SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po peati prejeman velja: Za eelo leto predplaian 16 (Id., za pol leta 8 yld.t za četrt let« i fld., ta jedca
meiec 1 fld.10 kr.
V admiHiatraeiJi prejeman velja: Za ««l» leto IS vid., u pol leta 6 fld., za 6etrt leta S fld., ta jeden Mesec 1 ti'* V Ljubljani na dom poiiljan velja i gld. 20 kr. v«i aa leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oanaalla (iaierate) vsprejema •pravalltvo in ekipedletja v „JCatal. Bikaral", Vodnikove allee it. 2.
Rokopisi >e ne vračajo, neinakavana piuaa ne vsprejemajo.
Vredničtvo je v Semeollkih alleah 11 S, I., 17.
Izhaja vaak dan, »viemii nedelje in prainik«, ob pol 8 uri popoldne.
202.
V Ljubljani, v četrtek 3. septembra 1896.
Letnili XXIV.
Mac Nevin napreduje.
(Izv. dopis.)
V Celovcu, 31. avg.
Skoraj bo trebalo, da v svojem cenjenem listu odredite poseben prostor, kjer se bodo registrovale našega vrlega Mac Nevina najnovejše — iznajdbe ! Mož je sigurno izgrešil svoj poklic; ako bi bil ubral pravo karijero, lahko bi bil postal evropski Edison; kajti njegova živa domišljija iztakne stvari, o katerih mi drugi državljani, ki nismo politični uradniki Mac Nevinovega genra, kar ničesa ne vemo in kljub najpridnejšemu prizadevanju ničesar izvedeti ne moremo.
Toda g. Mac Nevin je strogo — znanstven in še bolj objektiven mož. Zato pustimo šalo in doka-žimo, kar smo trdili. Evo Vam dokaza!
„Katol. polit, društvo" je naznanilo pri c. kr. okr. glavarstvu celovškem, da bode dne 30. avgusta it 1. v V e t r i n j u pri Cdlovcu priredilo javen shod, na kojem se bode obravnavalo o deželnozborskih volitvah. Ker je našemu EJisonu v posledniem času služila celo živinska kuga — (o ta kuga pri c. kr. okr. glavarstvu v Celovcu ! opomb, stav.) — v ta namen, da nam je prepovedal naše shode, se je društveno predsedništvo, še predno je naznanilo shod polit<6ni oblasti, iz verodostojnih virov prepričalo, da v Vetrinju ni nikake nalezljive bolezni ne pri ljudeh ne pri živini, da je torej zrak tam čist in se bo smelo zborovati brez skrbi za življenje in zdravje zborovalcev in njih — živine.
Toda društvo ja obračalo, Mac Nevin pa je obrnil, in sieer obrnil tako, da se shod ni smel vršiti, zato ker je v Vetrinji baje razširiena nalezljiva bolezen — d a v i c a ! Vetrinj je vas tako-rekoč pred mestnim ozidjem celovškim. Zato in pa, ker poznamo Mac Nevinovo — objektivnost in zanesljivost njegovih uradnih (?) informacij, riskirali smo svoj vrat in šli v Vetrinj, da se na lici mesta
prepričamo o istinitosti uradne izjave. Čudom smo se čudili našemu preblagorodnemu gospodu glavarju in njegovi — hm — najivnosti, ko smo izvedeli naslednje:
Neka tovarnarska delavka v Vetrinji ima otro-čiča, ki ima baš sedaj dobiti prve — zobe. Tistim, katerim je Bog dal družino, znano je iz lastne izkušnje, da ob takem dogodku trpi ne samo skrbna mati, ki noč za nočjo žrtvuje trpečemu ljubljenčku, ampak največkrat tudi mir in red cele družine in hiše. Ako bi se bilo kaj takega pripetilo tudi v Vetrinji, bilo bi to naravno, normalno. Toda ubožček vetrinjske delavke je imel to smolo, da so se mu ob tej priliki vnele in otekle čeljusti in nežna lica in — vsled neprestanega kričanja — tudi gornji del vratu. Nezmotljive botre in botrice pa so takoj uganile, da ima otrok — da-vico! Hitro ga torej mati ponese v celovško bolnico, da mu preskrbi zdravniške pomoči. Ker pa so se celovški zdravniki izšolali drugje nego pri vetrinj-skih klepetuljah, spoznali so takoj, da otrok nima davice, ampak danima dobiti le — prve zobe; vzradoščeno mater pa so poslali z otrokom zopet domu. Med tem pa je bil — po kakih potih, tega ne vemo — izvedel tudi gospod Mac Nevin, da so iz Vetrinja prinesli v mestno bolnišnico otroka, ki je baje zbolel za davico. Sedel je pa tisti čas naj-brže pri svoji pisalni mizi, z aristokratično eleganco sfaljkal si dragoceno smodčico in napetim čelom premišljeval in tuhtal, kako bi preprečil kat. shod v Vetrinji. ki se mu je bil baš kar naznanil, — kar mu nekdo (iz Vetrinja?) prinese to novico! Debel kamen odvali se preblagorodnemu gospodu od srca, hitro seže po pero in dekretira: Naznanjeni shod se prepove, ker v Vetrinji razsaja nalezljiva bolezen — davica !
Vse to se sliši, kakor kaka humoreska! In vender je gola resnica, katero se vsak trenotek lahko dokaže! Tudi gosp. Mac
Nevin izvedel bi bil lahko resnico, če bi jo bil hotel poiskati. Toda, ako se ga išče, je dober vsak vzrok, tudi če ga pes na repu prinese.
Shod pa se je vender vršil, sicer ne kot društveni, ampak kot volilni shod. Tudi je bil — zbog krepke agitacije — prav dobro obiskan. Mac Nevin je s svojim samovoljnim postopanjem v našem kmečkem prebivalstvu vzbudil le čim večje zanimanje za našo sveto, zatirano stvar, in nehote po-gladil in pripravil pot govornikoma gospodu drju. B r e j c u in g. prefektu Podgorcu, ki sta v krepkih besedah slikala slabo deželno gospodarstvo in bodrila k odporu proti tiraaizmu, naj prihaja od katerekoli strani 1 Živahno odobravanje je sledilo besedam govornikov in pričale, da se je govorilo zbo-rovalcem iz srca.
Konečno naj nam bode dovoljena še jedna opazka.
