METOVALEC Ilustrovan gospodarski list Uradno glasilo c. kr, kmetijske družbe Vojvodine kranjske. Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi stran 32 K, na »/j strani 16 K, na /8 strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Št. 18. Y Ljubljani, 30. septembra 1902. Leto XIX~ Obseg-1 Apno v kmetijstvu. — Boj proti alkoholu. — O pridelovanju prav zgodnjega zelja na prostem. — VII. avstrijski vinarski shod v Kremsu. — Kmetijske razmere na Kranjskem. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. —■ Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. Apno v kmetijstvu. (Dalje.) Apnjenje. Koj, ko je apno razpadlo v prah, ga moramo raztrositi in pomešati z zemljo. Ugašeno apno se laže topi kakor ogljikovokislo in se bolj pomeša s prstjo ter vsled svoje jedkosti bolj vpliva. Sicer se tudi ugašeno apno v zemlji kmalu spoji z ogljikovo kislino, vendar nas izkušnje uče, da svojstva ugašenega apna vselej pridejo kolikortoliko do veljave, če smo le z njim prav ravnali. Če imamo apneni prah na kupcih, ga z lopatami enakomerno raztrosimo po njivi; če ga pa nimamo na kupcih, ampak nakonci njive, ali smo ga od doma pripeljali, tedaj ga počasi peljemo z vozom po njivi in ga odzadaj z voza razmetavamo po zemlji. Tudi se lehko razvozi s samokolnico in se sproti raztroša. Odločno najlepše se pa apno raztroša s strojem, s trosilnikom, kakršnih imamo več sestavov. Podobi 45. in 46. kažeta Podoba 45. Trosilnik za apno (Vestfalija) odzadaj. Podoba 46. Trosilnik za apno (Vestfalija) odspredaj. tak stroj, znan pod imenom „Vestfalija"*), ki apno pa tudi vsa umetna gnojila zelo enakomerno raztroša. Vestfalija ima na dveh kolesih predalnik za gnojilo, ki ga v prerezu kaže podoba 47., in iz tega predalnika gnojilo (apno) jemljo in raztrošajo trnji brezkončne verige. Podoba 49. kaže, kako trnji iz predalnika jemljo apno, in v podobi 48. je naslikan posamezen ud te verige. Manjši trosilniki se lehko rabijo brez sprednjega konca, vendar je delo mnogo boljše, če je stroj popoln, kakor ga kaže podoba 46. Vestfalija se dobiva v devetih velikostih , in sicer trosi 2 do 4 m na široko; vsako višje število ima 25 cm daljši predalnik. Množina, ki jo hočemo raztrositi na ha, se lehko uravnava od 40 do 2000 kg. Vestfalija s sprednjim koncem vred stane — kakor je široka-580 do 795 K; 2 do 3 m široka se dobiva tudi brez sprednjega konca in stane 490 do 590 K. Na dan ta trosilnik potrosi 5 do 10 ha, če se z njim dela 10 ur. — Kdor ima mnogo zemlje, naj tro- silnik kupi za svojo rabo, kjer so pa posestva manjša, si ga gospodarji lehko naroče skupno. — Pri raztro-šanju je vedno treba paziti — če je količkaj vetrovno — da se vozi proti vetru, da veter apneni prah odganja od ljudi in od živine, sicer bi utegnil biti neprijeten, posebno v očeh. Apni naj se vselej le na suho zemljo in v suhem vremenu. Izkušnje so pokazale, da je ugodni vpliv apna, potresenega in z zemljo zmešanega v suhem vremenu, neprimerno ugodnejši kakor takega apna, ki je v zemljo prišel v manj ugodnih razmerah. Tudi na to je paziti, da raztrošeno apno takoj pride v zemljo. Najbolje se to delo z vrši, če se njiva takoj povleče, ko je apno raztrošeno. To navadno tudi zadošča; le kdor želi apno bolj zmešati z zemljo ali ga je zelo mnogo potrosil, naj njivo še plitvo preorje, do 10 cm globoko. Na ta način se apno najpopolneje in najlepše zmeša z zemljo in njegov učinek je prav dober. — Glede porabe laporja je omeniti, da ne zahteva posebnega pripravljanja, ker precej lehko razpada. Lapor se nakoplje in kosi se jeseni zvozijo tja, kjer ga hočemo rabiti, ter se zlože v kupce. Zrak, voda in zimski mraz lapor tako zmečč in zdrobe, da razpade. Zgodaj spomladi ga raztrosimo, potem ga povlečemo, in če je treba tudi po valimo, da se bolj zdrobi. Čez nekaj časa ga zopet povlečemo, na njivi tudi podorjemo. — Na travnikih bi poleg laporja z uspehom rabiti zmlet apnenec; ali takega pri nas sedaj še nimamo. Pač pa si prav lehko sami pripravimo za travnike izboren apneni gnoj. Ker bi ugašeno apno zaradi svoje jedkosti oškodovalo rušo, ga rajši ne rabimo. In ker često laporja sploh nimamo, pomešamo potrebno množino apna med mešanec ali — če ga nimamo — med prst; to zmes nekaj časa pustimo, jo dobro predelamo ter potem raztrosimo po travniku in povlečemo s travniško brano. — Sadnemu drevju se apni tako, da se pod krono okrog drevesa do korenin odkoplje zemlja, se dobro pomeša najbolje s tako mešanico, kakršna je priporočena za travnike, in potem se zopet spravi na svoje mesto. Kterim rastlinam je najbolje apniti in kdaj. Vse kmetijske rastline, ki jih pridelujemo pri nas, apno lehko prenašajo; zato ne bomo kmalu prišli v zadrego, da bi si ne vedeli pomagati. Apnimo tej ali oni rastlini, koristili bomo vselej, samo če prav ravnamo. Najbolj prav pa ravnamo, če apnimo tako, da ne sejemo takoj na poapnjeno zemljo, ampak apnimo toliko prej, da se apno unese. Če tako ravnamo, potem se nam ne bo bati, da bi kaka rastlina kaj trpela, niti občutljivejše ne; kvečjemu bi utegnilo biti predivo po svežem apnu nekoliko bolj pusto. So pa nektere rastline, ki so bolj hvaležne za apno kakor druge; zato bomo morda bolje Podoba Predalnik Vestfalije v prerezu. storili, če tem apnimo. Znano nam je že, da detelje potrebujeje največ apna; skušnje pa so pokazale, da pravočasno apnjenje tudi zelo ugodno vpliva na jara žita. To nam kaže, da bomo v prvi vrsti apnili tiste njive, kamor pride jarina, vanjo pa detelja; šele potem, če pride več polja navrsto, da se apni, si bomo izbrali tudi druge rastline. Apni se lehko vse leto, od pomladi do jeseni; to na učinek apna nima posebnega vpliva. Glavno je, da apnimo v suhem vremenu na suho zemljo in apno takoj spravimo v zemljo. Te razmere so za kmetovalca zelo ugodne, ker ne bo lehko primoran apnjenje zaradi neugodnega vremena opustiti. Če mu ne bo mogoče apniti sedaj, pa to stori drugikrat. Koliko apna in laporja je treba za apnjenje. Če bi se šlo le za to, da se zemlji da toliko apna, da z njim izhaja, ko hrani rastline, bi bil račun precej enostaven, čeprav tudi tega ni mogoče popolnoma točno določiti. Ali misliti moramo na to, da apno ni le rastlinska hranilna snov, ampak ima v zemlji različne važne naloge; in dalje, da iz zemlje ne pride le tisto apno, kar so ga použile rastline, marveč ga mnogo odpelje tudi voda. Poleg tega nam pa še izkušnje kažejo, da je splošnji vpliv apna v različnih zemljah različen, zato bomo morali n. pr. pri apnjenju peščene zemlje drugače postopati kakor pri apnjenju težke glinaste zemlje. V peščeni zemlji je vpliv apna večji, rekel bi ostrejši, zato moramo biti previdni ter moramo bolj slabo apniti, posebno če rabimo ugašeno apno. Sploh pa bomo na taki zemlji rajši rabili oglji-kovokislo apno, oziroma lapor. V zvezni zemlji nasprotno večje množiue ne bodo škodovale, raj še koristile, ker ima apno v taki zemlji dosti opravka. Če se torej vprašamo: koliko apna naj bo v zemlji, da ga bo zadosti, oziroma: kdaj in kako obilno naj apnimo, da bo prav? bomo opravičeno rekli, da v vsakem slučaju to določajo obstoječe razmere, da ga je v zvezni zemlji treba nekoliko več kakor v rahli, da ga pa povprečno za došča v vsaki zemlji 0'3°/0; vendar bomo iz posebnih ozirov na skupnost zemlje za splošnjo podlago vzeli za primero