logaške
SMELO IN DELOVNO PO PLEBISCITU
Anton Antičevič
Slovenci in Logatčani smo svoj veliki DA izrekli za samostojno državo republiko Slovenijo 23. decembra preteklega leta. To je bil velik dan za vse nas. Vsi smo bili že pred plebiscitom prepričani, da bo plebiscit uspel. Ali, da bo potrjen s tako veliko absolutno večino ni napovedal nihče, niti še tako velik optimist. V naši občini se je ZA samostojnost Slovenije izreklo 91 % vseh glasovalcev. Ta procent nas uvršča znatno nad povprečje Republike Slovenije. Seveda, pa moramo vedeti, da je bil plebiscit samo enkratno zgodovinsko dejanje, ki nas sedaj obvezuje, da uresničimo ideje plebiscita v življenju. Na plebiscitu smo si kol narod izbojevali samostojnost z odločno voljo, da vzamemo prihodnost v svoje roke.
Na političnem področju nas čaka pomembno dejanje: čimprejšnji sprejem nove ustave Republike Slovenije - samostojne države. Tudi osnutek ustave je v javni obravnavi. V novo ustavo bo treba vgraditi vse elemente, kijih mora imeti moderna ustava, kol jih imajo ustave evropskih narodov. Republika Slovenija bo prej ko slej postala samostojni in sestavni element evropskih držav. Ob pripravi ustave velja strnili politične sile, da bi vse politične stranke sklenile enoten dogovor o oblikovanju in sprejemu nove ustave; nekaj podobnega kot seje zgodilo ob plebiscitu. Zamisel enotnega nastopa naj se realizira čim prej, da se ne bi utrujali ob obrobnih vprašanjih. Nova listava nam bo sicer začrtala novo globalno smer, ne bo pa vse od nje odvisno.
Naša prihodnost je bolj odvisna od novega gospodar-
skega sistema, ki bo imel elemente evropskih gospodarskih sistemov. Ta sistem naj nam omogoči samostojen ekonomski razvoj ter krepitev gospodarskih temeljev suverenosti in lastno socialno politiko, hkrati pa nas bo naredil bolj sposobne za vsa prilagajanja, ki so potrebna v nekem tržnem prostoru. Z dobrim delom bomo odgovornost za lastno gospodarsko usodo države vzeli v svoje roke lako. da ne bomo politično in gospodarsko odvisni od sosedov.
Čaka nas tudi ureditev odnosov z drugimi republikami v sedanji Jugoslaviji. Rešiti moramo vprašanje, kako se bomo "odklopili" ali pa še sodelovali na tistih področjih, ki ne bodo motila naše politične in gospo-
darske samostojnosti. To je velika naloga, ali prepričan sem, da bomo to zmogli po mirni poti brez hudih in nezaželenih političnih in gospodarskih posledic.
V našem nadaljnem razvoju ostaja odprto vprašanje obrambe in zaščite suverenosti Republike Slovenije. Zavzemam se za demilitarizirano Slovenijo. V kolikor bomo uredili naše odnose s sosednjimi in ostalimi državami, se nam ni treba bati za varnost republike. Ni nujno, da za našo varnost skrbi armada. Nekaj zgledov že imamo v evropskih državah. Najbolj varni bomo, če bomo imeli stabilno in ekonomsko trdno gospodarstvo. Aktivna mirovna politika Slovenije je gotovo pomembna
vstopnica v evropski sistem miru in nenasilja.
Republika Slovenija bo morala doseči tudi mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Slovenije kot države, ki naj postane samostojni subjekt mednarodnega prava. Upam, da to ne bo težko, saj nas že rezultat plebiscita praktično tudi pravno potrjuje. Treba bo izreči samo svoj pravni DA.
Glede prihodnosti in novih možnosti logaškega gospodarstva sem optimist, če bodo naša podjetja proizvajala take izdelke, ki so tržno priznani na svetovnih trgih, če bodo konkurenčni po kvaliteti in ceni. Prodaja izdelkov nc pozna meja. Kratkotrajno se res lahko blokira prodaja, ali trg prej ko slej opravi svoje; dobro blago vedno najde kupca. Pa ga bo našlo tudi za naša podjetja, seveda, ob prej omenjenih pogojih.
Tistim državljanom, ki so ob plebiscitu omahovali, ali pa so imeli svoje tehtne osebne premisleke, lahko rečemo: nič se jim ni treba bati za delo ali za svoj prostor, če bodo le hoteli pridno delati. Dela pa bo /a vse veliko; in samovdobrem delu je naša prihodnost.
Na koncu bi se ob tej priložnosti zahvalil v imenu vseh političnih strank občine Logatec in predsedstva skupščine tervsvojcm imenu vsem našim občanom za njihov "DA" ob plebiscitu.
Posebej pa bi sc zahvalil občanom krajevne skupnosti Tabor Logatec za veličastni -35 m visok mlaj.
Mlaj, ki izhaja sicer iz stare slovenske navade, je na svoj način izrazil voljo ljudi za DRŽAVO SLOVENIJO.
PLEBISCIT
ZA SAMOSTOJNO IN NEODVISNO SLOVENIJO
UDELEŽBA IN REZULTATI GLASOVANJA PO VOLIŠČIH 23.12.1990
VOUŠČE	v imenik vpisani in • potrdili	zdo In JLA	upo*te- SKU-vano PAJ za Izid glas.	od-lanlh	ZA	pnon	naveli glaa
ROVTE	749	4	745 727 100,0% 97,6%	727	723 97,0%	2 0,3%	2 0,3%
ZAPLANA	102	3	99 97 100,0% 98,0%	97	97 98,0%	0 0,0%	0 0,0%
MEDVEDJE BRDO	147	2	145 144 100,0% 99,3%	144	138 95,2%	4 2,8%	2 1,4%
ŠOLA NA PLANINI	139	4	135 132 100,0% 97,8%	132	128 94,8%	2 1,5%	2 1,5%
LAZE	267	3	264 239 100,0% 90,5%	239	234 88,6%	4 1,5%	1 0,4%
VRH	167	1	166 157 100,0% 94,6%	157	155 93,4%	1 0,6%	1 0,6%
LOGATEC CENTER	639	8	631 539 100,0% 85,4%	539	489 77,5%	40 6,3%	10 1,6%
LOGATEC MANDRGE	571	10	561 516 100,0% 92,0%	516	503 89,7%	13 2,3%	0 0,0%
LOGATEC MARTINJ HRIB	694	6	688 670 100,0% 97,4%	670	651 94,6%	14 2,0%	5 0,7%
LOGATEC POŠTNI VRT	887	13	874 794 100,0% 90,8%	794	767 87,8%	22 2,5%	5 0,6%
LOGATEC NARODNI DOM	1144	30	1114 979 100,0% 87,9%	979	917 82,3%	55 4,9%	7 0,6%
HOTEDRŠICA	496	20	476 459 100,0% 96,4%	459	446 93,7%	11 2,3%	2 0,4%
TABOR	945	14	931 882 100,0% 94,7%	882	856 91,9%	21 2,3%	5 0,5%
GRČAREVEC	64	0	64     64 64 100,0% 100,0%		60 93,8%	i 4 6,3%	0 0,0%
PREDČASNO GLASOVANJE	0	0	0 99	99	94	4	1
SKUPAJ:	7011	118 6893 6498 100,0% 94,3%		6496	6258 90,8%	197 2,9%	43 0,6%
ZNOVA NA POT
Logaške novice letos znova trkajo na vrata naših domov.
V 35. letni zgodovini svojega izhajanja so doživele do-kajšnje spremembe: od Klijevskega glasila do občinskega in SZDL-jevega, zdaj spel kot glasilo občine Logatec. Logaška anketa je pokazala, da se je tudi ime časopisa dobro prijelo in ga vsaj za zdaj ne kaže spreminjali.
Spremembe pa so zaželene v vsebinskem smislu. Vsak urednik je na začetku svojega dela želel in tudi zvečine dosegel nekaj vsebinskih izboljšav, sčasoma pa se je vedno pokazala kriza dopisovanja. Dopisništvo je pomembna sestavina oblikovanja časopisne vsebine. Zato ponovimo vabilo vseh dosedanjih uredništev bralcem: pišite, sporočajte, obveščajte. Prispevki so honorirani, zagotovljena pa je tudi lektorska deja vnost, pa če je treba, bo kakemu pomembnejšemu dogodku prisostvoval ludi kdo od uredništva. Treba je le vedeti, da se kaka stvar dogaja. Naslov za sprejemanje sporočil, člankov, zapisov je Skupščina občine Logatec, Tržaška 15, 61370 Logatec, urednikov telefon pa 741-761 ali 741-440 na Obrtnem združenju.
Ob koncu decembra je začel izhajati Notranjski časopis ■ Noč. Občina ima v njem na voljo eno stran v vsaki (tedenski) številki. Novice bodo zaradi lega morda kdaj objavljale zapise, katerih vsebino je bilo že mogoče prebrati v Notranjskem časopisu, vendar menimo, da zaradi tega pomen ne bo manjši. Ker pa Novice izhajajo enkrat med 10. in 15. v mesecu, bodo objave verjetno manj aktualne kol bodo v Notranjskem časopisu. Še to: v juliju in avgustu izid Novic ni predviden.
S 4. številko bomo prestopili z dosedanjega načina financiranja na pretežno samo financiranje. To bo pomenilo zbrali naročnike in prodajati časopis na prodajnih mestih. Do tedaj pa bo distribucija še laka, kol je bila doslej.
V tej prvi številki leta 1991 so zaradi dokajšnjega premora v izhajanju-obsežnejša številka je izšla v septembru, zatem v decembru zgolj tematska-objavljene tudi bolj odmaknjene vesti in prispevki, prav vseh pa ludi ni bilo moč stisniti na omejeno število strani, kar bodo-upamo-razumeli avtorji, ki jim gradiva ne moremo objaviti.
Za naprej pa bomo skušali dogodkom sproti slediti, na daljši rok načrtovane pa tudi napovedati. Težili bomo za raznolikostjo vsebine, jedrnatostjo zapisovanja in živ-Ijenskim odsevanjem dogodkov. Oceno dela pa bodo izrekali bralci
Urednik
Zbral Janez Gostiša
POGLED
NA MINULO DELO
Leto 1990 je bilo nadvse burno, če ne prelomno.
V Sloveniji je pomenilo začetek krutega delovanja tržnega gospodarstva, velike politične premike, podiranje mnogih mitov in rojevanje novih hotenj. Po spomladanskih volitvah, večstrankarskih, se je politično delovanje sicer nekaj utišalo, dokler se ni konec leta-znova z nenadejano enovitostjo-skleni-lo z uspešnim ljudskim glasovanjem. Prav potihem se občina pravzaprav lahko veseli, da so jo krizna dogajanja z zapiranjem podjetij in stečaji sicer obšla, vendar pa so bile tegobe dovolj velike, če omenimo le tiste v zdravstvenem domu. Gospodarstvo je bilo očitno dovolj trdno postavljeno, da je kljubovalo marsikaterim negodnostim.
Na kratko poglejmo nekatera večja dela, ki so bila v občini opravljena v preteklem letu.
VIŠINSKA CONA je bila zagotovo največji zalogaj na področju komunale. Z zgraditvijo Črpališča in z vključitvijo novih zajetij je omogočena boljša vodna oskrba višje ležečim okoljem in večnadstropnim zgradbam. Vendar je na tem področju opravljen šele del nalog. Ciakajo še nadaljnje razpeljave, Kal-ce, Martinj hrib, obrtno-industrijska cona, ojačitev nekaterih razvodov, zbiralnik na Naklu, govori se tudi o Grčarevcu.
INDUSTRIJSKO-OBRTNA CONA je v investicijskem smislu terjala največji napor. O tem smo pisali že ob začetku del, zato povejmo le, da so dela dobro napredovala, da je dvoje objektov že pokritih, da se h gradnji pripravlja še nekaj interesentov in da je odkupljenih novih 12.000 m2 zemljišča. Investitor je "Notranjka" s kooperanti.
V ŠOLI NA VRHU nad Rovtami, nekdaj pri Sv. treh kraljih, je bilo instalirano centralno ogrevanje in opravljena toplotna izolacija podstrešja. Šola je s tem dobila bistveno boljšo uporabnost, dejavnosti v njej pa ugodnejše možnosti za delo. Tudi uspešno delujoča dramska skupina bo s tem rešena ene od velikih zadreg.
CERKEV SV. JANEZA: od sakralnih objektov je bila obnovljena cerkvica Sv. Janeza v Gorenji vasi. Slovesna otvoritev je bila 30. septembra. Investi tor je bila gornjelogaška župnija, sodelovala pa je tudi republiška kulturna skupnost. Cerkev s svojo dominantno lego nad gornjelogaškim pokopališčem odzvanja sosednji na Taboru, ki je bila obnovljena leto poprej; podoba Sv. Krištofa na zunanji steni ima svoj legendarni pomen.