Gosp. Mac Nevin nam je za časa svojega ura-dovanja pri c. kr. okr. glavarstvu celovškem delal in nam še vedno dela toliko sitnostij, da nam že morajo presedati. Kjer more, vrže nam poleno pod noge in nam pritakne kako postransko brco. Mož se čuti na svojem prestolu tako trdnega, kakor kakšen srednjeveški vitez na svojem skalnatem gradu. Iz vseh njegovih odlokov odsevajo ne postavna določila, ampak zloglasna — „ r a t i o M a c N e v i -n e n s i s 1 " Naše ljudstvo se probuja in čim dalje bolj spoznava, da je gosp. M»c Nevinu postava, blagohotnost in lojalnost le — „ein leerer Schall". Kakšne sadove zamore tako izpoznanje v priprostem narodu obroditi, to vsakemu zdrava pamet pov& V interesu ugleda državnih oblastev trebalo bo, da v tej zadevi energično potrkamo malo više in kompe-tentne oblasti opozorimo na tako — delovanje podrejenih jim uradnikov, katerih — vsaj po naših mislih — ne plačujemo samo zato, da nas v jedno-mer sekirajo in nam v izvrševanju naših državljanskih pravic izpodbijajo noge. Pohlevno, a z dostoj-
LISTE K.
M a r u s j a.
(Euski napisal V. čajievko. - Poslovenil Iv. Steklasa.)
(Dalje.)
Pusta je bila zemljanka, da gorja ni mogla biti: omet je od zidov popadal, streha se je v sredini vleknila, prednja stran toliko da ne pade, — eno okence, a tudi to je brez stekla, a vrata so se obesila na stran ter visela na enem tramu. Maksira ni čakal, da di vse to popraviti upravitelj sam (ker ravno tega ni rad nobenemu storil), nego je uredil vse sam na svoje stroške. On je popravil vrata, uredil okno, a mislil je tudi sobico pobeliti, ali ni bilo časa.
„To bo že Marusja sama naredila", pomisli Maksim. In ko je prišla nedelja, vzel je Marusjo od sestre k sebi, v svojo novo hišo.
Marusja se je vrlo veselila. — Ni jej bilo hudo, ker je hiša tako izgledala, — kaj še, zdela se jej je jako lepa, saj je ona v njej gospodarila in urejevala, kakor je hotela. Ona je, kolikor je mogla s svojima desetletnima rokama, pobelila sobo, a strop izslikala — ako se tako more reči — z listjem, ki je izgle-
dalo kakor cvetje, in s cvetjem, ki je izgledalo kakor listje, tako da se to ni zdelo čudno samo njej, nego tudi Maksimu. — Maksim je preskrbel še mizo in klop, in sobica je postala takšna, kakoršna je morala biti.
Zdaj se ui morda sama Marusja toliko veselila, kolikor Maksim ! Kako je zdaj bilo njemu drago, da je vzel Marusjo k sebi! Vsak dan je zdaj dohajal z dela ne v nečisto, zadušljivo in tesno vojašnico, nego v čisto, belo sobico, kjer ga je pričakovala hčerka, pa je mogel odpočiti in razveseliti se pri svojej dragej Marusji, ko je gledal, kako ona gospodari kakor prava gospodinja.
Od tega časa je živel Maksim z Marusjo lepo, mirno in zadovoljno. Vsak dan zgodaj je šel Maksim na delo, a Marusja je ostajala doma. Ona je začela gospodariti.
Ko je živela pri teti, bila je ona tamkaj naj-bolja deklica v rodovini. Zatoraj so jej naprtili mnogo tudi takšnega posla, kakoršnega morejo opravljati le odrasle in pametneje deklice. Takrat je to bilo za njo teško, a zdaj jej je bilo prav, da je tako bilo, ker se je naučila marsikaj delati za pravo gospodinjo, a zdaj jej je to tudi potrebno. — Tako je ona, nekaj sama po svojem izkustvu in znanju, a nekaj pa popraševaje očeta, kuhala jedi.
Vselej seveda ni bilo srečno, največkrat je pokvarila ; boršč (narodna jed, — kisla juha s zeljem) navadno ni hotel biti dober 1 Ali še vse to ni bilo veliko zlo, kajti niti oče niti hčerka nista bila navajena gosposkih jedij. — Med tem se je hčerka trudila, da pripravi očetu zvečer vedno dobro večerjo, ko se je vračal z dela. — Pravim zvečer, kajti on je samo zvečer prihajal z dela domov.
On je tolkel premog, oni premog, s katerim se kuri, a ta premog je globoko pod zemljo. Da pridejo do njega, kopljejo globoke, velikanske jame v zemlji, a kopljejo jih na vse strani izpod zemlje; — v takih jamah delajo.
Tako kadar se spusti Maksim v tak rov, globoko, globoko pod zemljo, potem tudi ne izide celi dan, — tam tudi obeduje ono, kar prinese od doma.
Marusja pa doma sama obeduje. Zatoraj ona za obed navadno ne kuha nič, nego je ono, kar je od včeraj ostalo. Ali zato sta ona jela zvečer kakor treba.
Ko Marusja pospravi vse, potem navadno šiva. Ako se je kaj raztrgalo, znala je to Marusja že od prve mladosti popraviti, saj drugega ni niti trebala. Ali ona se je naučila šivati tudi novo rubje, a naučila se je pri sosedi Horpini. Mož Horpinin je tudi
/ ■
nim povdarkom vprašamo: Ali ga nad Mac Nevinomnt gospoda, ki bi mu poti-p a 1 m a 1 o na ž i 1 o in bi potom uradne preiskave dognati blagovolil, Koliko resnice da je na — vetrinjski d a v i c i ? !	—r—.
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. septembra.
