministrski predsednik se je zelo zanl- mal za posla-ncevo izvajanje o potrebi izmenjave denarja. Obljubil je tudi. da se eintprej otvo- rijo sole v Istri. Na pritožbo poslanca Ščska. da se držijo aretiranci po mesece in mesece v zaporih. ne da bi se zaslisali. je ministr- ski predsednik z gotovostjo obljubil, da bo dal takoj ukaz, naj se nemudoma za- slBijo vsi, ki jece v kaznilnicah. Kar se končno tiče zahteve po obno- vi naših porušenih krajev. je ministrski nredsednik obljubil, da v kratkem pošlje svojega zastopnika. da si ogleda na lieu mesta naše porušene kraje, da se tako pospeši delo obnove. Dopisi. Kralj Peter je obhajal god: roj. je bil 29. junija 1844. v Belgradu, in je živel Ic nialo časa v domovini. Yes čas vladanja dinastijc Obrenoviecv, je preživel Peter v tujini in sicer v Franciji. Dovršil je vo- jaškc sole, bil tudi v francosi vojski. Yes čas prognanstva stare dinastije so viadali v Srbiji Obrenoviei. Knez Mi- hajlo jc delal na osvobojenie celega srbskega naroda tudi v sporazumu z Bo!- gari. Njegov naslcdnik Milan je le malo časa zasledoval politiko svojega (jOeta. potem se je udal avstrijskim spletkam na Balkanu. Njegov sin Aleksander je.. kre- nil isto pot še- vsc bolj nesrečno. Padel je od častniških zarotnikov. Bil je pokli- can kralj Peter, da zasede prestol. 771etnico svojega rojstva obhaja. Ni vladal dolgo Casa svojemu ljudstvu. toda vladal je v tako resnem in pomembnem času kot malokteri kralj. Srca in oči vscli ki ljubijo veliko in svoboduo Srbijo, so gledala vanj ves čas. ko je evropska ipo- litika nagnjusno spletkarila na Balkanu. Ko jc prišcl kralj Footer, je bilo v Srbiji te politike konec. Srbija si je radi tega na- kopala silno sovraštvo nemškega iinpe- rializma. bila je obsojena na smrt. Srbija se je bila iedva izvila iz bal- kanskc vojne. ki je bila proti Turkoin zinagovita. a proti Bolgarom pogiibo- nosna. Ob začetku svetovne vr>jne jc padla vsa teža nan jo in z brczprimer.no hrabrostjo se jo borila ob strani svojili Iz Rihemberka. Po svetovni vojni niso mogli naši fantje ostati brez torisca, kjer bi inogli udejstvovati svoje mlade, po razmah hrepeneče moči. Ustanovili so si društvo ki je sicer že obstoialo prod yojno, ali pravim, da so je morali ustano- viti, ker ni bilo o prcjšnjeni skoro več sledu. Brazda je bila izorana in vranjo Je padlo seme, ki obeta vzkliti v mogocno drevo. ki bo dajalo zavetja in sence vse- mu vipavskemu prkretu. Ne omenjam, da hodijo fantje zvečer po dnevnem deiu k pevskim vajam, tudi ne, da se je ustano- vil tamburaski zbor, da imajo dramati- čen odsek. ve vsak, ki ve. kako so kmec- ki fantje igrali »Miklovo Zalo«: ne bom našteval še drugih odsekovr, ipravim pa le. da irnajo ti fanje. ki so prišli iz strelnih jarkov in barak, dobro voljo. Ne bilo bi prav, če bi ne omenil ob tej priliki požr- tvovaJnih lnož, ki vodijo drustveno delo- vranje, ne boin jili imenoma navedel, ker poznam njihovo skromnost in tako delo. Treba bi bilo sedaj še predavani in samo- izobrazbe. Upajmo, da se posreči to po- letje, ko je par akademikov na počitnl- cah, organizirati nckako socialno solo. V nedeljo 24. t. m. priredi društvo ve- selico s Finžgarjevo igro »Naša kri«. Kdor hna v sebi cut za lepoto in krepkost slovenske govorice, kdor hoče videti sa- mega sebe in slišati besede, katere je naš Finzgar. rekel bK.vzel vsakomur z jczika ne bo zamudil te priložnosti. H koncu pa vam fantje zakličem: > Vaša pot gre kvišku, naj ne omagajo vaše moči, ko hrepenite po solncu in živ- Ijcnjn!« Yeselica začnc ob pol 4 uri pop. — Sv. Gora. Podpisano predstojnl- štvo se najlepše zahvaljuje Katoliškemu tiskovnemu dmštvii za vslikodučni dar sv. Križevega pota, ki krasi začasno ka- «elico. — Najlepša hvala tud gosp. Fr. i Bašinu, ključavničarju v Solkanu za pu- ščico (za miloščino) v kapelici in opravo prvega zvončka po vojni, ki vabi roniar- je ob določeni uri k službi božii. -- Na- daljni z hvaležnpstjo prejeti. darovi: N. N. iz Vipave L 11, Fran Vodičar in A. Cerne : po L 5. Po preč. R. Linus gvard. kap. L 20, Cecilija Čcbron iz Rihenberga L 190, Ursula Bonini krön 40, gospa N. N. iz Nemšks Avstrije kron 1000. Komelj (jrcgor iz Krombcrga L 25. prcč. g. Va- , leritinčič iz Kofiina in g. Keicc zupnik od : Sv. Križa, g. Ušaj. kurat z Banjšic po L 25, g. kurat iz Bat L 10. N. N. iz Trsta L 10, Fr. Škvarč iz Pazina L 10. N. N. tz j Gurice L 5, Ivan N. L 50. trgovina Vivo- da steklenico olja, N. N. iz Trsta s\ iieno ' blazinico za oltar in umetno izdelan prtfC. j Kakor že znano, je sainostan za časa f vojne izgubil vse pohištvo. Dobrosrčna i družina je posodila samostanu nekoliko | hlžne oprave, katero pa scdaj saina potre- j zaveznikov. Ni ga naroda. ki bi bil s svo- ! jim kraljein vred toliko pretrpel kot srn- | ski narod. j Sledilo je drugo Kosovo: srbsko kra- \ ljestvo jc bilo vničeno, begunci in armada I jc hitela s si vim kraljein vred preko mrz- I lih albanskih gora do morja. Raj'j v smrt i kot da živi v sužeiijstvu. In ko je udarila osvežena srbska ar- mada na solunski fronti in so narodi v notranjosti Avstrije dozoreli za svobodo in odpovedali pokorščino. jc sledil veh- častni .pohod srbske vojske ne samo nazaj do Belgrada, ampak danes stoii jugoslo- venski vojak na meii Nemškc Avstrije in Italije. Kralj Puter, sivolasi in priljuoljeni, jc postal simbol jugoslovenske svobode, njih očc m rešitelj. Danes praznuie svojo 771etnico v tako veliki državi. v tako o- bilnem štcvilu troedine družinc. o kakršni niegovi jiradedje niso sanjali. Ta država jc danes položila teinclje svojemu bodo- čemu urcjenemu živijenju. Plodovi stoiet- nega hrepenenja Jugoslovenov zorijo. Vsi se klanjajo možu. ki je dal vsj. da osreči svoj narod, vsc ga spoštuje, zvestega pro- ti zaveznikoin. naizvesteisega nasproti ljudstvu. s Tudi mi, ki nam usoda ni dovolila, da bi prišli pod njegovo vlado. zclimo kraiju naših bratov. še mnogo let. nai cveic njegova država in naj dela na nomirjenje ined obema spsednjima državama in na to, da začno spoštovati naš narodni zna- čuj in našc pravice radi mirnega in blago- nosnega razvoja vsega človeštva. buje. Podpisani se obrača s ponižno pro- šnjo do vssh onih, ki bi mogli darovati ali kako omaro, ali mizo. stol. uosteljo. m;:»rac itd. — P. Kapistran Fed in. pred- stojnik. — Iz Deviiia. Ali poznate We na tem svetu še kako nesrečnejšo vas — kot Je naš Devin. Med prvimi smo blli izgnani mi Devinci. Zgubili smo vse. In ko smo sc vrnili, jo bilo vse razntseno. Drugod so dobivali vsaj begunsko podporo. brez- posclni so drugod dobili še kai na vrh, zraven tega še one naknidne podpore po 500 K — mi smo o vsem tern samo slišali. vdobili -)a nismo nicesar. Župana ni bilo doma ali pa se za nas ni brhral: tajnik sam nam pri vsej dobri volji ni inogcl po- magati, zraven teea pa ga tudi vitlimo saino enkrat na teden. Učitelia nismo i- meli. in ko je potem prisel. nas je vsled nove vlade moral zapustiti. duliovnika Š2 danes nitnamo. Nova viada nam je dala županskega upravitelja. mladega oficirc- ka, ki nas jc samo zmcrial in zasramoval. Zraven toga nam je vedno očitai. da sino še prebogati in nam škodoval. kjer jc le mogel. Ko je odšel. nam je pustil prazno občinsko bh:gajno, za to povs<;d p(^ ccs- tah laške napise, ravnotako na poprav- ijenem občinskem občinskein domu: za spomin nam je dal še popolnoma laško solo. Ker nismo otrok hoteli i>osiljati v italijansko šolo. je vsakega otroka vkazal loviti s karabincrji in sprcmljati v šol). Starišem je žugal z zaporom in s kaznl.o. a\o ne bodo otrok tie pošiljali. Ko shk nabi'iili podpise za slovcnsko solo. ^ ) nas riožniki lovili in preganjali kakor rc- voluctjonarje. Brez wsakega v.:r >!c.i nan.1 T-'reiskjjjejo hiše. Zastavo pcv.kcu^ dni- štva vl.adja'« so nam vzeli in '-dncsJi. ila- si ni nevarno državi ne spetje, ne zasfa\a Konfiscirali so nam leiovijo ko- ledarje, ki jih je izdala >»Narodna Tiskar- iia;<. Kdci ga še ima. ira mora dobro si.?i- vati! In mi??? Trpimo. Nimamo cloveka. k'i bi nas bra nil in zagovarjal. kain naj sc } obrnono? Zaslužka sedaj nimamo nika- ! kega. dela ni. dohodkov nikakih. Suša nas ! je strasno pritisnila. Kdo nam brides do nisma! i } Prosimo. oglasite se in povejtc. ali je • še kaka taka vas? Imeli smo dva duhov- ) nika. dekana ir> kaplana, dve siovenski | Ijudski soli, imeli smo župana. tainika. uči- | telje, pošto in tako dalje. danes ima mo ! samo šc spomin na dnevj. ki so bili, a jih j ni vcč. Devinci. j Sedlo. Due 12. t. in. jc grozovlta toča vničila v občini vsc poljske ?