V MATIČNI KNJIŽNICI v Dol. Logatcu je bilo obnovljeno in spremenjeno centralno ogrevanje. Prejšnje ni dajalo dovolj toplote, pa tudi kurjenje je bilo vse prej kot normalno opravilo. Sedanje ogrevanje je na tekoče gorivo. Investicija je veljala 760.000 din. Pomembno je vedeti, da s tem vse tegobe predlani zgrajenega poslopja še niso odpravljene. Upravljavec pa bo moral zagotoviti smotrno uporabnost vsega Narodnega doma in knjižnjice.
STARA GORNJELOGAŠKA ŠOLA je predana dejavnostim, ki jih bo organizirala SOZ "Notranjka". Uporabila jo bo za potrebe svojega poslovanja in nekaterih servisnih dejavnosti. Čeprav je bilo o tem v Novicah že pisano, povejmo, da je bila že pred tem šola delno sanirana z obnovo strehe, podov in stavbnega pohištva, ki je bilo zamenjano.
NA NOVI GORNJELOGAŠKI ŠOLI pa je bil obnovljen del strehe: zamenjana kritina in izvedena toplotna izolacija stropov. Ko bo urejen še preostali del, bo vendarle konec zama-kanja in kapljanja s stropov v učilnice. Logaška klima je svojevrsten \zz\\i projektantom in izvajalcem, zal pa oboji navadno niso uspešnejši od izzivalke.
VRTEC ZA NARODNIM DOMOM: končno naj bi oživeli tudi prostori, namenjeni vzgojno-varstveni dejavnosti v blokovnem naselju za Narodnim domom, na Pavšičevi. Po nekaj različicah je zdaj izvršni svet sklenil oddati prostore v uporabo dolnjelogaški župniji za karitativne, pa tudi vzgojno-varstvene namene. O tem bo obsežnejši zapis v prihodnji številki Novic.
KABELSKA TELEVIZIJA: pred koncem leta je bila tudi skromna slovesnost ob začetku delovanja prvega dela kabelske televizije v Logatcu. Dela so tekla po predvidenem programu, zato so toliko več vredna.
Drugačna pa so vprašanja nadaljnjega delovanja tega sistema. Sofinancerji bi želeli vplivati na izbiro programov, na razvoj lastnega, domačega programa in na upravljanje sistema. G. Branko Weixler predlaga, naj bi v ta namen souporab-niki ustanovili delniško družbo, kar bi imelo mnoge pozitivne posledice za razvoj sistema in njegovo uspešnost.
DVORANA NA GRIČU: lepa pridobitev za mlade namizno-teniške tekmovalce pa je obnovljena velika telovadnica na Griču. Otvoril jo je 22. septembra 1990 Štefan Juršič, ob nagovoru Vlada Puca. Delo pri obnovi je bilo lahko rečemo v celoti prostovoljno, za kar gre članom kluba priznanje in zahvala. Otvoritveno tekmo sta odigrala predsednik IS in g. župnik. Neodločeno. Takoj zatem pa je bilo že prvo resno tekmovanje: TOP 16 Notranjske med 16 mladimi tekmovalci NTK Notranjske.
SEKIRICA; s športno-rekreativnega področja še pomemben dogodek: zadnje dni decembra je bil opravljen tehnični prevzem obnovljene vlečnice na Sekirici. Kazalo je že, da vlečnice ni več moč usposobiti, pa je vendar velika vnema nekaj ljudi, zbranih okrog Mitje Zigona, tudi logaškega "ministra" za turizem in gostinstvo, zbrala denar in strokovnjake, ki so obnovili vlečnico, ki nam je bila dolga leta veselo zimsko zadovoljstvo. Ob dveh že kupljenih snežnih topovih bo lahko Sekirica postala spet bližnje zbirališče za manj zahtevne smučarske veseljake. Vrednost del je dobrih 600.000 din, zbranih iz proračuna, prispevka telesnokulturne skupnosti, Liberalno demokratske stranke in KS Naklo. Obnovitvena dela so bila opravljena tudi na skakalnici, veljala pa so okrog 120.000 din.
OBČANOM OBČINE LOGATEC
Skupščina občine Logatec je na 3. skupni seji vseh treh zborov 17. 10. 1990 sprejela sklep o imenovanju komisije za ugotavljanje resničnih okoliščin izginotja ljudi po drugi svetovni vojni, hkrati je določila sestav komisije in njene naloge.
Komisija se je zavezala, da bo opravljala naloge, za katere je bila ustanovljena, s polno mero etičnega posluha, strpnosti in nepristranosti ter ideološke neobremenjenosti. Njena naloga je raziskava povojnih dogodkov.
Raziskava povojnih pobojev in drugih nepravilnosti je nujna pot k resnični spravi na Slovenskem ter pogoj za pisanje dopolnjene zgodovine polpretekle dobe, ki bo temeljila na dejstvih in ne bo prilagojena ideološkim gledanjem na tedanji čas.
Komisija se zaveda, da resnica o naši povojni in tudi vojni zgodovini ni samo temelj, ampak nujen pogoj za spravo na Slovenskem. Sprava pa nam je potrebna glede na prelomni čas, v katerem je danes slovenski narod.
Da bi komisija lahko dobro opravila svoje delo, prosi za pomoč občane, ki živijo ali so kdaj prej živeli v logaški občini. Komisiji naj bi bili predstavljeni vsi podatki, ki so lahko v pomoč komisiji pri njenem delu, podatki pa naj zadevajo povojna izginotja ljudi pa tudi morebitne množične poboje (kraji grobišč, število žrtev, okoliščine, v katerih so posamezniki ali večje skupine ljudi izginjale ipd.), lahko pa tudi kake druge nepravilnosti v tej zvezi.
Komisija bo o ugotovljenih dejstvih poročala Skupščini občine Logtec.
Komisija Skupščine občine Logatec za ugotavljanje resničnih okoliščin Izginotja občanov po drugI svetovni vojni
"KRISTAL 90"
Po enajstletnem premoru je bil v Ljubljani znova sejem pohištva. Za logaške razstavljavce - KLI Logatec - je bil odmevno uspešen. Najprej zaradi tega, ker sta bili Kliju podeljeni dve priznanji: za celostno podobo razstavnega paviljona, in posebno strokovno priznanje "Kristal 90" za predstavljeni BIO program sedežnega pohištva.
Logaški izvršni svet je za predstavnike KLI priredil sprejem, na katerem je tekla beseda predvsem o nagrajenem pohištvu in možnostih trženja s tem novim proizvodnim programom.
Direktor KLI, g. Alojz Sa-jovec, je povedal, da "kristal" pomeni najprej strokovno potrditev pravilne tehnološke usmeritve. Po skoraj dveh desetletjih je podjetje v proizvodnji stolov znova začelo uporabljati mehke lesove, površinska obdelava z naravi prijaznimi materiali pa pomeni drugi premik k zahtevam sodobnega tržišča.
Vodja komerciale, Ljubo Ule, je poudaril, da se je KLI s tem programom sedežnega pohištva, ki zajema 6 vrst oz. tipov stolov, predstavil še na dveh sejmih v Evropi, kjer je naletel na ugoden komercialni odziv. Zagotavljati si delo v današnji konkurenci ni več stvar samo komercialne prodornosti, pač pa mora biti prodajno blago tudi tehnološko aktualno, po modi. Pa četudi gre za izdelke, ki jim modnosti ne bi mogli ravno vnaprej pripisovati.
Predstavniki KLI so zatem razpredli zamisli o najučinkovitejšem nastopanju na evropskem trgu, ki pomeni lahko primerno protiutež ameriškemu, kamor je KLI sicer pretežno usmerjen. Osvojiti večji tržni delež v Evropi bi pomenilo tudi nekaj lažje zadihati, saj se dolarski trg zaradi valute same, pa tudi zaradi neustreznega vrednotenja valute pri nas večkrat otepa. Vendar so v izvozu boljši in slabši časi, težko pridobljenega trga ne gre zanemariti, kaj šele zame-tavati, četudi bi kdaj tako kazalo skozi račun. Zato je težnja k razširitvi trga v Evropi toliko bolj razumljiva.
Novi tipi stolov so bili izdelani na strojih, ki jih podjetje že ima, z obilo prizadevanja delavcev in načrtovalcev. Po ugodnih odzivih trga pa bo treba, seveda, temu programu prilagodili del proizvodnega procesa. Za to bodo potrebne tudi investicije. Ob tem je predsednik izvršnega sveta, Vlado Puc, dejal, da se tako republiška skupščina kot izvršni svet, pa tudi banke zavedajo pomembnosti tovrstnih vlaganj podjetij in bodo temu ustrezno tudi zagotavljali takšne pogoje gospodarjenja, da bodo podjetja s perspektivnimi programi zmogla uresničevati svoje razvojne zamisli. Ob koncu je predsednik IS zaželel vodstvu in koletivu novih uspešnih snovanj in na prihodnjih sejemskih predstavitvah novih priznanj, ki naj jim slede tudi tržne potrditve.
Jago
TRGOVSKI CENTER V LOGATCU
Poslovna namera, ki združuje troje partnerjev
Zaradi izjemno ugodnih prometnih razmer se je pokazal Logatec kot vabljiva možnost za postavitev trgov-sko-oskrbnega središča ne le za občino Logatec, temveč tudi za širšo notranjsko regijo. Projekt je toliko zanimiv, da je pritegnil pozornost podjetja Slovenijales-dejavnost drobno gospodarstvo iz Ljubljane in italjanskega partnerja iz Pisc. V ta namen je tudi že izbrana
najbolj smotrna lokacija, in sicer med dovozno cesto na KLI in železnico.
Med sovlagatelji v trgovski center velja dogovor, da prispeva logaška občina komunalno urejeno zemljišče, Slovenijales in italjanski partner pa prispevata svoj delež k investiciji in si tako zagotovita prostorske zmogljivosti za svoj prodajni nastop.
maš
K JAVNI RAZPRAVI O OSNUTKU USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Konce novembra lani je organiziralo predsedstvo Skupščine občine Logatec javno razpravo o osnutku Ustave Republike Slovenije. V veliki dvorani Narodnega doma so svoja gledanja na ustavno gradivo predstavili: Vojko Volk (SSS), dr. Tine Hribar (SDZ), Borut Pahor (SDP) in Zdrav-ko Zabukovcc (član rcpubl. komisije za ustavna vprašanja). Javna razprava je posebej
opozorila na odprta vprašanja preambule (uvodnega dela), ustavne pravice glede svobode odločanja o rojstvu otrok, državne ureditve, obrambe in lokalne samouprave.
Javna razprava je še vedno odprta. Mnenja, vprašanja, predloge ipd. v zvezi z osnutkom Ustave lahko vsakdo naslavlja na tajništvo predsednika Skupščine občine Logatec.
maš
ZAHVALA
MED RAZGOVOROM: L. Ule, A. Jaklič, A. Sajovec
Logaški občani, organizacije in skupnosti so na različne načine zbirali pomoč prizadetim v novemberskih neurjih. Zbrani denar in materialna pomoč je bila predana zvečine neposredno ljudem iz Zgornje Savinjske doline.
Na različne naslove je prišlo več zahval za konkretno pomoč. Naj jih vse strnemo v eno prijazno in toplo besedo: hvala. Namenjena je vsem, ki ste po svojih močeh in preudarku stopili ob stran ljudem, ki so bili pomoči potrebni.
POGOVORI V KNJIŽNICI
Napoveduje se nam zanimiva sezona političnih obiskov na najvišji ravni. V Matični knjižnici v Logatcu kuhajo dobro kavo, pa bi radi to preverili tudi pri reprezentenčnih pivcih:
Februar : g. Milan Kučan Marec : g. Jože Pučnik April: g. I,ojze Petrle itd.
Pogovori z g. Janezom Drnovškom so v teku. V naslednji številki Novic pričakujte podatke o tem, kako sladko kavo pijejo naši bodoči gostje.
MKL
ALI ŽELITE
ZADOŠČALA
BOLE PRIGLASITEV DEL
Za nekaj već reda in nekaj manj zadreg
Najnovejši občinski odlok določa vrsto, namen, velikost in način gradnje pomožnih objektov za ohišniŠkc potrebe, za katere bo dovolj le priglasitev del. Med take objekte sodijo:
• lesene in zidane pritlične drvarnice, mlekarnice, vrtne utc, rastlinjaki, svinjaki in hlevi za drobnico ter pritlični čebeljnjaki (do 20 panjev) - do 20 m2 površne,
• leseni in zidani kurniki, zajčniki, golobnjaki, - do 12 m2 površine,
• vrtne in dvoriščne ograje ter oporni zidovi - do 1,5 m višine,
• dimniki, sončni kolcktor-ji, specialni antenski sprejemniki, zasteklitve balkonov, pergole, vetrolovi in zunanje stopnice pri stanovanjskih hišah,
• nadstrešnice - do 15 m2 površine,
• lahke montažne garaže -do 18 m2 površine,
• tipski silosi za živinsko krmo - do 120 m3 prostornine,
• kozolci, lesene sušilnice, shrambe sena, krme in stelje - do 40 m2 površine,
• lesene lope za vrtno orodje - do 3 m2 površine,
• kapnice - do 20 m3 prostornine in greznice - do 10 m3 prostornine.