naslednja števila: Lahka peščena zemlja naj ima 0-2 °/o apna „ ilovnata „ „ „ 0-3 „ „ težka „ „ „ h ^ i j? » „ glinasta „ „ „ 0-5 „ „ Ta števila bi utegnila biti v splošnjem primerna in zadosti točna, v posameznih slučajih naj pa določajo poskušnje. Če torej hočemo določiti množino apna za gnoj, upoštevamo prvič kakovost zemlje, in potem določimo, koliko apna zemlja že ima; kar nedostaja do normalne množine, to se ji doda. Tak bi bil prvi račun. Potem bomo upoštevali apno, ki ga zemlji vzamejo rastline, in pa ono, ki ga odpelje voda, ter bomo iz teh množin Pod. 48. (zgoraj) Ud razdeljevalne verige. Pod. 49. (spodaj) Trnji razdeljevalne verige v predalniku. izračunili ono, ki jo bo zemlji treba dovažati z apnjenjem. Upoštevati moramo tudi tvarino, ki z njo gnojimo. V teh primerih je namreč upoštevano le čisto (živo) apno. Živo apno, ki ga kuhamo ali kupujemo, navadno ni čisto, ker tudi apnenec ni čist. Ker je dobrota apna zavisna od njegove čistosti, je umevno, da je apno tem boljše in ga je tem manj treba, čim čistejši je bil apnenec. Če gnojimo z laporjem, je v njem apno spojeno z ogljikovo kislino in je pri določanju všteti le 56 %, ker je 44 °/o ogljikove kisline. Množino ogljikovokislega apna v laporju prav tako lehko sami določimo, kakor v prsti. Pason je uvidel potrebo in je sestavil tudi tak apnomer, da z njim preskušamo lapor, zelo apneno zemljo, pa tudi strt apnenec. Preskuša se popolnoma tako kakor z apnomerom za preskušanje prsti, le da se za preskušnjo ne odtehta 20 g, ampak samo 5, in apnomer za preskušanje laporja se le v toliko loči od navadnega, da njegova mera kaže do 50 °/0. Če torej namestu 5 g tva-rine, ki jo hočemo preiskati, vzamemo le 21/2 g, potem lehko preskušamo vsako apneno tvarino: vsak najboljši lapor in najčistejši apnenec, ker nam apnomer v tem slučaju kaže do 100% ogljikovokislega apna.*) Poglejmo torej, koliko apna in laporja bo treba zemlji dodati, da ga bo imela toliko, kolikor ga ji je o o o o o cn cb co cn o CO hi h* CO CC CO CO ^ CS vi KI O h- tO h- CO h-CO CO Cn vi CC OiOCCOi 03 CH rt-~- K) ' KJCOh^H a^oiooi CO vi CO CO tr- c ca co hi hi ^ O O' CC M. -J ri* OlI^tDKJt C^ -r- CO co - cn rt?» 03 co * C3 cn CO CO rt~ hi 00 cn co vi 00 co co co <1 Oi ^ W h, O CO 133 -i cn vi — C3 hi U* CO vi Ot CO hi vi vi co co co vi CO GC lO O vi Cn co CO CO v! hi cn cn o vi oo co co cn h* vi co rt>- Cn C3 vi CC co rt?- cn vi cc O O O C C tj< ft- CO co vi cn co Cn o cn CO U* h-, vi co CO G3 GC CO ^ hi O 03 CO 00 ' hi hi ,-i o CO hi hi hi Vi CO OO - hi co cn co lOliM CO 00 CO CO M H--- O' vi CC' LO Cn CO CO 03 rt?- CO LO hi 03 V] VI CO CO CO O Vi OT LO cn Kf co LSO CO co CO hi o CO CO rt*- C3 CO C3 cn CO CO hi rt»- .i- co cn lo VI CC CO co co Co 03 rt?- CO O h- GO CO C3 co vi cn h- lo O CC G3 rt?- lo VI C3 Hf- CO hi CO CO vi LO G3 03 CO CO C3 CO hi CO vi rt*- LO CC cn hi vi rt--- o o o o o Cn )£. CO co rt?- hi co C7> co U* C3 vi GO co C3 CO CO C3 CO r- CO Vi rt?- LO vi CO O C3 CO 03 CO 00 ft- CO CO LO hi rt?- vi o co cn 05 vi oo co CO LO CO hi vi CO LO vi O 03 LO CD rt,- CO K) hi co rt?- en vi cc co cn co co os o* ^ co co ii hi h- o o oo hi VI 03 cn co co hi rt?- hi CO C LO vi 00 00 co co CC 03 cn CO hi 03 cd — vi co o 00 cn co CO O vi u, CO CO CO Vi hi O, 03 vi GO CO O O O O C. ch co co O GO G3 ^ CO cp vi o* co -o i" lo d< vi Cn I cn o Cn LO CO vi tt* N) hi vi CO 00 hfr- co o cn co CO CO vi ~ C3 CO O CC C co 03 CO CO VI CO LO) hi Cn o Cn o Cn co vi cn rt~ co CO CO hi h vi CO C3 h Vi co 03 h CO CO ^ hi CO Ui CO CO C3 rt*- co rt?- co C3 CO CO LO hi oo hi co cn o CC hi co cn Cc CO LO — CC 00 co co co cn 00 hi Vi 03 cn CW LO hi rt?- — co cn co vi 00 CC co co CO vi cn co hi vi vi 00 GO O h- * „ lo57 „ „ „ 1497 n j-^l" ,, j, „ „ 1283 „ „ „ z ozirom na njeno zveznost treba, da bo v najugodnejšem stanu. Pri računih se nam je ozirati na težo prsti. Švarc (Schwarz) je določil težo barski prsti na 236 g za l pesku . ilovici . glini vv CJ 11 - - 77 77 77 Ce barsko prst izpustimo ter vzamemo iz ostalih števil povprečno število namesto 1446 okroglo 1450, oziroma težo prsti računamo 1'45, dobimo števila, navedena v naslednjem pregledu*). (Glej zraven stoječo kolono). Ta števila kmetovalcu jasno kažejo važnost, da svojo zemljo pozna in ji ve za gnojenje določiti pravih deležev, čeprav števil dejansko ne bo rabil vseh in morda tudi ne v tej natančnosti, kakor so izračunjena. Glede apnjenja sadnemu drevju mi je opomniti, da drevje dobi svoj delež, ko se apni sadovnjak; če se pa iz kteregakoli vzroka apni drevju samemu, se je ozirati na oni del zemlje, ki po njem rasejo korenine. Vobče se uči, da drevesne korenine v zemlji segajo tako daleč, kakor veje (krona) nad njo. Po tem pravilu lehko za vsako drevo izračunimo, koliko prostora zavzema. V naslednjem pregledu sem izračunil za drevje razne velikosti, koliko zemlje zavzema in koliko drevesom se pognoji z ono množino apna, ki je potrebna za 1 ha. Če je od srede drevesa do kraja kapa | (polmer krone) potem drevesna krona pokriva zemlje in z množino apna za 1 ha se pognoji m m2 dreves 05 0-8 12-500 1 31 3-226 1-5 7-1 1-408 2 126 794 25 19-6 510 3 28-3 353 35 38-5 260 4 50-3 199 4-5 636 157 5 78-5 127 55 95 105 6 1131 88 Zdaj pa vzemimo nekaj primerov! A ima peščeno zemljo, ki slabo rodi. Obdeluje jo 20 cm globoko. Kemijska preskušnja je pokazala, da je v tej zemlji le 0'05 °/0 apna. B ima lehko ilovnato zemjo, ki je po nekterih krajih tako plitva, da jo obdeluje le 15 cm globoko. Gnojenje le malo izda, zato jo je preskusil in je našel, da ima samo 0'1 % aPn& v sebi. C ima težko ilovnato zemljo, ki je sicer še precej rodovitna, pa se težko obdeluje. Obdeluje jo do 25 cm globoko. Preskušnja je pokazala 0'2 % apna. Kako si bodo ti gospodarji pomagali? * V pregledu sem se oziral na primesi v a p n u ter sem vzel 80—100 ° 0no apno. — Lapor ima največ 75 % ogljikovokislega apna v sebi; če ga ima manj kakor 2O0/0, se pa ne izplača, da bi ga rabili; vzel sem 20—75 °/0nega. — Pri čistem apnu sem zaradi točnosti drugih računov izračunil tudi kilograme, pri drugih številih sem jih upošteval le toliko, da sem jih pod 50 izpustil, nad petdeset pa računil za stot (100 leg). — Primesi v apnenih gnojilih nisem upošteval pri povečanju zemljske prostornine. A bo moral nedostatno apno pomnožiti na 0*2 %; nedostaja mu ga torej 0'15°/0. Na razpolaganje ima 50%en lapor. Če pogleda v „pregled", tamkaj ne najde 0-15, ampak 0"1, 0.2 i. t. d. Vzame torej 01 in pa še polovico toliko. Ker svojo zemljo obdeluje 20 cm globoko, poiščimo v pregledu najprej v prvem podolžnem predelu globokost orne plasti 20 cm, in v drugem predelu 0-1 %. V tej vrsti pojdimo vodoravno do števila pri laporju, ki je ravno pod 50 %; tamkaj imamo število 104; to se pravi: če apnimo s 50 %nim laporjem, ga potrebujemo 104 q, da 20 cm globoki orni plasti dodamo 0'1 % apna. Ker pa A potrebuje 0-15 % aPna> vzame 104 + 52 — 156 q 50%nega laporja na ha. B bo svoji zemlji dodal toliko apna, da ga bo v vsi orni plasti, t. j. 15 cm globoko, imela 0'3 %. Ker nima laporja, bo kupil apna, ki ga v bližini dobi 95%nega. Če pogleda v pregled, dobi pri 15 cm globoki orni plasti, ki ji hoče apno pomnožiti za 0*2%, pod 95 °/0iiim apnom število 46. B bo torej kupil, 46 q apna, da ga ugasi in potrosi na ha. C-u bi morda