>ridelke , in sadno drevje za več let vnaprcj. Take , j točo nc pouinijo najstarcjši občaui: kaj ; I duda. saj so bila majlma zrna kot orehl, ¦ j srednja zrna pa jajčje velikosti, posa- uiezna so pa tehtala do 11 dkg. Za našo , ' občhto je to velikanski udarcc. ki nas za- i ; dene tembolj, ker je poljskili pridelkov že j v normalnih razinerah bilo komaj za po- j lovico leta in razven tega podobnim ne- [ zgodam nismo bili vajeni. Ljudstvo z naj- j vcčjim strahom gleda v bodočnost tcm- j bolj. ker jc večina ljudi doma. dočim so sf i prej iskali in našli zaslužka v tuiriii. Vnl- čcna sta po toči glavna .pridclka: turšica in scno. Ostalo bo le še nekai knsmpirja ; in še to jo odvisno od prihodniosti. Knako usodo jc zadela tudi vas Lr.gjc v obč. Breginj. Ostala okolica jc 1c malo prizadeta. Prizadetc oblastniie se napro- isajo. da tem hudo prizadetim priskočijo z nujno podporo na potnoč. - »Domen« pri Sv. Luciii. Sv. Lucij- ska Citalnica je bila po vojni med prvffni društvi. ki jc zastavila vse sile. da obnovi društvcno življenje. Svoj cilj je dosegla popolnoma: s svojimi dc>scdanjimi nastopi sc jc povspela dalcč nad prireditve izza predvojne dobe. Za seboj ima v kratkem času nekaj prireditev, ki bi bile v cast tu- di najboljsemu meščanskemti odru. Za vspch ima vsc prcdpogoje: poleg lepe, prostorne dvorane. ki sprejme vase kakih 700 ljudi. i)oleg izbornili igralskih nioči. poleg izbornega pevskega inatcriiala ima v svoji sredi spretne in požrtvovalnc vo- ditelje, ki jim leži narodna izobrazba In narodni naprcdek na sreu. Skoraj nepo- trebno bi bilo pohvaliti rcžiscria iger in pevovodjo, ako ne bi taka hvala sluiila o- Mtalim našim odrom Ic za vzgled in vz- podbujo. Nič manj občudovania vredni so osiali sodelavci, \ cčina priprosti narodo- \ i sinovi in hčere. ki v tem delapolnem času najdejo šc vedno toliko časa. da po- svetijo nekaj ur v tcdnu delu za narod. Prcd igro jc zapcl mcsa'ni zbor dvc pesmi: Ipavčevo »Milado< in Vilharjevo »Proljctni zvuci«. možki zbor pa Ipavče- vo >Savsko< in ^Oblaček . Zlasti občudo- vanja vreden je mesani zbor. Pevovodja. 1 g. Kovačič. mora biti vescl takega vspe- ha. Izvajanje je bilo zelo precizno. nijansf- ranje fino. Ugajali so posebno >Proljera- vila v njo mnogo tcinperamenta in prisre- nosti. V nekaterih pnzorih je b'la narav- nost nedosegljiva. Ob zaC:ctku prvega dc- janja bi si bil mogoče želel malo več po- vdarka. malo vec prcsledkov med pona- ineznimi mislimi. Ta nedostatek je trajal 1c nekaj prizoro\, pozneje je človek njeno icrro kar v/ival. \"crcn drug v igri ji je bil >Domčn<•:, ki je igral z dobrim premisle- k'»m. Obcinstvu jc Urn silno ugaial pre- več ugajal. Spremljal ga je le .prepogosto smeh. uuiogokrat žal tudi na takih mestih. kjer ni bil — na mestu. Opaziti inoram. da sc jc vedlo občinstvo včasih zclo sla- bo, zlasti inlajsi svet. Ob najboli tragic- nem niomentu ie buknil smeh. da jc clo- veka žc jezilo. Upani pa. da bo ščasoma ravno Sv. Lucijska Citalnica tudi v tcm poglcdu run adila občinstvo gledati. poslu- šati in doživljati. Kajti škoda bi bila, ako bi Urh prihodujič moral svojo godčevsko- bcraško šegavost omejevati. Zelo mi je tigajala stara Meta. Clovek bi ii prisodil dramatično šolo. Sova je bil zlasti v pe- tein dejanju prav dober, blaznika ie dobro /add. Tudi ostale manjše vloge so mi do- padle: vsakdo je bil na mestu. od vsakega nosamcznega kmeta in biriča do vaškega ucitclja, katcri je bil prav dobro karikiran v govoru in maski. Isto morcm potrditi tudi o AniCini tovarišici. Le v prvem de- janju bi isto svetoval. kakor Anici. Biriči so bili v kostunui prcveč modcrni \ («iaki iz komaj pretekle dobe, igra pa se vrši davno prej. Ta nedoslcdnost pa ie pripi- sovati naibrze Ic pomanjkanju garderobe. »Danasnji Jurec jc bil že v ncki proišnji igri - če se nc motim v »Zakladu<- na- pravil dobcr utis. \ > nomnu ic imcl ob- širncjšo vlogo. ki jo jc prav dobro igral<. Nika kor nc smem pozabiti tudi one gospodicne za kulisami. ki ie imela po- vsod in o pravem časti svoio besedo in oči. Jc Jo nehvalcžno delo. ki ga ol)či!i- stvo r,e vidi. od katerega pa ic v giavuem odviscn dobcr potek. Nai velia tej vi-, iolici iiioje priznanje. Oi)isk je bil zclo dobcr. Dvoran;«. jc bila natlačena do zadnjega kotička. \'se hvale so vredni udele/.enci. ki so prihitcii razuu iz bližnjc okolice tudi iz Tolmina. \"olc. Baskc doliuc in cclo iz Rocinia. —- k Iz kobariškega Kota. (\ c I i K a u i m a.) Zc dolgo let ni bilo pri nas tako leoega polja kot lctos. A žalibog iiFma ni izostala. One 12. t. m. jc prihrumeia s Stola groz-na ncvihta s točo. kakor.snc sc no spominiaio najstarej.ši ljudie. Bila Je debclejsa kot jaica. Posamczni kosi Sf) tchtali 5-45 dkg. Živrna na paši in več iiudi. ki v scnožctih nis(» mogli dobiti za- vetja. je bilo raujenih. Točn ic nničila po- polnoma vse in sicer celo občino Sedlo. izvzemši polovico Stanovisč. nadalje Lo- gje in Robedišča tcr trctiino breginjskesra polja. Ljudje so popolnoma obiipani. ker iim prcti vsled tega lakota in gledajo s strahom v bodocnost. Ce gre človek sko- zi Sedlo. se mti zdi pri poglcdu na polja. kakor da je že zinui tukai. Kot sc sliši. mislijo kmetjc vsa lKlia izčistiti in nasa- diti ajdo. Toda kje naj jo dobe? Samo v Logeh. kicr toča ni tako dobescdno vse- kra pobrila kakor v Sedlu. sc ccni Skoda nad 200.W0 L. — Obračamo sc na naše gir. poslanec tcr jih prosimo in pozivMa- mo. iii:i zastavijo pri slav. vladi svoj vpliv. da sc ubogemu mjudstvu priskoči u;: pom<^0. čo ue drugačc vsaj s tcm. da sc uiu da kako prilo/nost. da si bodo mo- gli kaj prislužiti. Politični pregled. -~" Bolcarija izjavlja. da štcvilo niož v bolßarski armadi nc znaša nad 20.000 mož in 9.M* r.ro/nikov, dasi ic dovolicno da ima 34.o: pri „BELEH ZÄJGO" ===== ˇ Gorici ===== Shajališče okoličanov in mešča- nov. Postrežba š svežimi do- mačimi, mrzlimi in gorkimi je- dili ter z izvrstnim vipavcem, bricem in s črnino. = Za obilen obisk se priporoča JOS. MOLAR, restavrater. RArlnsnnlr priporoča svojo DeanarlK knjigoveznko, izdeluje tudi vsakovrstne škatle. VIA CROCE 6, (nasproti Šolskega doma). BRIVNICA Ludvik Coter Gorica. na Travniku št. 17 (Piazza Grande) se T>riporoča slav. ob- činstvu. Prodam lepo kravo brez vsake na- pake 10 let staro, 8 in pol mesecev brejo, daje 15 litrov mleka. Jamčim za vse na- vedeno._________„_^.