Katoliški shod v Solnogradu. V torek zvečer se je vršilo prvo slavnostno zborovanje. Po otvoritvi sklenejo zborovalci odposiati udanostno brzojavko na presvetlega cesarja. Na to prebere predsednik pozdrave ogerskega kneza-primasa Vaszaryja ter več drugih škofov iz O^erske in Nemčije, dunajskega župana Strobacha, dr. Luegerja ter grofa Schönborna iz Prage. Prvi govornik dr. Kaltner po-jasnuje v daljšem govoru položaj sv. Očeta in predlaga nastopno resolucijo, ki se sprejme soglasno: „Katoliški shod izraža prepričanje, da je povrnitev popolne slobode in neodvisnosti apostolskemu stolu neobhodno potrebna za vodstvo cerkve in vzdrževanje miru mej narodi in v svrho posredovanja v raznih prepornih zadevah vseh stanov". Ob jeduem se je sklenilo, poslati brzojavki grofoma Zicby-ju in Esterhazy-ju, katerima se kot prvima vodjema oger-skih katolikov želi božjega blagoslova. Konečno govori baron Dipauli o jedinosti avstrijskih katolikov. Mej burnim odobravanjem se je spominjal osvobo-jenja Dunaja. Vrhovno vodstvo pripada cerkvi in njenemu poglavarju, male preporne zadeve naj se poravnajo mirnim potom in tako bo zavladala toli potrebna jedinost. Avstrija se mora pokristijaniti. Z navdušenim pozivom na zborovalce, naj se združeni bore za pravice katolikov, je končal Dipauli burno odobravan govor. Včeraj dopoludne so se vršila posvetovanja raznih odsekov, posebno temeljito se je obravnavalo vprašanje o srednjih in ljudskih šolah ter agrarno vprašanje. Vsprejele so se skoraj soglasno vse resolucije. Poročali so mej drugimi dr. Ebenhoch, profesor Pasch in P. Schöpfer.
Zaupniki dalmatinske stranke prava se snidejo, kakor se iz Zadra poroča, 9. t. m. v Spljetu, da se pogovore o svojih težnjah. Pri tej priliki se bo obravnaval tudi predlog, katerega je pred leti stavil posl. Biankini v dalmatinskem deželnem zboru in v katerem zahteva zjedinjenja z materinsko deželo Hrvatsko. Poročevalec iz Zadra pripominja, da se bode vsprejel ta predlog s precejšno večino glasov. Z dalmatinsko narodno stranko se pravaši pri ti priliki ne bodo spuščali v nikak pogovor, ker menijo, da še sedaj ni godna za take misli, in hočejo toraj pričeti vse delo na lastno roko. Nasproti hrvatskim pravašem hoče stianka ohraniti neutralno stališče, ker vedo, da na ta način najložje dosežejo svoj namen.
Kreiansko vprašanje se je te dni konečno vendar rešilo in sicer v precejšno korist krečanskih prebivalcev samih. Na prvi pogled seveda tega sedaj še ni opaziti, ker vladale bodo nekaj časa še sedanje žalostne razmere, toda Krečani imajo dovolj opravičene nade, da se jim stanje vedno bolj zbolj-šuje. Dosegli so po daljšem naporu vendar to, da
v rudniku delal, ona pa je učila deklice šivati. Ko Marusja vse poredi, zaklene svojo sobico in gre k Horpini, da se uči. Tako so dohajale še dve tri deklice k njej šivat, pa je tam v tem malem društvu bilo večkrat prav veselo. — Prilete te deklice in vsa soba je bila polna njih pomenka, a med njimi se razveseli tudi Marusja.
Zvečer je prihajal Maksim, a one dni, ko se ni delalo, bil je vedno doma. Takrat je bilo Marusji najugodneje in ona je bila najveseleja. Vsak večer zažvižga stroj v rudniku, — in to je znamenje, da preneha delo. Precej ko se stroj oglasi, začne ona pripravljati vse, kar treba za' večerjo. — Zdajci se slišijo koraki, vrata se odpro, in poznato, črno lice se prikaže na vratih.
„Oh, kako ste vi črni, oče I" zakrikne vselej Marusja, ko opazi očeta.
In zares ni samo obleka Maksimova črna od premoga, nego je tudi lice črno, kakor Arabca, samo zobje in oči se svetijo na črnem.
„Daj ti meni samo vode, da se umijem I" smeje se Maksim.
Marusja prinese vode, postavi jo na stol, pa izide iz sobice, da je oče ne poškropi s črno vodo.
(Dalje sledi.)
se imenuje za Kreto kršč. guverner, katerega izvolitev morajo potrditi evropske velevlasti, in sicer za dobo petih let. In to je pa ravno pot k popolni svobodi. Kakor se je I. 1885 zgodilo z vzbodno Rumelijo, tako se prav lahko zgodi tudi z otokom Kreto morda še preje, predno preteče doba prvih petih let. Go-verner Berovič, ki bo najbrže izvoljen za prvega sultanovega namestnika v Kandiji, bo skoro gotovo tudi zadnji njegov namestnik, kajti do tedaj se Krečani že rešijo turške krute nadoblasti in se priklo-pijo Grški, kar je že davno njihova želja. Vsekako je toiaj gotovo, da kakor hitro podpiše sultan označene reforme, tedaj prejenja njegov vpliv na otoku Kreti in Krečanom je odprta pot, da se otresejo krutega jarma.
Italijani v Braziliji. „Agencia Stefaui" jfe pred nekaj dnevi objavila vest, da vlada v Braziliji, posebno pa v San Paolo popolen mir, ker je mej Italijani in Brazilijanci hvalevredno posredoval ondotni državni predsednik. Toda to poročilo je bilo popolno neosnovano, kajti po novejših poročilih so se obnovili boji mej obema strankama. Vojaštvo, katero je odposlal predsednik, postopalo je z Italijani ravno tako, kakor turški krvoločneži z Armenci. Z nahujskano druhaljo vred so padli vojaki na hiše italijanskih naseinikov. Ranjenih je štirideset oseb. V italijanski koloniji vlada velika obupnost in se željno pričakujejo poročila iz Italije o ukrepih vlade glede prve pomoči zatiranim podanikom. Vlada je že odposlala nekaj ladij na brazilijsko obrežje in naročila bivšemu poslaniku v Braziliji, de Matino, naj posreduje v tej preporni zadevi.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani, 2. sept.
Pred razpravo o posamnih točkah dnevnega reda rešil je danes mestni svet nekaj nujnih predlogov.
Odbornik G o g o I a predlaga, naj mestni svet d4 pravno dovoljenje mestnemu magistratu v svrho izterjanja zastale vodarine v znesku 178 gld. od Mat. Zdešarja, dalje prepisa nekega posestva in konečno pomočnika pok. Knerlerja, Al. Jegliča, ki zahteva iz zapuščine odškodnino, ker je imel preslabo plačo. — Mestno občino naj zastopa dr. Munda. — Obvelja.
Odbornik dr. Stare stavi nastopne tri nujne predloge:
a) Mestna občina naj odkupi kamenit spomenik, ki je vzidan v Sossovi hiši, ki se ravnokar podira, na katerem sta dva reka pokojnega Metelka, in naj ga izroči dež. muzeju ;
i) posestniku Stocklingerju ob Tržaški cesti naj se gled£ razdelitve njegovega posestva dovoli, da ostane stavbinska črta, kakor jo je on prvotno zaznamoval.
c) Starinarska steza na Starem Trgu naj se opusti, ker nima v prometnem oziru nikakega pomena in je zazidanje tudi iz sanitetnih ozirov jako potrebno. Prostor naj se pa dovoli zazidati gospej Plavčevi, ki namerava zgraditi dve veliki hiši, in sicer tako, da ne bo trpel sosed Selau nikake škode na luči in zraku.