zadoščalo, če bi svoji zemlji apno pomnožil za 0'-,%, torej na 0\,; kar pa ima zvezno zemljo, bo gledal, da jo tudi v tem oziru zboljša, da zveznost zmanjša, da bo prst bolj rahla; dodal ji bo torej 0'2% apna, da ga pomnoži na 0'4%. Ker pa tudi on nima laporja, bo moral kupiti apna, ki ga tudi v bližini dobi 95% nega. Toda on orje 25 cm globoko, zato mora v pregledu pri tem številu pogledati, in našel bo, da potrebuje 76 q apna na ha, če ga v orni plasti hoče pomnožiti za 0-a°/0. — Ko smo zemlji dali toliko apna, kolikor ga zahtevajo njene, ali bolje gospodarske razmere, je treba misliti na to, kako jo bo v takem stanu obdržati, kako jo bo zanaprej apniti, da tudi nadalje ne bo trpela pomanjkanja. — Upoštevati je treba, koliko apna zemlji vzamajo rastline in koliko gaji odpelje voda. Kar apna zemlji vzamejo rastline, je mogoče izračuniti le iz množine pridelkov. Ker so pa ti zelo različni na različnih zemljah, pa tudi na eniinisti zemlji v različnih letih, tu ni mogoče podati popolnoma določenega števila, j Potem pa tudi vse to apno ni izgubljeno, saj ga mnogo pride s krmo v gnoj in z gnojem zopet na njivo. — Mnogo več apna iz zemlje odnese voda. in to je za vselej izgubljeno. Pa tudi tega apna v splošnjem ne moremo določiti, ker ga gre iz nektere zemlje mnogo več kakor iz druge. Znan nam je slučaj, da voda odpelje 540 leg apna na leto iz ha zemlje. Ali tam so za to posebno ugodne razmere, ker voda vedno odteka po dienažnih ceveh. Kjer so razmere neugodnejše, tam tudi izguba na apnu ni tako velika; morda je cel<5 zelo majhna. Ker torej pri določanju, koliko apna je nadomestiti za vsakoletno izgubo, nimamo splošno veljavnih točnih števil, se moramo zadovoljiti z dejanskimi izkušnjami, in te nam pravijo, da je zemlji vsako leto nadomestiti vsaj 3 q apna na h<>. Skrben kmetovalec si bo to zapomnil, pa se ne bo zadovoljil, ampak bo poskušal, ali je ta množina za njegove razmere pravilna ali ne; kajti mnoge druge izkušnje so pokazale, da je včasih na leto nadomestiti 5 do 6 q apna na ha. Zdaj se pa vpraša: ali naj se zemlja apni vsako leto, ali na več let? Nekdaj so apnili z velikimi množinami apna ali laporja za mnogo let, danes pa tega ne delamo več; čim pogosteje moremo apniti, tem bolje je. Vendar pa ne bomo vsako leto apnili vse zemlje, ampak na več, povprečno na 4 ali 5 let, primerno gospodarskim razmeram. Pri apnjenju se bomo držali naslednjih pravil: 1. Doba, ko se apnjenje na eniinisti zemlji ponovi, naj ne bo predolga, povprečno 4 do 5 let. 2. Lahka zemlja naj se pogosteje apni kakor težka, pa z manj apna. 3. Za leto in hektar se vzame 3 do 6 q apna. 4. Če se apni z laporjem, je računiti stem, da je v njem le gotova množina ogljikovokislega apna in da ima to le 56 °/0 čistega apna v sebi; 9 q ogljikovokislega apna n. pr. je nekako toliko, kolikor je 5 q čistega apna. — Če bi apnili za pet let ter bi vzeli po 3 q apna na leto, bi ga potrebovali 15 q, 50% nega laporja pa 54 q. 5. Skrbeti moramo, da razmere svoje zemlje s preskušnjami tako spoznamo, da bomo vedeli določiti pravo množino apna. Boj proti alkoholu. Alkoholizem je utemeljen ponajveč v nezdravih socialnih razmerah. So še drugi vzroki, ki vplivajo na njegovo razširjanje, a beda in uboštvo sta glavna činitelja, ki sta povzročila, da se je alkoholizem po nekterih krajih tako razširil. Pijemo tudi mnogo iz navade, a največ takrat, če smo žalostni, da pozabimo na svoje križe in težave. Boj proti alkoholu se je začel že v davnih časih; že svetopisemski preroki so rohneli proti pijančevanju. V sedanjem stoletju se je tudi v Evropi začelo močno gibauje zoper razširjanje tega strupa. Osnovalo se je mnogo društev zmernih ljudi, ki pa niso imela zaželenega uspeha, ker se niso zavedala, da je alkoholizem največja posledica socialne bede ter da ni trajnega zboljšanja na tem polju brez socialne preosnove. Tudi v naši državi se je že gledalo na to, da se alkoholizem ne razširja. Lani se je vršil na Dunaju mednarodni shod, in na tem shodu je ministrski predsednik navajal vzroke razširjanju alkohola in povedal tudi več sredstev, kako bi se temu v okom prišlo. Na tem shodu so bile po svojih odposlancih zastopane vse važnejše države, kar nam priča, da so vlade začele spoznavati nevarnost, ki preti narodom od alkohola, ter da so državniki pripravljeni storiti kaj resničnega proti tej bolezni človeške družbe. Na omenjenem shodu je avstrijski minister za uk in bogočastje poročal, da je 1. 1898 v enem samem industrijskem okraju potrošilo 25-000 prebivalcev dva milijona kron za alkohol, torej vsaka oseba povprečno 80 kron. V vsi Avstriji se je 1. 1900 izpilo opojnih pijač za 1600 milijonov kron. Na Češkem je bilo zadnja leta 25 tisoč policiji znanih pijancev, naktere smemo računati 75 tisoč otrok, ki so zaradi strasti svojih roditeljev izpostavljeni največji duševni in telesni bedi. Na Dunaju pije polovica šolskih otrok. To je strašno, kajti baš mladina do 16. leta naj bi ne poznala alkohola. Naučni minister je rekel, da se v Avstriji polovica blaznih rekrutira iz bivših alkoholikov; istotako je pripisati 60 — 80% surovih zločinov in 30—40% samomorov akutnemu zastrupljenju po alkoholu. Nesreča pijančevanja se prenaša na potomstvo. Učenjak Burnavil (Bournawille) je poročal, da so našli pri tisoč bebcih 471krat kronični alkoholizem očeta, 84krat matere, a v 65 slučajih sta bila pijanca oče in mati. Tudi božjast otrok je navadna posledica pijančevanja roditeljev. Na Finskem so prepovedale vse kmetske občine, to je dva milijona ljudi, prodajanje in kupovanje vina, piva in različnega žganja; večinoma se je prepovedalo tudi vsako pridelovanje alkohola. Taisto zahteva vedno naraščajoča stranka tudi v mestih. Na Finskem je torej dejanski odpravljena vsa beda, ki jo je povzročal alkohol med dvema milijonoma ljudi. Odpravljene pa še niso tudi tam vladajoče slabe družabne razmere. Finsko ljudstvo je spoznalo, da mu alkohol sesa mozeg iz telesa in denar iz žepa, zato je z vso svojo moralno silo odpravilo alkohol in stem veliko uboštva in bede, ki si jo je zakrivilo samo. V boju proti alkoholizmu prednjači Rusija, ki je uvedla monopol na žganje. Ta ji nese 850 milijonov rubljev dobička, in od njega porablja en del v svrho društev proti alkoholizmu. Vsled monopola na žganje se je na Ruskem vsekakor zmanjšalo pijančevanje. Zlasti zapiranje žganjarij ob nedeljah je zelo koristno. Da ima monopol dobre posledice, dokazujejo tudi zapisniki ruskih sodišč in ječ. Zlasti blagonosno deluje 1. 1883 v Kaselu ustanovljeno društvo proti zlorabi opojnih pijač. Ono stoji na stališču, da je opravičen le boj proti nezmernemu pitju, ter dela zlasti na to, da se zboljšajo družabne razmere, ki sedaj silijo delavca in kmeta, da iščeta tolažbe v alkoholu. Nobena beda in nevarnost ne zahteva dandanes tako silno, da jo odpravimo, kakor pijančevanje in pitje sploh; kajti nesreče, ki nastajajo vsled alkohola, prehajajo kot dedščina od starišev na otroke in otrok otroke. Beda, ki jo povzroča alkohol v kakršnisibodi obliki, se ne da nikdar več popraviti. Ko bi tudi pri nas prepovedali in že enkrat pričeli bojevati odločen boj zoper alkohol v vseh oblikah, ki nam nič ne koristi, temveč samo škoduje! Zlorabo alkohola je kar najbolj obsojati; poginili so že celi narodi, ki so se udali tej strasti. Tudi nam je v veliko pogubo razširjenje alkoholizma; rodovi se slabe, prebivalci se redčijo ravno zato, ker se vsled alkohola tako ne množi prebivalstvo. __„Domovina". 