„ France Kavčič, St. Vid pri Vipavi. RIHENBERG. Kršč. soc iozbraže- valno društvo priredi tu za dan 25. sep- tembra ljudski tabor. Vsebina snoreda bo v glavnem sledeča: Govori, vprizoritev »Desetega brata«, pevske točke. Toliko v znanje in orijentacijo organizacijam v okolici. - POZOR! Plačujem sreberne krone po 1 L 40 st. in stare goldinraie po 3 L 60 st. Teodor Brešan, Corso Verdi st. 37 Gorica. i*. j Dobroznana gostilna na Kornu St. 8 Met in Pavla KameHšcek Postrežba z dobrimi mrzlimi in gorkimi jedili in z izvrstnim vinom. POZOR! POZOR! Pred nakupom blagom blaga, oglejte si veliko manufakturno trgovino in krojačnico. ANDREJ MAVRIČ GORICA GOSPOSKA uL it. 11 (prej ul, Cardncci) kjer najdete vsakovrste volneno blago za možke in ženske. Rusko platno, tkanino, perilo, platno za rjuhe, percail, zephir, brisače, žepne robce itd. Znlžane c»ne 1 Brez konkursnee. Znižane cene I y|» TRGOVINA A P TEOP. HRIBAR - ^^m S F^ IT 6or5O Verdi St. 32. ~«f (F Se priporočajo slavnemu občinstvu v mestu in na deieli za obilen obisk. DLAOO SOLIDNO. 6ENE ZMERNE. DOBRO BLAGO po najnižjih konkurencnih cenah ===== vsled mnoge prodaje ===== nalrapi vsakteri, meican ali vaican in vsakega stann le pri dobro znam domaci tvrdki KUŠTRIN & MARMOLJA, GORICA, ulica Carducci 25, trgovina špecerijskega, koienijalnegs biaga in deželnih pridelkov. tcraj sKupno io.doy.ö5 L, aenarneira eta. Preostanek upravraesra leta zna- L6.35 L. Zatem poročata načelnika iičnes:a in srospodarskesra odseka o anju in poudarjata. da odseka nista 1 priti do zaželjenih ciliev radi raz- 2žkoč in pomanjkanja pripomočkov. nenili so § 13 dnKtvenih pravil, to sklepcnosti občnesra zbora v slučaju lostnega. števila udeležencev. Pri inostih so stavili člani razne predlo- red vsem o letosnii sadni razstavi in stitvi poljskih čuvaiev, da bi na ta omejili tatvine ipo vrtovih. f Županstvo Lokovec yabi vse dru- itanujoče in sem pristoine osebe, da •eje dopošljejo županstvu natančne :ke siede vpisa v imenik državlja- ki so zadobili državljanstvo v pol- prayu na podlajrl St. Qerm. pogod- ružine naj dopošljejo družinske liste. f- Nove pristoibine. S prvim t. m. je v veljavo k. dekret-zakon 16. junija št. 795 tičoč se pristoibine na luksus, ipno-prodajne račune med tr^ovcl, čune v hotelih, restavraciiah, gostil- td.. na račune, pobotnice itd. med niki in na prevoz oseb in bla&ra na nobilih. — 1. Plača se DOtratnina na dno (luksus) blajjo, ki jja trjiovci pro- > odjemalcem. Koike prodaia vsak li urad, kupljene dva-kolke se prile- I na inatico in del (»tassa di lusso e bi«)) na racxtn. Črez kolek se naipiše l. 'rodajna cena pod 5 lir je prosta prl- ne. 'ristojbina znaša: 'a prodajnö ceno 5 lir do 30 lir za > liro ali odlomek lire 10 cent.; za ijno ceno črez 30 lir do sto (100) lir akin 5 lir ali odlomek 5 lir 50 cent.; odajno ceno črez 100 do 1000 lir za h 10 lir ali odlomek 10 lir 1 L; za ijno ceno črez 1000 lir do 5000 lir za h 50 lir ali odlomek 50 lir 5L; za odajno ceno črez 5000 lir za vsakih r ali odlomek 100 lir 10 L. — PristoJ- plača kupec. . Za prodajo blaga med trgovci In iki znaša pristojbina 30 cent, za vsa- 00 lir. Pristojbino se plača z dvo- ki so na razpolago pri ysakem dav- uradu. Kolek se porabi na isti na- akor pod 1). . Navadne pobotnice, note, račune Je kolkovati kakor sledi: !a zneske črez 5 lir do 10 lir 5 cent.; eske črez 10 lir do 1000 lir za vsa- 00 ali odlomek 100 lir 10 cent.; za e črez 1000 za vsakih 100 lir ali od- lomke 100 lir 20 cent. Kolki so navadni in se jih prepiše ka- kor do sedaj. Istocasno se opozarja si. občinstvo na knjižico »Tariffe e tabelle di bolli, tas- se« itd., ki vsebuje najnovejše pristojfrin- ske določbe. Knjižica prodaia Kat. knL- garna v Qorici, v Montovi hisi za 6 Dr zvezek. Darovi. Darovt za nesrečne žrtve v Isifflr (losp. Jos. Feriančič (po nab. poli st. 279 in 280) nabrale gg. Marija Kete in Jos. Božič v Budanjah in Dolgi poljani 303 L 10 v.. gosp. Dr. Fran Gabrscek 100 U. Renče (nab. pola 76) izročil preč. g. VaL Pipan župnik 168 L kat ere nabrala g. Mar. Lukežič, po g. Andr. Vižintin. nabra- no v Renčah 355 L., g. Marija Podmenik 10 L., v Pevmi nabrali 20 L.. Kanal (nab. pola 144 in 145) izročil g. Jos. Bavdaž 1120 L., katere je nabrala gčna Karolina Leban učiteljica, Veiikirepen (nab. pola st. 305) nabral g. Guštin Mihael 240 L., Iz Repna St. 71., gosp. Alojzii Vitez iz Ver- hovelj li. št. 2 nabral 160 L.. občina Jabia- nica, Jasen Vrbovo in Dol. Zemun (na nab. polo St. 256) nabrale gene Majda Komar in Antonija Vižin 424 L.. Cepovan (gor. občina) po nab. poli st. 58 izročil g. Josip Renko 132 L., Bilje-Orehovlje (po nab. poli št. 57) nabrali gg. Silič Angelj. Peric Franc in iMozetič Gozko 500 L. Žu- panstvo Brje poslalo 147 L 65. nabrano je bilo y Brjali (nab. pola 316) 103 L 60 v.. Tublje in Kregljišče 41 L 25. (nab. pola 302), po gosp. J. Stubeli nabrano na svat- bi v Šmarjah 100 L., zadnji izkaz: 13.402 L 25v., 1 dol. skupaj 17. 182 L in 1 dollar. Hvala! Za »Sklad Ooriške Straže«: Qosp. Pirih Franc ob. tajnik Lokovec 3 L. — Naknadno K žc objavleni zbirki za »NOS«' v ajdovskem okralu, se e nabra- lo se v sledečih občinah: Dol-Otlica L 1K> (poverj. Posarelli), Rihenberk L 780, (po- verj. Gerzej), Braniša kotlina L 200, (po- verj. B. Čehovin). Sv. Križ L 300 (od tte- ga daroval g. Jos. Berbuc L 50, mest«* venca na grob svoje matere). Smarje L 148, (poverj. A. Gruntar). Skupaj v tej zbirki L L544. Skupno z že prei nabrant- mi L 5953 in z naraslimi obrestmi od za- časno naloženega denarja po L 57.19 znaša torej zbirka za ajdovski okra.i L 7554.19, kateri znesek se je odiposlal taj- nistvu »Edinosti«, da ga odda na pristojn* mesto. Potrtim sreem naznanjamo vsem dragim sorodnikom prijateljem in znancem režalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog in oče gospod JOSIP ZARLI •odni nadofieijal v p. ne 18 julija t. 1. v 62. letu svoje starosti po kratki in mučni bolezni preminul. Pogreb zemeljskih ostankov blagaga pokojnika se vrši v sredo 20. m. ob 8. ri zjutraj izpred hiše žalosti na domače pokopališče. V TOLMINU,. dne 19. julija 1921. Josip, Terexya, Valeska, Marija, sin soproga hčerke. PODRUŽNICA LJÜBLJANSKE KREDITNE 6ANEE :: V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovski Dom." CV Brzojavni naslor: **- Telefon St. 50. ~~ fjg Ljubljailska banka. Delnifika glavnlea GENTRALA: Rezerva S H S I SHS kron kron so MiujONOv. LJUBLJANA. 45 miujonov. PODRUŽNICEt Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestvje vloge na knjižice po 4°/0- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Naknp in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — IzrriaJ« vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. Uradn« «re za obänstro 87,-12 in od 3—5. Ob sobotah popoldae, ob aed^jab ia praxafkib ¦• mm aradajo. slučajev, prosimo,- da se sprejmejo ipri fi- nančnem ravnatelistvu ter pri tehničnem oddelku slovenščtne zmožni uradniki m tehniki, ki bodo zmožiii bolje tolmačiti irorionienjene cenitve in to v veliko ko- rist ljudstva. 3. Prsdujmi na zemljišča se sploli ne izplačujejo, ali pa se izplačujeio v tako majhni meri, da se ne more inieti od tega nikaka korist. posebno še če se tiče vino- jjradov. 