Priglasitev del mora vsebovati opis graditve in zemljišča z vrisom predvidenega objekta v kopijo katastrskega načrta ter dokazilo o razpolaganju z zemljiščem.
maš
Prav!
Preberite in se odločite!
Pomanjkanje telefonskih priključkov nas pesti že dalj časa. Odgovorni dejavniki v naši občini so se tega problema resno lotili. Tako vam danes povemo več, kot ste morda pričakovali!
In kakšna je pot do novih telefonskih priključkov?
Oglejmo si najprej tehnične okoliščine.
Končna telefonska centrala Logatec se povezuje v sistem vozliščne centrale Vrhnika, leta pa v tranzitno centralo Ljubljana.
Povezava Vrhnike z Ljubljano je projektno rešena; nabavljena je oprema za radio relejno povezavo, ki bo montirana v I. polletju 1991.
Na Vrhniki so se vzporedno z nami odločili za reševanje problema telefonije in so že podpisali pogodbo o zagotavljanju sredstev za novo centralo.
Povezava Vrhnika-Logatec bo začasno morala zadoščati ter se bo reševala po priključitvi ustreznega števila novih naročnikov.
Sedanja telefonska centrala v Logatcu zaradi tehnološke zastarelosti nc omogoča razširitve, temveč zahteva nakup in montažo nove.
Krajevno kabelsko omrežje (KKO), zgrajeno ob zadnji telefonski razširitvi 1983, ima nekaj rezerve, vendar ne bo zadoščala za vse nove naročnike, zato je potrebna ojačitev. Glede na izvedbo pretežno z zemeljskim polaganjem kabla, predstavlja to večji strošek kot sama centrala.
In tehnična dokumentacija?
Tehnična dokumentacija je v pripravi. Telefonska centrala je definirana. Projekt za KKO bo izdelan februarja letos. Ob razumevajočem sodelovanju občanov pri pridobivanju soglasij za prekope bo lahko lokacijska odločba pridobljena v aprilu.
Pavel Kranjc
Časovni plan
Posebno zadrego za čim hitrejšo realizacijo projekta lahko predstavlja dobavni rok telefonske centrale. Izvršni svet se je s pridobljenim stališčem občinske skupščine odločil za podpis pogodbe s PTT Podjetjem Ljubljana pri skupnem reševanju ptt kapacitete na območju KATC Logatec.
Dobavni rok z montažo centrale je 30.11.1991.
Vzporedno je predvidena v drugi polovici leta tudi izgradnja KKO ter postopno priključevanje novih naročnikov v zimi 1991/92.
In kako postati novi telefonski naročnik?
Realizacija predstavljene smele rešitve izgradnje telefonskega omrežja v Logatcu bo možna le s sodelovanjem občanov, predvsem pa novih naročnikov, ki lahko pomagajo pri finančni konstrukciji. To je tudi pogoj, zaradi katerega nas je PTT podjetje Ljubljana uvrstilo v plan za leto 1991.
Celoten projekt je ocenjen po cenah od novembra 1990 na 32.300.000 din.
Vemo, da je situacija težka, vendar ocenjujemo, da je želja in potreba po novih telefonskih priključkih močnejša. Sredstva za izgradnjo bomo zbirali z odkupom obveznic PTT podjetja Ljubljana oz. SP PTT Slovenije.
Podjetja in obrtniki morajo za telefonski priključek odkupiti obveznice v dinarski protivrednosti 4.000 DEM, občani pa 3.000 DEM.
Obveznice PTT podjetja Ljubljana se obrestujejo po
12% obrestni meri, vnovčljive so v 8. polletnih obrokih, 1. obrok bo vračljiv 1. 1. 1992. Obveznice imajo valutno klavzulo.
Vsi zainteresirani dobijo natančnejše informacije na sedežu Krajevne skupnosti "Naklo" Logatec, Poštni vrt 6 (telefon 741-216), kjer tudi podpišejo pogodbo o nakupu obveznic. Posle v zvezi z nakupom obveznic bosta izvajali hranilno kreditni službi Not-ranjke in Kmetijske zadruge.
Obveznic ne kupujte na pošli, ker tam ne bodo vodili evidence, da so te obveznice namenjene našemu namenu.
Obveznice bo možno kupovati obročno do novembra 1991 po srednjem tečaju DEM na dan plačila. Obrok je vezan na vrednost obveznice, ki sc glasijo na 250 DEM, 500 DEM in 1000 DEM.
Ne pozabite!
Odločite se hitro in pridite podpisat pogodbo, ker je količina obveznic PTT podjetja Ljubljana z znanimi pogoji omejena!
Sredstva so vračljiva!
Cena priključka, ki ga plačate PTT podjetju pred priključitvijo, znaša 4.292,90 din (600 DEM). K temu moramo do konca leta 1990 dodati še prispevek za razširjeno reprodukcijo (4.237,00 din). Politika cene priključka za leto 1991 še ni znana. To so edina nevračljiva sredstva.
Na predlagani način bomo skupno rešili problem izgradnje telefonskega omrežja centrale Logatec.
In kako v HOTEDRŠICI in ROVTAH?
Problematiko obravnavamo celovito za celotno občino. Na ekvivalenten način, kot je obrazloženo razreševanje v Logatcu sc bomo lotili stvari v Hotedršici za leto 1992 in v Rovtah za leto 1993, o čemer bomo ob pravem času obvestili interesente.
Ste prebrali!
Seveda! In se tudi odločili!
MIR LJUDEM ?
Praznične noči, skrivnostne in vedno prekratke, polne luči in barv, napolnjene z ljubeznijo in z vonjem po domačnosti in pričakovanju. Vedno sem se jih veselila.
Brez veselja so prazniki brez okusa kot kruh brez soli.
Veselje je bolj ali manj glasno, kot smo bolj ali manj glasni ljudje. Vedno sem imela rada ljudi, ki znajo veselje pokazati s srcem, v očeh in stisku roke, v prijazni besedi in nasmehu.
Vedno bolj sem prepričana, da je pravo veselje tisto razpoloženje, kije v srcu, ki traja in ni nujno povezano z velikim zunanjim rompompomom.
Slednji je bil letos velik, zame prevelik.
Mislim, da še za marsikoga.
Skušala sem razumeti vse tiste, ki so znali svoje navdušenje in veselje izraziti samo na tak način. Pa kljub temu nisem mogla mimo misli, da je takšno veselje prazno, čeprav povzroča veliko hrupa in od njega ostaja šumenje v ušesih ter hitrejše bitje srca. Sad takšnega veselja pa je tudi prestrašenost nekaterih; "žolčni izlivi" manj navdušenih nad hrupom; vznemirjenje brez potrebe; nemir v mnogih srcih, skoraj živčnost - pa ne samo pri starih ljudeh. Pa še nekaj me zanima. Je kdo od tistih "pokajočih junakov", skritih v temi, zjutraj opazil smeti, ki so ostale od njihovega veselja? Nekdo je moral za njimi pospraviti ostanke truda za bolj zelen asfalt... Mislim, da takšno pokajoče veselje tudi ni ravno naše, slovensko; prej bi ga prisodila Divjemu zahodu.
V Božični noči so angeli oznanjali: slava Bogu, mir ljudem! Tega seveda vsi tisti, ki so celo polnočnico skrbeli za hrup okoli cerkve, niso mogli slišati
Mir ljudem!?
Občutek imam, da nekateri sploh ne želijo miru, ker ne znajo živeti brez hrupa. Nihče me ni vprašal, če mije takšen hrup všeč ali če me morda moti. Verjetno me tudi prihodnje leto ne bo. Želim pa si, da bi se naučili preproste modrosti, ki pravi, da se moja svoboda konča tam, kjer začne omejevati svobodo drugega.
Pustimo torej drug drugemu nekaj prostora (in miru), kjer bo lahko vsakdo svoje veselje izražal tako, kol si ga želi izraziti. Bolj ali manj hrupno.
Se motim, če trdim, da bodo potem prazniki bolj praznični in manj prazni?
Pa veliko miru v novem letu in vse dobro!
Jana Kalin
VABILO
na koncert
pihalnega orkestra Logatec, v nedeljo, 20. januarja ob 19.30 uri.
V Narodnem domu Logatec bo z orkestrom nastopila tudi gojenka glasbenega ateljeja Nade Žgur, Alenka Godec.
REŠKA
ZAKAJ ZELENI NASPROTUJEMO MELIORACIJI ?
Vosnutku Odloka ni utemeljeno, zakaj se postopek sploh uvaja; na prvi pogled se sicer zdi "izboljšava" zemljišč dovolj dober razlog, na katerega pa Zeleni, seveda, ne moremo pristati. Izboljšava zemljišč je namreč zelo relativna stvar; morda je s kmetijskega stališča vse jasno in koristno, na stvar pa lahko gledamo tudi drugače. Kot nam je povedal predstavnik melioracijske skupnosti "Reška dolina", ta zemljišča v preteklosti niso bila (kmetijsko) izkoriščena zaradi zamočvirjenosti. Močvirna območja pa so del naravne dediščine, saj predstavljajo življcnski prostor mnogim živalskim in rastlinskim vrstam, med katerimi pa žal mnoge že spadajo med ogrožene. Razlog je sila enostaven: človek je v nekaj desetletjih, najbolj pa v zadnjih dvajsetih letih, intenzivno izsuševal močvirna in poplavna območja in jih skušal (največkrat neuspešno) spremeniti v plodna kmetijska tla, na katerih naj bi pridelal s pomočjo sodobnih zaščitnih sredstev in ob intenzivnem gnojenju vedno večje količine hrane. Na posledice lakih posegov danes ne opozarjajo samo biologi; strokovnjaki so jasno povedali, da je treba iskati vzroke letošnjih poplav tudi v dosedanjem načinu urejanja vodotokov in v nekaterih drugih, ne dovolj premišljenih posegih v okolje.
Tako na videz koristni po-
segi postajajo vse bolj vidne hude napake človeške nepremišljenosti in želje po vedno večjem premagovanju nekaterih zakonov narave, kar pa se slej ko prej maščuje. Projekt melioracije "Reška dolina" predvideva izsušitev zemljišč ob potoku Reka in nekatere posege v strugo tega potoka. V ta namen bodo izkopani melioracijski kanali (jarki) različne globine, ki bodo zagotovili hitrejši in večji odlok vode; temu je namenjena tudi izravnava brežin, posek obrežne vegetacije in delna izravnava in poglobitev dna struge potoka Reka. Ob tem naj opozorimo, da projekt regulacije osnovne odvodnje še sploh ni izdelan in tako tudi ni predmet obravnave v Odloku, čeprav melioracije ni mogoče obravnavati po kositi.
Posledice takega načina izvajanja melioracije se kažejo v ogromnih spremembah vodnih in obvodnih ekosistemov (osiromašenje, manjša biološka pestrost in produktivnost in zmanjšana samočistilna sposobnost vodotoka). Poleg tega se zmanjša število nižjih organizmov, ki so začetni Člen prehranjevalne verige.
Prekinitev te verige pa pomeni rušenje ekološkega ravnovesja, kar ima pogosto za posledico izginotje posameznih živalskih vrst, temu pa lahko sledijo nepredvidljivi učinki.
Potoki postanejo kanali (pod Sekirico!) z maloštevilni-
DOLINA
Občinska skupščina je na seji v novembru sprejela osnutek Odloka o uvedbi melioracijskega postopka "Reška dolina". O omenjenem Odloku smo razpravljali na seji Izvršnega odbora Zelenih I^ogatca, kamor smo povabili tudi predstavnika Slovenske kmečke zveze (sedaj Ljudske stranke) in melioracijske skupnosti "Reška dolina", kije predstavil njihove poglede na melioracijo. Že na začetku smo opozorili na slabo izvedene melioracije v I^ogatcu (pod Sekirico, Mareke). Potrditev takega mnenja smo dobili tudi na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane, kjer so povedali, da npr. melioracija na Marekah ni bila izvedena niti v skladu s projektom niti z njihovimi dodatnimi zahtevami.
mi živalskimi in rastlinskimi vrstami in kar jc pri vsem "najlepše", razmere na melioriranih površinah ob reguliranem potoku dostikrat niso nič boljše kot pred posegom. Če k temu prištejemo še intenzivno rabo gnojil zaradi slabe kvalitete zemlje (in zaščitnih sredstev), ki jih padavine spirajo v vodo potoka, zadeva ne kaže več tistega koristnega obraza, o katerem govorijo kmetijci.
