SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: ' Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 jld., za četrt'teta 'i gin., meiec 1 gld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 (Id., la pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden meiec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vei na leto. Poaamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inaerate) viprejema apravniitvo in ekspedlclja v „Katol. TIskarni", Vodnikove nllce it. 2. Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlšklh ulicah H. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, itviemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. T 2. V Ljubljani, v soboto 28. marca 1896. Letnik XXIV. Državni zbor. Dunaj, 27. marca. Gospodska zbornica. Pričetkom seje naznani predsednik cesarjevo zahvalo za zbornično sožalje povodom smrti nadvojvode Albrehta Salvatorja in smrt člana grofa Pace. Novi zbornični član grof Thurn-Valsassina stori obljubo. Grof Stanislaj B a d e n i naznani, da mora vsled imenovanja deželnim maršalom za Galicijo odložiti mandate v raznih odsekih. Na to poroča grof Palkenhayn v ime politične komisije o zakonu gledč preskrbovanja vojaških vdov in sirot, ki se vsprejme nespremenjen v drugem in tretjem branju. Grof Kottulinsky poroča o načrtu gledč nastavljenja rudniških nadzornikov in toplo priporoča v toliko spremenjeno predlogo, da rudniški nadzorniki niso podrejeni poljedelskemu ministerstvu, ampak rudniški oblasti. Princ Schaumburg - Lippe in knez S a 1 m - R e i f f e r s c h e i d t omenjata potrebo po-množitve rudniških uradnikov, ki naj bi na mestu nadzorovali razna dela in s tem kolikor možao preprečili razne nezgode, ki se pogostokrat pripetč vsled malomarnosti in nedostatnega števila prepotrebnih nadzornikov. Govornika predlagata v tem smislu resolucijo, katera je dala povod poljedelskemu ministru grofu Ledebur ju k nekaterim pojasnilom. Minister je poudarjal, da se je predloga v teku časa toliko opilila, da bode popolno ustrezala novodobnim zahtevam. V pedrobni debati se sprejme predloga v dru- gem in tretjem branju, kakor tudi gori omenjena resolucija. Ostale točke dnevnega reda se vsprejmo brez debate in seja zaključi. Prihodnja seja jutri ob 12. uri. Poslanska zbornica. Pričetkom seje predloži železniški minister načrt glede nakupa severno-iahodne in severno-nemške zvezne železnice. Predloga se odloži na željo posl. Kaizla za prihodnjo sejo. Po prebranju nekaterih došlih peticij preide zbornica na dnevni red. Posl. N e u b e r poroča v ime gospodarskega odseka o vladni predlogi glede varstva v kupčiji z blagom. Proti se oglasita posl. H a u c k in E r b, za pa Einer in Schlesinger. Poslanec II a u c k opisuje nečuveno goljuiijo, katera se vedno bolj udomačuje pri prodaji raznega blaga in pri kateri imajo., glavno zaslugo židovski žipekulantje. Govornik se toraj ne čudi, da prešinja sedanje kroge vedno bolj antisemitski duh, ki je v prvi vrsti poklican, da stori konec neštevilnim sleparijam. Konečno predlaga govornik resolucijo, v kateri se vlada poživlja, da dela povodom obnovitve pogodbe z Ogersko na to, da se ogerska vlada prisili v dovolitev splošnega zaznamovanja blaga. Posl. E x n e r zavrača resolucijo predgovornika glede Ogerske ter pripomni, da so ravno ogerski zakoni v tem oziru boljši kakor pa naši. Poslanec govori dalje za spremembo dotičnega kazenskega zakona v toliko, da naj se kaznuje sploh vsaka, bodisi kakoršna koli sleparija pri blagu. Posl. E r b se strinja s pojasnili predgovornika in predlaga, naj se ustanove posebna preskuševa-lišča za določitev kakovosti blaga. Posl. Schlesinger odobrava imenovane predloge, obžaluje pa, da ti ne bodo veliko ovirali židovske špekulacije, ker se prekanjeni židje dobro znajo gibati v okviru zakonov. Pri podrobni razpravi se vsprejme vladna predloga z resolucijo posl. E r b a. V nadaljni razpravi sta se po krajši debati vsprejela načrta glede davka proste