4. Tako sc tudi ne izplačujejo preduj- mi za pohištvo hi kinetijskc potrebšcine, ki jili to ubojro l.iudstvo danes tako nujno rabi. 5. V OORICI. v ulici MORELLI Je urad. ki ima pravfco, da skleoa konkor- date za pohištvo do 3000 iir. ter izplačuje 80^' v pojrodbi določenesra zneska, Ta urad ponuja ljudstvu. kr že samo neznat- no cani, zneske pod takimi pojfoji, od ka- terih ne more iincti prebivalstvo nobenih ugodnosti. 6. Tcliničm' oddelek je izvršil popra- vo Jiiš. ki so obilno prekašale troške ce- nilnih operatov. Ob sklepu konkordata se ne bodo dobili niti stroški za izvede- niško innenje. Kdo nai ,plača razliko, če je posebni tehnični oddelek do danes obljti- boval temu ljudstvu. da se njejjove liiSe Vzpostavijo izključno na državne stro- ške? Prosi se torej na vse to, da se dajo natančna pojasniJa, tčr da se zaukaže teh- ničncmu oddelku, da mora takoj izdati iz- kazc o troških z opombo. ali in v koliko bode moral posameznik prispevati v kritje skupncsra zneska. 7. Rejjulacijski načrti občin se še nf- so odobrili od strani kotnpetentnih oblasti in baš to povzroča zavlačevanic obnovlt- venili del. ki so danes tako nujna. Prosi , se torej. da se dajo tozadevni nalofiri, ter : da se določijo zemljišča, ki se morajo raz- 1 lastiti. [ 8. Fitianciranjc -Zadrujar vojnili oško- | dovancev« »re prav počasi. tako, da se ne pride do izplačila drusrejra in tretjejja obroka. Ce se hoče videti usoešno delo- vanjc zadrug. je v prvi vrsti potrebuo. da se ročiio financirajo in to bo v izpodbudo in bo privabiso v Zadnure tudi one, ki do- slej šc niso člaiii. | 9. Do kedaj so bodo morale plačevati 3 "fitne obresti na predujme? 10. Od 1. februarja 1921 naprej ni znano. v koliko se ie zvišal odstotek i prcdvoine in sedan je vrednosti, kajti do 31. januarja t. 1. sc je zvišala predvofna cena za 500?« ? 11. Prejšnje oblasti so obljubile. da sc ' ne bo tcrjalo od ljudstva plačilo za seme- j na in kmctijske potrebščinc. danes se pa ' zahtcva plačilo! > 12. Prosi se. da se opusti izterjanjc davkov od zenil.ii.se, ki so po vojni poško- dovana. dokler nc postanejo ta zopet pro- duktivna. 13. Nazadnje na.i se opusti tudi da- \'2k na vino, dokler se popolnotna ne ob- nove vinojjradi. vničeni po vojni. Podpisi. Delovanje nasih poslancev v Rimu. ; Slovesne obljube ministerskesa pred- sednika. Due 11. t. in. je bil poslanec Šček t sprejet od iiiinistrskega predsednika Bo- | nomija, katercmu je predložil svoje pri- ; tožbe in zahteve. 1 Ministrski predsednik se ie zelo zanl- i mal za poslanCevo izvajanje o potrebi i izmenjave denarja. i Obljubil je tudi. da se čimorei otvo- rijo sole v Istri. Na pritožbo poslanca ščcka. < držijo aretiranci po niesece in mes zaporih, ne da bi se zaslišali. je m ski predsednik z gotovostjo obljul bo dal takoj ukaz, naj se nemudon slišijo vsi, ki ječe v kaznilnicah. Kar se končno tiče zahteve po vi naših porušenih krajev. je mini predsednik obljubil, da v kratkem svojesra zastopnika, da si ojrleda na mesta naše porušene kraje. da se pospeši delo obnove. DopisL Iz RHiemberka. Po svetovni niso moffli naši fantje ostati brez to kjer bi ihokH udejstvovati svoje il po razmah hrepeneče inoči. Ustanov si drustvo ki je sicer žc obstojalo vojno, ali pravini, da so je morali us viti, ker ni bilo o prcjšnjem skorc slcdti. Brazda je bila izorana in vat padlo seme, ki obeta vzkliti v mof drevo, ki bo dajalo zavetia in sencc mu vipavskemu pekretu. Ne omd da hodijo fantje zvečer po dnevnem k pevskim vajam, tudi ne, da se ie usi vil tamburaski zbor, da imaio dras čen odsek, ve vsak, ki vc. kako so K ki fantje iKrali »Miklovo Zalo«: ne naštevaf še drujfih odsckov, ipravim % da imajo ti fanje. ki so prišli iz stf jarkov in barak, dobro volio. Ne bl prav, če bi ne omenil ob tej priliki f tvovalnili inož, ki vodijo društveno « vanje, ne bom jih imenoma navedet poznam njihovo skromnost in tako Treba bi bilo sedaj še predavani in si izobrazbe. Upajmo, da se posreči to letjc, ko je par akade.mikov na pcx! call, orprctnizirati nekako socialno šol< V nedeljo 24. t. m. priredi drustvc selico s Finžgarjevo ijrro »Naša . Kdor ima v sebi cut za lepoto in krep slovenske grovorice, kdor hoče videti mega sebe in slišati besede, katere je FinŽKar. rekel bi..vzel vsakomur z jc ne bo zamudil te priložnosti. H koncu pa vain fantje zakliČ > Vaša pot «re kvišku, naj ne oma vase inoci, ko hrepenitc po solncu in Ijenju!« Veselica zaene ob pol 4 uri p — Sv. Gora. Podpisano predstc štvo se najlepše zahvaljuje Katolisk' tiskovnemu društvu za vslikodusni sv. Krizeve^a pota, ki krasi začasno velico. — Najlepša hvala tud gosp. Basinu. ključavničarju v Solkanu za sčico (za miloščino) v kapelici in opr prvega zvončka po vojni. ki vabi ion je ob določeni uri k službi božii. — daljni z livaležnpstjo prejeti. darovi: N iz Vipave L 11, Fran Vodičar in A. Cc po L 5. Po preq. R. Linus gvard. 1 L 20, Cecilija Cebron iz Rihenbe L 190, Ursula Bonini kron 40, gospa N iz Nemšks Avstrije kron 1000. Kor (JrcKor iz Kroinberga L 25, prcč. g. lentinčič iz Konina in k. Reicc župnik S\r. Križa, k. Ušaj, kurat z Banjšic L 25, a. kurat iz Bat L Id. N. N. iz Ti L 10, Fr. Škvarč iz Pazina L 10. N. N Gorice L 5, Ivan N. L SO, trgovina Vi da steklenico olja. N. N. iz Trsta s\ ii< blazinico za oltar in uinetno izdelan pr Kakor že znano, je sainostan za č vojne izgubil vse pohištvo. Dobrosn dru/ina je posodila samostanu nekol Ibvnc oprave, katero pa scdaj sama ik)1 SedenwsadeiBdesetletiilsa. Kralj Peter je obhajal «rod: roj. je bil 2). junija 1S44. v Belgradu. in je živel Ic malo časa v domovini. \es čas vladanja dinastijc Obrenovičcv. je preživel Peter v tujini in sicer v Franciji. Dovršil je vo- jaškc sole, bil tudi v francosi voiski. \es čas projrnanstva stare dinastije so vladali v Srbiji Obrcnovici. Kncz iVii- hailo ie delal na osvobojenie cele^a srbskc^a naroda tudi v sporazumu z Bo!- s:ari. Njejcov naslcdnik Milan jc Ie malo časa zasledoval politiko svojega (jccta. potcm se je udal avstriiskim spletkam na Balkanu. Njcjrov sin Aleksander je. kre- nil isto pot se- vse bolj ncsrecno. Padel je od častniškili zarotnikov. Bil ie pokii- can kralj Peter, da zasede prestol. 771etnico svojega rojstva obhaja. Ni viadal dolgo casa svojemu ljudstvu. toda vladal je v tako resnem in pomembnem časti kot malokteri kralj. Srca in oči vscli ki Ijubijo veliko in svobodno Srbijo, so ffledala vanj ves čas. ko jc evropska ;po- litika najrnjusno splctkarila na Balkanu. Ko jc prišcl kralj F3cter, ie bilo v Srbiji te politike koncc. Srbija si jc radi te^a na- kopala silno sovraštvo neniškcKra iinpe- rializma. bila je obsojena na smrt. Srbija sc jc bila jedva izvila iz bal- kanske vojne. ki je bila proti Turkom zmasjovita. a proti Bolvrarom po^ubo- nosna. Ob začetku svetovne vojne je padla vsa tcža nanjo in z brezprimeraio hrabrostjo sc k borila ob strani svojili zaveznikov. Ni ga naroda. ki bi bil s s jim kraljein vred toliko pretrpel kot s ski narod. Sledilo je driiffo Kosovo: srbsko k ljestvo jc bilo vničcno, becunci in arm« jc hitcla s sivim kralicm vred preko m lih albanskili gora do morja. Rajj v st kot da živi v sužeiijstvu. i In ko je udarila osvezena srbska ! mada na solunski ironti in so narod notraiijosti Avstrije dozoreli za svobc in odpovedali pokorščino. ie sledil v» častni pohod srbske vojskc ne samo na do Belj^rada, ampak danes stoii jukos venski vojak na mcji Nemškc Avstrije Italije. Kralj P^-ter. sivolasi in priljuoljt jc postal simbol jugoslovenskc svobo rijili očc in rcšitclj. Danes praznuie sv 771etnico v tako veliki državi. v tako bilriem štcvilu troedine družinc. o kakr njcKovi pradedje niso sanjali. Ta drža je danes položila teinolje svojemu boc čemu urcjenemu življenju. Plodovi stoi nejfa hrepenenja Jugoslovenov zorijo. 