Poštnina plačana v gotovini
Stev. 78
V Ljubljani, sobota 5. aprila 1941
Cena Din V«
Leto VI,
Zunanjepolitični položaj naše države po vstopu dr. Mačka v vlado
Nemško stališče ostaja do nadaljnega nespremenjeno, v Italiji povdarjajo željo po miru na Balkanu
Belgrad, 5. aprila, m. »Politika« danes objavlja daljša situacijska poročila svojih dopisnikov v Berlinu in Rimu. Poročila kratko označujejo razpoloženje in stališče Nemčije in Italije do Jugoslavije. Berlinski dopisnik pravi med drugim, da so berlinski poltični krogi mnenja, da se je z vstopom dr. Vlad. Mačka v vlado rešilo važno notranjepolitično vprašanje in da bo sedaj v krit-med mogoče pričakovati nekatere nove momente, ki se bodo pokazali v zunanji politiki sedanje .vlade.
i_, Lahko se trdi, da takega razvoja dogodkov,
odnosno take rešitve osnovnega notranjepolitičnega vprašanja v Berlinu niso pričakovali, kar se da sklepati tudi po stališču, ki ga je zavzemal1 nemški tisk v tem vprašanju. Priznavajo, da je sedanja vlada končno popolna zastopnica vseh slojev jugoslovanskega ljudstva. V tukajšnjih političnih krogih pa je biia sedaj debata o notranjepolitičnih zadevah Jugoslavije odstavljena z dnevnega reda. Vsa pozornost je obrnjena na zunanjo politiko vlade.
Kakšno je stališče nemških odločujočih krogov? Poudarjajo, da jim je zelo težko kar koli
izjaviti o vstopu dr. VI. Mačka v vlado, to toliko bolj, ker je prišlo do te rešitve tako rekoč neposredno po včerajšnji nemški razlagi o položaju. Ugotavljajo le, da se doslej v Belgradu ni pokazala nikaka sprememba, zato ostane njihovo mnenje o tem vprašanju do nadaljnega še ne-izp remenjeno.
Rimski dopisnik >Politike< raziskuje razpoloženje Italije in omenja, da italijanski narod izraža željo za ohranitvijo miru na Balkanu. Ta želja se je zadnji čas še močno okrepila in ne zmanjšala.
Kraljeva zapoved o pripravnem stanju naših vojnih sil
Belgrad, 5. aprila, m. Današnje >Vreme< prinaša kraljevo zapoved, s katero je vojna sila kraljevine Jugoslavije postavljena v pripravno stanje. Zapoved se glasi:
Mi Peter II., po milosti božji in volji ljudstva kralj Jugoslavije, odrejamo na predlog ministra vojske in mornarice, po soglasnem sklepu ministrskega sveta in po členu 6 zakona o ustroju vojske in mornarice:
Vse vojne sile kraljevine Jugoslavije so postavljene v pripravno stanje, pričenši s 1. aprilom 1941.
Minister za vojsko in mornarico naj izpolni to zapoved.
Belgrad, 5. aprila, o. Službeni vojni list prinaša naslednjo naredbo:
»Svoji vojski in mornarici izražam priznanje in pohvalo za zvesto in domoljubno vedenje v trenutku, ko sem 27. marca letos stopil na prestol.
Vse častnike, vojne uradnike, podčastnike, kaplarje," redove in mornarje iz vojske in mornarice kličem, naj tudi vnaprej izpolnjujejo svojo dolžnost zvesto in vdano, kakor so to delali doslej, vse za blagor naše drage in mile domovine.
Angleži zahtevajo udajo luke Massaue
Angleško poveljstvo napoveduje končni spopad na točki, ki jo bo ono izbralo
London, 5. aprila. Reuter: Poslana je t>ila za- ' hteva, naj se Massaua vda. Odgovor pričakujejo kmalu. V Massauo je bil poslan britanski častnik, ki je nosil belo zastavo in ki je imel nalogo povedati, da mora britanska vojska prevzeti pristanišče v dobrem stanju. Odgovora na angleško zahtevo, da naj se Italijani v mestu Massaui podajo brez vsakega odpora, doslej še ni. Angleži so zahtevali predajo mesta zaradi tega, ker jim je ta luka potrebna za prevoz živeža v zasedene kraje po Eritreji, ker drugače bo tu izbruhnila lakola.
Kairo, 5. aprila, o. V severni Afriki so angleška letala močno bombardirala prevoze sovražnih čet in vojnega materiala južno od Benghazija. Močno pa je bil bombardiran tudi Tripolis. Na vseh drugih afriških bojiščih angleško letalstvo neprestano bombardira in s strojnicami obstreljuje zbirališča italijanskih čet in vojne transporte.
V	angleških vojaških krogih so'prepričani, da bodo zavzeli vso Abesinijo in Eritrejo, še preden nastopi deževna doba.
Angleške čete, ki prodirajo od Hararja proti Addis Abebi, so oddaljene le še 150 km od prestolnice Abesinije. Na poti proti Addis Abebi so zajeli večje število italijanskih vojakov. Južnoafriške čete, ki prodirajo na jugozapadu prestolnice, so zajele 400 Lahov.
Angleške čete so doslej dosegle rekord v prodiranju s tem, da so dva meseca na pohodu proti Diredaui in sedaj proti Addis Abebi prekorakale po 40 km na dan. V južni Abesiniji prodirajo angleške čete na široki fronti, ki se razteza med
iTeghenjem m Javelo. Zavzele so Surapo^
Doslej je uničenih v Rdečem morju pet italijanskih rušilcev. Petstotonski rušilec »Pantera< in >Tigre< sta bila potopljena od lastnega moštva, medtem ko so angleška letala potopila tri druge tisočtonske rušilce. Računajo, da je v massauskem pristanišču ostala še ena križarka in dve torpe-dovki, katere pa doslej angleška letala še niso mogla izslediti.
Vesti 5. aprila
Pred uradno izjavo naše vlade
Zagreb, 5. aprila, o. Današnje »Novosti« poročajo iz Belgrada naslednje:
V	političnih krogih pričakujejo, da se bo zdaj, ko so notranja vprašanja urejena v popolno zadovoljstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, začela sestavljati izjava kraljevske vlade, s katero bo vlada stopila pred javnost.
Pričakovati je treba, da bo ta izjava točno povedala načelno stališče sedanje vlade glede no- I tranje, zlasti pa glede zunanje politike.
Belgrad, 5. aprila, j. Včeraj popoldne ob treh je N j. Vel. kralj Peter II. sprejel v avdienco podpredsednika vlade dr. Vlad. Mačka,
Turčija bo izpolnila svojo dolžnost do zaveznikov
Carigrad, 5. apr. Stefani. Turška vlada je izročila parlamentu v odobritev zakonski predlog o tem, da naj se spričo potrebe omeji vojaški pouk podčastnikov s 6 na 4 mesece.
Ankara, 5. apr. m. United Press. Pod orožje sta poklicana letnika 1910 in 1911. Na ta način je turška vojska znatno ojačena. Vse turško časopisje obširno razpravlja o novem položaju na Balkanu. -Akšam« poudarja, da vojna na Balkanu lahko izbruhne tudi tam, kjer mnogi niti ne pričakujejo. »Jehi Sabah« kratko naglasa, da Turčija želi mir, toda čvrsto je odločena izpolniti svoje obveznosti do zaveznikov.
Madžarska politika pod novim vodstvom ■ nespremenjena
Budimpešta, 4. apr. m. Po prisegi med regentom so se člani Bardossyjeve vlade sešli včeraj opoldne na prvo sejo.
V	zvezi z žalostno smrtjo grofa Telekyja madžarski politični krogi poudarjajo, da Telekyjev naslednik v predsedništvu vlade, zunanji minister Bardossy, ne bo spremenil dosedanje smeri madžarske zunanje politike, ker je svoje dosedanje mesto kot vodja zunanje politike obdržal zase. Istočasno je treba upoštevati dejstvo, da je Bar-dossy uravnovešen in izkušen diplomat in znan kot dober rodoljub. Ni se bati, da bi Bardossy pognal Madžarsko v kako pustolovščino.
Laszlo Bardossy, novi predsednik, je bil rojen 10, decembra 1890 Študiral je na katoliški univerzi v Budimpešti, nato pa v Berlinu in Parizu, končal jih je pa v Budimpešti. Po končanih študi-
Vojaški razlogi za angleški umik iz Benghazija
Napovedi o bližnjem koncu vojne v Eritreji in Abesiniji
Berlin, 5. aprila. DNB: Nemško vrhovno po- . veljstvo poroča snoči:
Nemški in italijanski oddelki so nadaljevali
8	preganjanjem Angležev, ki so bili potolčeni pri Marsa Brega v severni Afriki. Zavzeta je bila Age-dabija, čete pa so zdaj pred Zueino. Sovražnik se hitro umika proti severu. Zajeli smo več ujetnikov, avtomobilov in oklepnih enot. Naše izgube so majhne. Tretjega aprila so nemške in italijanske čete nadaljevale s preganjanjem sovražnika in so prispele do Genina. Pri umiku je sovražnik izpraznil tudi Benghazi, kakor je to tudi sam sporočil.
Nekje v Italiji, 5. aprila, o. Stefani: 301. italijanska uradno vojno poročiio pravi:
Severna Afrilca: Operacije nemško-italijanskih hiehaniziranih vrst v Cirenaiki se nadaljujejo. Živahno delovanje našega letalstva. Nad Beughazi-jem je bilo zbito eno sovražnikovo letalo. Britanska letala so napadla Tripolis in je bilo v judovskem delu mesta 15 mrtvih. Druga angleška letala bo streljala s strojnicami na naše premikajoče se kolone. Izgube so neznatne.
Kairo. 5. apr. Reuter: Pooblaščeni zastopnik poveljnika angleških oboroženih sil |e glede izpraznitve Benghazija izjavil: Dovolili bomo sovražniku. da bo prodiral proti vzhodu vse do tiste točke, kjer se bomo mogli spustiti v boj, ki ga Immo uspešno končali. Razvoj položaja v zahodni puščavi je zdaj podoben položaju, ko je Grazianijeva vojska prodirala proti Sidi-el-Bara-niju. Nesmiselno bi bilo, da bi v tem odseku nekatere svoje manjše prednje enote izpostavljali nevarnosti.
Sovražnikove čete pri Benchaziju so motorizirane ter razpolagajo z oklepnimi avtomobili, pehoto in letalstvom. Nemci so te operacije začeli tri tedne prepozno. Hočejo vplivati na operacije v Eritreji, odkoder naj bi Angleži morali umak-
niti čete ter jih vreči v Libijo. Nemci prej niso mogli priti Italijanom na pomoč, ker njihovo moštvo in vojni material prihaja s Sicilije po morju, to pot pa angleško letalstvo in mornarica stražita. Uspeh take operacije zavisi samo od tega, če se pusti sovražnik presenetiti, toda taka presenečenja se težko ponavljajo. Ni se treba niti najmanj vznemirjati zaradi teh zadnjih dogodkov, ker je angleško vojno vodstvo na tem odseku v zanesljivih rokah onih vojskovodij, ki do pedrohnosti j>oznajo način vojskovanja v puščavah, kar neriiškemu poveljništvu manjka.
jah je stopil Bardossy v prosvetno ministrstvo, leta 1921 pa je stopil v madžarsko diplomatsko službo. Leta 1924 je postal ravnatelj tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu, leta 1930. pa je bil postavljen za svetnika madžarskega poslaništva v Londonu. Po imenovanju za pooblaščenega ministra je bil leta 1934. poslan v Bukarešto, kjer je šest let vodil tamkajšnje madžarsko poslaništvo.
Grki prihajajo iz Albanije
Belgrad, 5. aprila, m. Iz Podgorice poročajo, da je včeraj popoldne prispelo iz Albanije v več avtobusih nad 250 Grkov, ki jih je zatekla v Albaniji vojna med Italijo in Grčijo. Grki niso mogli do včeraj priti na naše ozemlje. Ko so se Grki, večino starejši ljudje z ženami in otroki, pojavili na jugoslovanskih tleh v kraju Sukobi, je grški pravoslavni duhovnik za nje opravil molitve. Nato so krenili Grki v avtobusih proti Baru, od koder bodo nadaljevali pot v domovino.
Začasni železniški vozni red za Celje
Celje, 5. aprila.
Ker so po odredbi generalne direkcije začasno ukinjeni razni potniški vlaki, je začasno za celjsko železniško postajo določen vozni red za odhod in prihod vlakov. V vse smeri odhaja na dan samo po en vlak, prav tako prihaja v Celje iz vseh smeri le po en vlak. Vozni red:
Odhod proti Zidanem mostu—Zagrebu in Ljubljani ob 4.20, proti Dravogradu—Meži ob 5.45 in proti Maribor.1 ob 20.42. Prihod: iz Dravograda— Meže ob 0.29, iz Maribora ob 4.05 in iz Zagreba— Ljubljane—Zidanega mosta ob 22.02.
Bombe na zahodno Anglijo in nemške vdorne luke
Letalski boji med Nemčijo In Angleži:
Berlin, 5. aprila. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Naše podmornice so potopile v severnem delu Atlantskega morja za 88.616 ton sovražnikovih ladij. Ladje so bile torpedirane v močno zavarovanem konvoiu. Povrh tega je bila poškodovana neka ladja s približno 12.000 tonami. Ob škotski vzhodni obali so bojna letala potopila dve tovorni ladji s približno 10 000 tonami. Dve drugi veliki ladje pa sta resno poškodovani. Med nasilnimi ogledniškimi poleti nad letališči britanskega otočja so bili učinkovito bombardirani precejšnji oddelki letal. Oddelki bombnikov so ponoči napadli pristaniške naprave v Bristolu. Videlo se je več požarov. Ostali učinkoviti napadi so bili namenjeni napravam, ki so pomebne za vojno, na južni in zahodni obali otočja. Polaganje min v angleških pristaniščih se je po načrtu nadaljevalo.
Sovražnik tudi včeraj ni letel nad našim ozemljem niti ponoči niti podnevi.
London, 5. apr. o. Angleška letala so včeraj podnevi napadla letališča v severni Franciji. S tega poleta se eno letalo ni vrnilo.
Snoči so angleška letala močno bombardirala tudi podmorniško oporišče Brest, kjer sta nemški križarki »Scharnhoust« in »Gneisenau«. Napad je bil že drugič v tem tednu. Poročajo, da je imel velik uspeh. Vse podrobnosti o tem napadu še niso znane.
Sovražna letala so včeraj ponoči z zažigalnimi in močno eksplozivnimi bombami napadla neko mesto v južnozahodni Angliji. Bombe so povzročile Več požarov, katere pa so gasilci do jutranjih ur obvladali. Škoda je precejšnja. Tudi pristaniške naprave v nekaterih krajih ob reki Temzi to bile
Današnje grško uradno vojno poročilo pravi, da so bili včeraj v Albaniji krajevni »popadi, pri katerih je bilo zajetih 70 Italijanov in veliko vojnih potrebščin. Na srednjem bojišču so Italijani poskušali napad s tanki, pa so bili odbiti. Italijani so bombardirali Krf, Angleži pa Berat.
Italijansko uradno vojno poročilo javlja o bojih v Albaniji, da so bile napadene grške vrste na cesti od Korče proti Podgradcu in prizadejane Grkom hude izgube.
Pogreb madžarskega ministrskega predsednika Telekyja bo v ponedeljek dopoldne, je razglasila madžarska vlada.
Predsednik libanonske republike in en državni tajnik sta odstopila. Kakor poroča agencija Havas, je francoski guverner general Dentz odstop sprejel.
Ameriški zunanji minister Hull je v utemeljevanju zasege nemških' in laških ladij dejal včeraj, da bi bilo nerazumljivo, če bi omikana država upoštevala načelo mednarodnega prava, ki bi omogočalo tujim ladjam, da pridejo v njena pristanišča in tam hote povzročajo škodo. Zaradi tega nemški in italijanski ugovor proti zasegi ni utemeljen.
Južnoafriško letalstvo je po Reuterjevem poročilu v dosedanjih, bojih uničilo ali poškodovalo 150 italijanskih letal.
Madžarski državni upravitelj regent Horthy je ob smrti grofa lelekyja dobil brzojavne sožal-nice od kanclerja Hitlerja, od italijanskega vladarja, bolgarskega kralja in od Mussolinija.
Odnošaji med Turčijo in Nemčijo so redni — tak odgovor so v nemškem zunanjem ministrstvu včeraj dali tujim časnikarjem.