Med ogrožene živalske vrste na območju predvidene melioracije sodita predvsem rak jelševec in želva sklcdari-ca, ki ji jc bil žc z izvedeno melioracijo "Mareke" bistveno prizadet življcnski biotop.
Tudi raku jelševcu se ne obeta nič boljše, saj jc po nekajletnem večanju zaroda v osemdesetih letih opaziti v zadnjih treh letih resno upadanje njegove številčnosti (vir: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine).
Zavod v svoji oceni melioracije Marck in regulacije potoka Reka z dne 24. 12. 1986 (!), ki nam jo jc poslal, navaja pogoje, ki bi jih morali upoštevati pri izvedbi melioracije, vendar se to ni zgodilo, odgovarjal pa tudi ni nihče za nič.
Bistveni razlog, zaradi katerega skupščina ne more (in ne sme) sprejeti sklepa o uvedbi postopka, pa tiči v Uradnem
listu Republike Slovenije (št. 36, dne 10. oktobra 1990), kjer so objavljena stališča in sklepi republiške skupščine o pobudi Zelenih Slovenije za moratorij na izvajanje melioracij, kjer je v prvi točki navedeno: "Močvirna in poplavna območja predstavljajo kot življcnski prostor naravno dediščino, ki jo jc treba ohraniti prek ustrezne oblike rabe tako, da se ohranjajo njene naravne značilnosti. Posebej vredna mokrišča (močvirja, barja, sta-nišča, prodišča ob rekah, rečne bregove, itd.), ki predstavljajo najvrednejše življcnske prostore za ogrožene rastlinske in živalske vrste jc treba zavaro-
vati kot naravne rezervate.".
V 3. točki Stališč in sklepov pa je določeno, da "... do imenovanja nove komisije, izdelave novih navodil in revizije načrtovanih in že dogovorjenih projektov, naj se uvede začasen moratorij za nove hidromelioracije."
V 7. točki Stališč in sklepov pa "Skupščina Republike Slovenije ugotavlja, da je potrebno dosedanjo prakso planiranja, projektiranja in izvajanja hidromelioracij spremeniti in dopolniti z novejšimi spoznanji, zakonodajo, planskim procesom, organizacijo, izvedbo in nadzorom". Zavod pa nam je poslal tudi svoje mnenje o postopku sprejemanja Odloka o izvedbi melioracije "Reška dolina", v katerem med drugim piše, "da je pri omenjeni melioraciji (Reška dolina) Zavod sodeloval v fazi priprave lokacijske dokumentacije... V kakšni meri so pogoji priloženega mnenja upoštevani v izvedbeni dokumentaciji, nam ni znano, čudi pa nas upravni postopek sprejemanja odloka, saj menimo, da moratorij na melioracije, ki ga jc sprejela republika Slovenija, velja tudi za načrtovanje in to za vse občine.".
Na podlagi vseh do sedaj navedenih dejstev Zeleni Logatca nasprotujemo sprejemu Odloka o uvedbi melioracijskega postopka "Reška dolina" in pričakujemo, da bo takega mnenja tudi Izvršni svet.
V HOTEDRŠICI SPET POJEMO
v
Šestnajst let je, odkar so hotenjski možje ustanovili svoj pevski zbor, ki je že leto kasneje napolnil dvorano v Kulturnem domu, vabil v Hotedršico tuje zbore, koncertiral po okoliških krajih, sodeloval na pevskem taboru v Šentvidu. V petnajstih letih je v njem zapelo skoraj sto moških glasov, ko pa je teh zmanjkalo, so se jim pridružile še ženske.
Pred letom in pol pa je volja splahnela - zbora ni bilo več. Mogoče je samo naključje, da je skoraj istočasno brez volje ostala tudi dobra igralska skupina.
In oni dan se je nekaj Hotenjcev zamislilo: "Že leto dni ni bilo v Hotedršici nobenega plesa, Kulturni dom se je preimenoval v (ne)športnega - nobenega koncerta ni več, nobene igre."
Pred tremi meseci so se tako začeli zbirati vsi, ki v Hotedršici radi pojejo. Zbor spet vodi Matija Logar, ki o novem začetku pravi: "Večina je mladih fantov, takih, ki so že prej peli, pa tudi takih, ki še niso. Najmlajših, ki so ravno končali osnovno šolo, pa bi lahko bilo več. Na prvem sestanku nas je bilo 20, zdaj pa se jih je nekaj že premislilo. Fantje, ki so ostali, so nekdanji tamburaši, in še v časih, ko smo imeli orkester, je verjetno v njih zrastel obhitek in ljubezen do glasbe in petja. Zaenkrat pojemo lažje pesmi, pojemo za zabavo, da se spoznamo in ugotovimo, kdo bo najlažje pel kateri glas. Na zadnjih vajah so nas tudi povabili, da bi nastopili za kulturni praznik. Čeprav še nimamo izbora, bomo verjetno takrat prvič javno zapeli."
Zaenkrat je to edini načrt svežega zbora zbirati se in prepevati. Vsi, ki nam praznina v Hotedršici ni zelo všeč, jim želimo veliko volje in Matija Logar pravi tudi: "Po trebna je vztrajnost, samega sebe moraš dati v petje. Če hočeš resno peti, je treba delati. To pa so vaje in če hodijo vsi k vajam, tam resno delajo, mora čez kakšno leto priti tudi do uspeha, ko lahko dokažeš samega sebe."
Zna torej biti, da bo leto 91 v Hotedršici malo glasnejše od prejšnjega.
Ingrid Kovač Brus
PRED PREMIERO IDEALNE DRUŽINE
Vsoboto, 19. januarja letos bodo mladi Vrhovci uprizorili komedijo češkega pisatelja Františcka Xavcrja Svobode (1860-1943) Poslednji mož v režiji Marka Žusta in s spremenjenim naslovom Idealna družina. Premiera bo v vrhovski šoli, z začetkom ob 19.30.
P.S.: Vrhovski gledališčniki se tudi izobražujejo. Decembra lani so si v polnem številu ogledali predstavo Dundo Maroje v Mestnem gledališču ljubljanskem.
M. G.
TEREZA SPET V LOGATCU?
Tereza Kcsovija: prišla, videla in odšla • pa spet
pride!
Lani, 19. decembra, je prišlo do neljubega incidenta, ki bo še dolgo odmeval v logaški družabni kroniki. Botrovala mu je Prireditvena poslovalnica BOSSd.o.o. (alias Ivan Vukclič), kije najela veliko dvorano Narodnega doma za koncert g. Tereze Kesovije. S slednjo je omenjeni BOSS sklenil pogodbo za turnejo Bled - Kranj - Ljubljana - Logatec. Realizacija je bila po zaslugi BOSS d.o.o. le 25% (koncert v Ljubljani), ker se g. Vukclič ni potrudil, da bi poskrbel za ozvočenje in druge potrebne elemente koncerta. Odšel je neznano kam z izkupičkom od cca. 200 prodanih kart v Logatcu in pustil g. Kesovijo in g. Geohellija v vroči žerjavici.
Omenjena gospa in gospod Gcohclli načrtujeta ponovitev turneje v 2. polovici februarja. Če denarja pri g. Vukcliču ne bo najti, bodo za ponovljeni koncert veljale že kupljene vstopnice.
Uprava Narodnega doma Logatec
ŠPORTNO-KULTURNO DRUŠTVO NA VRHU
Mnogo je bilo dejavnosti, s katerimi so se Vrhovci ukvarjali v prostem času. Posebno pozornost pa so posvečali kulturni in športni dejavnosti. Lepi uspehi v preteklosti in želja, da se ustrezno organizirajo v društvo, ki bi uspelo združiti vso razvejano dejavnost, je vodilo v ustanovitev športno kulturnega društva Vrh - ŠKD VRH.
Ustanovni občni zbor so imeli v nedeljo, 1. decembra 1990 in odločili, da bo imelo društvo dve enakovredni področji - športno in kulturno. Vsako področje ima svojega vodjo. Statut o delovanju društva še ni povsem dorečen, saj je bilo na osnutek kar nekaj pripomb.
Odločili so se, da se bodo športniki ukvarjali predvsem s strclstvom, šahom, košarko, smučanjem, namiznim tenisom in balinanjem.
Vrhovsko kulturo pa bo predstavljala dramska dejavnost. Predsednik novega društva na Vrhu je Jože Petrovčič, doma s Hleviš.
Zaželimo društvu uspešno Športno in kulturno pot. Zagotovo bomo za ŠKD Vrh še velikokrat slišali.
J. Kokalj
LOGAŠKI KOLEDAR 1991
Logaški koledar 1991 je po referendumu za slovensko samostojnost in ob izzidu knjige Logatec-Črtice iz življenja kraja in obeh župnij še en dokaz, da se naši kraji ozirajo prek provincialne ozkosti v široki svet. Če je Notranjski časopis povezal Vrhniko, Logatec, Cerknico, Postojno, Ilirsko Bistrico in Idrijo potem koledar, ki se ubada s sistemom kraške Ljubljanice in Planinskim poljem zasleduje naravno povezavo teh krajev s slovensko metropolo.
Izdala in založila ga je (že četrto leto zapored) Krajevna skupnost Naklo Logatec. Oblikoval ga je z ljubeznijo in suverenim obvladovanjem svojega posla Igor Resnik, ki je ob Slavku Sirci in Petru Skobcrnetu prispeval tudi večino fotografij. Spremno besedilo je dodal znani slovenski naravoslovec Peter Sko-berne, strokovna svetovalca pa sta bila Pavle in Andrej Mihcvc. Koledar je natisnil Kočevski tisk iz Kočevja.
Da bi se naravna odprtost in povezanost Logatca z drugimi kraji nadgrajevala v duhovno odprtost in povezanost Logatča-nov za druge in med sabo v vsakem logaškem domu se oglasite na sedežu KS Naklo Logatec in kupite Logaški koledar 1991!
P.S.: Za naslednjo številko Novic pripravljamo intervju z ustvarjalci koledarja.
M. G.
PRVA KNJIGA O LOGATCU!!    (Prvi vtis)
Knjige, ki so jih napisali in izdali Logatčani o svojem kraju, so takšna redkost, da si človek ob izzidu knjige LOGATEC -Črtice iz življenja kraja in obeh župnij nc more kaj, da bi dogodka ne imel za pomembnega v zgodovini kraja. Če odmislimo nadučitelja Vojtcha Ribnikarja, ki jc konec prejšnjega stoletja v krogu učiteljev in Šolskih prijateljev okraja logaškega izdal knjigo Logaško okrajno glavarstvo (zemljepisni in zgodovinski oris), Popis slavnosti ob prihodu ccs. Fr. Jožefa v log. polit, okraju in zemljevid Logaškega okrajnega glavarstva, če obidemo dejstvo, daje Logatec vendarle imel nekaj pismenih posameznikov, ki so se tu rodili (Ivah Albreht, dr. Andrej Gosar) bodisi gostovali kot visoki uradniki (Ignacij Gruntar) njihovi prijatelji (Simon Gregorčič), zdravniki (Bogomir Magajna), potem vse do konca 80-tih let tega stoletja Logatec ostaja bela lisa na zemljevidu slovenske pismenosti. Tedaj se po zaslugi mladih logaških znanstvenikov in raziskovalcev (mag. Edvard Kobal, arheolog Marko Frclih, etnologinja N. Polajnarjcva, speleolog M. Trobič idr.) pojavita zaporedoma dva zbornika s pretehtanimi in znanstveno dobro podkovanimi razpravami o zgodovini, umetnostni zgodovini, prostorskem razvoju in drugih temah o krajih v Logaški občini.
Knjigo Logatec - Črtice... je izdal Župnijski urad sv. Nikolaja v Logatcu ob 80-lctnici župnije. Na skoraj 400 straneh. Izbor in uredniško delo jc bilo v rokah g. Toneta Komparcta, ki je svoje delo opravil pretehtano in z odličnim občutkom ter izredno duhovno širino. In seveda: ob izdatni pomoči številnih razgledanih in požrtvovalnih Logatčanov. V posvetilu stoji citat Char-lesa Trcnaisa: "Podreti bi bilo treba vse spomenike mrtvim in jih gradili živim, saj je živeti večji napor kol biti mrtev." Da, natančno tako! Knjiga v štirih poglavjih - kot pravi Tone Kompare - nc
ponudi bralcem le utrinkov iz kronik župnij Rožnoven-ske matere božje in Sv. Nikolaja pač pa tudi črtice iz zgodovine kraja in tiste, ki jih je zbral vestni zbiralec in zapisovalec, lani umrli logaški rojak g. Ivan Černe in govorijo o domačih ljudeh in njihovih opravilih: o cerkvenih pevcih, o zvonovih in zvonarjih, o vidnejših osebnostih v Logatcu, o kapelicah, znamenjih in spomenikih ter naravnih znamenistostih, o gledališču, o pihalnem orkestru, lovstvu, jamarstvu, Soški fronti, izseljenstvu na Logaškem, o južni železnici, o polhanju...