0 pridelovanju prav zgodnjega zelja na prostem. Vsaka kuhinjska ali zelenjadna rastlina je tem bolj cenjena, tem dražja, čim prej pride na trg, oziroma v kuhinjo. Zato se velika večina zelenjadnih rastlin v gosposkih vrtih in v vrtih blizu velikih mest prav zgodaj prideluje, oziroma sili v posebnih gorkih lehah. Siljene rastline res niso nikoli tako dobrega okusa, kakršnega so na prostem pridelane, pa ravno zaradi njih zgodnjosti se cenijo ter drago plačujejo, veliko draže, kakor pozneje na prostem pridelane, dasi so te veliko boljšega okusa. No, manj premožen človek si siljene zelenjadi pač ne more privoščiti, vsaj pogostokrat ne, zato si pa želi na prostem pridelano kar najprej mogoče dobiti na mizo. Med zelenjadne rastline, ki se v gosposkih in v mestnih vrtih redno vsako leto pridelujejo ali silijo v gorkih lehah, spada odločno tudi zgodnje zelje ali zgodnji kapus. Zgodnje zelje se pa more neprimerno bolj zgodaj pridelovati kakor ga po navadnem načinu pri nas na prostem pridelujejo, če se prideluje po pre-zimljenih sadikah. Z pomočjo prezimljenih sadik prideluje se pa zgodnje zelje takole. Koncem avgusta, pričetkom septembra — v Vipavi, na Goriškem, v Istri še celo zadnje dni septembra — se vseje seme prav zgodnje vrste zelja, kakor ivan-skega zelja, zgodnjega podolgoglavnega dunajskega zelja ali zgodnjega erfurtskega itd. na obsenčene lešice. Kakorhitro se rastlinice dobro prekrižajo, to je, kakor-hitro nastavijo h kličnim listom prva dva prava listka, se prav na gosto začasno presade na bolj pusto, vsekakor pa prav preksolnčno lešico. Presade se tako, da pride na vsakih 5 en v čveterokotu ena rastlinica. Tako gosto začasno presajanje se v vrtnarstvu imenuje pikiranje rastlin. Kadar pikirane rastline dosežejo velikost ravno pravšnih sadik, se jim mora zabraniti daljnje bujno razvijanje, daljnja bujna rast. To se pa stori na ta način, da se ali vnovič prepikirajo, ali pa se puste, da trpe primerno sušo, kar se stem doseže, da se jim ob suhem vremenu nič ne priliva, ob deževnem pa da se s čim pokrijejo, tako da jih dež ne more namočiti. Iz-kratka, s takimi rastlinami se mora tako postopati, da do zime dorasejo le toliko, da se more o njih reči, da so ravno pravšne za presajanje. Čez zimo se take sadike puste popolnoma na miru do pomladi. Prihodnjo pomlad se pa prezimljene sadike, kakorhitro zemlja in vreme to dovolita, presade na stalno mesto. Najboljše mesto za nje je prav preksolnčna, pred burjo in severom zavarvana lega s prav dobro, močno zagnojeno zemljo. Obdelovanje obstoji v tem, da se po enkrat ali dvakrat okopljejo, da se jim po potrebi priliva, po kakem dežju enkrat še celo z gnojnico, in da se z njih obira mrčes, če se na njih prikaže. Tako pridelano zelje naredi po skušnji na vrtu nekdanje deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu do binkošti že prav lepe trde glave, ki se prav lehko spravijo v denar. Prav na isti način se da v pravem podnebju pridelovati tudi zgodnji ohrovt. Prvi pogoj je seveda prava zgodnja vrsta, kakor je na primer italijanski marcelin, ali ulmski, ali dunajski zgodnji ohrovt. Prav izborno se da na ta način pridelovati tudi zgodnja karfijola, ki ima še višjo ceno kakor zgodnje zelje ali zgodnji ohrovt. Koleraba se pa na ta način ne da zgodaj pridelovati, kajti njene sadike zime ne prestanejo. Kako prav bi bilo, če bi se naši Vipavci, Goričani, Istrijani in tržaški okoličani lotili pridelovanja takih zgodnjih kuhinjskih ali zelenjadnih rastlin. Še lepši denar bi lehko zanje dobivali, kakor ga dobivajo vrli Brici že zdaj za svoj zgodnji ledrik, grah in krompir. R. Dolenc. VII. avstrijski vinarski shod v Kremsu. Ta shod se je vršil od 13. —17, t. m. v Kremsu na Nižeavstrijskem in se ga je udeležilo na stotine veščakov iz raznih kronovin Avstro-Ogrske. S tem shodom je bila spojena razstava raznega vinogradniškega orodja ter drugih vinogradniških in kletarskih priprav, n. pr. raznovrstni mehovi, cedila, mlini, raznovrstne sesalke, stiskalnice, škropilnice, razne mrčese pokončujoče priprave ter snovi za kajenje zoper spomladanske mrazove in končno nekaj najnovejših strelnih priprav. Razen te razstave je bila razstava in pokušnja raznovrstnih mladih in starejših nižeavstrijskih vin. Pri tej razstavi, odnosno pokušnji, se je nudila ugodna prilika spoznati dobroto pravilno napravljenega niže-avstrijskega vinskega pridelka. V resnici so bila nek-tera vina prav izborna, posebno veltlinec (glavna niže-avstrijska trta) in traminec iz leta 1900. Pa tudi druga vina, n. pr. rulandec, modra frankinja, portugalka i. dr. so delala čast ondotnim vinogranikom. Čistost in mi-loba ondotnih vin, posebno pa lepa snaga v kleteh, kaže jasno, da so Nižeavstrijci glede kletarstva na mnogo višji stopnji kakor v drugih, posebno v južnih kronovinah. Gotovo pa je, da je tudi tam, kakor povsodi drugod, še mnogo zanikarnih vinogradnikov. Ne sme se pa zamolčati, da se v tem oziru na Nižeavstrijskem mnogo več stori kakor drugodi, kajti tam je skoraj v vsakem večjem okraju vinarska in sadjarska šola, kjer imajo vinogradniki vedno priliko poučiti se o napredku v vinstvu in kamor lehko pošiljajo svoje sinove, da se v enem letu (v manjših vinarskih in sadjarskih šolah traja pouk le po eno leto) pouče v vsem, kar potrebujejo za domačo rabo. Kazen tega je pa tam nastavljenih mnogo več potovalnih učiteljev in drugih državnih strokovnjakov, ki ljudstvo poučujejo ob raznih prilikah. Tudi so železniške, vodne in druge zveze na vse strani goste in jako ugodne, kar vsako potovanje in prevažanje zelo olajšuje. Sploh se mora Nižeavstrijsko smatrati za nekako majhno obljubljeno deželo. Shod samnasebi je bil živahen, ker so se razpravljale nektere za nas prav važne stvari, tako n. pr. „smer za preuredbo vinske postave", „carinske in trgovinsko-politične zahteve avstrijskega vinstva in vinske trgovine", „vinarske razmere in vina v Avstriji". Razen teh je bilo na dnevnem redu še drugih bolj ali manj važnih razprav. Pri točki „carinske in trgovinske zahteve avstrijskega vinstva" se je sprejela resolucija, da se ima carina na italijanska vina zvišati zopet na 20 gld. v zlatu ter da je treba obrniti pozornost tudi na uvažanje vina iz Ogrske, oziroma Francoske, kajti vsak najmanjši uvoz tujih vin v Avstrijo je našemu vinstvu v občutno škodo. Tudi zastopniki raznih ministrstev so se tem predlogom pridružili ter so obljubili delovati po svojih močeh v prid avstrijskemu vinstvu. Udeleženci so napravili več poučnih izletov v bižnje in oddaljenejše lepe vinorodne kraje na Nižeavstrijskem ter so marsikaj videli in slišali, s čemer se bodo mogli tudi v svojem kraju okoristiti. Z veseljem moramo še povedati, da se je poleg odposlancev udeležilo tega shoda več znanih in vnetih vinogradnikov in graščakov iz Dolenjske in celo iz Belokrajine. Prihodnji, čez 3 leta vršeči se shod bo v Dalmaciji ali pa v Mariboru. F. G. Kmetijske razmere na Kranjskem. (Dalje.) 