1 sc klanjajo možu. ki je dal vsj. da osr« svoj narod, vse >ra spoštuje, zvestega pi ti zaveznikom. naizvestejšesra naspr ljudstvu. > Tudi mi, ki nam usoda ni dovolila, bi prišli pod njejjovo vlado. žclimo kra naših bratov. še mnogo let. nai ev< niegova država in naj dela na pomirjci med obema spsednjima državama in to, da začno spoštovati naš narodni zi čuj in našc pravice radi mirnega in bias nosnega razvoja vsega človeštva. m - Knjigarna K. T. D. Gorica Via Carducci 2 ima v zalogi sledeie „Muzikaliie" 1.) Trije moški zbori: a) Adamič, Ljubici, b) Rožanc, Mak Žari, c) Prelovec, Jaz bi rad rudečih rož. 2.) Pet veselih pesmi za moški zbor zlo- žil Emil Adamič. 3.) Trije mešani zbori: a) Adamič, mlad junak po vasi jezdi, b) Premrl. Slo- venska govorica. 4.) La jo vie, Dvanajst pesmi za moški mešani in ženski zbor. 5.) Josip Pavčič, Klavirski album za mla- dino. 6.) Stanko Premrl. Tri skladbe za klavir: a) ob kolovratu, b) Pri otrocih, c) Vzdih. 7.) Skerjanec, Pesmi. 8.) Dr. A. Schwab. Zlata Kanglica. 9.) Stirije samospevi s spremljevanjem klavirja: a) Qerbic, Pojdem na prejo, b) Pavčič Uspavanka, Mehurčki, Ci- ciban - Cicifuj. 10.) Matej Hubad, 33 Meianih in moških zborov. 11.) Adamic. Tri pesmi za klavir. 12.) Oskar Dev. Pastirica. Kanglica. Sne- gulčica. 13.) Janko Ravnik, SeguidiUe pesnitev O. Zupančiča, za tenor in klavir. 14.) A. La jo vie. Šest pesmi za glas s spremJjevanjem klavirja. 15.) Bajuk, Slovenske narodne oesmi. I. in II. zvezek. —: KNJIGARNA K. T. D. GORICA :— ulica Carducci st. 2. Dom in svet letnik 1921 I. zvevek šrev. 1—3 H. n •, 4—6 prodaja Knjgarna Kat. Tisk. Društva _______v Gorki._______ Šavrin Emil krojaški mojster - Pevma st. 19 (pri mo- stu na desno) priporoča slav. občinstvu svojo trgovino in krojaško delavnico. V zalogi ima vsake vrste sukna. hlačevine ter izgotovljenih oblek po naj nižjih ce- nah. tzseljenci pozor! Posestva hiše g ostiine trgovske hi- še, hote Ie i. t. d., v Jugoslaviji proda pa pisarna Zagorski Maribor Barvarska uli- ca 3. Bivši Primorec. Zaradi opustitve parne opekamG Cgod^h llnlu stroji za opeko. za izdelovania zidakov strešne in votle opeke. zarez. strešnika žlebcev (coppi). navadnega strešnika ii radialne opeke za dimnike. železna garni tura za okrožno pec s chämotnimi kuril nfk? termenice transmisije i. t. d. Pojasnila daje Jos. Lavrenčič v Po stojni. Vsi na Goce. Dne 29. avgusta 1921 ob 9. ui dopoldne. k javni prostovoljni dražbi, kej se bo prodajalo: Vsake velikosti vinsk sode. doge in sredence za sode iz naif neisega hrastovega lesa, 3 grozdne stis kalnice (preše) v majboljseni stanu, 2 bee nja. 2 hrastavi kladi za nrese tudi lahk zk tajo mesarjem, 2 orehovi debli. čre: njeve plohe in nekaj tramov. Vsakdo obenem lahko egleda tudi veliko. modei no. jako globoko klet. z enim nadstn Djem. in lepim dvoriščem. zraven stojec manjšo klet tudi z enim nadstropiem, kj :eri se bodeti prodali ob ugodni nriliki. Fran Kebe - Goče hšt. 31 pri Vipavi Gorlška Zveza gospodarskih zadrug in drustev. vpisana zadruga z omejenim iamstvom v Oonci sklicuje dne 13. septembra 1921 ob 9. uri predp. v salonu hotela »Pri zlatem jele- nu« v Oorici, Via stretta, nasproti skofije. Izredni otoini zbor. DNEVNi RED : 1. Poročilo načelstva. 2. Citanje zapisnika zadnjega obenega zbora. 3. Prememba pravil. 4. Pristop višiim organizacijam. 5. Organizacija posameznih panog za- družništva. 6. Slučajnosti. __^ ^__ IZREDNA PRILIKA! Hiša z vrtom na najprimernejšem kraju Križpota v Dornbergu st. 121. pri- pravna za vsako obrt je na orodaj. Isto- tam je na prodaj tudi več parcel, vino- grad in travniki. VABfLO I k \ rediieoiQ obcneinn zboni | »Centralne posoftlnice« v Gorici. ki se i bode vršil v smislu §. 35. zadruznih pra- ' vil dne 10. septembra 1.1. ob 10. uri pred- poldne v uradnih prostorih Corso Verdi 32/1 se sledečim dnevnim redom: 1.) Poročila načelstva. ~>) Poročilo nadzorstva. 3.) a) Potrjenje računskega sklepa za upravno leto 1920.: b) Dolocba o uporabi dobička: c) Določba višine obresti glavnih deležev. 4.) Slučainosti. Načelstvo. (jorica. due 23. avgusta 1921-______ POZOR! Slovencu se nudi prilika kupiti na zc- lo prometnemu kraju na Isterski ulici v Trstu popolnoma opremljeno trgoyino jestvin in deželnih pridelkov. Brez blaga, i tudi stanovanje mil Je zu.iamčeno: na- tančneje pri lastniku I Albinu Anzič, veleoosestnik Trst Piano St. Ana 64. b j ali pa pri Dr. Ivanu Sket v Oorici - I C. V. E. 60/1. I Gostüna Leopolde Slemič - ul. Rabatta 5 I toci naibolj^ vipjiveka v?na. postreze I I z mrzünii in goikimi jedili, se pripo-l , 1 roca zd obiien obi^k. I 1 i_________________.______.______I Prodam razne recepte kemičnjh predmetov I in ?icer za izdeinvo : kreme za čevlje I lecila, vafceline erne in rumene, pla-l r vi!a v steklenicah, covljarski kiej. črnilo I i! vsch vrst, fiumi arabika, lim za muhe I " in t. f3. ter razne druge recepte za I !" kemično in tehnicno podjetje. Pismeno I '" se je ob?r».;ii »a Franjo LebanJ »- Maribor. Aieksaridro--;-; ces, 64/1. Ju-I goslavijaj. I Ir | Domača tvrdka EUGEN RflJER ¦'' Gorics, Šolska ulica 8 si priporoča svojo zalogo prist- o- nih domačih in tujih t vin, žgasja, likerjev itd. ? Postrežba toüna - Cene zmerne. I SSCS5 BRUNO SAUNIG JÄÄ3 prfporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega usnja, nadplaiov, crevljarskih I potrebščin in orodja, ličila, mazila, najboljših gumastih po.pem^ov^edlar- I !______________—--= skega usnja in potrebščin '. t. a. ----- '— I Črevlji Gomačega izdelka. I Ganilni pasovi na izbero in pö nar&čiiu. I Sveče za cerkve, pogrebe in domačo rabo vseh velikosr. I Ceue zoieme. Po^trežba toe^ la solMoa. Iwm~ Na debelo in drobno -*¦ ===__ Razprodajaficem primeren popust. ====== ~- V Albania so /siedle srbske če- 1e vse ozerrlje albausKili piemen Goši in Krasnič v Severni Albaniji do rekj Drine. - Cioreni'1 Šleziia. Angleško minl- strsivo zx zunanje ?ude\e je posialo svo- ienai pc slants* vu v J-'urizu navodilo, naj obvesti irancosk'» \rlado. d«t ie Anglija končnr sprejela r-radlog. 'Ja se v Oornjo Šlezijo pošlie oosebna komisiia izveden- <:ev, ki bo izdelala načrt za določitev inc- je tned Poijsko in Nemčiio. - Italijo je obiskal japonski prestoio- naslsdnik Hirobito; bil je tudi pri kralju. — V zgodovini notranjih boiev Italije je začela, se zdi, nova doba. Ustanoviii so se proti fašistom takozvani ljudski arditi, ki se spuščajo v boje. Moremo si tnislitl, kaj nastane iz tega, če si bo vsaka stran.