Prvo poglavje prinaša na kakih 50-tih straneh kratek pregled obče zgodovine logaških krajev, kakršnega smo do sedaj hudo pogrešali. Po moji oceni jc knjiga predvsem zelo demokratična, saj ob opisovanju pastoralnega, verskega življenja govori tudi o obči zgodovini, kulturi in je sposobna priznati in spoštovati tudi tisto, kar se ni rodilo izključno znotraj verske skupnosti.
Knjiga je bogato posejana s fotografijami, tudi barvnimi. Opremil jo jc mladi, nadarjeni logaški arhitekt g. Igor Rcsnik, z eno besedo: razkošno. Nikakor ne gre spregledati Opomb in virov, kjer je prvič sistematično popisano gradivo o Logatcu in tudi nc Seznama imen. Seznam imen se nam zdi posebej pomemben zaradi načela, da jc še tako preprost in na videz nepomemben človek, še kako pomemben pri vsakem podjetju, ki se ga loti skupnost.
Nekaj takega je v tej knjigi, česar v prejšnjih desetletjih nismo imeli. Zelo spodbudno. Drugače. Sveže. Pošteno in kvalitetno!
P.S.: Knjigo toplo priporočamo! Za 350,00 din jo dobite v župniščih v Dol. in Gor. Logatcu, v knjigarni DZS, v nekaterih logaških trgovinah in tudi v logaški knjižnici, ki bo imela nekaj izvodov tudi v izposoji.
Marjan Geohelli
ŠPORT»ŠPORT»ŠPORT«ŠPORT«ŠPORT^ŠPORT»ŠPORT»ŠPORT»ŠPORT»ŠPORT«ŠPORT
NAMI ZNOTENIŠKE VESTI
Čeprav namizni tenis v Logatcu igrajo že dolga leta, ta dejavnost nikoli ni imela velikih zagovornikov in najbrž tudi zato ni bila predstavljena in poznana kot Sport, ki ima rczultatske uspehe. In če bi se v vaše sosedstvo priselil nekdo, ki v svojem Športnem udejstvovanju dosega take uspehe, bi ga najbrž želeli tudi bolje spoznati.
Pri spoznavanju namiznoteniških sosedov pa bi bili najbrž nekoliko presenečeni. Njihova skromnost je kriva, da je podatke o dejavnosti in uspehih kar nekoliko težko dobiti. Vse njihovo namiznoteniško življenje se odvija predvsem v telovadnici na Griču, kjer se na vsakodnevni trening zbere dvanajst najboljših, dvakrat na teden pa Se okoli trideset tistih, ki upajo, da bodo počasi dosegli znanje, potrebno za dobrega tekmovalca. In potem v obnovljeni dvorani odmeva "ping-pong" in klic "asssa" in "to", s katerim si tekmovalci dajejo duSka ter pogum za naslednjo točko. Zanje skrbijo bivSi igralci Iža, Dženi, Car, pa dva Jožeta, pomagajo še starSi in nekaj članov upravnega odbora NTK (vsi z veliko mero potrpežljivosti in znane logaške trmoglavosti) in to je formula za vsa dogajanja v klubu. Blagajnik sicer na vsakem sestanku trdi, da ima klubska denarnica neko čudno bolezen (zmeraj je prazna), vendar ga sproti tolažijo, da je bolezen nalezljiva in jo imajo tudi denarnice ostalih športnih kolektivov. Že vso jesen potekajo tekme Ljubljanske regijske pionirske lige - ime ni izbrano najbolj posrečeno, saj v ligi tekmujejo klubi z južnega dela Slovenije - vanjo so vključeni NTK iz Novega mesta, Ljubljane (štirje klubi), Krašnjc, Mengša, Hrastnika, Trbovelj, Rakeka, Podpcči in Logatca.
Po prvih osmih kolih je logaška ekipa solidno uvrščena, vodi pa Novolcs iz Novega mesta.
V ekipi NTK Logatec nastopajo: Scbastjan Krcuh, Matjaž Rus, Tadej Kogoj, Dušan Čalič, Uroš Kogoj, Aleš Rus, Aljoša Peček in Andraž Maglica. Petra Pečck, ki je sicer članica NTK Logatec, pa tekmuje v ekipi NTK Rakek v 1. ženski namizno-teniški ligi (ima dvojno registracijo in tako lahko tekmuje za domači klub).
Vzporedno s tekmovanji na republiški ravni pa poteka tudi tekmovanje v Notranjskem pokalu, kjer sodelujejo NTK z Rakeka, Podpcči-Prcserja, Sinje Gorice in Logatca. Po dveh odigranih turnirjih (igra se jih šest) je logaška ekipa zbrala toliko točk, da je trenutno na drugem mestu, za posameznike pa izračuna rezultatov še nismo prejeli.
Tekmovalci upajo, da bo po koncu tekmovanj uvrstitev vsaj taka, trudili pa sc bodo, da bi jo izboljšali - morda so obljubo žc izpolnili, saj so v času ko smo pripravili članek za Logaške novice odigrali še dve koli lige in en turnir v Notranjskem pokalu.
Kot zadnjo novico pa navedimo še uspeh dveh fantov na kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev na republiško pionirsko prvenstvo, tja sta sc namreč uvrstila Scbastjan Krcuh in Matjaž. Rus, Tadej Kogoj pa je rezerva. Zadnji je tudi na pregledni tekmi Ljubljanske regije (pionirske) za učence od 1. do 4. razreda dosegel tretje mesto.
M. L.
TEK NAVZGOR
Sezona teka na smučeh je v polnem zamahu. Za tekači je že nekaj pomembnih tekmovanj. S ponosom pravijo, da začetni uspehi napovedujejo tudi za letos vzpon v sam vrh slovenskega, obenem jugoslovanskega teka na smučeh. Bistveni napredek jc v povečanju števila dokaj izenačenih tekmovalk in tekmovalcev, za razliko od prejšnjih časov, ko so pod mnogo hujšim bremenom uspevali posamezni.Tako so letos osvojili že dva skupna pokala: 29. 12. 1990 na Godčevcm memorialu v Bohinju, 6. 1. 1991 srebrno palico na Pokljuki, 15. 12. 1990 pa drugo mesto na Rožičevcm memorialu v Ratečah. Vseh teh tekmovanj so se udeležile najboljše ekipe v državi.
V posameznih tekmovanjih za slovenski pokal so zdaj v vodstvu kar trije Logatčani: pri mlajših mladincih Jožko Petkov-Sck-dvakrat prvo, enkrat drugo mesto-, pri mlajših mladinkah Mateja Ambrožič-trikrat prva- in pri starejših mladinkah Vesna Dolcnc-dvakrat prva, enkrat četrta. Med juniorkami je Urša Fcčur druga, obenem pa jc žc stalna članica državne reprezentance.
V pionirski kategoriji za pokal "Žita" sta na prvi tekmi, ki jo jc organiziral logaški klub, premočno zmagala Tanja Zelene med starejšimi pionirkami in Vasja Rupnik med starejšimi pionirji.
Za skupne uspehe so zaslužni vsi tekmovalci. Le z izenačeno in homogeno ekipo sc dosežejo zares veliki uspehi. Za uspehe so zaslužni tudi trenerji, ki jih uspešno vodi g. Pavel Dornik. Z mnogimi izkušnjami in znanjem si jc pridobil priljubljenost med tekmovalci in osnoval trdno podlago za uspešnost. Zadnje leto mu uspešno pomagata mlajša trenerja Rafael Mam, ki trenira starejše pionirje, in Mojca Usenik, ki skrbi za podmladek.
Prepričani smo, da bo ta generacija mladih logaških tekačev in tekačic s trdim delom in dobrim vzdušjem v ekipah dosegla Sc večje uspehe, s tem pa ugled Logatca ponesla po vsej državi, pa tudi zunaj njenih meja. Upajmo le, da bo podpora vseh Logat-čanov dovoljšnja.
Ob koncu tega zapisa želi vodstvo kluba izreči vse priznanje in zahvalo generalnemu pokrovitelju Valkartonu, ki mu že dlje časa pomaga; brez te pomoči bi klub tudi nc dosegal siceršnjih uspehov. Zahvala pa gre tudi prenckaterim organizacijam in zasebnikom, kot so trgovina "Mojca", "Rimljanka", "Martinka", Janezu Šenu, Krajevni skupnosti Naklo idr.
A. D.
POMEMBNEJŠE UVRSTITVE
Mladi logaški tekači na smučeh, so razporejeni v različne starostne skupine: mlajši pionirji (MPI), mlajše pionirke (MPE), starejši pionirji in pionirke (SPI,SPE), mlajši mladinci in mladinke (MMI, MME), starejši mladinci in mladinke (SMI, SME), in juniorji, juniorke in člani.
Na tekmovanjih v tej sezoni so se uvrščali takole:
27. Rožičev memorial 15.12 1990: juniorke: 2. mesto Urša Fečur, SME 1. Vesna Dolenc, 6. Simona Žibert, MME 1. Mateja Ambrožič, 6. Darja Rupnik, SM111. Boris Zelene, MMI 2. Jožko Petkovšek. Ekipa 2. mesto.
Nočni tek Gorje 26. 12. 1990: MME 2. Darja Rupnik, MMI 1. Jožko Petkovšek, SME 1. Vesna Dolenc, 2. Simona Žibert, SMI 10. Boris Zelene, juniorke: 2. Urša Fečur.
Godcev memorial 29. 12. 1990: člani: 9. Rafael Mam, juniorke: 2. Urša Fečur, SME 3. Simona Žibert, 4. Vesna Dolenc, SMI 9. Boris Zelene, MME 1. Mateja Ambrožič, 5. Darja Rupnik, MMI 1. Jožko Petkovšek, SMI 9. Boris Zelene, SP11. Vasja Rupnik, 3. Boštjan Gostiša, 4. Uroš Godina, SPE 1. Tanja Zelene, 2. Bojana Jerina, MP11. Marko Žibert, MPE 9. AlenkaTomazin. Ekipno 1. mesto.
Pokal "Žito", 23. 12.1990: MPI 3. Marko Žibert, 18. Klemen Kune, MPE 7. Majda Turk, 11. Alenka Tomazin, SPI 1. Vasja Rupnik, 2. Uroš Godina, 4. Boštjan Gostiša, 8. David Čuk, SPE 1. Tanja Zelene, 7. Zorka Bošnjak, 10. Bojana Jerina.
"25. srebrna palica" 6. 1. 1991: MPE 3. Majda Turk, 6. AlenkaTomazin, MPI 2. MArko Žibert, SPE 1. Tanja Zelene, 4. Bojana Jerina, SPI 1. Vasja Rupnik, 4. Boštjan Gostiša, 6. Davor Jerina, MME 1. Mateja Ambrožič, 4. Darja Rupnik, SME 1. Vesna Dolenc, 3. Simona Žibert, MM11. Jožko Petkovšek, SMI 4. Boris Zelene. Ekipno 1. mesto.
ISUZU, FIAT, CZ
Ob cesti proti Vrhniki, poleg novo urejene trgovine Mavrica je dolgo časa samevalo poslopje Slovenijaavta -delovne enote v Logatcu. Radovednim očem pa v zadnjih mesecih lanskega leta ni ostalo prikrilo, da se v prostorih nekaj dogaja. Pred koncem leta pa se je že pojavil napis "JANKO AVTO" d.o.o. Novoletni okraski Se vedno niso potešili radovednosti, češ kakšna dejavnost se skriva za preurejenimi zidovi. Čeprav bodo morda novice o pričetku obratovanja prišle v javnost že pred izidom našega časopisa, pa smo bili vsekakor prvi, ki nam je uspelo izvedeti nekaj več o novem podjetju.
Namreč Aleksander Čcs-nik je z Branetom Istcničem povzel pobudo tujega vlagatelja (sicer našega zdomca Janka
- od tod ime) in soustanovil zunanjetrgovinsko podjetje "Janko avto". Podjetje je registrirano za široko dejavnost, ki jo nameravajo razviti postopoma. Sprva bo tu najpomembnejši servis za vse vrste vozil, zlasti pa šc za vozila Crvene zastave in Fiata, in prodaja rezervnih delov, pozneje bodo imeli na prodaj šc belo tehniko in video naprave. Posebno zanimiva utegne postati prodaja japonskih avtomobilov "ISUZU".