Prva dva predloga se vsprejmeta brez ugovora, o tretjem se pa vname daljša debata, posebno še o zahtevi Selanovi glede odškodnine, ker se mu s tem zapre uhod s steze, o kateri pa poročevalec trdi, da nima pravice do nje, ker uhoda nikdar ne potrebuje in ni sicer nič oškodovan.
Odbornik dr. K r i s p e r pravi, da stvar ni tako jednostavna, kakor si jo je predstavljal predgo-vornik. Gospa Plavčeva namerava že letos spraviti pod streho imenovani stavbi, kar bi pa ne bilo mogoče, ako bi, kar je gotovo, ugovarjal zazidanju steze sosed Selan, ker bi se s tem potratil že itak kratek čas za zidanje, in bi torej imela gospa Plavčeva v poslednjem slučaju od 3—4.000 gld. škode. On torej predlaga, naj se steza pusti, ali pa pobota z sosedom Selanom, ki se morda zadovolji s 1.000 gld. odškodnine. V to svrho naj se mu določi rok naj-dalje treh dnij.
Odbornik Velkavrh ugovarja mnenju, da bi občina morala plačati Selanu kako odškodnino, ker je Starinarska steza last občine, in se torej, ako se zazida, ne stori nikomur kaka krivica.
Odbornik dr. Tavčar pritrjuje predlogu dr. Stareta, pripomni pa, da je smatrati ta predlog kot dodatek k včeraj odobrenemu splošnemu načrtu, ki se mora torej objaviti, in se lahko ulože proti njemu ugovori. Gospa Plaveč ne more zidati, dokler se ves
načrt ne odobri. Sicer bi pa tudi sedaj ne mogla več spraviti pod streho novih stavb. Odškodnino pa dobi že s svetom samim. Tudi sosed Selan nima po zgoraj navedenem nikake pravice do odškonine.
Pri glasovanju se vsprejme predlog dr. Stareta z dostavkom dr. Tavčarja.
Na to sledita poročili stavbinskega odseka. O ugovoru deželne vlade proti načinu zazidanja posestev S. Bavdeka in A. Supevčeve, ki ste bili poprej lastnina g. T. PovSe, poroča odbornik dr. Stare in se določi stavbinska črta 4 m od roba Karlovske ceste, kakor je določil zastopnik cestnega erarja.
Odbornik T e r č e k poroča o vpeljavi centralne kurjave za mestno dvorano ter predlaga, naj se napravi po Briicknerjevem načrtu centralna zračna kurjava za proračunjeni znesek 1111 gld. ter se ta ob jednem vpelje tudi v mestno davkarijo. Konečno naj se pa izgotovi načrt za vse ostale magistratne prostore.
Odbornik Velkavrh meni, naj se vpelje mesto zračne parna kurjava, ker je ceneja in mnogo boljša, ob jednem naj se pa omisli kotel za vso kurjavo, ki bo zadostovala za celo poslopje, ker bi se s tem prihranili razni troški.
Jednakega mnenja je tudi podžupan, naj se namreč vpelje parna kurjava. Da je ta dobra, o tem priča nova deželna bolnišnica, druga je pa vpeljana v blaznici na Studencu in se je zelo slabo obnesla.
Zupan se tudi strinja z vpeljavo parne kurjave, ugovarja pa mnenju, da bi se vpeljala v vseh prostorih; le proti vpeljavi v davkariji ne ugovarja, ker se da to izvršiti z malimi troški.
Sprejme se kouečno parna kurjava s približnimi troški 1200 gld.
Odbornik Gogola stavi predlog, naj se vnovič pozovejo hišni posestniki, ki nameravajo prositi za 3odstotno posojilo, da vložč z izpiskom iz zemljiške knjige, natančnim proračunom troškov in popisom nove hiše, v katerem naj naznanijo, ali in koliko prostorov bodo potrebovali za-se in koliko oddali v najem, opremljene prošnje do zadnjega tega meseca, mestni magistrat pa naj oskrbi potrebne obrazce za prošnje ter peticijo na finančno minister-stvo, naj se dovoli prednost vknjiženemu 3odstotnemu posojilu pred brezobrestnim, da zadobi občina večjo varnost za povrnitev tega posojila.
K zadnjemu predlogu pripomni odbornik dr. Tavčar, da ni varno že sedaj odpošiljati take prošnje, ker bi bila najbrže brezvspešoa, pač pa naj se odpošlje takrat, ko se snide državni zbor.
Predlogi odbornika Gogola se vsprejmo z dostavkom dr. Tavčarja.
Tretja točka se odstavi z dnevnega reda, ostale se pa obravnavajo v tajni seji.
Konec javne seje ob l/t9. uri zvečer.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. septembra.
(Veseli se Ljnbljana I) Pod tem naslovom prinaša včerajšnji „Narod", kakor pravi, iz Gorice, izredno veselo vest, da se je dr. Mahnič naveličal Gorice, da se ga je naveličal tudi premil. goriški nadškof ter da se preseli v megleno Ljubljano, kjer se mu bode s pomočjo ljubljanskega škofa posrečilo — potiroliti kranjsko prebivalstvo. — Ali je ta raca res priletela iz solnčne Gorice, ali pa so jo izlegli gospodje v Narodni tiskarni, ne vemo. Toliko je pa gotovo, da ima „Narod" svoje čitatelje že zdavnej „ p o t i r o 1 e n e ker jih kar tako na debelo „farba".
(Ljubljanske hišne posestnike) opozarjamo na sklep občinskega sveta v včerajšni seji, vsled katerega naj vsi posestniki, ki žele dobiti 3°/« posojilo, do konca tega meseca vlože nove prošnje pri mestnem magistratu. Obrazce za te prošnje oskrbi magistrat sam.
(Umrl) je sinoči vpokojeni učitelj g. Leopold ■ C v e k , star 82 let. Ranjki je učiteljeval veliko let pri sv. Petru v Ljubljani. — Pogreb bode v petek ob 5. uri popoludne iz hiše v Rožnih ulicah št. 5.