- ka vstvarila svojo armado. Posledice so se že začele kazati. Po nekaterih krajih se vrše pravcati boji, tako n. pr. v Viter- bu. Neki soc. posianec je deial ti organl- zaciji: >;Ta organizacija ni nastala vsled u- krepov socialistične stranke nc niene par- lamcntarne skupine. Jaz ossbno sem prl- stopil k n.iej, ker je njen program obramba proletariata. Nova arditska organizaciju nima nikakršne politične barve. ker so v njej zastopani socialisti, komunisti, anar- histi in republikanci. Ne bomo se tudi ču- diJi. ue pristopijo k njei mlajši elementl ljudske stranke. Namen te organizacije ie cnostaven: ker ne prejšnja rie sedanja vlada nista ho- teli in nista mogli potlačiti fašistovskega nasilja in ker evangel jska taktika prole- tariata. posebno'v bolj reformističnih kra- jih, ni imela uspeiia, kajti fašistom je zra- stel grcben in so začeli stresati svojo mržnjo proti vsem organizaciiam. vštev- ši tudi zadruge; vsted tega ie nastala na naši strani velika potreba ustanovitve proletarskega obrambnega organizma, ki ni monopol ene same stranke. temveč združuje vsc stranke, ki stoie v ospredju in ki so že site dolgotrajnega nasilja. Francozi in tudi Belgijci so neza- dovoljiii s sodišČM" vojnih žločincev v Lip- skeni in so niu izrekli nezaupnico ter se odstranili. - Francoska vlada ie dobila kredire za bližnji vzhod. Nato ie zbor- uica nastopila počitnice. Dne 14. r. m. se jc rraznovala po vsi Franciii obletnlca zavzetja pariške trdnjave ob revolucijl. Jiardinjrov predlog razorožitve je na- šel v Parizu velik odmev. Anglija se bavi s podaljšanjem «liikicško japonske zveze. Na Irskem Je bilo skienjeno prcmirje z angleško vlado. Radi tena je vladala velika radost v Dublimi. Predsednik irske republike de Valera ic prišel v London. — Angleške eete (.suinejo še nadalje v Egiptu, ker dežela se n: povseni mirna. — Angleži dfla.io na to, da bi se začeli razgovarjati s Keinal pašo. Med Irci in Angležl se zdaj vrše pogajanja. Irci zahtevajo poio- žaj v?likih angležkih dominijev in zahte- vai'> podobno finančno ustavo. V Rusiii je rdeča armada demo- bilbirala. pod orožjeiu je ostalo še 500.000 nio;>. Na shodu III. inteniacionale se Je vršil /.aniniiv boj med amsterdamsko ;n moskovsko internacionalo. Domače vesti. -- Glavni komisarijat za nrehrano v Kinm je odpravljen. - Tecaj za cepljenie sadnih drevesc. Doznali smo, da se bode vršil dne 28. tek. in. na tukajsnji deželni kmetiiski šoli eno- dncvni podučiio-praktični tečai za cep- lenje sadnih drevesc. Kdor se jja želi u- deležiti, naj pride navedenejra dne ob 9. uri na lice mesta in če mogoče naj prine- se dobro nabrušen nož s seboi. Popoldne istejra due bodo mladi cepilci laliko tek- jnovali za nagrade za dobro in uspešno ci-plenie. Nekdo je zgubil od \'olčjedrajre do i >Puch« na ime Roiec Ivan. Posten najditelj ic naprošsii. da < dda i». ^iozciiču, Bilje 22. proti naüradi. Zlato zapestnico je izgiibila oseba na pi >ii od Sedovca do Trnovejja. pri Oo- rici. Pošten najditelj naj jo blajro'voli pri- nesti v županski urad na Trnovo, proti primerni nas:radi. Zadrugam, Ki so vpisane v Ijub- Ijiinsivi zadružni register! Za redno po- slovanje je tuijno potrebno, da se v prvi vrsti uredi zadeva resistriranja pri sodi- šču. ZadriiKc. ki še niso registrirane pri tukajšiijih soUiii.iah. naj zahtevajo pri ljub- lianskem okrožuein sodišču uradno ove- rovljcni izvleček zadružnega reiristra In 1 izvod zadnižnih pravil s sodnim potrdi- lom. da so to zadnja sodišču prijavljena pravila. S temi listinami opremliena vlo- jra se pošlje tukajšnji okrožni sodniji; ki bo nato izvršila potrebne registracije. — Ako bi s2 pojavile kakc težkoče. bo po- sredovala podpisana »Ooriska Zveza<. (Corso Verdi 32.) Športno telovadiii dan. (ioriška slovenska Omladina priredi koncem av- jjusta t. 1. v Prvačini s sodelovanjem raznih drujfih društev športno telovadiii dan. Vršile se bodo tekme zä kolesarje tekače, plavače, telovadce itd. — Kole- sarska dirka krosr Vipavske doline pri- bližno 60 kin v 2 oddelkfh: 1. oddelek ko- lesarji, ki so se že vdeležili kake dirke; 2. oddelek novinči. — Tek na 200 metrov ; Brzohoja na 5 km. — plavanie 1) 100 me- trov prosti stil. 2) 50 kg na hrbtu. — Skok v višino in daljino z naletom in z mesta. — Skok z palico. Metanie kamna 7 in če- trt ksc tezkega. — Telovadne in plavalne tekme po sek. tekmovalnem redu. Poje- dinim tekmam je dovoljen dostop vsa- kemu Slovencu na Ooriškem četudi ni včlanjen v kakem društvu. Zanimanje za ta dan je velikansko posebno pri mladini, ker hoče s to prire- ditvijo. oživeti zopet gojitev športa in te- lovadbe med nami. Nalojja vsakega prijatelja športa in telovadbe je, da" razsirja to vest v svo- jein okrožju in s tern pripomore veliki v- delcžbi. Natančen vspored in načrt se pravo- časno objavi. Za eventuelne informaciis se je obr- niti na Tehnični odsek Via Carducci 4 dvorišče levo. + Kovaški mojster ali mizarski moi- r ster, ki potrebujeta in bi bila pripravljena ¦ sprejeti v kovaško ali mizarsko delo učenca, naj se zglasiia v upravi »Goriške Straže«. Prosilec bi se zelo rad izučil ko- vaške ali mizarske obrti v Solkanu. Pro- silec je istrski Hrvat. 4- Važno za vinorejee. Znano je, da . je s tern letom vpeljan zakon za davek j na vino. Ta zakon je prizadel tudi našlm ' vinorejceni veliko strahu. ker davčna prl- stojbina je zelo visoka in bi jo moral pla- čati vinodelec sam. Zdaj je ta zakon v prid novim krajem s kraljev. dekretom štev. 770 ad 12. maja t. 1. spremenjen ta- ko, da se ne bode plačevalo te pristojbine za vina, pridelana v Julijski in Tridentln- ski Benečiji. Le ona vina bi bila obdače- na, ki bi se od tu izvozila čez staro mejo kraljevine. Ta dekfet, ki jc izšel v rirn- >kem »Uradnem Listu« štev. 148 je zelo važen. ker nam omojjoča tekmovanje z laškim vinom, ki bo radi tarn veljavne pri- stujblne od 30 L na hi, toliko dražje. -r Dramatični odsek »Slov. Čital- nice« \ Vrtojbi vprizori dne 31. julija Jur- čič-Steržajevo narodno igro »Tihotapec«. v petih dejanjih. Med ^osameznimi de- janji svira sokolska godba iz Prvačme. -}- V nedeljo v Števerian! V nedeljo, dne 24. t. m. se bo vršila v Števerjanu velika veselica z blagoslovljenjem nove- s:a odra. Ijjrali bodo igro »Naša krl«, razna društva, ki jih bo jprihitelo mnojfo na ta dan, bodo izpolnila razne točke bo- sratega programa. To bo velik tabor go- riških Slovencev, ki naj se ga vsakdo vdeleži! -f Duhovne vaje za vč. eg. duhov- nike v kolegiju oo. jezuitov v Ljubljani bodo od 25. julija zvečer ob 6. uri do 29. julija zjutraj. Priglasitve naj se pošiljajo na Rektorat D. J.. LjNibljana. Sv. Jožef. — Ker more kolegij naenkrat sprejeti Ie 11 eksercitantov, se bodo dub. vaie dajale še večkrat. + Repentabor. (V slovo.) Odhaja- joč v Jugoslavijo pozdravljam vse prija- telje, sorodnike in znance. vse zavedne in narodne.Primorce, posebno pa Repen- taborce ter jim kličem: Z Bogom! Na svidenje! — Josip Škabar. -f- Promociia. Naš rojak č. g. Mihael Toroš je promoviral dne 6. julija na gre- gorianskem vseučilišču v Rimu »summa cum laude« za doktorja novega cerkve- nega prava. + .Ustje na Vipavskem. Po dolgem odmoru je »Sloy. izobr. društvo na Ustju« zopet oživelo in bo priredilo v nedeljo, due 24. julija, v slučaju neugodnega vrc- mena pa 31. jul., veselico s petiem in tre- rni igrami. Upamo, da bo s tern dan temelj za nadaljni napredek in izobrazbo na§e mladine. Proč z nerodnimi plesi, a na dan s pametnimi prireditvami. + Vrtnarsko in sadjarsko društvo v Idriji je imelo svoj I. redni obeni zbor dne 12. rožnika. Po običajnem predsedniko- vein pozdravu je poročal t. č. tajnikov na- mestnik o društvensm delovaniu sledeče: Drustvo je imelo 13 rednih in 3 izredne seje. Preskrbovala so se društvenikom, katerih šteje sedaj drustvo 174. razna se- mena. orodja in druge potrebščine. Poieg tega so se vrsila nekatera predavanja o raznih panogah vrtnarstva in sadjarstva. Izmed vseh bi bilo omenitr predavanje g. Justa Ušaja iz Oorice, kateri ie govoril dne 24. in 25. prosinca o sadiarsivu in vrtnarsh'u. Dalie omenja poročevaiec, da je drustvo ustanovilo 10. sent. 1920. botanični in 18. dec. 1920. gospodarsk! odsek. V letošnjem letu pa je dobilo od idrijske mestne občine v naiem del vrta za