Isuzu jc eno najstarejših japonskih podjetij, ki sodeluje z ameriškim koncernom General motors in s svojimi avtomobili (od terenskih do športnih) pokriva zlasti ameriški in novozelandski trg. V evropski prostor Isuzu doslej ni bistveno posegla; prodajno mrežo jc razvila predvsem v
Nemčiji. In čeprav so njihova vozila že v Jugoslaviji in sosednji Avstriji, pa doslej nobena od navedenih držav še nima urejenega servisa za omenjene avtomobile. Brane Istenič pa se je med delom v Nemčiji usposobil prav za servisno dejavnost navedenih avtomobilov, za kar jc prejel tudi ustrezno diplomo podjetja. To je tudi eden izmed razlogov za ustanovitev podjetja. Tako bodo v Jugoslaviji edino podjetje, ki bo prodajalo in servisiralo avtomobile Isuzu. Če bodo uspeli nadaljni razgovori in, seveda, specializacija, bodo uredili tudi servis za korejska vozila Hvundai. Če bo dejavnost stekla po načrtih, bodo do konca leta zaposlili še 7 delavcev. Obratovalno dovoljenje pričakujejo še v tem mesecu.
Albin Čuk
STANARINE V JANUARJU 1991
ENAKE KOT
V NOVEMBRU 1990
Predlog rasti cen stanarin za leto 1990 jc bil sprejet s planom za leto 1990, in sicer 18.12.1989 na takratni skupščini Stanovanjske skupnosti. Plan seje nanašal na republiško usmeritev, da jc treba do konca leta 1990 preiti na stanarine, ki bodo pokrivale vsaj enostavno reprodukcijo. To pa predstavlja za Logatec 3,35% revalorizirane vrednosti stanovanjskega fonda. Glede na uveljavitev zveznega odloka o določitvi najvišje ravni cen, ki jc bil uveljavljen 22.dcccmbra 1989, jc bil program rasli stanarin ustavljen do 22.junija 1990, koje odlok prenehal veljati.
Ne glede na odlok pa so v tem času cene inudstrijskim proizvodom rasle in revalorizirana stanarina jc vedno bolj izgubljala vrednost. Vedeti moramo tudi to, da stanarina 1.1.1990 ni predstavljala 3,35% RV stanovanjskega fonda.
Stanarina je dosegla 0,99% revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada oziroma komaj 29% stanarine, ki bi zagotavljala enostavno reprodukcijo stanovanjskega sklada v občini. Sklad se jc torej vsak mesce osiromašil za 70% sredstev, ki bi jih morali vložiti v obnovo stanovanj.
Naš izvršni svet jena osnovi takih razmer sprejel v juniju 1990 povečanje stanarin za 120%. S tem povečanjem jc dosegla stanarina 64% predvidene vrednosti, seveda, tu ni upoštevana inflacija, nastala v prvih šestih mesecih lanskega leta. To pa pomeni, da so bile stanarine realno dosti nižje.
Nadalje so se stanarine povedale še s l.scptcmbrom za 15%, 1.oktobra za 15% in 1.novembra 17%. Na ta način smo dosegli nominalno pokritje stanarin do višine 3,35% R V stanovanjskega sklada, seveda brez upoštevanja rasti cen proizvodom v letu 1990.
Rast cen industrijskim proizvodom v SFRJ po podatkih Zavoda za statistiko jc bil 142,60% do septembra 1990. Če upoštevamo rast cen šc v septembru, oktobru, novembru in decembru (ocena) jc bil konec decembra indeks rasli cen in-
dustrijskim izdelkom kar 160%.
Tako jc realno obračunana rast stanarin 31.12.1990 ob upoštevanju 160% rasti cen industrijskim izdelkov dosegla le 2,17% vrednosti sklada.
In kaj predstavlja stanarina v družinskem proračunu ?
Povprečni čisti osebni dohodek zaposlenega v gospodarstvu v občini jc za obdobje 1.1 .-30.9.1990 znašal 4.505,00 din. v negospodarstvu pa 5.908,00 din.
Pri tesmem izračunu bomo upoštevali 4-člansko družino z dvema osebnima dohodkoma iz gospodarstva:
Družinski	velikost	točk	stanarina	'/r-družinskega
dohodek	stanovanja			dohodka
9.010,00 din	70,64 m2	287	1.231,90 din	13,7%
Primer kaže, da stanarina v povprečku dosega od 12 do 13% družinskega proračuna, če imata dva družinska člana dva povprečna osebna dohodka. Omenjeni primer sega nekoliko nad povprečje v občini.
V primerih, ko so osebni dohodki nižji, je procent višji in obratno.
Ker v letu 1990 osebni dohodek v gospodarstvu ni rasel v sorazmerju z rastjo cen industrijskim proizvodov, seje izvršni svet občine odločil, da ne glede na zaostajanje cen stanarin, v januarju 1991 ne bo povišanj stanarin. Vendar pa to ne pomeni, da se stanarine v naslednjih mesecih ne bodo dvigovale. Stanarine bodo morale namreč zagotavljati vsaj enostavno reprodukcijo, zakaj v prihodnosti ne bo drugih sredstev za obnovo stanovanjskih zgradb.
Glede na vse navedeno priporočamo vsem občanom, katerih OD so tako nizki, da stanarine nikakor ne morejo pokriti oziroma tistim, ki so ostali brez zaposlitve , da pri centru za socialno delo občine Logatec napišejo vlogo za uveljavitev subvencije stanarin. Vsi, ki boste do nje upravičeni, jo boste prejeli in na ta način zmanjšali obveznosti iz družinskega proračuna za plačilo stanarine.
R. R.
VLOGA DRUŽINE PRI RAZVOJU OTROKA IN MLADOSTNIKA
Čeprav smo majhna občina, imamo velik procent razvezanih zakonov. Tako je prek 200 otrok in mladostnikov, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje. Tu so všteti tudi otroci, ki so rojeni zunaj zakonske zveze. Dejstvo je, da so ob razvezah najbolj prizadeti otroci. Ne le zato, ker družina razpada in s tem otroci zgubljajo enega od staršev, ampak tudi zato, ker so otroci pogosto tudi žrtve pri razreševanju materialnih zadev razvezanih staršev. In tudi življenje po razvezi, ko ostajajo otroci samo z enim roditeljem, ko se morajo navajati na nov način življenja, je za otroka ali mladostnika večkrat usodno.
Veliko je tudi družin, ki navidezno zadovoljivo funkcionirajo, v resnici pa so odnosi med družinskimi člani skrajno neurejeni. Starši se premalo zavedamo, kako odgovorno vlogo imamo pri vzgoji otrok. Za ustrezen razvoj otroka sta potrebna oba - tako mati kot oče. Za pozitiven razvoj osebnosti je najpomembnejša zadovoljitev otrokove potrebe po ljubezni, njegovega občutka varnosti in harmoničnega razmerja med matero in očetom. Nc-složnost med starši, konflikte med očetom in materjo doživlja otrok kot konflikte, ki so v njem samem. V neharmonični družini čuti, da je ogrožen v zadovoljitvi svoje potrebe po ljubezni in varnosti. Otrok mora imeti občutek varnosti, občutiti mora, da starši skrbe zanj in da ga imajo radi. Nezadostna skrb za otroka, premalo ljubezni, brezbrižnost in slabo ozračje v družini so poglavitni vzroki, da se v otroku razvijejo določene družbeno nezaželene lastnosti, kot so: agresivnost, sovražni odnos do okolja, odljudnost ali pasivnost.
Otroci iz družin, v katerih vlada medsebojno zaupanje, ljubezen, prijateljsko razmerje med starši samimi pa tudi med starši in otroki, se bodo po vsej verjetnosti razvili v ljudi s pozitivnejšimi lastnostmi;taki otroci bodo postali bolj neodvisni, imeli bodo več
Ix>gatec dobiva zadnja leta mestno podobo. Se hitreje kot se oblikuje zunanji videz mesta, prodira vanj problematika, ki je bila doslej znana le v večjih mestih.
To se odraza predvsem pri mladih,
pri njihovem življenju v družini,
pri vključevanju v okolje, zlasti delovno okolje.
zaupanja vase in večjo uravnovešenost, tudi prilagajali se bodo lažje kot pa otroci iz družin, v katerih prihaja pogosto do konfliktov in razprtij. Posebno pomembno je obdobje pubertete, ki pomeni prehod iz popolne odvisnosti od staršev v relativno samostojnost. Mladina v tem obdobju svojega razvoja izrazito teži k neodvisnosti in samostojnosti. Če starši tedaj svojim otrokom ne dopuščajo nekaj prostosti, se utegne razviti protestno stanje, ki se lahko kaže v obliki agresivnosti ali pa se prizadeti otroci umaknejo vase in ostajajo zaprti nasproti drugim.
Seveda, so poleg družine še drugi socialni dejavniki, ki vplivajo na razvoj otroka in mladostnika: šola, vrstniki - prijatelji, sorodniki in znanci, s katerimi se pogosto druži, literatura, ki jo bere, in filmi, ki jih gleda, gmotne razmere, kultura, v kateri odrašča in živi, pa še vrsta drugih okoliščin.
Pri obravnavanju otrok in mladostnikov z motnjami v vedenju in osebnosti (letno jih obravnavamo prek 100) ugotavljamo, da poleg neurejenih družinskih razmer vpliva na asocialno vedenje, na prekrške in na kazniva dejanja tudi pomanjkanje motivacije in sposobnosti za vključevanje v njihovo ožje in širše socialno okolje. V Logatcu jc le manjše število mladih vključenih v razne kulturne dejavnosti in v mladinske skupine v župniščih, ostali so prepuščeni ulici in nekaterim gostinskim lokalom, ki so zagotovo izvor nesimpatičnih posledic.
Mladina nima primernega kulturnega zbirališča, ki bi ji omogočal sprostitev in udejstvovanje glede na potrebe, želje in interese.
Na vsak način bo treba vzgojno problematiko preučiti in poiskati zainteresirane mlade strokovnjake, ki so že usposobljeni ali bodo pripravljeni usposobiti se za delo z mladimi.
Lidija Obreza
IN MEMORIAM
Umrl je človek. Vinico Fortuna. Smrt je še enkrat izbrala po svoje in nas streznila k premisleku.
Besede in misli preskromno izražajo človeška občutja, duševne vzgibe in preveč togo odmerjajo in umerjajo človeško delo. Pesem je v tem močnejša, bolj povedna in izpovedna. Vinkovo življenje je bilo zaobjeto v pesmi. Ko je iz rodne Podlipe zašel v Logatec, je kmalu zapel v dolnjelogaškem pevskem zboru in mu predsedoval poldrugo desetletje. Koliko žara, neuničljive delovne zagnanosti in neštevilnih urprepričujočega pogovora je dal pevcem, pevskim prijateljem in znancem! Kako počaščen bi bil kak mnogo pomembnejši zbor, če bi mu bilo
dano imeti takšno organizacijsko dušo.
Če je bil prepričljiv v pesmi, je bil enako prodoren v svojem poklicnem delu, v hobiju-zidarstvu, vsakršni pomoči sočloveku, naj je bil zanjo zaprošen ali je potrebo uvidelsam. Razdajal se je v ljudem prijaznih dejanjih, v mnogih logaških htfgh je pustil del svojega prizadevanja; pri obnovi cerkve in župntfča je daroval vse svoje znanje in prizadevanje. Dano mu je bilo bili dober človek.
Dano mu je bilo to dobroto sejati med soljudi.
Mu moremo biti za vse razdajanje vsaj hvaležni, zmoremo v svojih srcih najti tudi prostor prijaznega spomina nanj? Greh bi bil, če bi tega ne zmogli.
Janez Gostiša
OGLAS
za zbiranje soinvestitorjev pri obnovi poslovne zgradbe v poslovnem centru Logatca-Notranjska cesta 14, Logatec.
Za obnovo poslovne zgradbe je že zbranih nekaj soinvestitorjev. Še vedno pa je prosto nekaj prostorov v pritličju in v 1. nadstropju.
V pritličju so prostori namenjeni za terciarno dejavnost, ki ne bo moteče vplivala na okolico.
V 1. nadstropju je še nekaj prostora za podjetnike, ki potrebujejo pisarniški prostor; Lahko pa se prostori preuredijo tudi za potrebe storitvene dejavnosti.
Poslopje se prične obnavljati januarja 1991 in bo dokončano po programu do 1. 9.1991.
Če ste interesenti, se oglasite v prostorih Gradnika, Tržaška 27, lahko tudi po telefonu 741-292, g. Rajko RUPNIK.
Prijave sprejemamo do oddaje vseh prostorov.
IS SO Logatec
MAtex trgovsko In proizvodno podjetje
je za VAS na Cankarjevi ulici št. 5 odprlo
TEKSTILNO PRODAJALNO
"URŠKA"
z veliko izbiro tekstilnega blaga, po ugodnih cenah. Naj VAM za zdaj ponudimo:
» OTROŠKE TRENIRKE VEL. 4-14 let po 195,00 din »» POSTELJNA   PREGRINJALA   240   x   260 cm
po 289,00 din » ODEJA 150 x 200 cm po 230,00 din » ODEJA 200 x 240 cm po 330,00 din
Na zalogi imamo veliko izbiro ženskega, moškega in otroškega perila po nizkih cenah. Želimo vas vljudno postreči, zato ste dobrodošli pri nas!