(Zakaj ne dobe gg. katehetje legitimacij) za znižano vožnjo na državnih železnicah? Škofijski list je prinesel notico, da dobe duhovniki katehetje legitimacije za znižano ceno po vseh državnih železnicah. A ko je nekdo prosil za tako legitimacijo v Beljaku, vrnila se mu je prošnja z opazko, da ravnateljstvu ni znan tak odlok železničnega minister-stva. Kaj je torej s tem odlokom ? Ali se je morda tudi kacemu druzemu g. katehetu prošnja vrnila z enako opazko ? Bi li ne bilo umestno, ko bi preč.
knezoškcfijski ordinarijat v škofijskem listu pojasnil vso zadevo ?
(Iz Kranjske Gore) 2. sept. Zadnjič sem omenjal, da je uže dvakrat pokril sneg naše gore, sedaj pa moram reči, da jih je v teku preteklega tedna večkrat. V poudeljek, zadnji dan avgusta pa se je lepo obrisalo, žal, da le za malo časa ; kajti danes zopet nevsmiljeno dežuje, da od tal poskakuje. Tu in tam se tudi mogočno oglaša Jupiter ter meče svoje strele. Sedaj pa še kaj druzega. Preteklo ne-del'o so našli na planici, kjer izvira Korenška Sava, okostjo nekega človeka. Glava je bila zavita v plaSč. Bajonet pa je kazal, da je dotičnik služil pri 27. lovskem bataljonu, ki je v Tridentu. Najbrže je bil nasrečnik begun, ki je prehodil vse Alpe do Podkorena, kjer je bržkone lakote umrl, četudi uže ni bil daleč od hiš. Doma je bil blizo Celja. Se nismo tega pozabili, uže je sporočil brzojav, da je v Bosni vtonil priden mladenič iz naše fare. Sel je z dvema bratoma v drvarijo, tu ga ie pa našla smrt. Nekoliko so ljudje predrzni, da se spuščajo v take nevarnosti. Nevarnosti so tako velike, da so nekateri delo pustili in se vrnili domov.
(Iz ribniškega okraja) se nam poroča: Ce-ta iz Sodrašice čez Goro na Loški Potok bo še letos dodelana, ako bo lepo vreme. Ta cesta, to je naša sodba, ne bo donašala velikim troškom primernih koristij. Pri cestah sploh bi se moglo^ mnogo pri-štediti. Pa v sedanji dobi se širi tudi ta bolezen, da hoče vsakdo imeti cesto pred svojo hišo. Sicer pa so mnoge poprave in preložitve cest nujno potrebne, kajti nekdaj sn gradili ceste, koder so jim koze pokazale pot. — V našem kraji vročinska bolezen še sedaj ni prenehala. Pri otrocih se oglaša tudi davica.
(Vinarska razstava v Novem Mestu.) Novomeška kmetijska podružnica bode o pnlui izrednega zborovanja c, kr. kmetijske družbe kraniske priredila malo vinarsko razstavo od 15. do 20. oktobra. Namen razstave je, pokazati vinogradnikom različno orodje in druge priprave, ki so potrebne za obnovitev vinogradov. Predmeti bodo razstavljeni v treh oddelkih : I. Razstava orodja za rigolanie in zasaditev vinogradov ter trtnic, za cepljenje in žvtplenje trt, trtuih škropilnic; II. razstava modre galice, žvepla, umetnih gnojil itd. ; III. razstava uzorn h načrtov za ameriške trtnice, priprav za preiskovanj zemlje glede apna itd.
(Zdravje v Ljubljani) od 23. do 29. avgusta: Število novorojencev 16, umrlih 17. Med Djimi za vratico 1, za jetiko 2, za želodčnim katarom 2, vsled mrtvouda 1 in za različnimi boleznimi 11 ; med njimi 4 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 3, za tifuzom 2 za grižo 1 in za vratico 1.
(Premovanje konj v Lescah 1. septembra.) Obdarovani so bili: Za kobile z žrebeti: I. darilo 35 gld. Janez Mihelčič iz Noč; II. 20 gld. Janez Cotelj iz Zgoš; III. 15 gld. Pr. Kusel iz Smokuča; IV. 15 gld. Jos Dolar iz Vrbe; V. 15 gld. Janez Sari iz Kupljenika. Svetinje sta dobila: S m. Kotič iz Ribnega in Lovr. Vovk iz Črnivca. Za breje kobile: I. darilo 25 gld. Jos. Kolman iz Zapuš; II. 20 gld. Al. Rozman z Otoka; III. 15 gld. Lovrenc Vojvoda z Bistrice. Svetinje sta dobila: Val. Gol-majer iz Poljč in Ant. Grilc iz Hraš. Za jeduo- in dveletne žrebice sta bila obdarovana: 1.10gld. darilo Pr. Rozman iz Gorič; II. 10 gld. A. Meršol iz Hraš. Svetinje so dobili: Al. Zerovc z Brega, Al. Zupan
iz Doslovč in Jan. Zilh iz Cešujice.
*
• *
(Iz Kozjiškega okraja) 2. sept. Silno teško pričakovali smo izida shoda zaupnih mož v Brežicah, ki se je vršil 27. avgust». Tamkaj imelo se je od ločiti, kdo da prevzame težavno butaro poslanca v štajerskem deželnem zboru za okraje Brežice, Sevnica in Kozje. Hvala Bogu I izbrali smo moža, kateremu je zibelja tekla v našem okraju in je mlada leta med nami preživel in naše rane, rane kmečkega ljudstva dobro pozna. Mož ta je veleč, gospod Jožef Zičkar, župnik vitanjski, rajhenburški rojak. — Kdor ga pozna se iz srca raduje, da ima biti on deželni poslanec za naš okraj. Nezmerne zasluge pridobil si je nekdaj kot celjski vikarij na narodno-političnem polju in pripomogel celjski okolici do ko-nečne zmage. Želimo le, da pride veleč. gosp. sam med nas, da ga še bolj spoznamo, ko bodo volitve
volilnih mož končaDe. Predstavil uaj bi se v Sevnici, v Kozjem, Brežicah in na Bizeliskem.
(Prošnje vsled vremenskih uezgod.) Bivši štajerski dež. poslanec g. dr. Fr. R*dey je za posestnike v Pesniški dolini in okolici, koder sta toča in povodenj naredili ogromno škodo, poslal prošnjo na štajersko ces. namestništvo in deželni odbor, naj se jim odpišejo davki ter jim podeli še primerna podpora v denarji in naturaliiah.