Angleški kralj in kraljica sta včeraj končala dvodnevno nadzorstveno potovanje po južni Angliji. Udeležila sta se topniških vaj neke divizije. Vojska in prebivalstvu sta ju povsod navdušeno sprejela.
Včerajšnji nemški tisk oslro obsoja ravnanje ameriških oblasti, ki so vrnile v Kanado nemške častnike, pobegle iz nekega jetniškega tal>o-rišča v Kanadi. Listi trdijo, da ta izročitev ni v skladu z določili mednarodnega prava.
Izvoz pšenice iz Združenih držav bo letos prost in brez slehernih omejitev, je povedal kmetijski minister včeraj. Vprašanje je le, kdo 1)0 to žito lahko vozil in kako...
Zaradi nemirov v Siriji so zaprti vsi javni lokali, trgovine pa morajo biti odprte, se glasi zapoved francoskega guvernerja v Beyruthu.
Izjava italijanskega generalnega konzula ▼ Splitu, da ne ve niti za en neljub dogodek, ki bi se bil pripetil Italijanom v Dalmaciji, je vzbudila mogočen vtis v Belgradu, prav tako pa tudi izjava nemškega konzula v Ljubljani. Te izjave uradnih zastopnikov Nemčije in Italije postavljajo na laž vsa fantastična poročila nekaterih tujih radijskih postaj, sodi belgrajska »Politika«.
Predsednik naše vlade general Simovič je včeraj izrekel brzojavno sožalje ob smrti madžarskega ministrskega predsednika Telekyja.
Japonski zunanji minister Manioka je včeraj bil sprejet pri kanclerju Hitlerju in imel posvet tudi z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Manioka 1k> danes odpotoval čez Moskvo v Tokio, ker ga je nujno poklical japonski cesar. Kaže, da se v Moskvi ne bc nič ustavil, kakor poroča United Press.
Sovjetska vlada je odobrila imenovanje Gastona Bergeryja za novega francoskega poslanika v Moskvi. Bergery pripada francoskim neodvisnim socialistom in je levičar podobnega prepričanja, kakor sedanji angleški poslanik v Moskvi Cripps, poroča Associadet Press.
V panamski luki Orlstobal je ameriško vojaštvo
vdrlo na veliki italijanski parnik >Conte Bianeaniano« (2!i.000 ton) ter prijelo na njem 500 mož posadke, češ da so mornarji proti veljavnim mednarodnim določilom poškodovali stroje na parniku. Kakor poroča United Press, so posadko odpeljali v New York.
Nemški poročevalski urad javlja, da so nemške zasedbene oblasti na Francoskem sklenile s francosko vlado dogovor o boljši preskrbi zasedenega dela države z živežem in o trgovini med obema Francijema.
J?MUeoski poslanik v Berlinu Scapini je imel po vicliyjskem radiu govor, v katerem je povedal, da bodo nemške oblasti zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev izpustile spet približno 40.000 francoskih vojnih ujetnikov. Razen tega se lx> lahko vrnilo domov še 10.000 ujetnikov, ki imajo po štiri ali več otrok.
Romunsko finančno ministrstvo sporoča, da je Romunija prisiljena ustaviti plačevanje svojih dolgov v tujini, to pa zaradi posebnega položaja, v katerem se je znašla.
Predsednik Združenih držav Roosevelt ja včeraj povedal časnikarjem, da je iz kreditov za izvedbo zakona o pomoči demokracijam dal 500 milijonov dolarjev za izdelavo 212 novih trgovinskih parnikov. Te ladje bodo delali v kakih 60 ladjedelnicah in jih bo vse dobila Anglija.
»Moje misli bodo zmerom z vami v junaškem boju, ki ga bijete za pravico. Prepričan sem, da bo veliki italijanski narod pod vašim vodstvom izšel iz te vojne kot zmagovalec,« pravi zahvalna brzojavka, ki jo je japonski zunanji minister Macuoka poslal z laškonemške meje Mussoliniju.
Na Veliko noč bo sv. oče Pij XII. ob pol treh
podelil vsemu svetu apostolski blagoslov.
Predsednik Roosevelt je včeraj izjavil časnikarjem, da bodo Združene države v dveh ali treh dneh Rdeče morje Črtale iz seznama vojnih področij in dovolile ameriškim ladjam plovilo tja.
Francoske oblasti v Šanghaju »o prijele tamoš-njega voditelja de Gaulleovih pristašev in ga zaprle, ker je pregovarjal francoske mornarje, naj se pridružijo de Gaulleu.
V Iraku je izbruhnil prevrat, ni pa še znano,
kakšna bo sprememba vlade in kaj bo prinesla, poroča United Press.
prizorišče nočnega napada. Na vzhodno obalo Anglije so sovražna letala izvedla manjše napade. Smrtnih žrtev ni mnogo. Eno nemiko letalo io izstrelili ponoči.
Izredno živahna posvetovanja v Belgradu
Prihod dr. Mačka v Belgrad pomeni poživljeno delo vlade na znotraj in zunaj
Belgrad, 5. aprila, j. Včeraj zjutraj je dopotoval v .Belgrad predsednik HSS in podpredsednik vlade dr. Vladko Maček v družbi hrvaškega bana dr. Subašiča, glavnega tajnika HSS tir. Krujeviča in bivšega podbana vseučiliikega profesorja dr. Iva Krbeka. Za prihod dr. Mačka je vladalo veliko zanimanje. Čim se je predvčerajšnjim v Belgradu izvedelo za njegovo odločitev, da bo sprejel po-nudeno mu mesto podpredsednika vlade, je v Belgradu zavladalo zadovoljstvo, kajti ta dogodek je bil dokaz povezanosti in združenosti Slovencev, Hrvatov in Srbov. S tem je bila razorožena tuja propaganda, ker je hotela delati račune brez krčmarja v zvezi z bivanjem dr. Mačka v Zagrebu in v zvezi z njegovimi vsestranskimi posvetovanji. Sloga je potrjena in vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi so združeni na braniku svoje domovine.
Kakor poroča zagrebško časopisje, je bil včerajšnji sprejem dr. Mačka v znaku prisrčne manifestacije bratske solidarnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na postaji so se pred prihodom vlaka zbrali: minister dr. Miha Krek, pravosodni minister dr. Boža Markovič, prvak demokratske stranke Boka Vlujič, notranji minister dr. Budisavlje-Vič, minister za prehrano Sava Kosanovii, minister za pošto dr. Torbar, ministri dr. Andres, dr. Šutej in dr. Smoljan, pomočnik zunanjega ministra llija Jukič, ravnatelj direkcije zu zunanjo trgovino dr. Bičanič in številni drugi odličniki. Zbralo pa se je tudi veliko drugega občinstva.
Ko je vlak pripeljal na postajo, je prvi izstopil iz salonskega voza dr. Maček, za njim pa ban dr. Ivo šubašič in glavni tajnik dr. Krnjevič. Dr. Maček je podal najprej roko vsem navzočim ministrom, medtem pa je na postaji zbrano občinstvo glasno pozdravljalo hrvaškega voditelja. S postaje se je dr. Maček skupaj s svojimi sodelavci in spremljevalci odpeljal v svoj hotel, kjer pa so ga že čakali časnikarji in hoteli od njega na vsak način dobiti izjavo. Dr. Maček nima navade dajati izjav, toda tokrat je odgovarjal, na vprašanja časnikarjev. Ko so ga vprašali, če bo sporazum med Srbi in Hrvati iz teh dogodkov izšel ojačen, je dr. Maček rekel, da upa, da se bo to zgodilo.
Kmalu nato je odšel dr. Maček k predsedniku vlade generalu Simoviču in imel z njim daljši razgovor. Ob desetih dopoldne je dr. Maček v predsednikovem kabinetu prisegel. Pri prisegi so bili navzočni številni ministri, med njimi tudi predsednik SLS dr. Franc Kulovec, od Ostalih srbskih strank pa po en zastopnik.
Hrvaško časopisje poudarja, da pomeni prihod dr. Mačka v Belgrad utrditev miru in da Jugoslavija noče sodelovati v nobeni vojni. Toda ohranitev miru _a odvisna zgolj od Slovencev, Hrvatov in Srbov, marveč tudi od tujih držav.
Po položeni prisegi se je dr. Maček spet raz-govarjal s predsednikom vlade generalom Dušanom Simovičem, nato pa je imel dolg razgovor z zunanjim ministrom dr. Momčilom Ninčičem. Cez dan je govoril dr. Maček tudi s predsednikom de-
Sprememba v pisarni ZZD v Ljubljani
Ljubljana, 4. aprila.
Zaradi izpremenjenih razmer, ki so nastale s Mevilnimi vpoklici članov Zveze združenih delavcev na orožne vaje, so člani predsedstva, ki so še v Ljubljani i nzavzemajo svoje mandate, sklenili, da do preklica >Slov. delavec« ne bo več izhajal. Zadnja številka tega strokovnega časopisa, glasila ZZD, izide v petek 4. aprila. Vsa poročila o delu organizacije bo odslej vodstvo ZZD priobčevalo v dnevnem časopisju. Vendar pa daje vodstvo s tem vsemu članstvu na znanje, da bo pričel »Slov. delavec« takoj spet izhajati, čim bodo razmere kolikor toliko normalizirane.
Vodstvo ZZD se je odločilo, da bo nadaljevalo mezdne akcije, ki so začete v vseh podjetjih, ki ta čas še obratajujejo. Da pa bo imelo vodstvo ZZD čini tesnejše stike z svojimi člani, zlasti pa s svojimi podružnicami in okrožnimi odborniki, je dalo enemu izmed svojih referentov nalogo, da se bo bavil izključno samo z dopisovanjem s člani in odborniki, ki so pri vojakih. Naprošamo vse odbornike okrožij in podružnic kakor tudi strokovnih zvez, da pošljejo centrali svoje točne naslove in da takoj navežejo z njo dopisovanje. Pa tudi sorodniki vpoklicanih odbornikov naj nam pošljejo njihove naslove, ker tega poziva mnogi odborniki sami ne bodo brali. Vodstvo ZZD je pripravljeno intervenirati v vseh zadevah, ki se tičejo posredovanja in dopisovanja ined vpoklicanci in njihovimi svojci. — Iz pisarne Zvezo združenih delavcev v Ljubljani.
mokratske stranke ministrom Milanom Grolom in s podpredsednikom radikalne stranke ministrom Mišom Trifunovičem.
Takoj nato so v kabinetu dr. Mačka konferi-rali dr. Maček, ban dr. Ivo šubašič, glavni tajnik dr. Krnjevič in vsi hrvaški ministri. Navzočen je bil tudi vseučiliški profesor iz Zagreba dr. Ivo Krbek, ki je kot strokovnjak sodeloval tudi pri sestavljanju besedila narodnega sporazuma, ki je bil podpisan v Zagrebu 26. avgusta 1939.
Včeraj popoldne sta dr. šubašič in dr. Krnjevič razpravljala z notranjim ministrom dr. Budi-savljevičem, potem pa s pomočnikom zunanjega ministra Hijeni Jukičem. Pozneje sta se dr. šubašič in dr. Krnjevič raztovarjala tudi s predsednikom vlade Dušanom Simovičem in trgovinskim ministrom dr. Andresom.
Po drugi strani pa je imel tudi kmetijski minister dr. Branko čubrilovič več razgovorov s politiki, med drugim tudi z ministrom za gozdove in rudnike, voditeljem muslimanov dr. Džaferjem Kulenovičem.
Celjske novice
Avtobusna zveza Celje—Sv. Peter pod Svetimi Gorami je do nadaljnjega ukinjena.
Socialni tečaj v Delavski zbornici je do nadaljnjega preklican.
Zagrebška policija je aretirala nekega elek-tromonterja iz okolice Laškega, ki je ponarejal v Zagrebu stodinarske bankovce. Zaplenili so 19 fal-sifikatov.
Zanimiva šahovska borba v Savinjski dolini. Gomilški in vranski šahisti so odigrali na Vranskem in na Gomilskem 11 šahovskih partij. Od teh so dobili Vrančani 6 in pol, Gomilčani pa 4 in pol. Bilo je nekaj dobrih in zanimivih iger.
Sova jih je vodila do mrtveca. Ko so otroci na Brnici preganjali sovo, ki se je skrivala pri Paviekovih, so našli na podstrešju viničarije blizu stanovanjske hiše 29 letnega čevljarja Pavla Jošta, ki je ležal na tleh z vrvjo okoli vratu. Pavel Jošt je bil živčno bolan in je izvršil samomor. Obesil se je na tram na podstrešju. Ker je bila nit preslaba, se je pod težo utrgala, da je telo padlo na tla.
Zdravniško dežurno službo za člane OUZD in njihove svojce bo imel jutri zdravnik dr. Josip Čerin v Prešernovi ulici.
Mestno poglavarstvo v Celju opozarja mladeniče, rojene leta 1921. in starejše, stanujoče v
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 5. aprila.
Lepo in sončno aprilsko vreme z jutranjo meglo je zvabilo množice v naravo. Kmetje se marljivo gibljejo po njivah. Ljubljanski vrtnarji in sadilci od zore do mraka kopljejo, gnoje in urejajo gredice. Vsi so odločeni, da letos nasade nekatere potrebne,jše pridelke, kakor pa rože. Tudi mestna vrtnarija se je odločila, da bo rože zasadila samo po glavnih nasadih in drevoredih, vso drugo zemljo bo pa praktično obdelala- Nasadila bo fižol in krompir.
Tujskoprometna zveza na občnem zboru
Tujskoprometna zveza v Ljubljani,- ki obse-, -ga 107 organizacij, je včeraj na kratkem, dobro' uro trajajočem občnem zboru podala splošno ’ i-lanco o svojem delovanju in o stanju tujskega prometa za preteklo leto. Mnogi kraji so utrpeli znatne izgube, ker je zaradi novih bojnih viharjev izostal dotok inozemcev. Predsednik zveze g. dr. Fran Ratej je najprej pozdravil zastopnike banske uprave ter mestne občine in Zbornice za trgovino in industrijo, v katere sejni dvorani je bil občni zbor. Ta je poslal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. G. predsednik je nato podal kratko pregledno poročilo. Bistvene okolnosti in statistične podatke smo že včeraj objavili. Na predlog delegata g. Josipa Westra je bila izrečena zaupnica staremu odboru, ki ostane še nadalje v funkciji. G. predsednik je nato poročal o preureditvi »Putnika« in
o	ustanovitvi Zajednice obeh slovenskih tujsko-prometnih zvez, ki naj bi potem vodile in vzdrževale stike in zveze s sličnimi organizacijami v Zagrebu in Belgradu. Sprejet je bil dalje proračun Zveze za leto 1941., ki izkazuje do ,152.000 dinarjev izdatkov za propagandistično namene. Občni zbor so pozdravili načelnik trgovinskega oddelka banske uprave dr. Trstenjak, g. Josip Wester v imenu mestnega župana in g. Ciril Majcen v imenu Trgovinsko-industrijske zbornice.
Ljubljana in tujski promet
Ob priliki občnega zbora Tujskoprometne zveze v Ljubljani je bil delegatom predložen tudi »Tujskoprometni Vestnike, ki je objavil zanimivo statistiko o tujskem prometu za predlansko in lansko leto, ki nam prav matematično točno kaže, kako so bili zaradi padanja tujskega prometa nekateri letoviški kraji oškodovani. Bled n. pr. je izgubil po tujskoprometnem statističnem računu lani nad 11,912.800 din. Le nekateri kraji izkazujejo v bilanci prirastek na dohodkih, ne pa izgube. Med takimi aktivnimi letoviškimi kraji je tudi Ljubljana.
Ljubljana je bila že dolga leta pred vojno zbirališče bogatih ljudi, ki so se zatekali v hladno mesto zaradi hližine planin in čistega sraka. Prav radi so prihajali bogati Tržačani in tudi Italijani poleti v Ljubljano na oddih. — Mestna občina dobiva letno prav čedne dohodke od tujskega prometa.
Lani je Ljubljana dobila na nočninah 9 miliT jonov 107.500 Din in za 587.500 Din več ko predlanskim. Število v Ljubljano prihajajočih inozemr cev iž raznih držav jo sjcer lani padlo na 13.450 od predlanskih 23.890. Toda število domačih, do-
šlih iz raznih pokrajin države, pa se je povečalo, kar je imelo za posledico, da se je tujska bilanca vzdržala na aktivni višini. Predlanskim je bilo v Ljubljani prijavljenih 61.310 tujcevdomačinov, lani pa 77.625.