dobave kamenega olja in glede nadrobne prodaje blaga. Pri poslednji točki se je vnela burna debata mej židovskimi in antisemitskimi poslanci. Na to je bilo stavljenih nekaj interpelacij. Predsednik potem sejo zaključi in želi poslancem vesele velikonočne praznike ter določi prihodnjo sejo na 14. aprila z nastopnim dnevnim redom: Prvo branje načrta glede nakupa zgoraj omenjenih železnic in poročilo budgetnega odseka o načrtu glede določb o pokojninah civilnih državnih uradnikov. „Glasbena Matica" na Dunaju. Dunaj, 26. marca. IV. Lepi dnevi v Aranjuez-u so minuli z današnjo 11. dopoludnevno uro. 2e okoli 9. ure zjutraj zbrali so se odpotujoči gosti v restavraciji južnega kolodvora k skupnemu zajutreku, da se utrdi za daljno vožnjo v domovino. Kak razloček med čutom ob prihodu in sedaj ob odhodu ?! Prej bil je čut negotovosti, kateri je gotovo čestokrat bolj mučen, nego najhujša gotovost, čut osamelosti med tujci v dalnji deželi — sedaj pa pri odhodu napolnjeval je slovenske pevce LISTEK. 0 smrti očetovi. (Spisal Kdorkoli.) (Dalje.) Na strani ob odru je klečala suha starka s svitlo, koščeno brado in dolgim tankim nosom. Osta-lega obličja ni bilo videti, kajti zavito je bilo v staro, črnkasto ruto, na kateri so cvetele v nekdanjih časih lepe, živorudeče rože, sedaj popolnoma ovenele. Hitro je premikala svoje ustnice in momljala neko staro molitev za mrtve. Nisem je dobro slišal, in le zdaj pa zdaj sem vjel kako besedico, kakor: „Te verne dušice ... k angeljcem in tem ljubim svetnikom božjim . . . ino nas pripelji v sveti raj, ki ga nam vsem Bog daj in prečista ...". Zadaj pa so klečale Še druge ženske, žalostno zibale z glavami, druga drugi pošepetavale Bog zna kaj in molile. Vsak hip je prišla notri kaka nova oseba, stopila natihoma in resno k odru in pokropila mrtvo truplo z oljčno vejico, ležečo na krožniku. Nato je pokleknila, prekižala se in molila za rajnega. Sčasoma se je soba izpraznila. Le malo jih je ostalo notri. To so bili tisti, ki so mislili ostati pri mrliča čez noč. Starica se je vzdignila in prišla sest na malo klopico blizu mene. Zdaj mi je bilo mogoče videti bolj natanko v njeno velo obličje, drobne sire oči, nizko čelo ia suhi vrat. Telo ji je bilo tisnjeao, prsi pratue iu glalke. Z)b ni imela več, kajti nekatere zmrvljene škrbine, ki so se tu pa tam zabliskale v njenem govorjenju, bi se prav za prav ne smele imenovati zobje. Zato je bil njen glas nekako piskajoč, tenak in slab. „Zdaj so gospod že v nebesih," dejala je neka bledolična ženska poleg starke. — „Bog jim daj dobro I" „Kaj govoriš Šimonovka I" zavrnila jo je starka. „Kaj ne veš, da je duša ranjcega gospoda še mej nami 1 Ločila se bode šele takrat od zemlje, kadar poreko gospod župnik: in pace I ko bodo vrgli trikrat prsti v grob." Vse navzoče ženske so se obrnile pozorno v bedno starico. Ta pa je nadaljevala: „Duša se loči strašno težko od telesa, dušice moje krščanske. Zakaj duša ljubi telo, v katerem je dobro delala in grešila." „Potem pa bi ne smelo naše telo biti kaznovano, če greši duša," opazila je bleda ženska. „Duša sama," nadaljevala je starka mirno, „bi ne mogla grešiti, da ni telesa. Kri naša je, ki greši, a duši je mogoče ustavljati se hudemu nagnenju. Ce pa ona dovoli v greh, se pregreši; in zato bo naše telo prišlo z dušo vred ali v nebeški raj k ljubim angeljcem in svetnikom božjim in prečisti Devici Mariji, ali pa bo vekomaj pogubljeno." Ženske so poslušale starko, da se niti dihati niso upale; v njihovih temnih očeh se je izražal strah in groza. „A kaj vi mislite, mati," dejala je jedna izmej njih, „ali se nas ne bo Bog prav nič usmilil, kadar bo poslednja sodba?" „O, Bog je neskončno usmiljen," odgovorila je stara žena in nagubančila nizko čelo, „on da človeku pripomočkov, da se obvaruje slabega, samo če se človek ne zoperstavlja milosti božji. O, nam je dobro I Mi se lahko spokorimo, če smo grešili, a skušnjave niso tako velike, da bi jih ne mogli premagati. Seveda, kadar