(Izbor vojaških konj) se bo vršil dne 26. sept. v Brežicah, 30. sept. v Mariboru na malem vežba-lišču, 2. oktobra na glavnem trgu v Ljutomeru in 3. okt. na sejmišču v Središču, povsod ob 9. uri dopoldne.
* *
(Prvotne volitve na Koroškem.) Iz Celovca, dne 1. sept. : Podjunska dolina je bila in ostane naša I Res pomenljivo in sijajno zmago smo pridobili — slava tamošnjim rodoljubom — na Rudi, kjer so izvoljeni vkliubu hudemu nasprotnemu pritisku naši možje. Doslej so imeli nasprotniki tam vso oblast, a krepkemu delu našincev se je posrečilo, pridobiti tudi to postojanko. — V Svabeci je hudo agitiral učitelj, zmagala pa je naša strauka!
—	V Kotljah je izvoljen jeden našinec, dasi se je svoječasno občina razdelila le z namenom, da podjarmijo Slovence. Zvita nakana pa se ni posrečila.
—	Zitaraves je naša. — V Ukvah, Pon-tablju, na Brdu je prodrla naša stranka. Dr. Abuji se stol že precej maje I —V Spod. Drav-berzi je zmagala slovenska stranka. — V celovški okolici smo zmagali vBilčovsu, Vesici, posebno sijajno pavDholici lnPokrčah, kjer nasprotnikom niti „Kuga na gobcih in parkljih" ni pomagala. Tudi H o d i š e so naše. Bog daj srečo še zanaprej I	—m,—
(Odbor za Lendovšekovo slavnost,) ki se bode vršila dne 9. septembra t. I. na Dvoru in Malem Strmcu nad Vrbo, ponovljeno uljudno prosi vse p. n. udeležence, da se blagovolijo pravočasno oglasiti za banket, ker se mora število taistih najdalje do 6. t. m. gostilničarici na Malem Strmcu naznaniti, da ve pripraviti. Oglasila so pošiljati gospodu Vek. Legatu v Celovcu. Na v zadnjem trenotku oglašene se ne bode mogoče ozirati, ker mora krčmarica vse stvari prej na goro speljati in bi v slučaju, da se še zadnji dan več udeležencev za banket oglasi, prišla v zadrego in bi ne mogla točno in zadovoljno postreči. Obed stane za osebo 1 gld. 50 kr. brez pijače. Za kmete in dijake se je cena znižala na 1 gld.
*
* *
(Židovska nesramnost.) Pod tem naslovom smo včeraj po „Edinosti" poročali, da hoče tržaška, ire-denta na vsak način preprečiti cerkveno slavnost dne 20. t. m., namreč venčanje kipa Matere Božje v stolni cerkvi. „II Piccolo" in „Impertinente" rotita vlado, naj prepreči to „papistiško demonstracijo", ker bi se sicer vršili izgredi. Imenovana lista torej naravnost hujskata ljudstvo. Mestni župan je bil že pri cesarskem namestniku Rinaldmiju, da bi zabra-nil cerkveno slovesnost, a namestnik je nekda odgovoril, da to ni v njegovi moči. Vsled tega nekateri mestni odborniki zahtevajo, naj župan skliče sejo mestnega odbora pred 20. septembrom, da se „s sijajno manifestacijo loči meščanstvo od malega števila nazadnjakov, ki pod pretvezo Marijine slav-nosti hoté prirediti protiitalijansko in papistiško demonstracijo." Tako židovski kričači in iredentovski fanatiki, ki kot avstrijski državljani ali pa vsiljeni priseljenci hoté na avstrijskih tleh slaviti italijanski „praznik" nečuvenega nasilstva pred 26 leti.
(Proti ponarejanju vina.) Vsled iaiiijative ister-l skega deželnega odbora, oziroma kmetijskega odseka, bode dne 10. t. m. v Trstu shod isterskih vino-rejcev, da na temelju izjav isterskih občin prote-stuje proti fabrikaciji umetnega vina. V ta namen naj bi se premenil zakon z dné 21. junija 1880, št. 120, ki navaja izdelovanje umetnega vina kot koncesijomran obrt. Izdelovanje umetnega, zdravju škodljivega vina naj se popolnem prepové.
(Imenovanja v goriški nadškoflji.) Kanonik in vodja knezonadškofijske ordinarijatne pisarne veleč, g. Stevan Bensa, je imenovan stolnim školastikom ; dekan in župnik v Korminu, vč. g. Anton Cernic pa stolnim kanonikom.
Društva.
(Vabilo k slavnosti,) katero priredijo podružnica sv. Cirila in Metoda za Rožek in okolico in slovenski rodoljubi koroški dne 9. septembra 1.1. v D/oru nad Vrbo ob priliki obletnice smrti in odkritja nagrobnega spomenika pokojnemu gosp. profesorju Josipu Lendovšeku s sledečim vsporedom: 1. Ob 8. uri dopoludue: Svete maše zadušnice in cerkvena opravila, katera vodi mil. gospod stolni školastik in kauonik Lambert Einspieler. 2. Ob 9. uri dopoludne: Govor na grobu in odkritje spomenika. Govori č. g. mestni kapelau Josip Rozman. 3. Ob V, 10. uri dopoludne: Zajutrek v gostilni gospoda Marko ta v Dvoru. 4. Ob 10. uri dopoludne: Slovesno zborovanje podružnice sv. Cirila in Metoda s slavnostnim govorom, deklamacijo in petjem. 5. Ob 12. uri opoludne: P« zborovanju izlet na Mali Strmec (pol ure od Dvora), od koder je krasen razgled na Karavanke in po Vrbskem jezeru. 6. Ob 1. uri popoludne: Ssupen obed v restavraciji gospe Wein-liiuder-jeve na Malem Strmcu, prosta zabava in petje.
—	Petje pri sveti maši, na grobu in pri popolu-dauski zabavi izvršuje prvi slavni kvartet ljubljanski.
—	Železniška postaja je Vrba (Velden), od koder je v Dvor četrt ure hodd. — Rodoljubkinje in rodoljubi, ki bodo prišli k slavnosti in se udeležili tudi banketa, naj blagovolijo to javiti naidalje do 6. septembra gospodu Vek. Legatu (v Celovcu, tiskarna družbe sv. Mohorja), da se pravočasno izvš število udeležencev in se more potrebno pripraviti. Obed stane za osebo 1 gld. 50 kr. brez pijače.
Odbor.
Telegrami.
Dunaj, 3. septembra. „Wiener Zeitung" poroča: Presvetli cesar je potrdil v deželnem zboru kranjskem sklenjeni zakon glede preložitve okrajne ceste Vrhnika-Podlipa pri Stari Vrhniki.