Vsi» letoviški kraji, zdravilišča in kopališča, ki spadajo ped okrožje ljubljanske Tujskoprometne zveze, so izkazali za lani velik padec dohoda tujcev. Slovenija je lani na nočninah utrpela do 27,266.500 Din izgube, ce računamo po kalkulaciji tujskoprometne statistike nočnino po 100 Din.
Zadnji dan butarskega sejma
Domača obrt izdelovanja butar se je kljub stiskam letos vzdržala na višku produkcije. Vasi okoli Dobrunj in Sostrega, na Orlem in drugod so celo zimo marljivo izdelovale butare. Zaradi hude zime pa je bila velika težava po gozdovih narezati leske in brinjeve veje. Butarski sejni je letos okupiral obsežen prostor od vhodnih vrat semenišča, od velikih kipov velikanov tja do škofijske palače na obeh straneh. Izdelano je bilo ogromno število butar. Nekatere družine so jih postavile na trg kar do 100. Gene so bile mnogo višje po lani. Saj so tudi gotovi izdatki združeni z napravljanjem . butar. Ni kar tako!
Nekaj podatkov iz socialnega zavarovanja
Statistični oddelek OUZD v Ljubljani izdaja posebno in pregledno statistiko o zaposlitvi in zavarovanju delavcev pri posameznih podjetjih in strokah. Sedaj je izdano poročilo za mesec januar tega leta. Število moških zavarovancev, ki je padlo v decembru > lani, je sedaj januarja naraslo, naraslo pa je tudi napram januarju lanskega leta. Moških zavarovncev je več za 1223, število žensk pa je padlo za 346. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki ustreza približno dejanskemu zaslužku povprečnega zavarovanca, je narasla za 9.60 Din na 34.65 Din. Prirastek je v znatni meri povzročila nova lestvica mezdnih razredov, ki so stopili 1. novembra lani v veljavo. Zavarovani dnevni zaslužek članstva OUZD je znašal 3,155.600 Din in je za 900.608 Din večji ko pred enim letom.
Materinski dan krščanskih žen
Krščansko žensko društvo je letos priredilo že 16. materinski dan v operi. Gledališče je bilo dobro obiskano in prireditev je prisrčno ljubko uspela. Med mnogimi odličniki so bili navzoči g. ban dr. Marko Natlačen z gospo, župan g. dr. Jure Adlešič z gospo, zastopnik zadržanega škofa in drugi. G. dr. Stanko Žitko je k proslavi materinskega dne izgovoril prav lepe, iz srca kipeče izreke, poudarjajoč pomen krščanske inatere in njene ljubezni do otroka, nje pomen za krščansko, socialno vzgojo družine in pomen matere v naši slovenski in državni skupnosti. Sledila je nato pisatelja Mirka Kunčiča igra »Zakleti grad Peričnik«, ki so jo igrali otroci in starejši igralci. Igro je režiral g. Jerman, razne pesmi v igri je lepo uglasbil g. Mav. Da je prireditev tako lepo uspela, ere zasluga tudi adč. Vencajzovi. Vsebina igre je kratka: Na Peričniku je bil grad, kjer je gospodoval in kruto vladal graščak. Njegova žena je rada obiskovala nesreč-
občini Celje, ki se morajo letos predstaviti naborni komisiji in se želijo, čeprav niso pristojni v občino Celje, udeležiti nabora v Celju, da morajo pravočasno vložiti zadevne prošnje. V smislu & M-začasnih pravil o rekruto^anju morajo biti prošnje vložene najkasneje do 15. aprila. Mladeniči, ki se želijo poslužiti te ugodnosti, naj se zglasijo do 15. aprila na mestnem poglavarstvu v sobi stt 18 ob uradnih urah od 9 do 12 dopoldne in naj prinesejo s seboj kolek za 10 in 20 din. _
Zadnje dni je bilo v časopisju že več izjav, s katerimi so prizadeti javno v časopisju izjavili, da niso člani nemškega Kulturbunda. Iz Celja so bile doslej že tri take izjave.
Napovedani koncert na dveh klavirjih^ ki sta ga nameravali prirediti prof. Silva Hraševčeva in prof. Marta Ostreževa v Celjskem domu, je odložen.	,	.
V	Kocbekovem domu na Korošici so dali obiti zapadno zunanjo steno s skodlami. Primeren les so nabavili pri upravi Marijin grad v Nazarjih. Ves opaž bodo prepleskali. Lani so to vremenske neprilike preprečile. Upati je, da bo tako stavba sedaj manj trpela. Dom oskrbuje Ivan Prodnik, gospodar doma pa je Andrino Kopinšek.
Bclgrajske novice
Belgrad, 5. aprila, m. Za šefa kabineta predsedstva ministrskega sveta je imenovan Radoje Nikolič. Novi kabinetni šef je bil rojen leta 1897. v Belgradu kot sin Andre Nikoliča, bivšega ministra in predsednika Narodne skupščine. Po končanih študijah doma in v inozemstvu je vstopil v diplomatično službo ter ostal v tej službi vse do sedanjega imenovanja.
Belgrad, 5. aprila, m. Na predlog ministrskega sveta sta s kraljevim ukazom odpuščena iz državne službe: Milan Štojimirovič Jovanovič, načelnik političnega oddelka v predsedstvu ministrskega sveta, ki je bil 'v prejšnji vladi vrhovni cenzor, inbivsi šef centralnega Presbiroja Predrag Milojevič.
ŠPORTNE VESTI
V Sloveniji ns bo jutri nobenega sporeda. Oficielno je odpovedala vse svoje prireditve SNZ.
*
PO DRŽAVI Otvoritev novega športnega stadiona v Bel« gradu pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II.
V dneh 20., 21. in 22. aprila bodo v Belgradu velike lahkoatletske prireditve ob 30 letnem jubileju SK »Jugoslavije«, ki bo ob tej priliki otvoril novi moderni športni stadion. Kot prva prireditev bo zanimiv tek skozi vse mesto. Start bo na Ka-lemegdanu, nato tek po središču mesta na cilj, ki bo, na novem stadionu, kjer bo poleg drugih prireditev tudi srečanje štirih najboljših jugoslovanskih športnih klubov: BSK, Jugoslavija, Hajduk, Gradjanski. Pričakujejo nastop okoli 1000 atletov iz vse države, verificiranih in neverificij-ranih, poleg tega bodo nastopili tudi gojenci drž. šole za telesno vzgojo v Belgradu, katerih je okoli 300. Borba bo za pokal predsednika belgrajske občine. To bodo gotovo med na j večji mi športnimi prireditvami v državi, zato je zanje upravičeno veliko zanimanje.
Pomanjkanje tenis-iog v Zagrebu. Od glavnih igralcev trije v Inozemstvu
V Zagrebu in sploh po vsej Hrvatski, kjer
je tenis-šport zelo razvit, jim primanjkuje tenis-žog. Pomagajo si z že obrabljenimi. Poleg tef a bivajo trije glavni igralci: Punčec, Pallada in Ku-kuljevič v inozemstvu.
Hrvatski tablc-tcniški igralci so se vrnili s turneje po Nemčiji.
V sredo zvečer so se vrnili iz Nemčije HAŠK-ovi table-teniški igralci, drž. reprezentanti: Dolinar, Heksner in Marinko. V svoji 12 dnevni turneji so obiskali: Munchen, Dresden, Leipzig in Berlin. Povsod so dobro zastopali naše barve in v se vrnili neporaženi.
Reorganizacija Jugoslovanske teniške zveze
JTS je že od lanske letne skupščine v reorganizaciji, t. j. decentralizacije na podlagi novih političnih prilik v državi. Osnovali bodo večje podrejen eenote lge in saveza in na iste prenesli večjo avtonomijo.
ne vaščane in otroke. To ga je razkačilo. Zapri je v težko ječo iz vasi po eno mater, po enega otroka in očeta. Zadela je krutega graščaka kazen božja. On, žena in hčerka so bili kaznovani. Nekoč so se otroci igrali, ko je prilezla kača, proseč jih rešitve od zakletve. Neki deček-gobar se je ojunačil in rešil zakleto kraljičino, * njo vred graščaka in graščakinjo.
SELDOIt TRAČE:
KORAKI V NOCI
pazljivo ogledoval zbir-
Roman t slikami
»Čisto naravno je, da tudi vi prisostvujete tej mali svečanosti!« je rekel med odgovorom na čestitke, ki mu jih je izrekel detektiv, »ker ste mi vi omogočili, da jo priredim!'
Utudlugh je ko kipov.
»Vidim, da so vaša umetniška dela še vedno tu!«
»Ce smatrate, da so to umetniška dela,* je rekel ujedljivo, »potem se res na vse spoznate!«
Detektiv se je gladil po bradi.
»Ne mislim, da lahko govorim o umetnosti, toda menim, da bi bilo mnogo dam, ki so tu, veselih, Ce bi imele take postave ...«
Natnah j« utihnil, ko je ena od Co-chranejevih gospodičen prišla k njemu in ga premerila od nog do glave.
»Opazil sem, da imajo vse gospodične v teh letih izboren sluh,« je zamrmral med brki.
»Aha, glejte g. Daxburryja!«
»Dober večer, gospod inšpektor!« mu reče le-ta in mu poda roko. »Ah, Ricardo, kako je to prija/en sestanek in kako div-na so ta umetniška dela!...«
Darek ga je prekinil s poroglivim smehom.
»Ce 5fe priSH sem pit hereško vino, vraga, zakaj ga ne pijete?« Nato mu je obrnil hrbet.
G. Daxburry in detektiv sta se spogle-gledala in zmigala z rameni,
»Zelo nevljuden je!« je ostro pripomnil bančni direktor. »Le kaj se je pripetilo temu dečku? Zadnje čase se je čisto spremenil.«
»Morda je bolan na srcu!« je pripomnil Guidlugh.
»Tega ne verjamen. Muči ga že par tednov neka osebna zadeva.«
»Čudim se temu, saj je sedaj vendar zelo bogat!«
Guidlugh je utihnil in pokazal na mizo, ki je bila obložena s kristalnimi čašami.
»Zakaj se ne bi ravnali po nasvetu našega gostitelja?«
»Zelo rad... čeprav ni bila ponudba preveč ljubeznivo izrečena. Na vase zdravje, gospod ihspektor!«
»In na vaše, gospod! No, to hereško vino je res dobro,« je strokovnjaško rekel Guidlugh in postavil kozarec na mizo. »Kaj pravite, g. Daxburry?«
»Nič, gospod inšpektor!«
Detektiv je vzel z mize cigareto in podal škatljo a cigaretami g. Daxbur-ryju.
»Ce sem odkrit, tudi mene zelo zanima, zakaj je tako čuden ta mladenič! Pri' čakoval sem, da ga bom sedaj, ko je afera s Cashdonom končana, videl bolj veselega obraza. Povrhu vsega je še podedoval veliko premoženje.«
»Pazite!« je zašepetal Dafburry. Guidlugh se je obrnil za Daxburryjevim pogledom. Opazil je Dareca Ricarda, ki je
govoril z novodošlo skupino pozvanih gostov, ni pazil na njihov razgovor, temveč je vso svojo pozornost posvetil skupini, v kateri sta bila lladon in Marie Datmar.
Detektiv in'Daxbijrry sta pazljivo opazovala dogodek. Darek je gledal iladona z mržnjo, ki se ni niti trudil, da bi skril. Kljub temu je prišel ter čestital njemu in Marii k poroki. Zdelo se je, da izreka sožalje in ne čestitke. Odgovora miss Marie ni bilo slišati, povedal pa je dovolj ironični izraz doktorjevega obraza.
Darek je prikimal. Opazoval je Marie Datmar in se čudil njenemu bledemu obrazu.
Hadon je bil silno presenečen, ko je opazil detektiva. V prvem hipu se ga je lotela razburjenost, a se je kmalu umiril. Stopil je le njemu in mu podal roko.
»Ste si zopet prišli ogledati prizorišče svojega zmagoslavja, gospod inšpektor? Nisem si mislil, da bom imel danes tako čast, da vas boin videl!«
Detektiv je bil videti nekoliko vznemirjen radi teh ironičnih besedi.
Gospod Darek Ricardo je bil tako ljubezniv, da me je povabil in to čisto prijateljsko. Zelo sem vesel, da vsaj za trenutek pozabi mna svoj stan in dolžnost. Zato prosim, nikar me ne spominjajte, da se mpolicistl«
Hadon se je nasmehnil.
»Pojdiva, da spijeva kupico vina!«
»Na vaše zdravje, gospod doktor!« je rekel Guidlugh. »Veliko sreče želim vaši nevesti! Priklonil se je Marii, a ta se je komaj nasmehnila. Ponudil ji je pijačo, a je odklonila ter se od njiju oddaljila. Tedaj je pogledal Hadona in videl, kako jo je skrbno spremljal s pogledom.
»Morda ji’je neprijetno in težko v tem mestu, ki io spominja na nekdanje lepe dni?«
»Da!« je rekel Hadon. »Ce sem odkrit, moram reči, da sem zelo premišljeval, če naj jo privedem sem. A nekoč se bo itak moraal vrniti v to družbo, in nadejal sem je, da..,«
Žalostno je skomignil z rameni in s tišjim glasom:
»Morda se bo nekega dne kljub vsemu naredil čudež.«
Z nekim namenom, ki je bil za detektiva čuden, mu je odgovoril Guidlugh:
»Res se včasih dogodijo pravi čudeži !«
Zapustil je Madona in se vrnil h g. Daxburryju, ki je spil četrto čašo here-škega vina.
»Ne vem, ali imate tudi vi ta vtis, ali ga imam samo jaz, da na tej zabavi ni veselja. Prej bi človek mislil, da je na sedmini kot na otvoritvi novega bogataškega doma. Poglejte malo to družbo. Naš gostitelj ne odmakne oči od miss Marie, a ona je bleda kot smrt. Lahko bi se reklo, da pastor bere pogrebni psalm, Cochranejeve gospodične pa mu odpe-vajo. A mar se tiče njegove žene, pije Herez kot bi bil mleko... Zato se bom tudi jaz kmalu izgubil.«
»Ne odidite, še, gospod, Guidlugh! Mislim, da bo kmalu bolj veselo.«
Razšla sta se in Oiridlugh se je znašel blizu miss Matmar. Ko ga je opazila, se mu je hotela umakniti, a jo je ljubeznivo ustavil.
»Razumem, miss Datmar, da me ne vidite radi! Bojim se, da prav jaz kvarim razpoloženje. Sem veliko bolj družaben kot si mislite! Vesel bi bil, če bi se premislili in spili z menoj čašo here-škega vina.«
Malomarno je odmajala z glavo.
»Ne hvala, ni mi potrebno!«.
»Razen — če bi se zgodil pravcati
čudež!«
»Kdo vam je o tem govoril?«
»Guidlugh ni čakal odgovora, temveč napolnil čašo in ji jo ponudil. Nasmehnil se je, ko je videl, da se ji vra-
»Hvala' Bogu! Tako vas imami rad! Ko boste še malo spili, boste vse p sli, celo pravi čudež.«	,
»Pojasnite mi, kai hočete s tem reči?« ga je prosila miss Marie.  ____________
»Pravkar sem slišal. da gospod doktor želi, da bi se zgodil čudež Odgov<> ril sem mu le to, da se včasih to tudi dogaja. Ce vam bo prinesel srečo, dvignem čašo z nado, da se bo tako tudi
Z',0jt>o°‘tch besedah je spil časo svojeg;a vina in se hitro oddaljil, preden mu je mogla odgovoriti.
Marie je opazila, da je vzdušnje v tej dvorani zelo napeto. Na spodnjem koncu dvorane si je v presledkih čulo govorjenje. Pri vratih, ki so vodila v salon, je vladala taka tiišna, da je človek dobil radi tega neugodni, skoraj zločinski do-jem.
Pri teh vratih je stal Guidlugh in kadil cigareto. G. Daxburry je pil vino. Hadon ga je opazoval, na to pa se vrnil k Marii in jo hotel prijeti za roko. Prsti mlade deklice so bili ledeni.
Nenadoma pa so se čisli koraki onkraj vrat. Napovedovali so zakasnelega gosta. Ti koraki so bili neodločni, kot bi bil ta poslednji gost truden ter bi kolebal, bi li vstopil ali ne. Med vrati se J® pojavil visok mladenič ter pogledal vso | družbo z neobičajno topim in utrujenim pogledom. Obraz mu je bil shujšan
i	in izmučen, a kljub temu lep. Na levi iroki ni imel mezinca.