10. Delavsko vprašanje. Delavsko vprašanje, ki je pri nas v glavnem po-selsko, je silno pereče, a je v najožji zvezi s sedanjimi razmerami. S praznimi besedami se to vprašanje ne reši, kajti tudi kmetijski delavec in posel se dandanes zavedata in se bosta vedno bolj zavedala svoje veljave, in jih s sladkimi besedami poleg slabe plače in pasjega življenja ne bomo pridržali na kmetijah. Delavec ima danes drugo socialno stališče; on se zaveda svojega važnega položaja v narodnem gospodarstvu in zahteva primerno odškodnino za delo, ki ga posveti pridelovanju. Ali smemo kmetskemu delavcu zameriti, če gre tja, kjer se njegovo delo bolje ceni in mu je dana prilika, da postane samostojen? Ne! Naš kmetovalec pa v sedanjih žalostnih razmerah svojemu poslu ne more dati dobrega in delavcu ne dobrega in trajnega zaslužka, zato pa delavstvo hodi proč iz kmetij k obrti in v mesta. Povzdignimo gmotno in socialno naš kme- tijski stan, pa bode mogel svojega sotrud-nika bolje plačevati in mu tudi priskrbeti boljše socialno stališče, in rešeno bo kmetijsko delavsko vprašanje. Z umnim in primerno urejenim gosdodarjenjem, s porabo strojev, z zloženjem naših zemljišč, z združevanjem v skupno delo moremo prihraniti neverjetno veliko delavnih sil in vsled tega pridelovalnih stroškov. Stroj — in če le mogoče avtomatičen — naj stopi na mesto človeške sile; če ga ne zmore en kmetovalec, zmore ga zadruga, in ta stroj naj vodi in nadzira inteligenten delavec, ki mora dobiti in lehko dobi visoko plačo. Za zgled, kako naj se varčuje s človeško silo, naj nam bodo Amerikanci, ki neprimerno dobro plačujejo tiste delavce, ki jih potrebujejo, a vzlic temu ceneje pridelujejo kakor mi. Poučen je pregled severnoameriških mlekaren. V zedinjenih državah severne Amerike se je v desetih letih, t. j. od leta 1890. do 1900. število mlekaren podvojilo, vrednost mlekaren je zrasla na 153 milijonov kron ali za 120%, vrednost prejetega mleka se je dvignila za 113% in vrednost izdelkov za 109 %, dočim je število delavcev zraslo le za 2%, plača delavcem pa za 40%- Mlekarne so se torej podvojile, a število delavcev je ostalo skoraj isto, in tem delavcem se je plača povišala za več kakor za tretjino. To je dokaz za resničnosti ameriškega načela, „z zboljšanjem strojevingospodarjenjadvignitizmožnosti posameznega delavca, obenem mu pa dati priliko za boljši zaslužek". 11. Kako je na Kranjskem uvesti umne j še Km etovanj e. Umno kmetovanje je najtežavnejša obrt na svetu ; umen kmetovalec mora biti dandanes v svoji stroki teoretiško in praktiško naobražen, a poleg tega mora njegovo obrtovanje prevejati pravi trgovski duh. Naše kmetijstvo povzdigniti je naloga in dolžnost kmetovalcev samih, a k tej nameri jih zbuditi in usposobiti ter jih v tem prevažnem delu podpirati in jim iti z vsemi mogočimi sredstvi na roke, je pa sveta dolžnost vseh poklicanih činiteljev. Privedimo kmetijski stan do spoznanja, da si edino le on sam more izdatno in trajno pomagati ter da naj zaman pričakuje rešitve od kje drugje. Samopomoč naj postane geslo naših kmetovalcev, a poklicani krogi naj kmetovalca podpirajo in ga za samopomoč vzgoje. V ljutem gospodarskem boju premaga dandanes le močnejši, in sicer gmotno, a še bolj duševno močnejši ; zato pa mora biti kmetovalec za svoj lepi poklic tudi izučen. Vzgoja in pouk edina moreta naš kmetijski narod rešiti. Enako kakor se danes skrbi po mestih za strokovno izobrazbo slednjega rokodelca, tako in še v veliko večji meri se mora skrbeti za strokovno izobrazbo kme-tovalčevo. Tisti rokodelec, obrtnik ali tvorničar, ki dandanes ne pozna svojega orodja, svojih strojev, svojih sirovin, ki ne zna oceniti svojega trgovskega položaja, mora propasti. Zato propada tudi naš kmetovalec, ker ne pozna svoje zemlje, ne ve, kaj je rodovitnost, ne pozna svojih sirovin, ne pozna življenskih pogojev in notranjega življenja domače živine in nima pojma o tržnem položaju kmetijskih pridelkov in izdelkov. Naš kmetovalec vidi, da v kmetovanju delujejo njemu neznane naravne sile, in ker jih ne ume, jih spaja z vražami in udan v svojo usodo pričakuje vse le od slučaja, t. j. od dobre letine. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 160. Pri nas je obilo češminja in bi rad vedel, če je češminov plod na kakšen način koristno poraben? (A. K. v S. T.) Odgovor: Sok češminovih jagod je poraben v tiste svrhe kakor limonin sok. Češminov plod nadalje vkuhavajo v sladkorju za kompot in delajo iz njega žele, t. j. plod se skuha, dobljena drozga se očisti kože in pelkov (se pasira) ter se potem s sladkorjem skuha v primerno gosto čežano. Vprašajne 161. Koliko bakrene galice naj vzamem za namakanje 1 H pšenice, da jo zavarujem pred snetja-vostjo? (J. Ž v E. S.j Odgovor: Množina bakrene galice ni zavisna od množine semena, ki se ima namati, temveč od vode, ki je v to svrho potrebna. Seme naj se namreč namaka 12 do 15 ur v vodi, kjer je 1/2 odstotka bakrene galice razstopljene. Ker se ta voda lehko večkrat rabi, morete sami presoditi, koliko jo boste potrebovali in koliko bo galice treba. Vprašanje 162. Sedaj smo po vinogradih porezovali trtam vrhove, zato vprašam, ali jih je bolje pustiti v vinogradu ter jih spomladi podkopati, ali jih je bolje iz vinograda znositi? (I. Ž v E.) Odgovor: Porezane trsne vrhove pustiti v vinogradu do pomladi ni pametno, ker se posuše do pomladi in se potem šele spomladi podkopani počasi razkrajajo; dobro pa tudi zato ni, ker se teh vrhov raaDj ali več škodljivih gliv drži ter se z njimi širijo razne trtne bolezni. Ves les in listje iz vinograda je najbolje kmalu pobrati in v mešanec podelati, da pride kot gnoj nazaj, z ozirom na trsne bolezni je pa še najbolje vse požgati in pepel potresti po vinogradih. Vprašanje 163. Kako se dobi seme iz smrekovih in mecesnovih češarkov in kdaj se seje? Odgovor: Seme igličevega drevja je v češarkih precej tesno zaprto ter se na ta način dobiva, da se česarki razpostavijo toploti, vsled česar se razpnejo in seme pada iz njih. Segrevanje češarkov se vrši ali na solncu, ali pa umetno na pečeh, oziroma v nalašč zato prirejenih sušilnicah, če se če-šarki grejejo na solncu, razprostrejo se na rjuhi in potem se seme pohira izpoi njih. Segrevanje na solncu da manj semena, pa bolje kaljivega. Tudi na krušni ali kteri drugi peči morete češarke greti. Smrekovi češarki se smejo od 30 do 35 0 O segreti, mecesnovi pa od 38 do 48°. Preden se seme igličevja porabi za setev, se mora nekoliko z vodo poškropiti in zmeti, da odpadejo luskine, ki se ga drže. Seme se najbolje seje jeseni, a varovati ga je miši. Vprašanje 164. Imam dve mladi svinjici, ki sta drugače dobri, le to razvado imata, da silno rijeta in glodata tla. Ali se da temu edpomoči? (Fr. Z v P.) Odgovor: Glodanje tal more biti razvada, ali pa neki notranji nagon, ki je posledica nepravilne hranitve vsled neprimerne krme. če je glodanje razvada, potem ni druge pomoči kakor iz hleva odstraniti vse leaene reči. Glodanje lesa pri prašičih je pa največkrat vzrok neprimerna krma, zlasti taka, ki tvori v želodcu preveč kisline. Postavite v hlev posodo, v kteri je mešanica zdrobljenega lesnega oglja in pepela; če bodo prašiči to zmes pokušali, imajo gotovo preveč kisline v želodcu in nehali bodo glodati les. Prašiči glodajo tudi tedaj les, če primanjkuje v krmi rudninskih snovi; v tem slučaju se odpo-more s polaganjem klajnega apna. Vprašanje 165. Kot ud mlekarske zadruge imam za krmljenje prašičev dovolj posnetega mleka na razpolaganje, ktero se mi