realko, kjer je položilo tenieli bodr>- čen"i društvenemu vrtu in drevesnici s tern, da je že letos zasadilo preceišnje šte- vilo dreves in drugih sadik. Za uiiniko- vim namestnikom je poročal blagajnik, | da ie imelo drustvo v preteklem Ie;u 8.087.95 L dohodkov in 7.271.60 L :zd«vt- kov. toraj skupno 15.359.55 L denarne^a piometa. Preostanek upravmega leta zna- ša 816.35 L. Zatem poročata načelnika bofcničnega in gospodarskega odseka o delovanju in poudarjata. da odseka nista mogla priti do zaželjenih ciljey radi raz- nih težkoč in pomanjkanja pripomočkov. Spremenili so § 13 dništvenih pravil, to ie o sklepčnosti občnega zbora v slučaju nezadostnega. števila udeležencev. Pri slučajnostih so stavili clani razne predlo- ge. pred vsem o letošnji sadati razstavi in Tamestitvi poljskih čuvajev, da bi na ta način omejili tatvine ipo vrtovih. -f Županstvo Lokovec yabi vse dru- god stanujoče in Sem pristoine osebe, da čimpreje dopošljejo županstvu natančne podatke glede vpisa v imenik državlja- nov, ki so zadobili državljanstvo v pol- nem pravu na podlagl St. Germ, pogod- be. Družine naj dopošljejo družinske liste. -f- Nove pristojbine. S prvim t. m. je stopil v veljavo k. dekret-zakon 16. junija 1921 št. 795 tičoč se pristojbine na luksus, za kupno-prodajne račune med trgovel, za račune v hotelih, restavracijah, gostil- nah itd., na racune. uobotnice itd. med zasebniki in na prevoz oseb in blaea na avtomobilih. — 1. Plača se potratnina na nagizdno (luksus) blago, ki ga trgoyci pro- dajajo odjemalcem. Koike prodaja vsak davčni urad, kupljene dva-kolke se prile- ni del na matico in del (»tassa di lusso e scambi«)) na račun. Črez kolek se naipiše datum. Prodajna cena pod 5 lir je prosta pri- stojbine. Pristojbina znaša: Za prodajno ceno 5 lir do 30 lir za vsako liro ali odlomek lire 10 cent.; za prodajno ceno črez 30 lir do sto (100) lir za vsakih 5 lir ali odlomek 5 lir 50 cent.: za prodajno ceno crez 100 do 1000 lir za vsakih 10 lir ali odlomek 10 lir 1 L; za prodajno ceno črez 1000 lir do 5000 lir za vsakih 50 lir ali odlomek 50 lir 5L; za za prodajno ceno črez 5000 lir za vsakih 100 lir ali odlomek 100 lir 10 L. — Pristoj- bine plača kupec. 2. Za prodajo blaga med trgovci In obrtniki znaša pristojbina 30 cent, za vsa- kih 100 lir. Pristojbino se plača z dvo- kolki, ki so na razpolago üri vsakem dav- enem uradu. Kolek se porabi na isti na- čin kakor pod 1). 3. Navadne pobotnice, note, račune Je treba kolkovati kakor sledi: Zä zneske črez 5 lir do 10 lir 5 cent.: za zneske črez 10 lir do 1000 lir za vsa- kih 100 ali odlomek 100 lir 10 cent.: za zneske črez 1000 za vsakih 100 lir ali od- lomke 100 lir 20 cent. Kolki so navadni in se jih prepisc ka- kor do sedaj. Istocasno se opozarja si. občinstvo na knjižico »Tariffe e tabelle di bolli, tas- se« itd., ki vsebuje najnovejše pristojbin- ske določbe. Knjižica prodaja Kat. knjp- garna v Qorici, v Montovi hiši za 6 Br zvezek. Darovi. Uarovi za nesrečne žrtve v Isfci: (losp. Jos. Ferjančič (po nab. poli St. 279 in 280) nabrale gg. Marija Kete in Jos. Božič v Budanjah in Dolgi poUani 303 L 10 v., gosp. Dr. Fran Oabrscek 100 L, Renče (nab. pola 76) izročil preč. g. VaL Pipan župnik 168 L kat ere nabrala g. Mar. Lukežič, po g. Andr. Vižintin. nabra- no v Renčah 355 L., g. Marija Podmenik 10 L., v Pevmi nabrali 20 L.. Kanal (nab. pola 144 in 145) izročil g. Jos. Bavdaz 1120 L., katere je nabrala gčna Karolina Lcban učiteljica, Veiikirepen (nab. pola st. 305) nabral g. Guštin Mihael 240 L., Iz Repna St. 71., gosp. Alojzii Vitez iz Ver- hovelj h. št. 2 nabral 160 L.. občina Jabla- nica, Jasen Vrbovo in Dol. Zemun (na nab. polo St. 256) nabrale gene Majda Komar in Antonija Vižin 424 L.. Cepovan (gor. občina) po nab. poli St. 58 izročil g. Josip Renko 132 L., Bilje-Orehovlje (pc- nab. poli št. 57) nabrali Kg. SiliČ Angelj. Peric Franc in Mozetič Gozko 500 L. 2u- panstvo Brje poslalo 147 L 65. nabrano je bilo y Brjali (nab. pola 316) 103 L 60 v.. Tublje in Kregljišče 41 L 25. (nab. pola 302), po gosp. J. Stubelj nabrano na svat- bi v Šmarjah 100 L., zadnji izkaz: 13.402 L 25v., 1 dol. skupaj 17. 182 L in 1 dollar. Hvala! Za »Sklad Goriške Straže«: Gosp. Pirih Franc ob. tajnik Lokovec 3 L. — Naknadno k že objavleni zbirki za »NOS« v ajdovskem okraju, se e nabra- lo §e v sledečih občinali: Dol-Otlica L 110 (poyerj. Posarelli), Rihenberk L 780, (po- verj. Gerzej), Braniša kotlina L 200, (po- verj. B. Cehovin). Sv. Križ L 300 (od tte- ga daroval g. Jos. Berbuč L 50, mest« venca na grob svoje matere). Smarje L 148, (poverj. A. Gruntar). Skupaj v te; zbirki L 1544. Skupno z že prej nabrant- mi L 5953 in z naraslimi obrestmi od za- časno naloženega denarja po L 57.19 znaša torej zbirka za ajdovski okraj L 7554.19, kateri znesek se je odiposlal taj ništvu »Edinosti«, da ga odda na pristojn« mesto. Potrtim sreem naznanjamo vsem dragim sorodnikom prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog in oče gospod JOSIP ZARLI ¦odni nadofieijal v p. dne 18. julija t. 1. v 62. letu svoje starosti po kratki in mučni bolezni preminul. Pogreb zemeljskih ostankov blagaga pokojnika se vrši v sredo 20. m. ob 8. uri zjutraj izpred hiše žalosti na domače pokopališče. V TOLMINU,. dne 19. julija 1921. Josip, sin Tereztya, soproga Valeska, Marija, hčerke. PODRUŽNICA LJDBLJANSKE KREDITNE BÄNKE :: V GORICI, :: Corso Verdi „Trgrovski Dorn." CV Brzojavni naslov: •«•• Telefon St. 50. —a m( _ . . .. . . , _____ A3 Ljubljahska banka. Delniška glavnlca 6ENTRALA: Rezerva S H S SHS krön krön so MiLijONOV. LJUBLJANA. 45 mhjjonov. PODRUŽNICE: Breiiee, Borovlje, Celovee, Celje, llaribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestaje vloge na knjižice po 4°/0- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvrioje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. Uradme ore za ob^instro S1/,—12 1b od 3—5. Ob sobotah popoldne, ob nedeljah Id praznikfh mm n© nradajo. Oglas. Iščem dobrega, skrbnega, zaneslji- vegaj popolnoma samostojnega EKOMOMA, spretnega v poljedelstvu, sadjerejstvu, živi- noreji in gozdarstvu, ki je sam dober pred delavec in organizator za večja posestvo v Jul. Benečiji. Ponudbana uprave lista. Županstvo Opatieselo vabi vse one v tukajšno občino pristojne, kateri bivajo izven županstva, da vpošljejo najkasneje do 8. avgusta t. 1. natančne družinske sezname z navedbo očetovstva, materinstva, dan leto in kraj rojstva, opra- vilo in sedanje bivališče za vsakega člana oziroma posameznika. Zahtevane listine se rabijo za sestavo imenika državljanov k Italiji priklopljenih pokrajin. && smmi . - qgj- gggg Opatjeselo. dne 5. julija 1921. F. MAR. Županstvo Čepovan vabi vse one, ki so pristojni v Čepovan, a bivajo drugod, da pošljejo čim preje družinske liste, potrjene od tamkajšnega obč. urada z navedbo očetovstva, materin- stva, dneya, leta in krafa rojstva, opravila in sedanjega bivališča v svrho sestave fmenika državljanstvo v smislu St. Ger- manske pogodbe. ŽUPANSTVO ČEPOVAN dne 18. julija 1921. Župan PODGORNIK. V VIPAVI St. 242 je na prodaj'strojarna obstojeca iz hiše, delavnice, zraven katere ja tudi voda, hlevi, vrta in dvorišča. Posestvo je pri- pravno za vsako obrt. Natančneje pri g. Joiefu Drufovka, Vipava. VABILO k rednemu obcnemu zboru „Hranilnice in posojilnice v Štanjelu" ki se vrši y nedeljo 24. t. m. po blagoslovu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. n nadzorstva. 