J	(Dalj*	»ledi)-
tu in tam
Vsi belgrajski listi prinašajo obširna poročila in članke o posvetovanjih v Zagrebu, ki so privedla nazadnje do tega, da je predsednik HSS dr. Vladko Maček sklenil stopiti v sedanjo vlado kot prvi podpredsednik Listi poudarjajo, da je popolnoma zgrešila svoj cilj vsa tuja propaganda, ki je računala z razdorom med Srbi in Hi vati, odnosno z nerazsodnostjo hrvaškega političnega vodstva. »Hrvatski dnevnik« pa pravi, da prihaja sedaj čas, v katerem bo treba mnogo bolj misliti na bodočnost, kakor pa kdaj koli prej. Dr. Maček se gotovo zaveda svoje dolžnosti in po zagotovilu lista bo podal tudi stvarne dokaze za to, da je zrel politik in da je kos nalogi, katero si je z vstopom v vlado nadel. Na vsem Hrvaškem je ljudstvo z mirom in disciplino sprejelo odločitev, da gre predsednik HSS v Belgrad v vlado. Ljudstvo ie uverieno, da bo vlada z vsemi silami zagotovila državi mir in nevtralnost.
Novi vrhovni inšpektor vse jugoslovanske oborožene sile, vojvoda Peter Bojovič, je star 83 let. Rodil se je v hiši nekega kmeta. Iz srednje šole je stopil v vojaško akademijo in se petem kot častnik udeležil več vojn, ki jih ;e Srbija imela v zadnji četrtini preteklega stoletja in v sedanjem stoletju. Opravljal je številne zelo odgovorne posle v vojski in je bil večinoma na službi v glavnih štabih. Med svetovno vojno se je posebno odlikoval kot poveljnik I. armade na solunskem bojišču, kjer je s sijajnim manevrom s svojo vojsko prodrl sovražnikovo fronto in prispel do Donave in Save Za svoje odlike je bil odlikovan z naslovom vojvode. Kmalu po vojni je bil vojni minister, dokler ni stopil 1. 1921. v pokoj. Sedaj živi v Belgradu pri svojih dveh sinovih.
Novi belgrajski župan Dobrivoje Lazarevič in novi podžupan Ivan Miličevič sta položila prisego pred nadzornikom notranjega ministrstva, obenem pa sta prevzela dolžnosti od poprejšnjega župana Jevrema Tomiča in obeh prejšnjih podžupanov. Istočasno kakor v Belgradu je tudi v Cetinju prevzel županske posle novi župan Perica Vukotič, pristaš sedanjega ministra Marka Dakoviča. Belgrajski župan Lazarevič je pristaš Demokratske kratske stranke, podžupan Miličevič pa pristaš radikalne stranke.
Pri prevzemu svojih dolžnosti je novi ban vr-baske banovine dr. Nikola Stojanovič dal časnikarjem izjavo, v kateri je poudaril, da je ljudstvo pravilno razumelo dogodke v 27 marcu in da je tudi pravilno sprejelo z navdušenjem novo vlado splošne koncentracije. Njegovo mnenje je, da mora biti ljudstvo vedno poučeno o namerah vlade m o stanju v državi ter izven nje. Zato je pozval svojega pomočnika, naj skliče v banovino več uglednejših banjaluških meščanov, katerim bo ban nato razložil stanje naše države na znotraj in na zunaj. Ban dr. Stojanovič je tudi poudaril, da je bila sprememba režima le zgolj notrania stvar nase države, ki nima nobenega opravka z njeno zunanjo politiko in torej tudi nobenega povoda za razburjanje izven naših meja. Mir nase države ie odvisen bolj od namer tujih držav in prav zato mo-ramo biti pripravljeni na vsako morebitnost.
Pred nekaj dnevi je belgrajska občina odločila, da zapre več svojih šolskih kuhinj, katere je vzdrževala vso zimo s svojimi lastnimi sredstvi brez podpor Zimske pomoči. Proti odločbi mestne občine pa je takoj nastopilo časopisje, ki pravi, da je treba kuhinje spet odpreti in se pobrigati za otroke revnih staršev, katerih je v Belgradu izredno veliko, Časopisje pravi, da imajo bogate družine po statističnih podatkih komaj po enega otroka ali nobenega, revne družine pa imajo mnogo več otrok. Izračunali so. da ima povprečno kmečka družina po šest otrok, delavska pa po pet, obrtniška po tri. srednja uradniška družina pa po dva do tri. Revnih staršev mladina je potrebna vsak dan tople in dobre hrane, ker bo sicer iz-hirala in io bo pobrala jetika, ki je največja morilka malih otrok, To so razlogi, zaradi katerih bo morala belgrajska občina poskrbeti za revne otroke. Zaradi pomladi, predlagajo časopisi, naj bi občina uredila posebne poljske kuhinie, ki bi prihajale v revna mestna predmestja in bi se tako otrokom delila hrana na kraju samem.
Ker je mesil in prodajal boljši ljudski kruh, kakor pa je predpisano, je bil pred belgrajskim sodiščem obsojen pek Peter Tomič. Tomič je dodal enotni moki le četrtino koruzne moke in zato so ljudie pri njem rajši kupovali kruh. Dva peka sta se čutila prizadeta zaradi konkurence in sta to-miča prijavila. Organi oblasti so prišli k 1 omiču in res našli boljše vrste ljudski kruh. Tomič se je moral zagovarjati pred sodniki in je rekel, ca je kritičnega dne imel premalo koruzne moke in Je zato zamesil takšen kruh, kakor je pač imel moko. Tomič je prejel kazen 1200 dinariev, povrh tega pa bo moral plačati še sodne stroške.
Vlak ie povozil delavca, ki ie pobegnil Iz zapora, v bližini Stare Kaniže. Delavec Veljko ler-zin je silno rad kvartal. Tako je zapravil zmerom ves svoj zaslužek. Ko mu je vsega zmanjkalo, ;e ukradel državni premog in ga prodal. Izkupiček je takoj spet zakvartal. Zaradi tega so ga prijeli m zaprli. Toda Terzin je ušel iz zapora in ponoči bežal iz mesta. Imel pa je nesrečo, da ie šel čez železniško progo prav tedaj, ko ,e pridrvel vlak in ga povozil. Vlakovodja tn strojevodja nesreče nista opazila, pač pa so ljudje šele naslednji dan našli nesrečnikovo truplo.
Pri tehtanju svinj je prigoljufal 200.000 dinariev nameščenec mesne tovarne v Giurgjihtu pri Križevcih Nikola Popovič. Mož je stalno tehtal svinje, katere so ljudje pripeljali v tovarno Po dogovoru s pomagači je zmerom napisal na	^lsJe P	,
30 kg več, kakor je svinja v resnici tehtaU. iako je šlo nekaj let, toda nazadnje je bila «°^ufija odkrita. Tovarna je bila oškodovana za 200.000 din, Popovič, ki je sproti zapravil ta denar, pa je mo ral v zapor.	,
Staro bombo je izkopal na njivi 8 letni Stipe Smiljanič iz Jasenic pri Mostarju. Skupaj z rV* mi otroki se ie igral in pasel ovce. Med '£ra.n'c je začel kopati na niivi in	nenadoma zagledal	veliko bombo. Ko je udaril s	palico	po njej, je	s	si-
nim pokom eksplodirala in Stipa raznesla na drobne kosce. Njegov tovariš, ki je bil v neposredni bližini, pa je bil le lažje ranjen.
41.000 radijskih naročnikov im» zagrebška radijska postaja. Skoraj polovica teh naročnikov je v Zagrebu, in sicer 18.000, ostalih 23 000 pa odpade na vso ostalo Hrvaško. Dočim se na podeželju In v drugih hrvaških mestih število radijskih naročnikov ni skoraj nič povečalo, pa se je v enem letu v Zagrebu povečalo za 4000.
V	vodo j« skočil v Pančevu 82-letni starec Jovan Simič, posredovalec za prodajanje nepremičnin. Mož je imel staro ženo in bolehno hčerko. Zadnjo čase ni imel nič posla in v njegov dom se je naselila revščina. Kot mlad človek je začel z odvetništvom. Pozneje se je lotil posredovanja, ki je boljše neslo. Čeprav je bil star že osemdeset let, Ba moči vendar niso'zapustile, pač pa se ga js lotil obup spričo stisko v hiši. Zaradi tega je akočil v vodo. •
Zaprte tekstne tovarne morajo zopet začeti z delom
Maribor, 3. aprila.
Štiri mariborske tovarne tekstilnega blaga so ustavile delo. So to tovarne Atama v Košakih, industrija svile Thoma & Co., tovarna pletenin Zora, ki spada v koncern Benger, ter bombažna predilnica in tkalnica Avgust Ehrlich. Tovarna Atama je morala ustaviti obrt, ker nima začasno dovolj surovin. Vse tri ostale pa so bile s surovinami zadosti preskrbljene, toda ker so njihovi lastniki in ravnatelji Nemci, ki so kot nemški državljani odpotovali v domovino, so se morali ustaviti tudi stroji. Tovarna svile Thoma & Co. je imela vedno dovolj surovin, ker izdeluje blago iz umetne svile, katere je še vedno dovolj. Tovarna Avgust Ehrlich je šele nedavno dobila veliko vagonov ruskega bombaža ter je bil s surovinami preskrbljena najmanj za tri mesece. Tudi tovarna Zora ima dovolj surovin in naročil. Iz vseh teh treh podjetij pa je odšlo le nekaj ljudi. Tako od Thoma 4, od Avgusta Ehrlicha 4,
od Zore pa le 1. Vsi ti v obratih niso bili nenadomestljivi ter bi podjetja tudi brez njih lahko brezhibno delala. Teda morali so dati čutiti delavstvu, da je odvisno od tujega gosp>oda in zato so se morali stroji ustaviti. 2000 delavcev, največ žensk, pa je ostalo na cesti brez kruha. V drugih državah, zlasti v tisti, v katero se je ta gospoda vrnila, kaj takega ni mogoče. Tudi na llr-vatskem ne, kajti banovina Hrvatska ima že svoj zakon, da ne more podjetje prenehati brez tehtnega vzroka z delom, pa magari mu banovina postavi komisarja. Tako bi bilo treba ravnati sedaj tudi pri nas. Nič zato, če še nimamo zakona, saj je takšen paragraf pri nas dostikrat mrtva stvar ter samo za paj>ir. Treba je sedaj energičnih izrednih ukrepov, da se taki pojavi onemogočijo, kajti tudi to spada v posle državi nevarne tuje proi^agande, če se delavstvu odvzema kruh in zaslužek ter se "stvarja na nepotreben način nezadovoljstvo.
Zlagane zgodbe o »mariborskem kamnu" j e treba zavrniti
Maribor, 3. aprila.
Naša vlada je energično zavrnila gorostasne laži tujega radija o preganjanju nemških prebivalcev v Jugoslaviji. Energične so bile te zavrnitve posebno glede teh laži. ki se širijo o dogodkih v Vojvodini. Prav tako je napravila na našo javnost ugoden vtis energična izjava voditelja Nemcev v Celju dr. Walterja Riebla, s katero je zavrnil vse laži glede preganjanja Nemcev v Celju, ki jih je tudi širil tuji radio. Podobno odločno zavrnitev zasluži vsekakor goro-stasna izmišljena laž o slovitem »mariborskem kamnu«, s katerim so tuje radio postaje nekaj dni neprestano pitale svoje poslušalce. Ta zgodba ima sledečo vsebino:
Sredi Maribora — tako so pripovedovale tuje radio postaje, stoji velik kamen, na katerem piše »Nemčija«. Ta kamen stoji na Glavnem trgu in tu sem je mariborska policija vodila vse v
Mariboru stanujoče Nemce. Poleg kamna sta stala dva policista s pendreki. Vsak Nemec mora pljuniti na kamen in njegov napis, tisti, ki ne pljune, pa dobi batine s pendreki.
Gorostasnejše laži, pa tudi neumnejše, si tuja propaganda vsekakor ne bi mogla izmisliti. Laž je pri samih tukajšnjih Nemcih izzvala pomilovanje in smeh ter so vsi prepričani, da si s podobnimi izmišljotinami tuja propaganda ne bo mogla ustvariti simpatizerjev. Bila pa bi dolžnost voditeljev nemškega prebivalstva^ v Mariboru, da bi pri merodajnih krogih v Nemčiji, s katerimi so gotovo v dobrih zvezah, intervenirali, da se s podobno propagando preneha ter se laži o »mariborskem kamnu* — mimogrede povedano v Mariboru sploh nimamo nobenega kamna niti potokaza, na katerem bi bil napis »Nemčija« — demantirajo po tistih radijskih postajah, ki so jih dosedaj širile.
Ljubljana
Izpred mariborskega okrožnega sodišča
Maribor, 5. aprila.
Mali senat mariborskega okrožnega sodišča je včeraj neprekinjeno razpravljal od 8 zjutraj do 2 popoldan. Nič manj ko deset razprav se je vršilo. Obtoženci so bili večinoma tatovi, vlomilci, goljufi, pa tudi zaradi dolgega jezika je bila razprava proti neki osebi. Ena obtožnica je imela 14 obtožencev, od katerih so se pa samo štirje odzvali, dočim je proti ostalim bilo postopanje izločeno. Najhujšo kazen, katero je senat izrekel, je bilo dve leti ro-bije. Pa tudi druge kazni niso bile preveč mile. Senatu je predsedoval vss. dr. Turatto, obtožbo pa je zastopal državni pravdnik Sever.
Za ukradenih 3000 din dve leti robije
Med prvimi današnjimi obtoženci je stopil pred sodnike 29 letni zidarski pomočnik Ignac Ilešič, pristojen v občino Osek, drugače pa brez stalnega bivališča. Ilešiča je paznik pripeljal iz preiskovalnega zapora. Obtožnica mu je očitala, da je 22. novembra lanskega leta popoldne med 14 in 15, ko se je nahajala Marija Lorbek v kuhinji svojega stanovanja v Einspielerjevi ulici, zlezel skozi vežna vrata v sobo, odprl zaklenjeno omaro s ključem, ki se je nahajal na omari ter ukradel okrog 8000 din. Po storjenem dejanju je Ilešič omaro zopet zaklenil in dal ključ spet na omaro. Ko pa je obtoženec odhajal, je Lorbekova slišala, da nekdo zapira sobna vrata. Šla je pogledat v vežo. Na hodniku, odnosno v veži ni nikogar opazila, opazila pa šest stopnic niže obdolženca, katerega preje ni nikoli videla. Rekel ji je, da kupuje staro železo in je v razgovoru z Lorbekovo skušal obraz zakrivati, v rokah pa je držal medeno cev. Takoj po odhodu je Lorbekova ugotovila, da ji je bil ukraden denar. V noči na 30. novembra 1940 se je Ilešič nahajal z dvema ničvrednima ženskama v nekem nočnem lokalu. Ko je bil stražnik o tem obveščen, posebno ker je obdolženec razpolagal z večjo vsoto denarja, ga je skupno z drugim stražnikom pri odhodu iz lokala aretiral. Ilešič pa je stražnikoma pobegnil preko plotov in se skril na dvorišču neke hiše v Marijini ulici, kjer so ga zalotili in prijeli. Ta beg bi bil res vreden, da bi se ga filmalo, ker se je odigral s pravo filmsko brzino. Kmalu zatem pa je hišnik dotične hiše, kjer so ga stražniki zalotili, našel škatlo cigaret in 2100 din gotovine. Na policiji je Ilešič odkritosrčno priznal dejanje in krivdo ter zatrjeval, da je vzel nekaj nad 7000 dinarjev. Opisal je dejanski slan točno tako, kakor Lorbekova. Priznal je, da je denar zapravil v raznih nočnih lokalih, poleg tega si je kupil še plašč in klobuk. Tudi je priznal, da je najdenih 2100 dinarjev njegova last in da izvirajo iz tatvine pri Lorbekovi. Pred preiskovalnim sodnikom pa si je Ilešič premislil in začel tajiti krivdo. Zagovarjal se je, da so ga na policiji prisilili k priznanju. Tudi pred sodniki je začel pripovedovati neverjetne zgodbe in da si je denar prislužil s tihotapljenjem vžigalnikov in kamenčkov, Sodišče pa mu le ni verjelo ter ga je obsodilo z ozirom na njegove predkazni na dve leti robije in dve leti izgube častnih pravic.