pa večkrat skisa in ne vem, če je kislo mleko za krmo toliko dobro kot sladko, zato vprašam, kakšno je Vaše mnenje. (J. L v T.) Odgovor: Kislo mleko prašičem tako dobro prija, kakor sladko, poleti je še celo boljše, ker preprečuje bolezni. Ker ni mogoče vedno pokladati le sladkega mleka in menjava kislega mleka s sladkim ni priporočljivo, zato je najbolje pokladati sploh le kislo mleko. V to svrho imejte dve posodi; v eni naj bo skisano mleko, ki se krmi, v drugi naj se pa mleko kisa. Ko je ena posoda prazna, se začne druga, a spraznjena naj se skrbno osnaži, napolni s sladkim mlekom, in da se hitreje skisa, je pridejati nekoliko kislega mleka iz načete posode. Gospodarske novice. * t Emest Oser, sokcijski načelnik v c. kr. kmetijskem ministrstvu ter družbeni častni ud, je umrl 25. t. m. po daljšem bolehanju na Dunaju Eanjki, ki je bil jako ljubezniv, vesten in razumen uradnik, je bil zelo naklonjen naši deželi, kjer je imel rodbinske zveze, zato je imela naša družba na njem veliko zaslombo. Bodi blag spomin vrlemu pokojniku! * Navodilo razstavljalcem v Krškem, l. Vsak raz-stavljalec mora naznaniti vsaj do 5 oktobra: a) svoj natančen naslov, b) kaj razstavi in koliko (grozdja najmanj 3 kile), c) koliko bo imel mošta in d) koliko ima še starega vina na prodaj. 2. Za razstavo namenjeno vino mora biti najkasneje do srede, dne 8 , grozdje in sadje pa najkasneje do petka dne 10. oktobra dopoldne v Krškem. 3. Grozdje je trgati neposredno pred pošiljatvijo, in sicer tako, da se vsakega grozda če le mogoče še drži kos lesa z listom; prinesti se smejo tudi celi šparoni. Vsako vrsto grozdja je zaznamovati z imenom. Priporoča se grozdje prinesti, in sicer skrbno vloženo med trtno lisje, ker se na vozovih preveč zmasti. 4. Eazstavljeno grozdje in sadje je last podružnice. 5. Za razstavo namenjena vina (mošt in stara vina) je poslati v čednih, dobro zamašenih steklenicah (buteljkah), in sicer — ker se bo pri pokušnji prodajalo, — od vsake vrste po najmanj 5 litrov. Na steklenicah naj bo zaznamovano: letnica, kraj in lastnik. Skupilo za prodano vino pripada lastniku, neprodano pa ostane na njegovo razpolago do četrtka, dne 16. oktobra. Kar bo še tega dne vina ostalo, bo lastnina podružnice. 6.) Eazsojevalni odbor (gg : V. Auman, grof A. Barbo, vodja E. Dolenc, I. Globočnik, F. Gombač, dr. T. Eomih, B. Skalicky) bo razstavljene predmete presodil v soboto, dne 11. oktobra popoldne. * Grozdna in vinska razstava v Krškem, ki jo priredi krška kmetijska podružnica dne 12. in 13. oktobra t. 1., ima glavni namen pokazati napredek v kletarstvu in glede prenovljena opustošenih vinogradov v krškem okraja v zadnjih lOtih letih. Dolžnost vsakega vinogradnika krškega okraja je, da pošlje na to razstavo nekaj svojih najboljših pridelkov, in sicer najlepše grozdje iz ameriških nasadov ter najboljši vinski pridelek starih in novih trt. Vino, ki bi imelo kak poseben duh, bodisi po plesnivcu, drožah, ali bi celo cikalo, se sploh ne bo razstavilo, kajti z vinsko razstavo, odnosno vinsko pokušnjo, se namerava pridobiti krškemu okraju dobro ime, in ne nasprotno, Da ne bodo imeli posamezni pošiljalci vzorcev nikake škode, bo pokušnja vin proti primernemu plačilu, čegar vino bo najboljša, bo tudi največ skupil. Kdor se misli te razstave udeležiti, naj se čimprej javi kmetijski podružnici v Krškem, in od nje dobi potem posebno navodilo, kaj in koliko ima poslati in kako mora zaviti. Glede grozdja pripomnimo sedaj le to, da naj se ono grozdje, ki se misli razstaviti, že sedaj na trti pridno čisti in pazi, da se ne pokvari. * 0 oddaji kobil dne 25. t. m. v Gradcu, ki jih je prodajal vojaški erar kot za vojaške namene vsled starosti nerabne, a za pleme sposobne, se mora samostalni konjerejski odsek naše družbe nad vse grajalno izreči in bo poskrbel, da merodajni činitelji v bodočnosti ne bodo imeli ne ooseka in ne konjerejcev na ta način za norca. Konjerejski odsek je dobil od oblastev nalogo skrbeti za čim boljšo razglasitev glede oddaje kobil, je to nalogo zvršil in je celo sam poslal pooblaščence v Gradec, da bi kupili za tiste kranjske konjerejce, ki sami ne morejo v Gradec. Odsekovi zastopniki so imeli nalogo kupiti nad 20 kobil in je vrhutega prišlo blizu 50 kranjskih posestnikov osebno v Gradec, da bi tamkaj kupili kobile, kterih pa takorekoč ni bilo, kajti oddati je bilo za vso Štajersko, Koroško in Kranjsko 12, reci dvanajst kobil, od kterih je ena ostala na Štajerskem, pet jih je šlo na Koroško in šest so jih kupili Kranjci. Tu so pač vojaške oblasti naredile iz prav suhega komarja volikega slona, vsled česar so prizadele našim konjerejcem ogromno škodo, kajti po malem računano se je nad 2000 K potnih stroškov ponepotrebnem proč vrglo, * Tomasove Žlindre bo imela naša družba v drugi polovici meseca oktobra na razpolaganje kakih 5 vagonov, ki jo ie slučajno dobila po primerni ceni iz Belgijskega. Ta žlindra ima 16% vse fosforove kisline in stane 7 K 25 h. Kdor hoče od te primerno cene žlindre za jesensko gnojenje kaj dobiti, naj jo izvoli nemudno naročiti. — Odkritosrčno pa povemo, da se tudi pri tej ceni še vedno bolj izplača rudninski superfosfat. * Umetna gnojila za jesensko gnojenje travnikov, in sicer rudninski superfosfat (popolno, cenejše in boljše nadomestilo za Tomasovo žlindro), kostno moko, kajnit in kalijevo sol ima družba vedno v zalogi in prosi pravočasnih naročil, da se bo moglo vsaki želji takoj ustreči Rudninski superfosfat je po 7 K 25 h, kostna moka po 9 K, kajnit po 5 K in kalijeva sol je po 12 K 60 h. Vse cene veljajo z vrečami vred za 100 kg, postavljenih na ljubljanski kolodvor ali v družbenem skladišču. Vsa gnojila se oddajajo le v celih vrečah po 100 kg, izvzemši kalijevo sol, ki se dobiva tudi v vrečah po 50 kg. * Lanene tropine bo imela družba od sedaj naprej skozi vso zimo zopet v zalogi, in sicer 100 kg po 9 K 50 h z vrečo vred. * Sol za Živino priskrbuje družba tistim gg. udom, ki sami ne morejo ponjo v Ljubljano, po 10 K 56 h za 100 kg z vrečo vred in je naročilom za sol vsekdar priložiti denar, ker se drugače naročitev ne zvrši. * Semensko Žito za ozimno setev je popolnoma pošlo. * Dvanajsta konjska dirka v St. Jerneju. Ta dirka se je vršila 14. septembra po znanem sporedu. Dirkalo je vsega skupaj 26 konj. Uspehi so bili naslednji: V I. oddelku, t. j. pri dirki tri- in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil (daljava 2400 m) je prišel prvi na cilj Frančišek Završek iz Dol. Prekope v 5 min. 486/10 sek. (darilo 200 kron), drugi Alojzij Mencin iz Drame v 6 min. 6 sek. (darilo 50 K), tretji Alojzij Banič iz Smednika v 6 m. 258/10 sek. (darilo 25 K). V II oddelku, t. j. pri dirki starejših kranjskih žrebcev in kobil (daljava 2400 m) je prišel prvi na cilj Alojzij Banič iz Smednika v 5 min. 47e/10 sek. (darilo 100 K), drugi Frančišek Župančič iz Rakovnika v 5 min. 562/10 sek. (darilo 50 K), Josip Jankovič iz Št. Jerneja v 6 min. 232/10 sek. (darilo 25 K). V III. oddelku, t. j. pri dirki konj brez razločka starosti in spola (daljava 2400 m) je prišel prvi na cilj Ivan Eabzelj iz Škocijana v 5 min. 354/10 sek. (darilo 100 K), druga Ana Jankovič iz Št Jerneja v 5 min. 49 sek. (darilo 50 K), tretji Ivan Kovačič iz Mabarovca v 5 m. 49*/10 sek. (darilo 25 K). V IV. oddelku, t. j. pri gosposki dirki s parom kcnj (daljava 2400 m) je prišel prvi na cilj Frančišek Završek iz Dol. Prekope v 6 min. 434/10 sek. (srebrnina 100 K). Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Grozdna, vinska in sadna razstava v Krškem. Kmetijska podružnica krška priredi v nedeljo in ponedeljek, dne 12. in 13. oktobra, v šolskih prostorih v Krškem grozdno, vinsko in sadno razstavo za politični okraj krški, spojeno z razstavo kletarskega in vinogradniškega orodja, po naslednjem sporedu: V nedeljo, dne 12. oktobra: 1.) Ob 9. uri: slovesna otvoritev razstave. 2.) Od 10. do 12. ure: poučni govori. 3.) Ob 2. uri popoldne pokušnja raznih vin krškega političnega okraj aT 4.) Izlet v krško okolico. V ponedeljek, dne 13. oktobra: 1. Ob 9. uri: praktična razkazovanja raznih kletarskih in vinogradniških priprav. 2. Ob 10. uri: razdelitev častnih daril in nagrad v gotovini, in sicer: 'A. Častna darila: 1.) 2 srebrni kolajni c. kr. kmetijskega ministrstva.] 2.) 3 deželna darila, 3.) 2 bronasti kolajni c. kr. kmetijskega ministrstva. 4. 4 bronaste kolajne c. kr. kmetijske družbe kranjske. B. Nagrade v gotovini kmetijske podružnice v Krškem. 1. 5 nagrad po 10 kron, 2. 10 » » 5 » Skupaj 26 daril in nagrad. 3.) Izlet v krško okolico. Kmetijska podružnica v Krškem. Listnica uredništva. I. Š. v N. Nam ni znan naslov nobenega prodajalca kraškega brinja; morda se nam kteri prijavi vsled teh vrstic. A. S. v Z. Proti vranam, ki jeseni turščico napadajo, ni drugega sredstva kakor postavljanje strašil. I. Ž. v E. S. Petij ot, ki na zraku sčrni, pretočite, da pride zelo v dotiko z zrakom, da res sčrni in se skali, potem ga pa na običajni način očistite. Petij ot morete brez vse skrbi pomešati z jabolčnikom. J. S. v C, Vrči za izdelovanje sodovice na domu so različno narejeni in je pri vsaki sestavi drugo navodilo za porabo. Ker mi Vašega vrča ne poznamo, Vam tudi ne moremo dati navodila, ki ga pa gotovo dobite pri tvrdki, pri kteri je bil vrč kupljen. Običajno se rabi za tvorjenje ogljikove kisline vinska kislina ter dvojnoogljikovokisli natron; prve je vzeti za vsak liter vode 14 gramov, drugega pa 16 gramov. Tržne cene. Deželni pridelki: V Ljubljani, 27. septembra 1902. (Izvirno poročilo.) Semena: Domača detelja novo blago K —.— h do K —.— h; nemška detelja (lucerna) K —.— h do K —.— h; gorenjska repa K 80—h; laneno seme, domače ozimno K 31.— h do K 31 50 h; konopno seme K 20.— h do K 22.— h: kuminovo seme K 55.- h do K 60.— h. Fižol: Rudeči ribniški K 9.50 h; rudeči Hrvat K 8.80 do K —.—; prepeličar (koks) K 10.50 do K —.—. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100kg čižčenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na orodaj i. s. novo blago.) Suhe češplje: v dimu sušene K —.— h do K —.— h. , „ brez dima sušene K 12,— h. do K 19.— h. Orehi domači: K 27.— h do K 28.— h. Ježice nove: K 4,— h do K 6.- h za 100 klgr. Med čist: po K 72 — h do K 75,— h. Kože. Goveje, težke nad ibkg po K 84.— h do K 86,— h. „ težke od 30 do 45 kg , „ 74.- „ „ „ 76,- „ „ lahke „ , 74.— „ „ „ -.- , (Te cene veljajo za 100% m sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 60 h klgr.) Telečje kože: K 1.04 za kg. Kozličeve kožice po K 1.45 h do K 1.55 h. Svinjske kože: Čiste, brez napak 68 do — h za kg. Druge vrste 34 do 55 h za leg. Kože lisic po K 10.— do 10.50 ) „ kun belic „ „ 22.— , 24.— | , „ rumenic „ 30.— „ 36.— i za par. „ dihurjev „ , 6,— „ 6.50 J , vidr , „ 17.- , 18.- j Kože zajcev po K 30.— do 32.— za 100 komadov. Pepelika (potošl) po K 32.— 100 kg. Žito: V Ljubljani, 27. septembra 1902. Pšenica K 8,— h, rž K 6.75 h, ječmen K 6.70 h, oves K 7 — h, ajda K 7.75 h, proso K 8.— h, turšica K 6 85 h, seno K 3.60 h, slama K 3 25 h. (Vse cene veljajo za 50 kgr.) Narodno gospodarsko društvo v Staremtrgfu pri Rakeku išče (77-2) dobro izvežbanega sirarja, kateri je že deloval pri kaki mlekarni na par. — Plača po dogovoru. Prošnje poslati je na gorenje društvo do 20. septembra t. I. Stanje hranilnih vlog: 16 milijonov kron. Rezervni zaklad: okroglo 370.000 kron. «><§> * Mestna hranilnica ljubljanska * na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila ulagateljem. Za varnost ulog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da ulagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4 3/4°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno B °/0 izposojenega kapitala Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dol g z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na na leto 6°/c izposojenega kapitala. (64-6) Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje., in sicer po 4V/o do 5°/0. Št. 18, Y Ljubljani, 30. septembra 1902. Leto XIX. Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi stran 32 K, na */2 strani 16 K, na »/« strani 10 K in na '/„ strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe Vojvodine kranjske. Tovarna za kmetijske stroje Konrada Prosch-a, v Celovcu; Adlerg-asse štev. 19 priporoča svoje najnovejše zboljšane mlatilnice, slamoreznice, gepeljne, trijerje, rebljače, postavljene franco do vsake železniške postaje pod jamstvom in razne druge za kmetijstvo potrebne stroje, ter tudi take za vodovode, ki sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev na zemljišča, kterim vode primanjkuje. (68-5) Cenike pošilja zastonj. Stroji za porabo sadja in izdelovanje mošta. Stiskalnice in\roz Dunaj, Wahringerstrasse 147. Vnovič znižane cene! VSe StPOje ZE pOljedelstVO. Vnovič znižane cene! Trijerji (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti pe-ronospori. Meliovi za žvep-lanje trt. ^Mlatilniee, mlini za žito, stiskalnice 4 (preše) za vino in sadje različnih sestav. J Slamoreznice jako lahke za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi. IGr. HELLEE na Dunaju, IIPratepstpass® 49, Zastopniki se iščejol — Ceniki brezplačno! (30- Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati, Mala naznanila. Vsak nd c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in «icer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to Število plačati oo 5 kr za vsak natis. Keudje plačajo za objave med .Malimi naznanili' po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poblati. Mlinarjem naznanja, da proda po prav nizki ceni: dva stola valjarjev (Walzenstiihle), mlinske kamna tri pare francoskih in en par kranjskih, in drugo mnogovrstno mlinsko orodje vse še v dobrem stanu Janez Štele v Zalogu pod Ljubljano. (160) Šest prašičkov in nekaj svinj, jorkširske pasme, prav lepe, ima naprodaj Karol Počivalnik, hotelir v Ljubljani, sv. Petra cesta. Cena po dogovoru. (170) Vse potrebno sirarsko orodje, kotel vsebine 300 Z., posnemalnik, hladilnik, pinjo »Viktorija«, kakor tudi za razpošiljanje 2001 mleka dnevno potrebno posodo ima naprodaj mlekarska zadruga občine Jablanica v Vrbici. (171) Lep travnik je naprodaj v Crnivasi poleg velike ceste v Lipah v meri 3 hektare^8 arov 20 m3. — Pismene ponudbe sprejema Anton Belec v St. Vidu nad Ljubljano. (172) Bika plemenjaka, čistokrvnega pincgavca, 22 mesecev starega in eno kravo s tretjim teletom,^tudi čistokrvna pincgavka, proda Josip Seidel, posest, v Spod. Šiški. Cena po dogovoru. (173) Bika simentalske pasme, 19 mesecev starega proda Blaž Zakotnik, posestnik v Kosezah št. 11. Cena po dogovoru. (174) Krompir, seno