Trst, 3. septembra. Z brzovlakom se jo pripeljal včeraj sem novoimenovani tržaško-koprski škof monsignor. dr. Sterk. Namestnik vitez Rinaldini z dvornim svetnikom Kreki-chom, policijski svetnik, župan dr. Pitteri, poseben odbor in mnogobrojna množica občinstva so pričakovali novega nadpastirja na kolodvoru. Po pozdravu namestnika in drugih se je odpeljal škof mej zvonenjem na strani namestnika v rezidenco. Množica ga je na vsi poti spoštljivo pozdravljala.
Karvin, 3. septembra. Včeraj opoludne so malone vsi rudarji ustavili delo. Štraj-kujoči delavci ne provzročujejo nemirov.
Budimpešta, 3. septembra. Vlada je predložila zbornici proračun za leto 1897. Skupni stroški so proračunjeni na 475,238.670 gld., dohodki na 475,326.305 gld., tedaj prebitka 87.635 gld. Slednji je za 66.410 gld. višji kot v tekočem letu. Bilanca rednih dohodkov s 465,191.881 gold., proti rednim stroškom s 441,275.181 kaže 22,916.700 gld. prebitka.
Getinje, 3. septembra. Knez Nikola je odpotoval z neapolskim princem v Bar.
Petrograd, 3. septembra. Tu vlada mnenje, da car ne imenuje takoj novega zunanjega ministra. V poštev prideta poslanik v Londonu Staal, prijatelj Nemcev, in poslanik Kapnist na Dunaju.
Carigrad, 3. septembra. Francoski in ruski poslanik sta odposlala iz Carigrada 120 Armencev, ki so bili v njihovi službi ali pa so pribegli v poslaniške palače. Moha-inedanska druhal je hotela to akcijo nekoliko ovirati, toda zbala se je francoskih in ruskih mornarjev, ki so varovali odhajajoče • Armence.
Berolin, 3. septembra. Včerajšnji večerni listi poročajo, da se je osnoval pomožen odbor, ki bo nabiral za Armence.
Madrid, 3. septembra. Ministerski predsednik je izjavil, da je agitacija na otoku Portoriko do sedaj brez pomena, vendar se je pa pokazala potreba, da se odpošljejo tje večje vojne čete, ki bodo vsak nemir v kali zatrle.
London, 3. septembra. „Keuters Office" poroča iz Kaneje, da sc je včeraj objavil osnovni zakon, s katerim se dovoljujejo pre-osnove za Kreto.
Proti hripavosti
učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je
prsni sirup lekarja Piccollja v Ljubljani (Dunajska cesta),
Cena steklenici 36 kr., 123 (50-28) 3
kateri se uporablja prav vspešno. 12 s teki. gld. 3-60.
Tujci.
1. septembra.
Pri Slonu: Kulka, Kladi wo z Dunaja. — Radesioh in Bernheim iz Trsta. — Pollak iz Gradca. — Mondovsky iz Schaffenhausen-a. — Moser iz Steyr-ja. — Fischer, Weiss iz Budimpešte. — Cvetko iz Broda.
Pri Maliču: Bayer, Trudak, Politzer, Hirsohfeld, Salier, Goinbrich, Dorner, Henhapel z Dunaja. — Prager iz Toplic. — Kastelic iz Kandije. — Mandl iz Pinezehely-ja. — Weiss, Trebitsch, Sigon. Regnard, Marini iz Trsta. — Hagen, Sotsehnig iz Gradca. — Wachten iz Celja. — Birarda iz Dovjega. — Kob, Haseky iz Pulja. — Pattay iz Pazna. — Brmacora iz Vidna.
Pri Lloydu: Klein iz Oseka. — Montzka z Dunaja. — Grčar iz Mirne. — Slapsak iz Trebelnega. — Erbežnik iz Javornika.
Pri avstrijskem caru: Hinke z Dunaja. — Strnien iz Gradca. — Markič iz Tržiča.
Tržne cene v Ljubljani
dnč 2 septembra.
	gl	kr.		g«.	kr.
Pšenica, m. st. . .	8	20	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—	70
Rež, „ . . .	6	60		—	78
Ječmen, „ . . .	6	—	Jajce, jedno . . .	—	21-
Oves, „ . . .	7	—	Mleko, liter . . .	—.	10
Ajda, „ . . .	8	40	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso.....	6	-	Telečje	—	58
Koruza, „ . . .	5	40	Svinjsko „ „ .	—	70!
Krompir, „ . .	g	40	KoStrunovo „ „ .	—	36
Leča, hktl. . . Grah, „ . . .	9	_	Piščanec ....	—	48
	10	—	Golob.....	—	15
Fižol, „ . . .	9	—	Seno, 100 kgr. . .	2	40
Maslo, kgr. . .	—	90	Slama, 100 „ . .	1	70
Mast, „ . . Špeh svež, „ . .	—	7b	Drva trda, 4 kub. m.	6	5(
		76	„ mehka, 4 „ „	4	60 i
Meteorologično poročilo.
□ * Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urab v mm.
2	9. zvečer	735 6	16-5	si. svzh.	skoro oblč.	
3	7. zjutraj 2. popol.	7361 736 1	13 2 19-9	si. svzh. si. sever	niebla skoro oblč.	0-0
malom
Srednja včerajšnja temperatura 161°, za 0 6° pod nor-
Vsebina 17. zvezka 1896:
1. Triglav. Zložil F. S. Finžgur. II. Mati. — III. Na planino. — IV. Peričnik. 2. Na Gorenjskem. Zložil E. Gangl. 1. Na planino. 3. Za pravdo in srce. (Tragedija v petih dejanjih iz časa kme-tiških uporov 1. 1573.) Spisal Anton Medved. I. dejanje. 4. Najmlajši moister. (Povest iz 1. 1608.) Spisal Velimir. (Dalje.) 5. Vzori in boji. Po prijateljevih pismih priobčil Jož. Ošaben. (Dalje.) 6. Kni-ževnost: Slovenska kniiževnost. Lirske in epske poezije. Napisal A. Aškerc. 7. Razne stvari: Naše slike. — Knežji dvorec v Ljubljani. — Zvezdoslovni koledar za mesec kimovec. Na platnicah : Socijalni pomenki. (Dalje.) — Poziv k slavnosti odkritja spominske plošče Davorina Trstenjaka. — Poziv „Pe-dagogiškega društva". — Slike: 1. Po jezeru. M. Jama. 2. Mati in hči. (Ilustracija.) Risal M. Zarnik. 3. Izveličar. (Slika iz bistrskega samostana. 4. Spomin na potres. (Bivanje v sodih.) 5. Most Čez Duuav v Budapešti. 6. Brizinški škof Janez Franc (od 1. 1696. do 1. 1727.).