Zaradi dolgega jezika — ostra kazen
Kot naslednjega so pripeljali iz zaporov 25 letnega Franca Školča, živečega v Ljubljani, Sv. Petra cesta 30. Školču je senat prisodil 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, 540 din denarne kazni ali nadaljnjih 9 dni zapora in izgubo častnih pravic za dve leti. Drž. pravdnik je zoper njega dvignil dve obtožnici, eno zaradi žalitve uradne osebe, drugo pa zaradi zločinstva po čl. 3 zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Svoje dejanje je izvršil 23. in 27. februarja.
Ovce so kradli
Senat je sodil tudi svojevrstne tatove. 28 letnega delavca Stanislava Črniča, 30 letnega delavca Jurija Nazdračeviča, 40 letnega delavca Franca Krajnca in 34 letnega delavca Mihaela Somena, vse iz Maribora. Prvi trije obtoženci so ukradli špediterju Stevu Tončiču iz staje v Einspielerjevi ulici vsak po eno ovco, povrh tega Nazdračevic iz odprtega vagona na škodo neke mariborske tekstilne tovarne 227 m molino blaga v vrednosti 2000 dinarjev, Somer pa je pomagal to blago razpečevati. Proti 10 obtožencem je bilo postopanje izločeno ter se bodo morali zaradi nakupa ukradenih stvari zagovarjati pozneje. Prvi štirje obtoženci se preživljajo kot delavci s priložnostnimi deli pr. nakladanju za razna špedicijska podjetja na tovornem kolodvoru v Mariboru, Januarja letošnjega
leta je špedicijska tvrdka Stevo Tončič nakladala za Nemčijo ovce, ki so se nahajale zaradi odmora in prehrane v provizorični staji v Einspielerjevi ulici v Melju. Na Novega leta dan zvečer so se prvi trije obtoženci dogovorili, da bodo šli krast ovce. Svojo namero so še isto noč izvršili. Ovce so prodajali trem gostilničarjem v Mariboru po 40 din komad. Ne samo to, tudi druge stvari so kradli na kolodvoru, tako n. pr. premog. Nazdra-čevič je ukradel v več presledkih tudi platno, kokoši in druge stvari. Sodišče je prisodilo čemiču dva meseca zapora pogojno za dve leti, Nazdrače-viču 1 leto strogega zapora in izgubo častnih pravic za 2 leti, Krajncu 3 mesece zapora, Someru pa
7	mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za 2 leti.
OMEJITEV POTNIŠKEGA PROMETA
Belgrad, 4.. aprila. AA. Od 5. t. m. nastopijo zaradi zmanjšanega števila potniških vlakov pri prevozu potnikov tele omejitve:
Državni uslužbenci morajo iinetf razen osebne legitimacije še dovoljenje svojih predstojnikov, druge osebe pa dovoljenje upravnih oblasti. Brez takšnega dovoljenja potniške blagajne ne bodo dajale voznih listkov.
(Glavno ravnateljstvo drž. železnic.)
Zavetišča pred napadi iz zraka
Oziri na državno, pa tudi na našo osebno in imovinsko varnost narekujejo, da zgradimo čim več zavetišč. Zavetišča naj bodo že zdaj opremljena z orodjem in drugimi potrebščinami, kakor to predpisujejo navodila banske uprave z dne 31. maja 1940, Šl. I. kos 46. Najvažnejše točke teh navodil so razvidne v oglasu, ki mora viseti v veži vsake stanovanjske hiše
Protiletalska zaščita
V	zvezi z naredbo banske uprave o zatemnitvi z dne 18. maja 1940, Sl. 1. kos 42, in z njenimi navodili za vedenje prebivalstva pri letalskih napadih z dne 31. maja 1940, Sl. 1. kos 40, ki so bila objavljena tudi v vsem časopisju in na katera se prebivalstvo ponovno opozarja, smo od uradne strani obveščeni, da morajo biti po sedanjem stanju izkušenj okna odprta, dokler traja napad iz zraka, ker se sicer pod zračnim tlakom zdro-bc. Navodilo v označenem predpisu, da naj bodo okna med napadom iz zraka zaprta, je zastarelo. Da bi se zatemnitev mogla izvesti po predpisih, naj si prebivalstvo pravočasno oskrbi vse potrebščine za lo.
Žalostna smrtna nesreča
Maribor, 4. aprila.
Med postajama Poljčane—Slov. Bistrica se je pripetila tragična smrtna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Pri popravljanju proge je bil zaposlen 42 letni progovni delavec Franc Urlep. Skozi tunel je privozil iz smeri Poljčan vlak, katerega signal je pokojni najbrž preslišal. Urlep je bil ravno sredi med dvema tiroma zatopljen v delo. Lokomotiva ga je zagrabila in vrgla pod kolesa. Bil je pri priči mrtev, Vlakovodja je takoj ustavil vlak ter ukrenil vse potrebno. Z desetminutno zamudo je nadaljeval vožnjo proti Slov. Bistrici. Pokojni je bil zaposlen kot delavec IV. sekcije za vzdrževanje proge. Ta smrtna nesreča je zgolj nesrečni slučaj.
Koledar
Danes, sobota, 5 aprila: Vincencij.
Nedelja, 6. aprila: Cvetna nedelja.
Obvestila
Mestno zdravniško službo ima v soboto od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pleteršnikova ulica 13, telefon št. 4”-f>4.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Tudi v resnih časih ne pozabite na kulturne dobrine in stopite v Jakopičev paviljon. Oglejte si razstavo »Lade« ter si ob pravi umetnosti ustvarite pristno in plemenito razvedrilo. »Lada«, društvo srbskih umetnikov v Belgradu, in »Lada«, klub slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani prirejata svojo prvo skupno razstavo. Obiščite jo čimprej, dokler še traja. Dnevno je odprta od
9	do 18.
V	nedeljo 6. t. m. ob 11 dopoldne bo imel v Jakopičevem paviljonu ob priliki razstave slovenske in srbske »Lade« vodstvo predsednik slovenskega umetniškega kluba »Lada« v Ljubljani, profesor Ivan Vavpotič. Vabljeni so vsi prijatelji slovenske in srbske umetnosti.
Čistilno kopališče OUZD-a v Ljubljani je do preklica odprto samo od 8 do 12 in od 14 do 18.
Erjavčeva koča na Vršiču bo oskrbovana v soboto in nedeljo dne 5. in 6. t. m. le pri lepem vremenu. Planincem, ki so te dni namenjeni na Vršič, svetujemo, da se v Kranjski gori pred odhodom na Vršič oglasijo pri oskrbnici gdč. Pečar Julki.
liodfitne krušne karte za belo moko bo
mestni fizikat začel deliti v ponedeljek, 7. t m. in jih bo delil še nadaljnje dni samo od 8 do 10. Ker je pa mestni preskrbovalni urad dobil za razdelitev med najpotrebnejše bolnike samo 2000 kg bele moke, je tudi mestni fizikat primoran, da to moko razdeli samo med najbolj potrebne, res na prebavnih organih hudo bolne osebe. Tudi nad 70 let stare osebe bodo dobile belo moko samo, če bo njihova bolezen dokazano hujšega značaja. Vse osebe, ki so že prejšnji mesec dobile krušne karte, ter mislijo, da so tudi sedaj še upravičene ir dodatne karte, naj seboj prineso odrezke dodatnih kart prejšnjega meseca
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Sobota, 5. aprila: »fiesto nadstropje«. Red B. Nedelja, 6. a prija: »Severna lisica«. Izven. Znižane
cene od 20 din navzdol.
Opera. — Začetek ob 20.
Sobota, 5. aprila: »Tri stare škatle«. Ped A. Nedelja, 6. aprila: »Rusalkac. Izven. Znižane cene
od 30 din navzdol.
Alfred Gehry: Šesto nadstropje. S prihodom študenta in chansoniera Jonvala kot novega stanovalca v Šestem nadstropju, pride v krog meščanov in bohemov, ki žive tam svoje skromno življenje, lahkomiseln a ne slab, nadvse ljubezniv dečko, ki očara zaporedoma tipkarico Jeano, misteriozno damo v sivem, in mlado, neizkušeno Ed\vigo. Ljubezenska zgodba, ki se razplete med njima,, tvori glavno nit dejanja.
Iierczegova tridejanska komedija >Severna lisica« je delo, ki je imelo na vseh evropskih odrih nenavaden uspeh, prav tako tudi na našem. Dejanje je zabavno in ne brez tehtnosti, ter slika zakonsko krizo v trikotniku. Delo si velja ogledati zaradi sijajno podanih vlog.
Barbireva, Poličeva, Pidajnarjeva, Belizar in Modest Sancin, bodo peli drevi glavne partije v Kollovi opereti »Tri stare škatle«. Delo osvaja poslušalca s svojo nevsiljivo, prijetno melodiko in prikupnim, ljubeznivim dejanjem, ki ima dobršno mero komike.
Najniamcnitejše delo češkega skladatelja An-tonina Dvoraka, »Rusilka«, bodo izvajali v operi v nedeljo zvečer izven abonmaja. »Rusalka« obsega v svoji nesmrtni glasbi vso širino mehke slovanske duše. V njej se preliva en sam tok toplih občutij, melodije in pesniškega nastrojenja. Iz nje diha vsa tajinstvenost prirode in bogastvo slovanskega bajeslovnega sveta. Naslovno partijo poje Heybalova.
Mariborsko 'gledališče
Iz gledališke pisarne v Mariboru. Ker zaradi vpoklica velikega števila igralcev niti ni mogoče zasesti del, ki so se doslej izvajala, bodo — seveda le za nekaj časa — izostale nekatere predstave. Vendar pa gledališče v danih možnostih študira s polno paro. Pripravlja se NušiČeva izredno zabavna in mnogo igrana veseloigra »Svet* v režiji I. Koviča.
Razglas mariborskega magistrata
Nepotrebno razburjanje staršev zaradi otrok.
Maribor, 4. aprila. Neodgovorna propaganda je razširila gorostasne laži, da bodo otroci, ki se nahajajo v mestnih dnevnih zavetiščih, evakuirani brez vednosti staršev. Med starši je zaradi tega nastala razumljiva razburjenost in so zahtevali, da se jim otroci vrnejo. Obveščamo prizadete starše, da bi v primeru potrebe bili o tem pravočasno obveščeni in da se brez njihovega pristanka otroci ne bi odstranili. Kolikor se nahajajo otroci v mestnih zavodih, so staršem vsak čas na razpolago, o čemer so bila upraviteljstva obveščena.
Darujte za starološki »Dom slepih«
eavod za odrasle slepe!
Čekovni račun it. 14.672 * »Doro slepih«, Ljubljana
Nov val zlobnih obdolžitev,-ki jih širi
tuja propaganda
Belgrad, 5. aprila. Z uradne strani je bila agencija Avala naprošeua, da objavi tole:
Kampanja spuščanja neresničnih in v celoti izmišljenih vesti o stanju v naši državi in o dozdevnem preganjanju pripadnikov nacionalnih manjšin se nadaljuje. Med ponavljanjem velikega dela že doslej objavljenih »izgredov* in >grozot«, storjenih dozdevno proti Nemčiji in ostalimi manjšinami, prebivajočimi v naši državi, prinašajo nekateri tuji listi in radijske postaje danes informacije za sv°je bralce in poslušalce, da se število umorov Nemcev po-množtije, da je danes nevarno govoriti nemški, madžurski in romunski v Jugoslaviji, da so v mestu in okolici Kranja zažgali in da je popolnoma zgorelo več Jamških naselbin, da so zažgali
več nemških vasi na jugoslovanski meji, da so v lloku v Sremu zažgali mnogo nemških posestev, da nemške naselbine v dolini Save gore, da so nemškega podžupana vasi Perdanje pri Modosu ubili, in da je neki Srb z nožem v Novem Sadu napadel na ulici tri Nemce, jih ranil, enemu pa prerezal vrat -«.in še celo vrsto »grozovitosti«, ki si jih more izkonstruirati domišljija dozdevnega obveščevalnega organa.
Vsakdanje nadaljevanje čudne in skrivnost--ne kampanje daje misliti, da se želi doseči neki cilj. dokler pa ta cilj ni znan, se nihče ne more ubraniti vtisa, da se ta kampanja ne more skladati z iskrenimi težnjami za utrditvijo miru in poglobitvijo prijateljskih oduošajev med sosedi.
Strupeno uživanje »kornzovca« ali »krompirjevoa« Hova MW#da nažega poiIežal|a
Vsaka nemirna doba prinese tudi svetu nove zablode in škodljive utvare. Vsemu temu pa tudi podležejo vedno le slabiči, sploh ljudje slabih živcev, ki imajo že itak slabo nagnjenje že v sebi. Zelo radi pa tudi podležejo slabi okolici ljudje, ki sicer stoje kolikor toliko visoko v svojih moralnih nazorih. Jasno nam je pa tudi, da kvarno vplivajo na ves propast družbe tudi pomožna razdiralna sredstva morale našega družbenega reda, in med te pomožna razdiralna sredstva lahko Slovenci štejemo tudi alkohol. Sicer je po utesnitvi finančnih sredstev uživanje alkohola precej tudi utesnjeno, toda človek vedno najde tudi nadomestilo za to. Deloma slabe sadne letine preteklega leta, deloma povečano uživanje sadja v sveži ali konzervirani obliki, deloma emotrena propaganda, so omejili kuhanje žganih pijač in zato tudi uživanje alkohola.
Zadnje čase smo pa opazili, da se naše ljudstvo poslužuje zelo veliko tudi kuhanja žganja iz fig. Časopisni oglasi naravnost ponujajo suhe smokve ali fige za žganjekuho. Velika količina sladkorja v figah, deloma celo dodatek navadnega sladkorja v namočeno mešanico zmletih ali samo razpolovljenih fig, poveča odstotek alkohola v kuhanem figovem žganju ali figovcu. Seveda je kvaliteta figovca močno slabša od sadnega žganja, vendar se uživa ali sam ali pa v mešanici s sadnim žganjem. Uživanje ali mešanice ali samega figovca je še holj škodljiva. Vse tako mešanje je prvenstveno škodljivo živčnemu sestavu organizma.
Toda človška zabloda je šla še dalj! Po štajerski zemlji, še bolj pa Notranjska in del Gorenjske, se je razširilo kuhanje žganja iz koruze in krompirja. Na tak način se pridobi cenejše žganje, ki pa je naravnost strupeno. Sadja lansko leto ni bilo dovolj, uvoz fig je otežkočen, cene so narasle figam, ker jih sami ne pridelamo dovolj, zato se je nase nevedno ljudstvo lotilo kuhanja alkohola iz koruze in krompirja. Kmetje sami na skrivaj kuhajo doma ta strup, ga uživajo ali pa mešajo med ostalo žganje.
Industrija sicer že dolgo pridobiva alkohol in kvas iz različnih surovin, saj še celo iz lesa, gre se pa tu za pridobivanje tako zvanega metilnega alkohola, ki pa se spet razlikuje bistveno od etilnega alkohola. S takozvanim Šolerovim procesom se dobiva n. pr. iz lesa ter z delovanjem razred-
čene solne kisline, razredčeni sladkor, ki na znani način oksidira v alkohol. Od 100 kg suhe lesne celuloze se dobiva okoli 24 kg uporabnega metilnega alkohola, t. j. za uživanje strupenega alkohola. Podobno se doseže to z drugimi surovinami, n. pr. kuhanjem krompirja, koruze itd.
Ves proces ter praktično delo so zanesli med naše ljudstvo industrijski delavci, ki so kdaj delali v sličnih tovarnah za pridobivanje netilnega alkohola. Deloma odpust iz tovaren, deloma drugi vzroki so vrgli te delavce na kmete, saj je znano, da se največ industrijskih delavcev rekrutira iz kmečkih vrst. Vrnili so se na deželo, kjer so naučili ljudi tega postopka. Slične primere so opazili tudi v sosednji Hrvatski, mogoče so tudi zaneseni od tam, ali pa tudi obratno. Produkcija je že tako narasla, da se opaža porast konzuma koruze in krompirja na račun te žganjekuhe.