in slamo kupuje v vsaki množini: Oton Homan v Radovljici. (175) Brejo svinjo jorkširske pasme želi kupiti Franc Pire, Žigmarice pošta Sodražica. (176) Kmetovalca 20 letnikov, deloma broširanih, prav snažnih odda skupaj letnik po 1 K 20 h Fr. Trošt na Igu._ (177) Bika, pinegavske pasme, 128 cm visok, 23 mesecev star, proda Anton Mrak, posestnik v Radovljici (Pred trg). Cena po dogovoru. (178) Tvornica kemijskih izdelkov (Fabrik chemischer Producte) v Reki. •oioioiotocoioioiosoioioiot Umetna gnojila vsake vrste izvzemši Tomasovo žlindro, ki je na jugu Avstrije predraga, da bi bila za kmetovalce. Namesto Tomasove žlindre priporočamo rabo bolj vplivajočega (65-5) rudninskega superfosfata s 14 do 16 % raztopne fosforove kisline. Naš rudninski superfosfat s 14 do 16 % raztopne fosforove kisline ima v sebi najmanj 14 »/o v vodi raztopne fosforove kisline in 0'75 do 2-0 °/0 v citratu raztopne fosforove kisline. Jamči najmanj za 14% v vodi raztopne fosforove kisline. (Pa 06). ! :xxxxxxxxxx: Ž o o 2 ALBIN C. ACHTSCHIN v Ljubljani, WoIfove ulice št. 8 priporoča se za izvršitev vsakovrstnih ključarskih, stavbenih in umetnih del ± i jl. m 0 pr : A S za napravo in vpeljanje vodovodov po { Q hišah in celih občinah. (80—1) 0 J Izdeluje nove in popravlja stare strelovode. S J Naprodaj je tudi en velik gepel po prav nizki ceni. S I0«0l0l0l0l0l090l0l0l0*0»0l Cementne cevi v 14tih velikostih od 5 do 100 mm v premeru; korita za svinje, pokrive in predstavke za studence, sohe za žičnate ograje, mejnike, nagrobnike. Na celem jugoslovanskem edina izde-lovalnica cementnih (79—1) mozaičnih ploč, v krasnih bojah za tlakanja cerkev, koridorjev, verand, vež, trotoirjev i. dr. izdeljuje in priporoča = JCS. na Krapji pri Ljutomeru. J^" Ceniki zastonj in franko. oooooo »OOOOOOOOOOOOOOOO špecerijsko blago FR. STUPICA v Ljubljani, trgovina z železnino, in kovinami, zaloga štedilnikov, poljedeljskih strojev, mlatilnic, (gepelnoy) vratil, slamoreznic, čistilnic ali pajkelnov, preš za sadje in grozdje, plugov, kotlov za žganje kuhati, žag, nagrobnih križov, vag, tromb (pump) za vodovode in cevi, traverz, železniških šin, razne plehovine, vedno svežega roman-in portland-cementa (55-8) itd. itd. Posebno priporočam dobro, vedno sveže Mar. Terezije cesta 1. kupiti najnovejše stiskalnice (preše) in mline za grozdje in sadje z kamenitimi in tudi z železnimi valerji, raz-drobilnlce, mlatilnice, gepeln.e. čistilnice, (tri-jerje) pajkelne, slamo- reznice, motorja in sploh vse druge stroje za kmetijstvo in rokodelce, kakor tudi vso drugo železnino, Marijaceljske kotle, bakrene kotle za žganj e, štedilnike, peči, fino pozlačene nagrobne križe, okove za okna in vrata, traverze, železniške šine, vedno sveži cement in fino štajersko železo i. t. d. vse to dobite Naznanilo in priporočilo. Vsojamo si našim p n. odjemalcem vljudno naznaniti, da smo našo dosedanjo zalogo, pod vodstvom gospoda IVANA KODIATICA, iz Figabirtovega dvorišča ^^^ HT* preselil v hišo pri Dunajski šrangi na dvorišču. Tu bodemo imeli veliko izbiro vsakovrstnih poljedelskih strojev kakor znano najboljše vrste po zmirnih cenah, ktere na korist vsakemu odjemalcu najtopleje priporočamo. Posebno priporočamo izborne slamoreznice patent „Austria", po ameriškem sistemu urejene patento-vane kosilne stroje, mlatilnice zelo močne s paten-tovanim pokrovom ter tečaji iz mede (Messing) na krogi je, prav izvrstno tekoče, itd. najboljše © in © najcenejše Karol Kavšek-a nasl. (.75-2) Schoeider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. B^if Slovenske cenike pošiljava zastonj in poštnine prosto. Postavljanje strojev z gepeljni preskrbimo brezplačno, ter jamčimo za popolnost vsakega stroja. Manj premožnim damo naše stroje tudi proti plačilu na obroke. Z velespoštovanjem (59 — 8) K. in R. JEŽEK tovarna kmetijskih strojev in livarna železa v Blanskem. (Potovalni zastopnik naše tvrdke Je tndS gosp. Ivan Novalc.) FR. ŠEVČIK, puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani Židovska ulica št. 7., priporoča vsem prijateljem lova svojo veliko zalogo raznovrstnih pušk najnovejših sistemov, samokresov, patronov in drugo strelivo, nadalje prijateljem ribolova raznovrstne palice za ribnice, vsakovrstne vrvice (Schnure), trnike, umetne muhe (Kanstfliegen mit ein-facher und Doppelangel) itd. itd. (14- 9) Vsa popravila izvršuje trajno, točno in po najnižji ceni Tiskarna J. Blasnika naslednikov v Ljubljani, isa Bregu št. X2 se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del: vizitnic, kuvertov s firmo, trgovskih cenikov, računov, plakatov, tabel, mrtvaških listov itd. —Vsa del:! se izvršujejo lepo in hitro po najnižjih cenah. - Nadalje priporoča svoj prvi in edini litog-rafieni zavod na Kranjskem, v kterem se izdelujejo krasne slike, etiketi razglednice itd. na zahtevanje tndi v več barvali. — Izdelujejo se tudi litograErane vizitnice, poročne karte, računi in sploh vsa litografifina dela po konkurenčnih cenah. Odlikovana kotlapska obpt Ant, Križnič-a v Kanalu na Primorskem. Priporoča žganjarske kotle vseh sistemov k praktičnemu kuhanju žganja. — Za izborno delovanje vsakterih svojih žganjarskih kotlov jamči. mP" Ilustrovan cenik pošilja franko. Slavne mlekarnice in slrarnice, zahtevajte ilustrovan cenik vseh vrst in sistemov širnih kotlov, katerega razpošiljam brezplačno in franko. Da se vsa dela trpežno, čedno in solidno izdela, daje popolno poroštvo, P^- Mlekarnicam in kmetijskim zadrngam dovolj njem plačila "a obroke (18—10 xxxnmn^xnxxxnxxxxx x x x x x g priporoča se za izvršitev vsakovstnih * Franc Breme, ključarski mojster v Ljubljani, Cegnarjeve ulice št. 12 (Vodmat; M X X X X kiparskih, Menili in umetni!) del nadalje za izvršitev in napeljavanje vsakovrstnih mrež za ograje pri vrtih, potem mreže za modroce itd., itd., po najnižjili cenah. (13-9) X X X n x X X X X X X X X Vsi kmetovalci se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče ovce itd., obdržati zdrave, močne, ješče in debele če se jim prime-suje k krmi žl-^Insl^I ;pra,še3s: iz lekarne I (43—9) Piccoli „pri Angelju" Ljubljana, Dunajska cesta. En zavoj '/4 stane 50 vinarjev, 10 zavojev 4 Krone. ---Zunanja naročila po povzetju. . ,. ^KJSI Blag. gospod GABRIJEL PICCOLI, lekar, dvorni založnik Nj. svet. papeža Leona XIII. v Ljubljani. Polpisanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je doposlana tinktura za želodec rabila z dobrim vspehom pri želo-dečnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrih in obistih. Gradec, dne 2. februvarja 1897. Bolnišnica usmiljenih bratov. Provincijal: __F. Emanuel Leitner, višji zdravnik. Že mnogo časa svetujem vsem. kateri trpijo na bole-£ činah v želodcu in nereduostih v črevesih, da uporabljajo q Vašo izvrstno želodečno tinkturo, kojo sem jaz sam upori rabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odi. spoštovanjem g Momjan (Istra), ti. oktobra 1900. O b II (43—51« Don Peter Franceschini, župnik. 8ooonc»ocxjooaoooocrao30oxxx3oooaooo aoooo LEKARJA Pieeoli - ja v Ljubljani. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Edina zaloga na Kranjskem lekarna PIGGOLI „pri Angelu" LJubljana MaJsKa cesta. Polliterska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gahriel Piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju.' 111(43-9)