607 1-1
Amalija Cvek naznanja tužnega srca v svojem, kakor v imenu svojih sorodnikov pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni, nepozabni oče, gospod
Leopold Cvek,
učitelj v pokoju,
po dolgotrajni, mučni bolezni, previden i svetimi zakramenti za umirajoče, včeraj ob 7. uri zvečer v starosti 82 let mirno v Gospodu zaspal.
Truplo bode v petek, 4. t. m., ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožne ulice št. 6, preneseno k sv. Krištofu in ondi položeno k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni eerkvi sv. Jakoba.
Predragi rajni se priporoča v blag spomin. V Ljubljani, dne 3. kimovca 1896.
Prodaja materijala od knežjega dvorca.
Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po utzki ceni
stavbinski in drugi materijal,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd.
na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Val. Aeeetto,
654 62-12	zidarski mojster.
H
H
Lekarna Trnköczy, Dunaj V.
Mrčesni prašek
pravi, steklenica 20 kr., 12 steklenic 2 gld.
Dobiva se v 446 12
lani UMa pl. MteHa
poleg rotovža v Ljubljani.
Razpošilja se z., vsakdanjo pošto.
Lekarna Trnköczy v Gradcu.
S
K
PreČ. dahovščini vljudno priporočam
svojo delavnico
za
slikarijo na steklu,
zlasti za izdelovanje
cerkvenih oken
z umetno slikarijo
Ed. Stuhl
v Gradca.
Annenstrassa 35.
Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
>n
NEOUYENO!
Nikdar več v življenju Re ne ponudi ta redka prilika, da bi bilo dobiti
samo za 2 gld.
sledeče prekrasne in koristne predmete:
40 kosov za samo 2 gld.
1 krasna lepo pozlačena ura z verižico, točno idoča,
kar se jamči za jedno leto; 1 fina zapestnica za gospe iz pariškega zlata double; 1 elegantna pariškana prsna igla za gospe, nov façon ; 1 krasna svilena ovratnica za gospode;
1	krasna igla za ovratnico z umetnimi briljanti;
3 jako elegantne naprsne gumbe iz zlata double z umetnimi briljanti;
2	mehanična gumba za zapestnice s patent zapiralom ; 2 krasna gumba za ovratnik iz zlata double;
1 jako eleganten prstan za gospode z jako lepim
kamenom; 6 finih bartanih rut; 1 fino žepno zrcalo z brušenim steklom; 10 komadov finega angleškega papirja za pisma in 10 komadov angleških omotov.
Vseh teh navedenih 40 kosov z uro vred stane od sedaj naprej samo 2 gld.
Dobiva se, dokler še v zalogi, proti povzetju pri tvrdki za ure
2F« WI3H9Zmmf
Krakovo, XI.
NB. Kar ne ugaja, vsprejme se takoj nazaj. 544 5-5
Služba organista in cerkvenika
oddá se	609 3—1
v Št. Juriju pri Šmariji, p. Grosuplje.
Da se izognem vsem prevaram, nosim od sedaj naprej to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
angl. balzam
(Tinctura balsamica) lekarja
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskusen in priporočen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najprlstneje, najreelneje in najoeneje domače zdravilo.
Uteši kašelj, prežene notranje in zunanje bolesti, pro-vzročuje lahkotno odvajanje in odpravi zobobol, ozebline in otekline itd. Pristen in nepooarejen je ta balzam le tedaj, ako je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu ' v Pregradi, in ako nosi vsaka steklenica zeleno etiketo s popolno jedoako varstveno znamko, kakor tukaj zgoraj. Pazite vedno na to varstveno znamko! Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama zasledujem najstrožje sod-nijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah in ravno tako vse prekupce ponarejevanj. Spričevalo izvedencev vis. k. vlade (št 5782 B, 6108.) pravi glasom analitičnega izreka, da moj izdelek ne hrani v sebi ni-kakih prepovedanih ali zdravju škodljivih snovij. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varba lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Rogateo-Slatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane fraoko vsake avstro-ogerske poštne postaja 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.	524 20-6
Adolf Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.
HM u n a j 8 k a borza.
Dn6 3. septembra.
Skupni drlavni dolg v notah.....101 gld.	70	kr.
Sknpni državni dolg v srebru ... .	101	,	80	.
Avitrijska zlata renta 4%......123	„	30	.
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	,	25	„
Ogerska zlata renta 4%.......122	„	30	.
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	.	56	«
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	954	,	—	.
Kreditne delnice, 160 gld............375	.	—	.
London vista ...........119	.	60	.
Nemiki drl. bankovci xa 100 m.nem. drž. velj.	58	.	60	„
20 mark........................^	"	I3	"
20 frankov (napoleondor)............9	„	52	„
Italijanski bankovci ........44	„	30	,,
0. kr. cekini........... &	»	64 »
Dni 2. septembra.
4% državne srečke 1. 1854, 260 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% . , . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma av. o»r zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	, južne železnice 3% .
„	„ južne železnice a% .
„	, dolenjskih »eleznic 4 *
143 gld. 75		
156		
188		25
99		35
139		—
127		—
108		25
112		—
98		50
99		45
225		—
171		60
128		26
99	*	—
Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 50 kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	142 „ — „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......22
Salmove srečke, 40 gld........69
St. Genčis srečke, 40 gld.......69
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	150 Akcije Ferdinandove sev. železu., 1000gl. st.v. 3432
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . .	424
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	103
Dunajskih lokal, železnic delmSka družba .	63
Montanska družba avstr. plan.....85
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. ,	157
Papirnih rubljev 100........127
75 50 50
75 50 50
10
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreôk, denarjev itd. Savarovanje za zgube pri irebanjlb, pri izžrebanju
K• I an t n a
najniaajsega dobitka izvršitev naroöll
borst.
Menjarnibna delniška družba
„M 12 K C U R"
«ollziili it. 10 Dunaj, liriiMIhritriiu 74 S.
«OdT PoJaanllaTLS vvsph gospodarskih in (Inančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostni papirjev in vestni sviti za doseiro kolikor je mogoče visooega ibrestovanja pri popoini varnosti naloženih Klavnic.