Štajerska je znana po svoji proizvodnji belega štajerskega krompirja, zato je tudi proizvodnja žganja iz krompirja tani največja. Kuhanje se je že tako izpopolnilo, da znajo alkoholu vzeti tudi tipični duh po tem žganju. Cim mešamo to žganje s pravim žganjem, niti strokovnjak ne more spoznati te varljive mešanice. Šele uživanje, posebno pa redno uživanje takega žganja prinese porazne rezultate za organizem. Znani so pijanci, ki uživajo rnetilni alkohol, ali naravnost povedano denatu-rirani špirit. Usoda teh ljudi je — slepota! Seveda pa tudi ostali organizem počasi propada, posebno značilni so črevesni katarji! In sedaj se je pojavil alkohol iz koruze in krompirja. Cele vasi se bavijo s to proizvodnjo, posebno obmejni kraji se redno zastrupljajo s to mešanico. Veliko takega alkohola se pa tudi užije po mestih, seveda pod naslovom slivovke ali tudi brinjevca, posebno žganja, ki se vtihotapijo preko trošarinskih meja iz okolice mest. Vse skrivne prekupčevalke, ki od vrat do vrat ponujajo po kmetih »izborno domačo slikovko«, imajo gotovo mešanico figovega, torej kvalitetno manjvrednega žganja! Kaj lahko je pa mogoče, da je že tudi primešan »koruzovec ali krompirjevec«. Slično, kot tudi uživanje zloglasne šmarnice, bi bilo potrebno strogo prepovedati tudi kuhanje tega novega strupa, če hočemo preprečiti degeneracijo našega ljudstva, preprečiti zločine, poboje, in če nočemo Še dobiti nov kader pijanrev-slepcevl	—nik.
Zenitovanjske navade v šmarski okolici
Celje, 3. aprila.
Vsekakor glavna oseba je starešina, ki ima nalogo, da vse primerno pripravi in ukrene.
Fant enako kakor deklina se obrne na kakega starejšega znanega in za take posle primernega moža, da bi mu poiskal primeren par, ter podrobno razloži svojj prilike in mu obljubi še mešetarijo, ako se z njegovo pomočjo poroči. Ta mešeta-rija se seveda giblje po premoženjskih prilikah med 500 do 2000 din. Glavno vlogo igrajo vedno gospodarske razmere, pozabljeno je že objestno vasovanje pod oknom, ki ga ni vzela nobena stran preresno. Resno pa postane tako ljubimkanje ob belem dnevu: na dan sv. Barbare, ko je največji sejem v Šmarju, ali na šmarsko nedeljo (drugo nedeljo po Novem letu). Takrat se zberejo godni fantje in dekleta v trgu, se šalijo, si kupujejo spominke pri medičarjih; končno povabi fant dekleta s seboj v gostilno; zraven povabi že kar svojega zaupnika, bodočega starešino.
Enako je tudi na velikonočno nedeljo in ponedeljek ali celo na belo nedeljo. Takrat je cerkveno opravilo pri Sv. Roku nad Šmarjem; zbere se mnogo ljudstva. Gospodje mečejo pomaranče po hribu navzdol, kmetje pa jabolka; ljudje jih urno pobirajo, pa ne iz pomanjkanja, marveč zato, da se lahko potem postavljajo, koliko so jih nabrali, in se smejejo onim, ki so si morda celo obleko raztrgali, pa niso ničesar vlovili. — Tudi ob tej priliki se sestaneta fant in dekle in gresta skupaj v gostilno. To je prvi vidni znak prihodnje zveze.
Ko se fant in njegov zaupnik dodobra posvetujeta in menita, da sta našla pravo dekle, se napotita na njen dom, da si tam prilike še od blizu pogledata. K hiši prideta s katerim koli izgovorom, da kupujeta živino, hraste in pod. Ko tako sedeta z domačimi za mizo in jima razmere ugajajo, povesta, po kaj sta prišla. Starešina nagovori starše, češ, prišla sva poštenim potom do Vaše poštene hiše... Če se tudi nevestini starši strinjajo, ju napotijo na nevesto, češ: morata njo samo vprašati ... mi bomo že pomagali...
Če je torej vse v načelu sporazumno, določijo 'dan, da gredo gledat posestvo, ki bi ga naj mlada dva prevzela, bodisi da ga dobi ženin ali pa ne-
vesta po svojih starših'. Pri tej priliki se oboji starši dogovore o doti, ki jo otroka po sklenitvi zakona dobita. Sedaj postane zadeva pravno veljavna pogodba, ki jo je treba zaarati, to je, obljubiti dvojno plačilo zaarane vsote, če bi odslej kateri iz katerega koli vzroka odnehal. Tako vsoto je mogoče izterjati tudi pred sodiščem, kar se zgodi tudi prav pogosto, ako se pogodba ne razdere sporazumno, kar se zgodi tudi prav pogosto. — Pogodba se napravi še pri notarju, nato se dasta mlada dva na oklice: najprej pri župniku nevestine župnije, potem šele pri župniku ženinove župnije. Obe rodbini se dogovorita vse potrebno o gostiji in o pripravah za njo Skupaj gredo kupovat že-nitvanjsko obleko. Za oba, ženina in nevesto, kupijo poročno obleko tisti starši, kamor se priženita, torej ali ženinovi ali nevestini starši. Enako kupijo tisti starši vso balo, to je perilo, posodo ter pohištvo. In tako se pripravljajo na dan poroke ... Seveda si medtem najde tudi drugi del, fant ali dekle, svojega »starešineta«, sporazumno pa si izberejo svoje svate, med njimi družico za ženina in druga za nevesto.
Poroka je določena navadno na ponedeljek ob 10. uri. Godba že rano zjutraj pride vabit starešineta in vodiljo, kakor se imenuje starešinova žena, dalje ženina, nevesto, druga, družico in druge svate.
Ženinov starešina, njegova vodilja in drug gredo z ženinom po nevesto na njen dom. Ako pri tem gredo v drugo župnijo, jim domači fantje za-pro pot s >šrangami« in jih puste naprej šele, ko si ženin nevesto odkupi od njih. Seveda zahtevajo najprej sila veliko, po včasih prav dolgotrajnem prerekanju popustijo na vsoto, ki je primerna ženinovemu premoženju. Za ta denar, ki se tudi »šranga« imenuje, si kupijo nato vina .,,
Ko pridejo ženin in njegovi na nevestin dom, spregovori prvi ženinov starešina, češ, prišli smo po rožico... Nevestin starešina pa se brani, da nimajo nikakih rož .., Oba starešina se dajeta na veselje svatov včasih prav dolgo ... Ko se zmenijo, vstopijo v hišo, zajtrkujejo, potem gredo trikrat okoli mize in pijejo trikrat »šentjanževca«. Nevesta prosi starše odpuščanja, ti pa jo v splošnem ganotju blagoslovijo.,. V cerkev vzamejo še liter
Zelene oljke, pisane butare - znamenje velikonočnega mirni
V	zagrenjenost naših dni, v tegobo src in duš, v čas krvavih vojn zunaj po svetu in mučno negotovost pri nas doma je prišla doba pisanih butar in zelenih olj! Cvetna nedelja! In zopet se bo zbrala mladina ter zbrana po naših cerkvah slavila Kristusov vhod v Jeruzalem! Povezani snopiči bršljana, brinja, oljke ter pisanih trakov privezani na šop leskovih palic, to je naša butara, 6imbol poveličanja, simbol bučnega pohoda v večno lepo mesto Jeruzalem. Prvič se je tedaj Kristus pokazal kot vladar množice, ki je pogrinjala na njegovo pot svoja oblačila, a tudi zadnjikrat žel svetno slavo! Vse zato, da je potem v tekočem tednu umrl sramotne smrti na križu!
Že ves teden se polni trg za stolnico z butarami, že ves teden trepeta sleherno otroško srčece, da li bo njegova butarica res najlepša. A po deželi si deca sama spleta svoje buiarce v tekmovanju, da si napravi največjo, lepšo kot jo bo imel njegov bratec ali prijatelj!
In na cvetno nedeljo v cerkvi? Ljubljanske cerkve bodo polne kipeč« mladosti, vsa cerkev bo pisan gaj zelenja in barv! Skrivnostno bo udarjal les križa na cerkvena vrata, odmevala bo molitev duhovnikov pod oboki cerkve, dokler se ne odpro cerkvena vrata ter se procesija duhovščine z mladino ne vrne v cerkev in se slovesno z zakritim križem poda pred glavni oltar. Kristus se vrača v cerkev, počaščen, slavljen, poveličan! Ves postni čas skrit v premagovanju in zatajevanju ter oči-
ščevanju, sam sama čistost, sedaj slavljen a nato bičan, s trnjem kronan ter križani
Vse predpodoba minljive zemske slave! Nihče ni tako slavljen in poveličevan, da ne bi bil nekoč ponižan ir. tepen. Vsa zemska slava se koncem koncev zruši popolnoma v prazen in popolen nič! Noben državnik ne stoji večno v žaru sonca zemske slave! Noben vojskovodja ni večno zmagovalec! Nobena zmaga ni večna! Nobena država ni trajna! Kristusova zemska slava je bila plačana z njegovo smrtjo že na Veliki petek, da si je nato pridobil na Velikonoč večno slavo!
In ko se bomo zbirali na Cvetno nedeljo z oljčno vejico ali butaro v cerkvi, naj veljajo naše misli trem stvarem; nam samim, zunanjemu svetu ter minljivi slavi! Nam samim, da si bomo znali najti duševno ravnotežje v tej vegasti dobi. Ne zidajmo si osnove, temelja na zunanjih, varljivih dogmah, temveč gradimo si jih na drugi, varnejši osnovi: na naših dušah! Naše misli naj veljajo dalje zunanjemu svetu, da bi spoznal sleherni tam zunaj, da niti zmaga niti poraz nista večna! V tej zvezi tretja misel: ne sme nas nikdar premamiti mamljiva slava tega sveta. Bodimo na to Cvetno nedeljo kot otroci: veseli pisanih barv, z vero v lepšo bodočnost. Gotovo bo še prišla druga Cvetna nedelja, boljša, lepša, veselejša, ko bomo tudi res iz srca lahko zaklicali: Hozana sinu Davidovemu!
—nik.
Zatemnitev se mora povsod natančno izvesti
Zaradi zatemnitve se Ljubljančani-obračajo po informacije na mestni zaščitni urad. Ker pa ni mogoče, da bi dajali navodila vsakemu posamezniku, spet opozarjamo, da so vsa pojasnila glede zatemnitve izšla'v posredni naredbi bana dravske banovine v smislu uredbe o zaščiti pred napadi iz zraka in zadevnih pravilnikov 18. maja 1940. Uredba je izšla tudi v >Službenem listu kr. banske uprave« pod št. 234 v 42. kosu dne 25. maja 1940.
Predvsem pa opozarjamo na naslednje:
Če bo kdaj potreba, da se odredi dejansko za-temnjevanje, bo zatemnitev po vsej banovini in vso noč od mraka do zore, torej ne samo ob alarmu ali na poseben poziv.
Zatemnitev se nanaša na kraje, zgradbe, naprave in vozila. Za zatemnitev javne razsvetljave skrbita mestna elektrarna in mestna plinarna. V zgradbah morajo za zatemnitev skrbeti hišni lastniki in tudi najemniki, in sicer najemniki v svojih stanovanjih ali poslovnih prostorih, hišni gospodarji pa v skupnih prostorih, t. j. po vežah, hodnikih, kleteh itd. Stroške zatemnjevalnih naprav nosita temu primerno najemnik in gospodar, torej vsak za svoje prostore. Če ima pa kdo vso hišo v najemu ali jo uživa v celoti, seveda mora sam prevzeti vso skrb in vse stroške zatemnitve. Hišni gospodar pa je še posebej dolžan in odgovoren, da tudi najemniki pripravijo in opravijo vse zatemnitvene ukrepe. Tam, kjer so hišni nadzorniki prevzeli svoje posle po uredbi o zaščiti pred napadi iz zraka, so ti dolžni paziti in skrbeti, da se vse potrebno pripravi za zatemnitev. Pri vozilih morajo seveda lastniki vozil sami skrbeti za primerna pokrivala s svetlobno režo.
Okna in sploh vse svetlobne odprtine v pro-
vina, da jim ga duhovnik po poroki blagoslovi in ga v cerkvi spijejo.
Do oltarja pelje nevesto drug, poleg ženina pa gre^ družica. Po maši je poroka, nato spijejo svatje šentjanževca in ženin in nevesta gresta skupaj s svojima starešinoma k župniku na podpis.
Nato gredo vsi svatje ali v gostilno ali h kakemu sosedu na »mal« (obed), kjer čakajo do večera, kajti »ohcet« se začne vedno šele zvečer z večerjo... Ohcet traja seveda vso noč in v torek do večera, ko odidejo svatje spat, da se v sredo zjutraj ob osmih zopet zberejo ter ohcet nadaljujejo do četrtka zvečer, ko gredo šele končno narazen.
Med gostijo uganjajo muzikantje svoje šale, starešina morata neprenehoma napivati in govoriti zdravice; če je mogoče, tudi starši kar na gostiji vpričo svatov izplačajo mladima njuno doto. Ponoči pridejo pod okno prežarji, ki tudi zahtevajo svoj delež, saj se jih včasih nabere do sto, tako da dobe kar polovnjak vina...
Kakor so svatje vsak po svojih močeh kar koli prinesli na gostijo ali obdarovali mladi par, tako morajo zdaj pri odhodu dobiti s seboj nekaj z mize od preostalih jedil za popotnico, hkrati pa tudi njihovim domačim v pokušanje...
štorih, ki bodo razsvetljeni tudi med zatemnitvijo, je treba zagrniti tako dobro, da tudi posamezni žarki luči niso vidni od zunaj. To dosežemo že z navadnimi žaluzijami (roloji), ki se njih deli tesno spajajo in ne puščajo ob straneh svetlobe. Če nimamo takih žaluzij, moramo napraviti zastore ali zaslone iz temnega, najbolj iz črnega papirja ali gostega blaga, kakor pač vsak sam smatra za najbolj primerno svojim potrebam. Pri tem pa moramo paziti, da tudi pri odpiranju ne uhaja svetloba ven, kar je posebno nevarno pri vežnih ali balkonskih vratih. Tam je treba napraviti dvojno zatemnitveno pregrado, ali pa moramo vežo ali hodnik razsvetliti le z zatemnjenimi orientacijskimi žarnicami. Okrog vseh luči napravimo temne senčnike, da luč pada samo na ozek krog mize ali tal.
Vse za popolno zatemnitev potrebne naprave moramo pripraviti takoj, da jih lahko takoj namestimo pri vajah in sploh, kadar bo izdan nalog za splošno zatemnitev. Prej se pa mora seveda vsak hišni posestnik sam ali hišni nadzornik, prav tako pa jseveda tudi vsak najemnik ponoči v temi prepričati s poskusom, če so zatemnjevalne naprave res tudi učinkovite. Pri tem pa moramo enako paziti na cestno kot na dvoriščno stran poslopja ter tudi na razne zračne jaške.
Rajonski organi mestnega zaščitnega urada bodo takoj vse mesto pregledali, če so zatemnitveni ukrepi res izpolnjeni. Vsi prizadeti naj se podrobno seznanijo z banovo odredbo o zatemnitvi, ki med drugim tudi določa, da se prekrški kaznujejo z globo od 10 do 1000 din, v primeru, če globa ni plačana v določenem roku, pa z zaporom od 1 do 20 dni ne glede na to, ali prekršek spada pod določbe drugih kazenskih predpisov do čl. 69, točka 2 zakona o notranji upravi.
Iz Črnomlja
Gradnja mnogo zaželene železnice Črnomelj —Vrbovško le počasi napreduje. Svoj čas, ko je bil tukaj prometni minister Spaho, nam je zagotavljal, da bo gotova za 1942. leto. Veliko je razočaranje tistih, ki so računali, da se bo Črnomelj s časom le povzpel v industrijsko mesto. V minulih 20 letih se ni nič opazilo, da bi se povečalo delo v našem premogovniku, v katerega smo pologali veliko u|>anje, pa smo ostali razočarani. Prometa nimajo ne vozniki, ne domači trgovci.
Boksitna zaloga v Belčivrhu se ne eksploati-ra, čeravno so analize zelo ugodne. Baje je temu kriva oddaljenost do železniške postaje. — Edin večji promet pomeni izvoz našega lesa. Veliko izvozimo gradbenega iu žaganega, toda še več ga pa izvozijo trgovci za kurjavo. O tem se je že veliko govorilo in pisalo in je upravičena bojazen, da se nam lahko zgodi kakor Krašovcem in Dalmatincem, da nam bo burja zaradi goličav odnesla zemljo in bo ostalo golo kamenje, naši mlini in žage bodo stali pusti, ker ne bo kaj za mletje niti žaganje. Naj bi bil to resen opomin onim, ki se jih to tiče.