3. Odobritev raCnnov. 4. Nadomestne volitev nadzorstvo in v račelstvo. NACELSTVO. Županstvo občine Planina pri Vipavi, poziva vse one v [to občino pristojne, a izven te občine bivajoče osebe, da upoš- ljejo naj pozneje do 28. julija t. 1. natančne družinske sezname z navedbo očetovstvo, materinstvo rojstne podatke, oprayilo, in sedanje bivališče, za vsakega družinskega člana, oziroma pozameznika. Navedene listine rabijo se za sestavo imenika državljanov, koji pripadajo po zmslu St. Germanske pogodbe h kralje- vini llalija. Županstvo Planina pri Vipavi dne 15. julija 1921. Zupan : ___________Ivan Štrancar.___________ Vojnim invalidom Tolminskega Okraja! Podružnica vojnih invalidov vdov in si rot v Tolminu, vabi vse voj. inv. in vdove na izvanredno zborovanje ki se bo vršilo na 24 tega meseca 1921 ob 1 uri pop. v dvorani obč. doma v Tolminu. Radi važnosti tega zborovanja naj se vsi prizadeti vdeleže v obilnem številu. Vodstvo. Prodam dva granika malo obrabljena, teža 260 kg. in 160 kg. Cena po dogovoru. Franc Lahajnar, Cerkno 149. Konfeciiska tvrdka Just Vliga & Comp. Gorica, Corso Gius. Verdi St. 38 naznanja cenj, občinstvu, da bode od 15 julija do 15. avgusta ostala trgovina od 1230 do 1430 uri zaprta. Županstvo občine Sempeter pri Gorici V to občino pristojne a izven živeče osebe so vabljene, da dopošljejo temu občinskemu uradu do 31. julija t. 1. natančno izpolnjene liste svoje družine (ime, priimek, očetovstvo, materinstvo, dan in kraj rojstva, sedanje opravilo rn bivališče). Te listine so županstvu neobhodno po- trebne v svrho sestave izkaza onih občanov ki po polnem pravu zadobijo italijansko državljanstvo. (L. S.) Comisar: GALLEUSIG mp. Pohištvo najrazličnejših vrst |po najprimernejših (fifr^ :-: cenah. :-: a S Ulica Morelli 49. 8 8 Prodasta se 2 klavirja in 2 barmonija. Več pove Ivan Kacin, Gorica Via d. Croce 10. Ravno tarn je na razpolago Glasovir za učenje prosto mali odškodnini. „ Croatia " zavarovalna zadrugav Zagrebu. Podruž- nica y Trstu, ulica Lavatoio St. 1, II. nad- stropje. Ustanovljena leta 1884. — Spre- jema in zavaruje proti škodi po požarju in streli poslopja, pohištvo, gospodarsko orodje, poljske in vinogradniške pridelke, seno, slamo, živino, zaloge, po najugod- nejših pogojih. Vsa natančnejša pojasnila dajejo kra- jeyni zastopniki in podružnica v Trstu, ulica Lavatoio, St. 1, II. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril svojo odlikovano krpjafrliCO na TelOVadnem trgU (Piazza Ginnastica) št. 3. vhod tudi iz Corso Verdi 28. (Hiša Pečenko) priporočam se slavnemu občinstvu A. Krušič in sin- Stedilnike, jjubljanskega sistema, za vzidanje, izde- lujem in imam v zalogi. — Izdelovalnica štedilnikov KRANJEC LUDOVIK, Trnovo pri 111. Bislrici. Več vsakovrstnih posestev velikih in malih je na prodai v bližini Ce- lja na Štajerskem. Večja posestva se lah- ko razdelijo na dva ali tri kupce. Pose- stva so večinoma z živino in kmetijskim orodjem. Posredovalec domačin. pojasni- la daje Anton Kavčič, Celie. eostilna pri »Istriiancu« Sloveniia. Domači učitelj se sprejme k 2 dečkoma (4 normal, razred), zmožen pouka v iaščini in muzikaličen. Vstop meseca avgusta. Tudi se sprejme „VRTNAR", a druga lahka dela zmožen. — Naslov pove uprava lista. a l Stareiso, | pisarniško moö,! 1 zmožno tudi lašč ine j | išče 99Lesno podjetje" j 5 Ustop takoj t I jj Naslov pove upravništvo ! Joslp Kerievanf, mehanik in puikar v Sorlel, Stolni trj Št. 9. (desno) naznanja si. občinstvu da mu ie na novo došla velika mno- žina blaga iz svetovno znanih tovaren. Novo ^ došlo blago prodajam po jako znižanih cenah. Na pr. šivalne stroje Orig. MundlOS, Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman. Afrana in WirtSLlmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na slrokovni poduk za umetno ve- ^ - zenje in krpanje, katero dajam brezplačno, Dvokolesa : Orig. Puch, Orig-sS=r=figs Styria, Orig. Start, Waffenrad.^^jp Regent, Kosmos, Helical in n|g ^. mala motorna kolesa. S|O Velika izbira pušk, samokresov, J ^&r- patron, dinamitnih patron, smodnik za ¦ raztreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene predmete. Lastna delavnfca In popravljainica Stolni tri it. 3. Z jjmstvcm prodajam šivalne stroje dvokolesa in puške tudi na mesečne obroke Za tocno. aolidno postrežbo in konkurenčno ceno jaxacl Josip KerŠevani mehanik in puškar DOBRO BLAGO po najnižjih konkurenčnih cenah ( ============ vsled mnoge prodaje m naknpl vsakteri, mesčan ali vaščan in vsakega stanu le pri dobro znani domači tvrdki KUŠTRIN & MARMOLJA, GORICA, ulica Carducci 25, . trgovina špecerijskega, kolonijalnega blaga in deželnih pridelkov. K.________________________ «. Domača tvrdka EVGEN RAJER Gorica, Šolska ulica 8 priporoča svojo zalogo prist- nih. domačih in tujih vin, žgaDja, likerjev itd. Postrežba točna - Cene zmerne. IVAN KACIN Gorica, Via delfia Croce 10- \ izdeluje vsakovrstne harmonije, orglje, po- pravlja in uglašuje klavirje. V zalogi ima vsakovrstni material za orglje, harmonije, klavirje. Furnir za mizarje, i. i. d. Har- monije oddaja tudi na delna odplačila. F0T06RAF AMT. JERKK Gorica, Vrtna ulica (Corso Veidi) St. 36. Trat» Via Roma 24. Se priporoča svcjim sorojakom. Županstvo Sovodnje vabi vse one, ki so pristojeni v Sovodnje, a bivajo drugod, da posliejo do 20. julija t. 1. družinske liste, potrjene od tamkaj- š-njesra občinskejja urada z navedbo oce- tovstva, materinstva, dneva. leta in kraja rojstva, opravila in sedanjega bivališča v svrho sestave imenika državlianov, ki do- be polnopravno italijansko drzavljan'stvo v smislu St. Oemiainske pogodbe. Županstvo Sovodnie. dne 8. julija 1921. Župan Fr. Rojec. in. p. Gostilna Leopolde Slamič- ul. Rabatta 5, toči najboljša vipavska vina, postreže z mrzlimi in gorkimi jedili, se pripo- roča za obilen obisk. Qostilna >: >: pri „BELEM ZÄJCÜ" ===== v Gorici ===== Shajališče okoličanov in mešča- nov. Postrežba s svežimi do- mačimi, mrzlimi in gorkimi je- dili ter z Izvrstnim vipavcem, bricem in s črnino. = Za obilen obisk se priporoča JOS. MOLAR, restavrater. Pozor na domačo tvrdko! Franc Saunig Gorica, imfm sedaj Via Carducci it. 25 blizo Korna Naznanja slavnemu občinstvu, da je zopet došla velika izbira šivalnih strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz najba- Ijših nemških tovaren, katere jamčim do 10 let. Dalje velika izbera dvokoles PU6H in drugih tovaren. Izjemno prodajam tudi na obroke. Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. Priporoča se: Franc Saunig. SVOJI k SVOJIM ! ^M Podružnica v Koburidu it. 21, && pisarna 'mm odvetnika Dr. HENRIKA TUMA rabi daktilografinjo zmožno slovenskega in laškega jezika. — Ponudbe v uradnih urah od 8.30 predp. dalje. k 60RI6A - Stolni trg 9. levo - 6ORI6A. Priporoča svojo bogato zalogo sedaj došlih üvalnih »trojev iz inozemskih svetovno znanih tovarn. „Pfaff Gritxner". wKaiserM- nKobIer% „Neamanu, „Dürkopp" in Uu- najskih proizvod wRast & Gasser". Tvidka nudi odjemalki šivalnega strcja brez placer, po- > duk v umetnem vezenju (rikamiranju) na stroj. Bogata zaloga dvokoles „Puch", „Stadt**, „Styria4* in wResrentM, gramofonov. Naj- večja izbera vseh za gori i»nenovane stroje ' nadomestnih delov. Pneumatike „Dun- lop" „Pirelli". Najbolje urejena delav- feTjJ^lk nica in popravljainica. Stara kolesa emaj- W^\ lira, in ponikla v vsaki poljubni barvi /nm§Š J PriporoCa se najtopleje ¦UhIP Ely« čok sodni izvedencc