ROVTE
DANES IN JUTRI
Gospod Alojz Čuk je predsednik sveta KS Rovte od jeseni 1990. Ko je to, ne preveč hvaležno nalogo sprejemal, se je zavedal da ne bo lahko. Hitro razvijajoči se kraj, kot so danes Rovte, zahteva polno dela. Vedel pa je tudi, da nekdo mora biti strelovod, na katerega bodo letele strele problemov, ki jih je treba čimprej rešiti in tako zagotoviti boljše pogoje za vsakdanje življenje.
O tem, kakšna je danes krajevna skupnost Rovte, kako vidi njene probleme njen predsednik, in kakšni so načrti, sva se pogovarjala v prijetni sobi njegovega doma.
• Kako bi predstavili KS Rovte?
Menim, da ima naša KS privlačno prihodnost prav zaradi čistega okolja. Turizem je tisti, ki nam bo krojil bodočnost. Na to pa je vezano kmetijstvo, gozdarstvo in obrt. Naši ljudje so že tradicionalno gostoljubni, za kar ne potrebujemo nobenih šol. Poleg tega imamo veliko prednost v našem občutku za skupnost in medsebojno pomoč, kar je mnogokje žc pozabljena vrlina. Tako smo v preteklosti zgradili dom, vodovod, ceste in sleherna hiša v Rovtah je sad sosedske pomoči. Zato se v Rovtah prihodnosti ne bojimo - možnosti je veliko.
Kaj načrtujemo? Če hočemo razviti turizem, moramo najprej urediti ceste v kraju - ne lc zaradi prahu, predvsem zaradi varnosti. Sam se bom zavzemal, da se to naredi čimprej. Do kraja moramo urediti vodovod z vsemi priključki. Velik problem so odplake, ki jih bomo morali začeli čistiti - ne samo zaradi nas, tudi zaradi drugih. Potem je tu javna razsvetljava, ki je v Rovtah praktično ni. Pred izgradnjo trgovine so bile v Rovtah štiri cestne svetilke, zdaj sla še samo dve. Računamo, da bo vsaj v petih letih v Rovtah tudi osemletka, ki bi omogočila šolanje otrokom iz.Rovt in okolice, doma. Otroci sc bodo tako močneje navezali na kraj. Nič hudega ne vidim v tem, če bo na začetku pouk dvoizmenski, vendar začeti jc treba, ker je to že dolgo želja staršev in otrok. Skratka, v vsem tem, so po mojem možnosti za kvaliteten razvoj kraja.
- Kaj trenutno delate v KS?
Dograjujemo večnamensko dvorano, kar zaradi dogovorov z izvajalci teče zelo počasi. Nasuli smo vse makadamske ceste, uredili odtoke in porabili ves denar. Zato sem prepričan, da bo ostalo več denarja za KS, če bodo ceste asfaltirane. In prav tu moram povedati, da je dela za predsednika, ki je zaposlen, in ima delo doma, odločno preveč in ga sam zelo težko zmorem. Bojim sc, da bo denarja še manj, problemov pa vse več. Gotovo bi se morali drugače organizirati: Saj denar že sedaj z lastnim delom tako oplemenitimo, da bi bili brez vsega, če ne bi tako delali. Zadnje čase pa sc šc posebej trudim, da bi se mladina nekako organizirala. V mislih imam nekakšno mladinsko organizacijo, kjer bi sc mladi združevali na osnovi interesov. Poleg tega mladih ni v organih odločanja - vse bodo morali prevzeti od nas. Preveč jih prepuščamo samim sebi.
- Kako gledate na strankarsko življenje v kraju?
Vedno sem bil proti vmešavanju politike v naravno življenje. Po mojem jc življenje "čista narava" - politiko pa je ustvaril človek. Danes mi je zato blizu tudi sindikat, za katerega prav tako mislim, da mora biti brez politike. Ko sem bil mlajši, sem bil v delavskem svetu, pa sem preveč odkrito govoril. Zato me niso več vabili. Vse jc bilo vnaprej določeno. Ni bilo dobro misliti s svojo glavo.
- Kaj želite sporočiti vaščanom?
Želim, da ostanejo taki kot so - prijazni, pripravljeni pomagati drug drugemu. Zelo cenim njihove želje, da sc pogoji za vsakdanje življenje izboljšajo, da jc kraj čist in lep, čeprav že podoben avstrijskim vasem, kar me nič nc moti. Naj bodo hiše še naprej okitenc z rožami. Posebej ponosni smo, ko gospodinje kar tekmujejo, katera bo imela lepše rože po oknih in balkonih.
V letu 1991 želim vsem vaščanom Rovt in bralcem Novic veliko medsebojnega razumevanja, ker bomo tako laže reševali tudi večje probleme in skupaj ustvarjali nove, boljše čase v samostojni državi Sloveniji. Na to, da smo sc odločili za samostojno državo, pa sem še posebej ponosen.
Pogovor sva zaključila v temi večera. G. Čuk jc pripovedoval o delu v fabriki, o družini, o svojem veselju do slikanja, o hlevu, ki ga je zgradil poleg hiše. Pravi, da ga delo osrečuje. Kratkočascn sogovornik jc naš predsednik. Sam pravi, da je živel z odprtimi očmi in ušesi. Čisto na koncu pa jc še dodal: "Ko se človek neha učiti, takrat je konec" - vse to s slikovitim gorenjskim naglasom.
J. Kokalj
PERSPEKTIVE RAZVOJA NEKE DRUŽBE
SO MNOGO BOLJ V KVALITETNIH MEDSEBOJNIH ODNOSIH KOT V TRŽNEM GOSPODARSTVU
Predstavitev rezultatov javnomnenjske ankete za gospodinjstva občine Logatec (nadaljevanje in konec)
Javnomnenjska anketa, ki smo jo v juliju Slovenski krščanski demokrati izvedli med gospodinjstvi logaške občine, je pokazala visoko mero občutljivosti vprašanih predvsem do problemov v svoji krajevni skupnosti, oz. naselju. Na vprašanje "Katare probleme bi morali občinski organi v vaši KSoz. naselju reševati takoj?", smo dobili naslednje najbolj številčne odgovore:
v KS Naklo telefon, ureditev in asfaltiranje cest, javne razsvetljave, otroška igrišča, vodovod (obnova in čista voda), komunalna ureditev, urejanje okolja - predvsem okolice Narodnega doma in knjižnice ter športni objekti;
v KS Tabor vodovod (oja-čanje), pešpot in kolesarska steza Kalce-Logatec, določitev namembnosti stare šole v Gornjem Logatcu in adaptacija ter ureditev avtobusne postaje na Kalcah;
v KS Rovte asfaltiranje cest, kanalizacija in enkrat celo (je to sploh mogoče?) elektrifikacija;
v KS Laze avtobusna postaja, telefon, TV pretvornik in odvoz smeti;
v KS Trate vodovod, ureditev cest in telefon.
Čeprav je četrto vprašanje morda koga že samo po sebi navajalo na odgovor, je vendarle zanimivo vedeti, kateri so najpogostejši odgovori na vprašanja "Katere specializirane trgovine pogrešate?".
Največ jih je menilo, da je premalo mesnic (42), sledile so mlekarsko-sirarska in delikatesna - te tri so tudi v vprašanju navedene kot primer - nato pa še blagovnica in z relativno visokim številom odgovorov še ribarnica (22) in pekarna (17). Med najbolj pogrešane storitvene dejavnosti, po katerih je spraševalo peto vprašanje, so vprašani prišteli kar 154 krat
čevljarja - torej dejansko skoraj vsak tretji -, nato pa servis gospodinjskih strojev (aparatov), 59 vprašanih - praktično vsako osmo gospodinjstvo -, potem so zaželeni še: urar, krojač, RTV servis in pa popravilo kmetijskih strojev (9 - relativno visoko število odgovorov iz kmetijskih KS) ter popravilo koles. Po posameznih KS pa se kažejo naslednje potrebe:
v KS Naklo je vrstni red pogrešanih trgovin in usluž-nostnih dejavnosti praktično enak kot se je pokazal za vso občino;
v KS Tabor najbolj pogrešajo blagovnice oz. trgovino z mešanim blagom, mesnico in delikatesno trgovino ter čevljarja, serviserja koles in celo dimnikarja;
v KS Rovte delikatesno trgovino in trgovino s sadjem in zelenjavo ter servis bele tehnike in frizerja;
v KS Trate bi si želeli imeti organiziran odkup kmetijskih pridelkov ter popravilo kme-
tijskih strojev, RTV servis ter čevljarja;
v KS Laze pa pogrešajo mlečno trgovino, mesnico ter čevljarja, krojača in mehanika za kmetijske stroje.
Na vprašanje "Ali bi pustili službo, če bi vam občina ponudila ustrezne kredite, da bi lahko odprli privatno dejavnost?", je več kot ena tretjina vprašanih (172) odgovorila pritrdilno. Dejavnosti, ki bi jih odprli, pa so tako raznolike, da bi težko govorili o prevladujoči. Taka pestra ponudba bi seveda lahko pomenila kvaliteto za razvoj kraja že sama po sebi. Najzanimivejši odgovori pa so vsekakor tisti, ki bi reševali potrebe, izražene v četrtem in petem vprašanju. Ti so: čcvljar(5), krojač (5), kmečki turizem (6), pekarna (3), popravilo koles (2), popravilo kmetijskih strojev (2 - Trate), ribarnica, mesnica, sirarna in privatno mlekarstvo ter nega bolnih in osirotelih (preventivna zdravstvena zaščita - sve-
Obnovljan« carkav »v. Janaza
tovalnica).
Največ delovnih mest bi bilo mogoče pridobiti s kmečkim turizmom. Tako meni kar šestdeset vprašanih ali vsak osmi. Številčno nič ne zaostajajo odgovori obrtno storitvene in servisne dejavnosti. (Kaže, da je pri tem vprašanju imela navedba v oklepaju, ki naj bi služila le za oporo, še posebej visok učinek!). Sledijo potem mnogo bolj razpršeni odgovori. Med njimi se največkrat pojavi delovno mesto čevljarja, servis bele tehnike, gostinstvo, trgovina, RTV servis itn.
Vprašanje "Katere oblike kulturnih prireditev pogrešate?" odgrne celo paleto raznovrstnih kulturnih potreb občanov. Daleč najbolj prevladujejo potrebe po dramskih (prek stokrat se pojavlja v taki ali drugačni obliki) in glasbenih prireditvah (50). Dramske prireditve naj bi se odvijale tudi na prostem in vključevale tudi starejša oz. domača dela kot tudi gostovanja drugih (tudi poklicnih) gledališč. V precejšnji meri so izražene tudi potrebe po programih za otroke, lutkovno gledališče in razvedrilo za mlade. Potrebe po prireditvah za mlade se na glasbenem področju odražajo v naslednjih okvirih: gostovanja glasbenih skupin, plesi za mlade in plesni turnirji. Med glasbenimi prireditvami je najbolj izražena potreba po raznovrstnih koncertih, tudi na prostem. Med drugimi kulturnimi potrebami so v ospredju predvsem različne razstave, folklora, stari običaji Logatca, družabne prireditve (kot zanimivost: kar štirikrat veselice in enkrat tombola) ter kvalitetnejši kino. Dramskih in glasbenih prireditev bi si prvenstveno želeli tudi po domala vseh KS.
Lahko bi rekli: enoumen jc odgovor na 10. vprašanje. Kar čez četrtino odgovorov (126) pritrjuje dejstvu, da v Logatcu manjka bazen oziroma kopališče. Tu in tam bi si želeli celo
NADALJEVANJE S STRANI 14. pokriti bazen ali vsaj ogrevano vodo v njem. Presenetljivo: na drugem mestu je potreba po tenis igrišču (34). Naslednji manjkajoči športni objekti so takole razvrščeni: rekreacijski (športni) center (23), otroška igrišča, trim steza, nogometno igrišče, telovadnice (večnamenske dvorane) itn.
Posebej razveseljiv je odgovor na 11. vprašanje. Skoraj 98 odstotkov vseh, ki so odgovorili (285), seje odločilo sodelovati v akciji za lepšo podobo občine. Vendar se ta visoki odstotek nekoliko zamaje, ko ugotovimo, da je na to vprašanje odgovorilo le dobrih 60 odstotkov. Kljub temu pa to pomeni, da je najmanj toliko pripravljenih sodelovati v skupni prostovoljni akciji. Zanimivo jc, da je več kot ena četrtina tistih, ki so odgovorili na 12. vprašanje, pripravljenih s svojim delom ali denarjem sodelovati pri gradnji bazena. V približno enakem deležu so zastopani različni drugi športni objekti oziroma športni park. Sledijo manjštevilčni odgovori, vendar zaradi dobrodelne naravnanosti nič manj pomembni, in sicer: otroško igrišče, klub za mlade, dom za ostarele, urejanje okolice Narodnega doma in knjižnice, trga pred cerkvijo v Dolnjem Logatcu, sanacija starih zgradb (stari vrtec, stara šola itn.) in tudi komunalna ureditev (telefon, asfalt, vodovod, javna razsvetljava).