GENERAL KRIVICKIi
BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI
Bralec se bo spominjal, da Je ime Tuhačevskega prvič omenil Višinski decembra 1936, ko je prebral Karla Radeka skrivno poročilo, spisano na Stalinovo zapoved.
In decembra 1936 so mene prosili, naj preskrbim »nemška častnika«. Torej je zarota zoper Tuhačevskega segala vsaj tako daleč nazaj. Toda bile so zapreke in ugrabitev generala Millerja so morali odložiti. Kakšna je bila ta zapreka, se je izkazalo leto pozneje iz dokazil, ki so jih naperil) zoper Plevicko.
Prvega decembra 1938 je odvetnik Ribet prebral sodišču pismo iz Millerjevega zaupnega dopisovanja. V pismu general Dobrovoljski iz Finske svari Millerja pred Skoblinom. Dobro-voljski ni ravno s preveč besedami ugotovil, da je Skoblin agent GPU. Dejal je samo, da je Skoblinov položaj v očeh marsikoga izmed njegovih tovarišev postal malce dvomljiv.
Od vet nik Ribet je rekel:
»Žal ni to opozorilo omajalo Millerjevega zaupanja v
Skoblina.«
To poročilo res ni omajalo njegovega zaupanja docela in za trajno, puč pa prav zn prav toliko, da so morali odložiti načrt o ugrabljenju, ki ga je izdelala GPU s Skoblinom kot mamilcem. Skoblin si je moral šele spet znova zagotoviti Millerjevo zaupanje.
Preteklo je šest mesecev. In drugega junija 191? so Tuha-čevskega z njegovimi tovariši v Moskvi usmrtili. Tri tedne pozneje je bil Spiegelglas, prvi pomočnik Slnckega, spet v Parizu. Kakor mi je dejal, tudi1 to pot »s posebno važno nalogo«. Ostal je v Parizu do septembra, kolikor vem.
21. septembra so generala Millerja odvedli. Skoblin, kateremu Miller še vedno ni prav zaupal, je igral vlogo mamilca. In približno ob istem času mi je izginil izpred oči Spiegelglnss.
Treba je povedati še, da Spiegelglnss ni izginil samo iz Pariza, temveč po zanesljivih sporočilih tudi s tega sveta. Morda mu ni bilo prišlo na um tisto, na kar bi bil moral misliti:
Če je general Miller vedel preveč o poreklu »dokazov« v zadevi s Tuhačevskim, je pa Spiegelglass spet vedel preveč o koncu generala Millerja.
Tudi Slucki je vedel malce veliko, zato je tudi on s presenetljivo naglico »umrl« nekaj mesecev pozneje v Moskvi.
Kako je Stalin dal pobiti visoke poveljnike rdeče vojske kot narodnosocialistične vohune, to je zdaj bilo že poglavje v zgodovini. Spravil je s poti generala Millerja, ki bi bil morda mogel razodeti zvezo med »dokazi« in med tujino. Brez vrste golih naključij, ki so mi spravila v roko ključ do vse skrivnosti, bi danes razen nemške politične policije ne bilo nobenega človeka, ki bi mogel to zgodbo razjasniti.
Tisti pa, ki je dosegel svoj cilj: obglavljenje rdeče vojske in usmrtitev najvažnejših ruskih generalov, bi najbrž ne imel nič povoda, da bi stegnil jezik.
Toda le redko sc zgodi, da bi kdo, ki pozna kako resnično vohunsko zgodbo do dna, brezpogojno držal jezik za zobmi. 2?. oktobra 1938 je uradni nemški vojaški list »Deutsche Wehr« v posebnem članku, ki se je bavil s čiščenjem rdeče vojske razodel, da je mož, ki je spravil pod sekiro Tuhačevskega in njegove tovariše, nihče drugi, kakor »zloglasni, v Parizu živeči izdajalec general Skoblin, mož, ki je boljševikom izdal tudi generala Kutjepova in Millerja, človek izven vrste rdeče vojske.«
Razen tega ni bil doslej, kolikor vem, nikjer objavljen noben namig, ki bi vezal usmrtitev rdečih generalov v Moskvi z ugrabitvijo generala Milerja v Parizu. In še zdaj ne razumem, zakaj so nemški vojaški krogi delno razkrili ta dejstva.
Toda ta poučeni sestavek me pa le ojačuje v prepričanju, da bodo nekega dne s ključi, ki sem jih dal tu, odkrite prav vse podrobnosti o tej skrivnosti, da bo Stalinova zarota zoper generala ostala odprt list v zgodovini.
Stalin obglavlja boljševiško stranko.
Lenin, nstanovnik sovjetske oblasti, je svoje naslednike svaril, naj ne izrekajo smrtne knzni nad Člani vladajoče boljše-viške stranke. Obujal je slabi vzgled iz francoske revolucije, ki je požrla jukobince, svoje lastne otroke.
Sovjeti so petnajst let poslušali ta Leninov opomin. Boljše-viške odpadnike so izključevali iz stranke, jih obsojali na ječo, na izgon, na izgubo službe ali poklica. Toda ostala je nezapisana
postava, da ne smejo nobenega pripadnika stranke pošiljati v smrt zaradi političnih prestopkov.
Pri posebni seji vrhovnega Političnega odbora spomladi 1931 je Stalin prvič nastopil za smrtno kazen nad člani boljevi-ške stranke. Sejo so bili sklicali, da bi zavzeli stališče do nove opozicijske skupine, ki jo je bil ustanovil Rjutin, voditelj strankarskega ustroja v Moskvi.
Tedaj se je razjasnilo, da drži Stalinov pohod za kolektivizacijo kmetov v narodno nesrečo. Glad je divjal po najbogatej-ših poljedeljskih pokrajinah v državi. Porajale so se kmečke ♦staje. Vojska ni bila zadovoljna. Ljudstvo je videlo, da je gospodarski zlom pred durmi.
Stalinov strankarski stroj , je pokal v vseh sklepih. Boljše-viške opozicijske skupine so vedno bolj in bolj dvigale glavo, njihov glas je bil odmev nezadovoljnosti. Vpile so po preobratu v politiki in v vodstvu Kremlju.
GPU je zaprla Rjutinovo skupino in ožji krog v Moskvi je bil poln govoric o tem primeru. Tajnik strankarske celice v vojaški obveščevalni službi, kateri sein pripadal, me je prosil naj se udeležim skrivne seje, pri kateri bo naš poglavar, general Bersin, poročal o Rjutinovi zadevi, lajnik me je opomnil, da na to sejo ne bodo povabljeni vsi člani celice, ker je stvar izredno zaupna.
Bersin nam je prebral odlomke iz Rjutinovega skrivnega programa, v katerem je Stalina imenoval »največjega izzivača«, uničevalca stranke«, ga imenoval »grobarja revolucije in Rusije.« Rjutinova skupina je hotela boj, da bi vrgla Stalina kot poglavarja stranke in vlade.
To se je Stalinu zdela prava prilika, da naredi konec Leninovi politiki, da so boljševiki izvzeti smrtne kazni. Stalin je hotel z Rjutinom in njegovimi privrženci temeljito obračunati.
En sam samcat Član Političnega odbora je imel toliko poguma, da se je uprl Stalinu v tem odločilnem vprašanju. In vsakdo v ožjem krogu je takoj vedel, da je ta mož bil Sergej Kirov, tajnik stranke v Leningradu.
Kirov je kot gospodar nekdanje prestolnice imel vladajoč položnj. Pri tem so ga seveda podpirali1 Buharin in drugi še vedno vplivni opozlcionalci.
In to pot je Stalin popustil. Rjutina In tovariše so poslal* v ječo in izgnanstvo, niso jih pa postrelili.
r  ....
Potopljene italijanske vojne ladje v zadnji pomorski bitki
Pomorska bitka, ki se je odigrala pretekli teden v Jonskem morju, je največji dogodek na morju v sedanji vojni. Takrat sta se spopadla na odprtem morju italijansko in angleško bro-dovje. Italijani pravijo, da so izgubili 3 križarke in 2 rušilca, Angleži pa trdijo, da so potopili 4 italijanske križarke, 3 rušilci in baje eno bojno ladjo.
Križarke »Fiume«, »Pola«, »Zara« spadajo v razred težkih križark, kakršne predvideva 'vashingto-nska pomorska pogodba. Vsaka taka križarka ima po 10.000 ton in 830 mož posadke. Oborožitev obsega pri vsaki po 8 topov kalibra 203 mm, 12 po 100 mm (2 protiletalska, 8 po 37 mm protiletalskih, 8 min in katapult za 2 vodni letali. Hitrost znaša 32 vozlov. Te križarke so vse najmodernejšega tipa in so tvorile s preostalimi štirimi »Gorizia«, »Bolzano«, »Tri-estec in »Trento« ter bojnimi ladjami jedro italijanske vojne mornarice.
Lahka križarka »Giovanni delle Bande Neve«, o kateri trdijo Italijani da ni potopljena, spada v razred potopljene križarke »Bartolo-meo Colleoni« po 5068 ton in 505 mož posadke. Oborožitev obsega: 8 topov po 152 mm, 6 po 100 mm (2 protiletalska), i po 37 mm protiletalske, 8 strojnic, 4 torpedne cevi kalibra 533 mm, katapult za 3 letala in 3 male mine. Te kri-
žarke razvijajo rekordno hitrost do 42 vozlov in so najnovejše. Moderni so tudi rušilci »Maestrale«, »Alciere« in »Gioberti«.
Bojna ladja »Vittorio Veneto«, ki je baje tudi potopljena, je najmodernejšega tipa in spada med naj večje vojne ladje sploh. Ima 35.000 ton, 1600 mož posadke, razvija 26 vozlov hitrosti in je oborožena z 9 topovi kalibra 3S1 mm, 12 po 152 mm, 12 po 90 mm (2 protiletalska), 20 strojnicami in dvema katapultama za 4 letala.
V	borbi sta sodelovali tudi dve bojni ladji znamke »Conte di Cavour« po 24.000 ton vsaka.
Italija ima sedaj še sledeče za boj sposobne ladje večjega tipa: 2 bojni ladji po 24.000 ton, 4 križarke po 10.000 ton, 2 križarki z okrog 7500 tonami, in 8 manjših križark. V gradnji pa sta
2	bojni ladji po 35.000 ton »Roma« in »lmpero«.
Angleška križarka »Orion«, ki je služila za vabo, spada v razred križark »Leander«. Ima 7215 ton in 550 mož posadke. Oborožitev obsega:
8	topov po 152 mm, 8 po 102 (2 protiletalska), 4 po 47 mm, 12 strojnic (4 protiletalske), 8 torpednih cevi po 533 mm in katapult za 2 letali. Hitrost znaša 32.5 vozlov. Angleške bojne ladje »VVarspite« (30.600 ton), »Valiant« (30.600 ton) in »Barham (31.100 ton) imajo vsaka po 8 topov kalibra 381 mm, 12 po 152 mm, 8 po 102 itd., po 1180 mož posadke in razvijata prvi dve do 24 in poslednja 25 vozlov hitrosti.
Kova ameriška tovorna ladja »Mormacmoon« je prva ladja na svetu, katere trupne plošče niso zakovane, marveč zvarjene. - Parnik je dolg 149 m in ima <773 ton.
Življenje v Sing-Singu, največji ameriški ječi
Ravnatelj fetnišnice je prvi poda! pravo podobo te žaloigre
O življenju v Sing-Singu, sloviti newyorški ječi, so mesečniki in dnevniki doslej razširjali mnoge neresničnosti. Nekateri so ječo olepšavali, drugi grdili. Zdaj pa je ravnatelj te ječe, Lewis E. Lawes, sam natanko opisal, kako se godi hudim zločincem tamkaj, potem ko jih je človeška družba izločila in spravila na varno.
Ko se zapro težka oklepna vrata za novim jetnikom, stopi najprej pred uradnika za vpis. Dobi številko, ki jo rabijo v zvezi z njegovim imenom — imena ne opuščajo, kakor neki menijo.
Nato ga preoblečejo v obleko, ki so jo iz raskavega, sivega blaga napravili v ječi — pisanega, progastega blaga v Sing-Singu ne rabijo več.
V	bolnišnici ga preiščejo in nato spravijo v posebno celico na galeriji št. 13. Ko se ključ zavrti v težko okovanih celičnih vratih, se začenja ena največjih žaloiger, ki jo more človek v življenju doživeti. V tem hipu silijo solze v oči vsakemu zločincu, naj bo še tako trdega ali otopelega srca.
• človek s svojim zločinom sam
Celica je dolga 2.15 m, široka 1.60 m in visoka 2 m. V sto letih ni zasijal vanjo noben sončni žarek in prezračiti se skoraj ne da. V vsaki celici je železna postelj, slamnjača, blazina, volnene odeje, električna luč, cinasta čaša in železen čeber za nesnago, drugega nič.
Nekaj časa po sprejemu ostane jetnik v taki celici, izpustijo ga le za obede in za telesne in duševne preiskave. Tedaj ga popeljejo tudi v oddelek, kjer ga fotografirajo in mu vzamejo prstne odtise. Sem pa tja sme obiskati jetniškega duhovnika.
Jetniki se strinjajo v tem. da je čas po sprejemu, ko je človek skoraj docela sam in ločen od vseh živih bitij, najhujši del strašne zaporne kazni. Ves ta čas dobi le vsako nedeljo kako pismo.
Redki so, ki ne bi umsko zboleli, če so nekaj časa na samem zaprti. Po izkušnjah nekih teč vemo. da taki nesrečneži povečini zbesnijo. Zato je država Newyork uvedla v Sing-Singu red, po ka-katerem so jetniki ponoči zaprti vsak v svoji celici, podnevi pa opravljajo razna dela v skupinah. Včasih jetnikom ni bilo dovoljeno, da bi so pogo-
RADIO
Program Radio Ljubljana
Nedelja, 6. apr. — 8 Jutranji pozdrav 8.15 Instrumentalni dueti: klavir in harmoni,. 9. Napovedi, poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz ifrančiškanske cerkve. 10.15 Verski fi°v°r g dr Gv‘do Rant - Trpljenje n. G. J. K. po Matem). 10.30 Mandoline in balalajke Iplošče). 11. Harmonika solo (g: Stanko) in tercet sester Finkovih (pri klavirju g. prof. M. Lipovšek). 12.30 Poroči a, objave. 13. Napovedi. 13.02 Koncert °Pcrn®., glaJ deluje ga. Ivanka Ribičeva in ga. Mila Kogeeva članici ljublj Opere, in Radi)ski orkcster. U ngent D. M. Sijanec. 16.30 Prosvetno delo ZFO (g. dr. Franc Blatnik) 17. Kmet. ura: Gospodiarska navodila in tržna poročila. 17.30 Koncert Akademskega pevskega kvinteta: Pesmi v harmonizacij Fr. Kramarja. 18.15 Godbe na pihala (plošče). 19. Napovedi, poročila, objave. 19.30 Ura »loven-ske pesmi in besede. Sodelujejo: Ra-dijski komorni zbor in Radijski orkester 21. Plošče. 21J5 Samospevi ob spremljevanju citer (gdč. St. Korenčan, g V. Skok). 22. Napovedi, poročila. 22.15 Pisano polje (plošče). — Konec ob 23.
Ponedeljek, 7. aprila. — 7. Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12. Zvoki iz Španije (plošče). 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Opoldanski spored Radijskega orkestra. 14. Poročila, objave. 17 30 Komorni trio. 18.10 Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). 18.30 Plošče. 18.40 Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik), 19. Napovedi, poročila, objave 1925 Nacionalna urai Zagreb govori. 19.40 Plošče, 20, Koncert operne glasbe, Sodelujejo: ga Ksenija Vidali, g. Ivo Anžlovar, člana ljubhj. Opere, in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec. 2130 Slavni solisti Lplošče]. 22. Napovedi, poročila.
varjali med seboj, a v Sing-Singu so molk odpravili že pred 15 leti.
Ko je sprejemna doba pri kraju, spravijo nove jetnike z galerije št. 13 v glavni oddelek, kjer so celice vseh drugih grešnikov. Tam morajo nositi premog in opravljati razna druga težaška dela, če le ni bolan ali telesno nesposoben.