Pri 13. vprašanju so se vprašani o oblikah otroškega varstva odločali dokaj enakovredno. Zato toliko bolj preseneča, da jc odgovor "stalna prisotnost enega od staršev doma s polnim nadomestilom za osebni dohodek in polno pokojninsko dobo pri petih ali več otrocih" dobil le nakaj glasov več kot drugouvrščcni (31,5 %), to jc "organizirano privatno varstvo" (29,2 %). Na tretjem mestu je "varstvo v okviru kakšne od dobrodelnih ustanov" (21,8 %), in na zadnjem mestu jc državni otroški vrtec, katerega bi se poslužili lev 17,4 %. Tako nizek odstotek za državni vrtec jc vendarle presenetljiv, saj jc bila doslej to praktično edina uradno dovo-
ljena oblika otroškega varstva.
Mnogo bolj skoncentrirani so bili odgovori na vprašanje "Katero obliko pomoči oziroma skrbi za starejše občane bi najraje izbrali zase ali za svoje najbližje?". Skoraj 61 odstotkov vprašanih bi želelo v starosti "bivati v lastnem domu s svojimi najbljižjimi ob njihovi pomoči in skrbi ter z drugimi oblikami pomoči na domu", 35 odstotkov bi izbralo dom starejših občanov v Logatcu, ki bi ga bilo treba šele zgraditi in zanemarljivo nizek odstotek jc dobil odgovor "dom starejših občanov na Vrhniki" (1,7 %), oziroma "bi želel sam izbirati obliko in kraj varstva širom po Sloveniji" (2,5 %). Kljub taki razpršenosti odgovorov, ostaja kar 39 odstotkov tistih, ki bi želeli jesen svojega življenja preživeti v nekem domu starejših občanov. To je glede na sedanje razmere v Sloveniji nenavadno visok delež, saj trenutno živi v domovih starejših občanov v Sloveniji le okrog 5 do 6 odstotkov starejših občanov. Vendar tudi 5 odstotkov pomeni za Logatec potrebo po domu za starejše občane z najmanj 40 posteljami. Vsaj ob tem dejstvu bi sc logaška oblast morala zamisliti in poiskati za vse najustreznejšo rešitev.
15. vprašanje je razvnelo ustvarjalno domišljijo vprašanih. Dobili smo kar čez 60 možnih imen za bodoče občinsko glasilo. Ne glede na to, da v vprašanju nismo sugerirali nobenega možnega imena, so se vprašani uglasili predvsem okrog dveh imen. Kaže, da se jc ime Logaške novice kar dobro prijelo, saj sc jc zanj ponovno ogrela kar dobra polovica tistih, ki so odgovorili na to vprašanje (120). Na drugem mestu jc predlog imena Lon-gaticum (16). Sledi nekaj predlogov s po štirimi oziroma s po petimi glasovi kot npr.: Logaški zvon, Logaški glasnik, Logaški glas, Glas Logatca, Logaški list, Logatčan itn. Tudi nekatere individualne predloge je vredno omeniti, saj so vsebinsko in simbolno zelo zanimivi, npr.: Nove logaške novice, Novi čas, Logaški lipov list, Logatec danes, Ogledalo Logatca ali pa Nova zarja, Boljši svet, Ljubimo svoj kraj
in še bi lahko naštevali. Upamo, da bodo bodoči oblikovalci občinskega glasila ob vseh teh bogatih sugestijah imeli lažje delo pri izbiri sedanjemu času najustreznejšega imena.
Na koncu anketnega vprašalnika so nam mnogi posredovali še zanimive pobude in predloge. Vsekakor je vredno posebej poudariti želje po urejenosti občine kot celote, njenih posameznih predelov in potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine Logatca. Zato številne konkretne pobude kažejo na potrebo po sanaciji posameznih propadajočih objektov (stari vrtec v Dolnjem Logatcu, šola v Gornjem Logatcu, grad, sanacija nekaterih domačij - podrtij -, ki kazijo podobo Logatca itn.), ter po ureditvi posameznih naselij. Vsekakor
je upoštevanja vreden in zelo dragocen predlog za nagrajevanje lepo urejenih okolij, hiš, po podobnosti s turističnim nageljnom oziroma bodečo nežo. Upoštevanja vredne so tudi pobude glede kulturnega in družabnega življenja ter organizirane skrbi oziroma pomoči starejšim občanom in podobno na temelju dobrodelnosti.
In naj zaključim predstavitev rezultatov anketnega vprašalnika z ugotovitvijo, da perspektiva razvoja Logatca ni zgolj v tržnem gospodarstvu in konkurenčni proizvodnji, pač pa mnogo bolj v kvalitetnem odnosnem funkcioniranju na temelju prostovoljnih dobrodelnih akcij in v kulturnem druženju ljudi ob delu, razvedrilu in umetniški ustvarjalnosti.
Štefan Kociper
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
PAVLETA HODNIKA
se iskreno zahvaljujem
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti.
Posebej dolgujem zahvalo osebju ZD Logatec -predvsem dr. Jožetu Skvarči in dr. Katarini Turk za skrb med njegovo boleznijo, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, sodelavcem Valkartona in KLI - lakirna za finančno pomoč in sosedom za pomoč v trenutku, ko sem je bila najbolj potrebna.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala.
Žalujoča žena Anica z otroki
LOGAŠKE NOVICE, glasilo občine Logatec. Uredil Janez Gostiia, oblikovanje arh. Igor Rosnik, tisk tiskarna in knjigoveznica Mali. Naklada 3000 izvodov.
Marjan Geohelli
ZKO Logatec ali
Zvezani, Kulturni, Organizirani
Logaška kultura se sklanja pod težo "zdravih sil".
Kako dolgo še?
Kdaj začetek stopnjevanja navzgor?
Bralce bi nemara utegnilo zanimati, kako bodo pod novo oblastjo v samostojni Republiki Sloveniji preskrbljeni z duhovno hrano, saj mračni preroki turobno napovedujejo, da niti kruha ne bo dovolj, kaj šele iger. Vprašanje gotovo ni zanimivo le s fllozofsko-kul-turološkega vidika, saj se bo na plačilnih listah davkoplačevalcev tudi v prihodnje pojavljala rubrika Prispevek za kulturo.
Številka (odstotek) pod to rubriko že poprej ni bila prav velika in tudi v prihodnje ne bo, pa vendarle: davkoplačevalec ima pravico vedeti, kaj mu ponuja država za npr. 0,43 % od njegove brutto plače, kolikor je v letu 1990 v Logatcu mesečno prispeval za kulturo (skupaj celo leto vsi davkoplačevalci /zaposleni, ži-veči/v občini 2.255.500 din kar je nekaj manj kot deset 2 leti starih IMV-Rcnaultovih avto-
mobilov srednjega razreda; podatek je iz revije AVTO, 25. dcc. 1990 - opomba pisca).
Za ta denar je logaškemu občanu (aktivnemu /plačniku/ ali ne) na voljo približno 27.000 knjig (lani blizu 1300 novih naslovov v 2000 izvodih) in 60 naslovov revij; za vse to skrbi 2,5 zaposlenih. Knjižnica ima podružnici v največjih naseljih (Hotcdršica, Rovte - tu je nekaj manj kot četrtina vseh knjig). Letos si jc knjižnica končno (med zadnjimi v Sloveniji) pridobila računalniško opremo, s pomočjo katere bo začela poslovati v drugi polovici letošnjega leta, ter fotokopirni stroj in telefaks. Bralci imajo žc sedaj ob klasičnem načinu izposoje možnost izposoje gradiva prek logaške knjižnice iz katerekoli slovenske (evropske, svetovne) knjižnice (medknjižnična izposoja), po prehodu na računalniško poslovanje pa bodo te možnosti še izdatnejše.
Približno deset aktivnih logaških kulturnih društev jc imelo lani za svoje delovanje na voljo nekaj več kot 200.000,00 din (kar je manj kot stane 1 IMV-Rcnaultov dve leti star avto srednjega razreda). V teh društvih ljubiteljsko deluje okrog 700 občanov, ki so lani pripravili blizu 50 koncertov, gledaliških predstav, likovnih in drugih razstav, instrumentalnih nastopov, ki so v logaške kulturne domove (katerih vzdrževanje tudi ni zastonj) privabili nekaj manj kot 15.000 obiskovalcev. Pri večini dogajanja je sodeloval kot operativec tudi profesionalni tajnik ZKO, ki ga lc-ta plačuje za 4 ure dnevno.
Nekaj denarja je namenjeno tudi ohranjanju kulturne in
naravne dediščine.ter večjim skupnim prireditvam, ki so pomembne za vso občino.
Tako lani. Pa letos?
Najprej bodo skušali pristojni za kulturno dogajanje v občini smiselno povezati do včeraj raztresene in pogosto tudi nesmotrno organizirane dejavnike kulturnega življenja.
Z ustanovitvijo javne kulturne ustanove Narodni dom, ki bo poleg knjižnično-infor-mativne dejavnosti in organizacijskih opravil za občane, ki želijo ljubiteljsko ustvarjati ali doživljati kulturo v društvih, bo ZKO skrbela tudi za posredovanje informacij o kulturnem dogajanju v Sloveniji ter predvsem za organizacijo takšne ponudbe, ki ne bo več utesnjena zgolj s tistim, kar nam zmorejo ponuditi domači amaterji. Ustanova narodni dom bo prek pogodb ponudila delo tudi logaškim profesionalnim kulturnikom in vsem, ki lahko v sedanje razmere vnesejo kaj svežega zraka. Če se bo nekaterim vase zagledanim dosedanjim kulturnim veličinam, ki ne poznajo nikogar razen sebe malce povesil nos -nič hudega! Časi se pač spreminjajo in Evropa niso zastonj pivo, čevapčiči in kranjske klobase ob razglašeni harmoniji med prepozno začeto vajo (zaradi zamudnikov) in žurom do jutra. Evropa je lahko tudi to - le, da si tisti, ki se z. umetnostjo in kulturo ubadajo na ta način svoje bakanalije plačujejo iz lastnega žepa ne pa iz denarnic davkoplačevalcev.
Če pa jc tudi za nekatere logaške kulturnike namen preusmeritev iz duhovne pro-vincialnosti v kvaliteto in standarde razvitih okolij, to še ne pomeni, da želi kdorkoli od-
vzeti ljubiteljem tisto družabnost, brez katere tudi energije in volje za ustvarjanje ni. Nasprotno! Volja do napredovanja in kvalitete naj dviguje raven družabnosti in obratno. Zato pa bo treba predvsem obilo samoobvladovanja, pripravljenosti za neprestano učenje. In ne nazadnje: pristajanje na konkurenco tudi znotraj kulturnega ljubiteljstva. Jc žc res, da jc umetnost lahko otok (skorajda) neskončne svobode znotraj vsakodnevnega kruho-borstva, a nikakor ne na način državne podpore samozaglc-danosti, samozadovoljnosti in provincialne zaplankanosti. Svoboda namreč vedno veliko stane.
S prilagoditvijo Zveze kulturnih organizacij ostrim kriterijem svobodne konkurence in načrtno gostovanjsko politiko (predstavljanje različnih vrst kulture in umetnosti v Logatcu, organizacija ogledov za Logatčanc, gostovanja kvalitetnih logaških skupin in posameznikov zunaj Logatca) si načrtovalci nove, sveže podobe kulture v Logatcu obetajo tudi naklonjenost logaškega občinstva, ki, kot vse kaže, pričakuje večjo in pestrejšo, kvalitetnejšo zabavno in resno kulturno ponudbo.
V okviru možnosti se obetajo tudi nekatere tehnične izboljšave v prostorih, kjer se odvija logaški kulturni program: kvalitetno ozvočenje in več in boljše luči (reflektorji) najprej v Narodnem domu v Logatcu (tudi pregraditevdvorane /. možnostjo prilagajanja prostora večjemu ali manjšemu obisku) nato pa še na obrobju občine (Rovte, Hotcdršica, Trate . . .). Vse to, seveda, nc bo padlo z neba (beri iz proračuna), lep del bo treba namreč zaslužiti s podjetnim poslovanjem vodstva kulture v Logatcu in kulturnih društev posebej.
Toliko o predpostavkah in zastavljenih namerah. O vsem, kar se bo dogajalo takega, da bo primerno zahtevnim logaškim občinstvom, bodo sproti obveščale Novice in drugi mediji. Sicer pa: Srečno, zdravo, mirno in uspešno desetletje 1991-2000!!!