Vendar gre življenje svojo pot tudi v ječi...
V	Sing-Singu je 1650 jetnikov, ki napravljajo svoijo obleko in obutev sami, kuhajo in strežejo pri obedih, sami proizvajajo elektriko, sladoled, kruh. Imajo mesarje in trgovce z mešanim blagom, oskrbujejo svoje bolnike pod vodstvom zdravnikov, perejo svoje perilo, imajo svoje šole in skrbijo za razvedrilo. Sing-Sing ima svojo kanalizacijo, svoje brivce, kmečke gospodarje, mlekarstvo in perutninarstvo. Jetniki sami pospravljajo poslopja, tovorna vozila in imajo svoje verske vaje pod vodstvom duhovnika. Sing-Sing ima svojo knjižnico, mrtvašnico, promet, svojo zakonodajo, sodišče in »ječo« v ječi. Izdeluje barvila, čevlje, kartače, žimnice i. dr. v vrednosti 650.000 dolarjev letno.
Pazniki znotraj poslopij ne nosijo orožja. Pač pa imajo orožarno s puškami in plinskimi bombami, a doslej je še ni bilo treba odpreti.
... od »šestih do ene«
Gong zbudi jetnike ob 6 zjutraj, pol ure pozneje se spet oglasi in tedaj mora biti vsakdo oblečen. Nato snažijo celice. Zajtrk je ob 7 in ob 7.50 se lotijo dela. Določeno delo mora biti opravljeno in čeprav jih k delu ne priganjajo ne dajo nikomur lenariti. Kogar zasačijo pri kajenju, dobi 30 dni zapora in tako podaljša svojo dobo pred osvoboditvijo ter izgubi neke prednosti, ki jih imajo vsi jetniki A-stopnje.
Vsak novi jetnik sodi v A-stopnjo in ima pravico, da ga smejo štirikrat mesečno med tednom in enkrat na nedeljo obiskali. V B-stopnji pa je ta pravica že bolj omejena, še bolj pa v C-stopnji.
Opoldne zažvižga piščal, jetniki se zvrstijo, jetniška godba zasvira in skupno korakajo v obednico. Za kosilo dobijo navadno dober kos mesa, prikuho, kruh in kavo. Zelenjav jn presnega sadja pa ne dobe dosti, ker bi bilo predrago. Pazniki tudi v obednici niso oboroženi, čeprav imajo jetniki vilice in nože v rokah. Po kosilu smejo kaditi in se pomenkovati, dokler jih piščal ne pokliče spet na delo. Kmalu po četrti uri dobijo že večerjo, lahko si jo tudi sami kupijo v jet-niški prodajalni«. Ne smejo pa trošiti več ko tri dolarje tedensko. Domači smejo pošiljati jedila, a koiičina je določena.
Po večerji se pozabavajo z žogo na dvorišču. Ko sonce tone, gre vsak v svojo celico.
Tedaj razdelijo pošto. Vsako pismo pomeni veselje in ljubezen in upanje. Nekateri berejo ali študirajo. Dve uri nato jih peljejo v kino dvorano, da ne bi bili predolgo v kvarnem zraku tesnih celic.
Z nočjo žalost in kesanje
Ob 9.30 vse jetnike preštejejo in ugasnejo luči. Vsak je tako ločen od sveta, ko bi bil v grobu. Nič nenavadnega ni za paznika, če med dolgimi urami po polnoči zasliši tu pa tam pritajeno ihtenje...
Strašen zločin se jc bil dogodil v Zagrebu.
Ko je prišel trgovec Franjo Letoni domov, je naletel v stanovanju na strašen prizor. Na tlen je ležala njegova Žena Rozalija, ki je imela roki zvezani na hrbtu, usta in nos pa je imela zamašena. Na glavi je imela globoko rano, prizadejano s trdim predmetom, iz katerega ji je tekla Kn. Letoni je takoj obvestil policijo, ki je ugotovila, da je neznani zločinec vdrl v stanovanje, da bi ga oplenil. Odnesel je dragocen prstan s tremi draculii. starinsko moško srebrno uro, nekaj ob- , leke in 3000 din gotovine. Policija za zločincem j ie ni našla sledi.
Takle avtomobil vidiš danes po pariških nlicah. Bencina ni, zato pa morajo vozilo goniti noge.
Navodila Angležem za vedenje ob morebitnem vdoru
' Po vsej Angliji zdaj dele prebivalcem knjižico z navodili, kako naj se vedejo ob morebitnem nemškem vdoru. Navodila so sestavljena kakor katekizem: z vprašanji in odgovori. Na primer:
Vprašanje: Če imate avto, tovorni avtomobil ali motorno kolo, ali naj ga onesposobim za rabo?
Odgovor: Da, če tako zapove stražnik pasivne obrambe, ali na vojaško zapoved ali pa, če je točno razvidno, da bi nasprotnik takoj zasegel ta vozila. Skrijte kolesa in uničite vse zemljevide.
Vprašanje: Ali naj se branim pred nasprotnikoma
Odgovor: Sovražnik nedvomno ne bo napadal osamljenih hiš. Toda če bi majhna skupina nasprotnih vojakov ogražala vaše imetje in vašo hišo in to v kraju, ki ga nasprotnik nima v oblasti, mora vsakdo, naj bo moški ali ženska, braniti svojo družino in dom.
Pripravljeni morate biti na izkazovanje sleherne možne pomoči našim oddelkom.
Japonska skrivnost
Japonski plavalci so dosegli na olimpijadi v Los Angelosu senzacionalne uspehe. Potolkli so skoraj vse takratne plavalne rekorde po mili volji in zmagovali kot za stavo. Nad njihovimi uspehi so bili vsi silno presenečeni. Izredno lep stil, neverjetna požrtvovalnost in odlični rezultati so naravnost zadivili gledalce. Obstajala je nevarnost, da bo tako imenovana »rumena nevarnost« povsem zasenčila Amerikance v plavalnem športu. Slednje je začela cela stvar močno skrbeti in z začudenjem so se spraševali, odkod skrivnost takih uspehov japonskih plavalcev. Zaskrbljeni Amerikanci so si vtepli v glavo, da more biti nekaj vmes, ker drugače na bi bili taki uspehi nemogoči. In res! Radovedne oči zbeganih skrivnost iskajočih ameriških športnikov so opazile, da so mali Japonci, čim so prilezli iz vode, pili neko skrivnostno tekočino iz čudnih steklenic, katere jim je ponujal njihov trener. Amerikanci so takoj odločili, da morajo dobiti v roke tiste steklenice in so ugotovili tudi, da to ne bo tako težko, kakor je iz-gledalo prvi hip. No, pa se je zgodilo, da je ena teh skrivnostnih steklenic poromala v zavod za analizo v neki univerzi na obali Pacifika. Amerikanci so bili namreč trdno uver-ieni, da vsebujejo tiste nesrečne steklenice življenjski »eliksir«. Vsekakor tajno sredstvo, ki omogoča japonskim plavalcem, da s tako lahko-ot rušijo svetovne rekorde.
A kaj so dognali v zavodu za analizo? Po dolgotrajnem in vsestranskim analiziranju, so ugotovili, da je sestavljena tekočina v tistih skrivnostnih steklenicah iz kemijske formule HsO — kar pomeni z drugimi besedami: voda! Mali Japonci so prinesli iz svoje daljne domovine v posebnih steklenicah bistre studenčine, da bi ne bili primorani piti ameriških pijač in si tako pokvariti želodce ...
ženitovanjske šege na Guamu
Večkrat slišimo iz naših krajev o veličastnih ženitovanjskih pojedinah, kjer pojedo ogromne količine mesa, kolačev ter popijejo vina in žganja v velikih količinah. So pa tudi kraji, kjer se že-nitovanje proslavlja na veliko in zahteva velike stroške. Med take kraje spada tudi otok Guam, eden od najožjih otokov v skupini Mariani v severozahodnem delu Tihega morja. Ta otok je bil nekdaj španski, danes pa je ameriški.
Na tem otoku se morajo za ženitev pobrigati največ ženini sami. Poskrbeti mora tudi za hišno opravo, za kuhinjske stvari, obleko in spodnje perilo svoji bodoči ženi. Razen tega mora na dr.n pred ženitvijo prirediti svečano pojedino, na katero so povabljeni vsi svatje, večkrat tudi nad 100 ljudi. Pojedina je zaključena popoldne s sladoledom. Seveda je še cela vrsta drugih jedil, ne sme pa manjkati rib, ki so kuhane v kokosovem mleku, napojenih s sokom pomaranč ter okusno pripravljenih z vsemi mogočimi dišavami. Kot narodno jed postrežejo gostom z jedjo, imenovano »Fani jk, ki je neka vrsta žitnih mešanic.
Po kosilu v ženinovem domu plešejo, proti večeru pa njegova zaročenka na skrivaj pobegne domov. Takoj potem zaročenec sporoči vsej družbi, da gre po svojo bodočo ženo in pokliče vse prisotne goste, da ga spremljajo tjakaj. V hiši neveste so med tem že pripravili večerjo in pričakujejo goste. Tukaj jedo in plešejo do zore, a ob sedmih gredo vsi skupaj v cerkev k poroki. Po cerkvenem obredu gredo ponovno na dom mlade žene, ki jih zopet pogosti in kjer ostanejo do poldne. Popoldne pa mora mladi par obiskati vse svoje znance in tudi svatje se hitro odpravijo domov, kjer jih tudi oni pričakujejo. Gostije trajajo tod po več dni. Kakor se vidi, ni lahko ženinu na Guamu, pa tudi poceni ni taka stvar.
Francoski delavci v Nemčiji in njihovi delovni pogoji
Francoski tednik »Griugrise« poroča:
Verno, da Nemci iščejo francoskih deVjvcev za zaposlitev v Nemčiji. Kakšni so pogoji za to delo?
Delavec, ki se je dobil s francoskimi časni* karji na velesejmu v Leipzigu, jim je pravil takole:
»Delovni čas znaša 55 do 65 ur na teden. Delovnik traja torej kakih 10 ur. Tu je drugače kakor v Franciji. Red je strožji. Tu se dela zares, 'freha se je prilagoditi. Vse vprašanje je v tem. So ljudje, ki se tega življenja niso mogli navaditi. Vrnili so se v Francijo. To je pač vprašanje čudi.«
Ravnatelj v tovarnah AEC, kjer izdelujejo električne potrebščine, je navedel naslednje številke:
»Na splošno se 50% francoskih delavcev dobro vede. Samo 6% smo jih morali odstraniti iz tovarne. Kakih 30% se jih je dobro prilagodilo, 60% dokaj dobro, 5% jih je imelo silne težave, 5% pa smo jih morali odpustiti.
Besede pomenijo:
Vodoravno: 2. Veter, sapa. 5. Bolgarsko mest«. 8. Bolgarsko mesto. 12. Naplačilo. 14. Pisemska kratica. 16. Italijanska reka. 19. Znamka električnih svetilk. 21. Mesto v Španiji. 22. Mesto v Bolgariji. 24. Sloviti nemški letalec iz svetovne vojne. 26. Skale, pečine v morju. 27. Poljska reka. 28. Bolgarsko mesto. 29. Oblika glagola biti. 30. Bolgarsko mesto in pristanišče. 32. Hrvaška reka (obrnjeno). 33. Glas, mnenje (tujka). 3o. Eden izmed čutov. 36. Splošno zastruplienje (medicinsko). 37. Pritiklina na obleki. 39. Starodavna državica na Balkanu. 41. Ukaz. odredba. 43. Bolgarsko mesto in pristanišče. 45. Znan nemški smučar-skakalec. 47. Glavno mesto Bolgarije. 49. Grški otok. 51. Človeško pleme. 54. Dalmatinsko mesto. 57. Zelenica ob egpitovsko libijski meji. 58. Znana avstrijska križarka, ki se je potopila v Jadranskem morju med Bvetovno vojno. 59. Vinorodni kraj na Ogrskem. 60. Za vojno industrijo važna kovina. 62. Znamka angleških motociklov. 66. Bolgarsko mesto. 72. Osebni zaimek. 73. Kratica za športni klub. 74. Grški otok. 75, Član slo-vanskega	76.	Vrba. 78. Značka za kemič-
no prvina
Navpično: 1. Član preganjartega naroda. 2. Gorenjska rečica. 3. Bolgarsko mesto. 4 Dalmatinski otok, o katerem je tuja agencija vedela povedati, »da sploh ne obstoja«. 5. Grški otok. 6. Prebivalec kraške istrske planote. 7. Gorovje v Srbiji. 9. Srbsko mesto. 10. Špansko mesto in trdnjava, znana iz državljanske vojne. 11. Abesinski vladar. 12. Član pramehiškega naroda. 13, Zidarska jKitrebščina. 14. Bolgarsko mesto. 15. Mesto v Španiji. 16. Obrnjeni predlog. 17. Kratica angleškega vojnega letalstva. 18. Vzklik. 20. Nikalnica. 23. Napeljava. 25, Prva ženska. 29. Točka smučarskega tekmovalnega programa. 31. Član slovanskega naroda. 34č Razrvanost. 36. Končen zaključek. 37. Francosko moško ime. 38. Desinfek-cijska obveza. 40. Bolgarska reka. 42. Rodoviten kraj v puščavi. 43. Mesto v Cirenaiki. 44. Grez. odpadek. 45. Vzklik. 46. Drugo ime za Abesinijo, 48. Pevska nota (nižaj). 50. Nočno zabavišče. 51. Zemeljski izkop. 52. Sedež čuta. 53. Pritrdilnica. 55. Besedno naslonilo, ki jromeni bivši. 56. Bolezen. 61. Vodne živali (2, sklon množine). 62, Jugo slovanska pol. stranka. 65. Smuči. 67. Kratica pri podpisovanju. 60. Dva samoglasnika. 69. Kratica utežne enote. 70. Rr. 71. Hiter tek. 74. Kratica moškega krstnega imepa.
t
tim
srM
Ihe/a Ve/dfetntfc/
um
r**•«»».. **" A
•'••tu,
U! a
V%'	VV
Ul*!5
129
69
r
^<XV-
2405-46117
Iz rjavega in črnega govejega boksa z usnjenim podplatom.
2605-66232
Iz črnega, rjavega in modrega telečjega boksa, z usnjenim podplatom.
5261-04802
Otroške sandalire iz rumenega stisnjenega usnja, z usnjenim podplatom.
Od številke	20—25	....	din	69.—
Od številke	26—29	....	din	89.—
Od številke	80—34	....	din	109.—
Od številke	35—38	....	din	129.—
249
4444-64603
Dekliški čevlji iz rjavega in črnega govejega boksa z usnjenim podplatoin-
0635-67740
Iz črnega, rjavega in modrega telečjega boksa, z usnjenim podplatom.
2842-64600
Otroški lakirani čeveljčki z usnjenim podplatom in gumasto peto Od številke 26—29 ...» din 119.— Ocl številke 30—34 . ... din 139,—
169
9937—64821
Iz črnega in rjavega govejega boksa, usnjenim podplatom.
6682-44710
Otroški čevlji iz telečjega boksa z usnjenim podplatom.
Od številke	26—29	....	din	119-—
Od številke	30—34	....	din	139.—
Od številke	35—38	. • . .	din	169.—
2306-66149
Ženski čevlji iz semiša, kombinirani z lakom, z usnjenim podplatom.
Wl
t
169
9629-44628
Iz rjavega in črnega telečjega boksa z usnjenim podplatom.
2625-66158
Iz črnega in rjavega čokl-boksa z usnjenim podplatom.
4425—6542
Iz diftina, na nartu z okraskom iz kroko-kože in usnjenim podplatom.
P
Moška nogavica »Neven«.
3995-45156
Iz rjavega in črnega govejega boksa z usnjenim podplatom.
Moške kratke nogavice »Jadran«
m/
n*
A
&
m
te
š
a
v*
Šl
(
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Jote Kramarič ~ Izdajatelj: ini Joto 8odja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov no vračamo — »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12 ~
V	ponedeljkih je jntranlik «» Mesečna naročnina je 14 din. ta Inozemstvo 25 din — Samo ponedeljski »Slovenski dom« velja mesečno 6 dinarjev, polleino 25 dinarjev, celoletno 50 dinarjev. Uredniltvu: Kopitarjeva ulica 6/111 «*» Uprava: Kopitarjeva uliea 6, Ljubljana ~ Tolelon 40-01 do 40-03 ~ 1‘odrutnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo uiesto, Trbovlje.