človek umrje in se loči duša od telesa, takrat je prepozno delati pokoro. Pa ven-der, še potlej lahko molimo drug za druzega. Ali za tiste ljudi, ki pridejo za nami in ki bodo živeli v tistih strašnih časih, za tiste bode hudo-o-o I" „Ali res?" zašepetale so poslušalke z zategnje-nim glasom. „Kdaj pa bodo prišli tisti časi, ali kmalu mati ?" vprašala je bleda ženska. Starka jo je pogledala po strani kvišku, zmajala z rameni in zgrbančila usta. „V Sembiljinih knjigah se bere," je dejala, „a jaz tega ne vem. No, kralj Matjaž takrat že ne bo več kraljeval. Tisti srečni časi bodo minuli." „A kdaj bo kraljeval ... ta kralj Matjaž" ? „Najprej bodo hudi, hudi časi: draginja, potresi, povodnji, vojske, kuga. Brat bo šel zoper brata, oče zoper sina, sin zoper očeta. Reke bodo krvave od prelite krvi. A takrat . . . pride kralj Matjaž s svojo vojsk6. In bo premagal ves svet. In bo jeden Bog, jedna vera, jeden kralj . . . Toda Ijudij bo takrat zelo malo na svetu. Da, celo do tega bo / A C- O in njih tovariše čut zadobljene zmage, čut priznanja in simpatije, katero so si Ljubljančani v obilni meri tukaj pridobili, tako da se sedaj razhajajo kot prijatelji od dragih prijateljev. Tu je bilo videti obilo poslavljanja, čestitanja, zahvale, vabila in dragih dokazov prisrčne radosti! Toda za odhod določena nra se je približala, gostje se zbero pred vlakom na peronu, g. dvorni svetnik Suklje se poslovi v imenu dunajskih meščanov in tu živečih slovenskih rojakov od ljubljanskih gostov, izročujoč jim tisoč pozdravov premili domovini in vrlim nje sinovom, moški zbor zapoje pesmico z žalostnim refrönom: „Nazaj nas več ne bo" in vlak se je začel pomikati proti domu. Bes da smo vpili „živijo" in „slava", res da so nam gostje z robci in rokami vesele pozdrave pošiljali, toda menim, da se ne motim, če trdim, da je bilo v srcu vendar le vsakemu jako jako težko; nam, ki smo tukaj ostali, bilo je milo, ko smo gledali za njimi, ki so proslavili slovensko ime pred svetom, a tudi onim, ki so hiteli proti domu, se je gotovo inako storilo, zapuščajoč torišče slavne zmage. K sklepu le še par besedi. Dunajski Slovenci doživeli smo v teh dneh nepričakovan pojav s strani dunajskih časopisov. Liberalni časopisi so bili nastopu „Glasbene Matice" jako simpatični, med tem ko se kaj jednacega o protiliberalnih ne more trditi. „Neues Wiener Tagblatt" kar naravnost obžaluje, da je bilo treba še le te grozne katastrofe, da je Dunaj zaslišal zvonke biserne glasove kranjskih pevk, in si želi, da bi jih bilo mogoče večkrat slišati. „Fremdenblatt" prinašal je najširša, toplo na-dihnjena poročila o koncertih. „Neue Freie Presse" čestokrat prelepo piše o naših vrlih pevcih, med drugimi poroča tudi nastopno epizodo o prvem koncertu : Die Erainerinnen sind trotz ihres lebenslustigen Temperaments sehr religiös. Und so haben denn auch die Laibacher Sängerinnen, bevor und während sie den Saal betraten, alle sich bekreuzt. Gesungen haben sie dann reizend, und das Angstgefühl war bald überwunden, nachdem der erste Beifall erscholl. V tem duhu poroča potem Preša o vsem vsporedu prvega in drugega koncerta. Prireditev takega koncerta na Dunaju, kakor-žnega nam je podala „Glasbena Matica", je v istini dejstvo fenomenalnega pomena. Kdo se ne bi vstrašil težav, ki so se kakorskalni robovi v nebo kipečih gora temu protivile? Toda „Glasbena Matica" ima med svojimi udi značaje in kremenite čilosti, tem je bilo vedno pred očmi slovilo: Terret labor — aspice praemium ! Slava toraj vrlej gospej doktor Jenkovej, koja je to prekrasno misel izumela, in se do zadnjega trenotka vsestransko za nje realizacijo trudila; slava ljubljanskemu, slava dunajskemu slavnostnemu odboru; slava osobito plemenitemu deželnemu predsedniku kranjskemu baronu Viktorju Heinu, kateri je s svojo generoziteto vse podjetje krepko pospeševal ! S skromnimi besedami poročal sem na kratko o prvem nastopu kranjskih pevcev na Dunaju; vo- prišlo, da se bodo iskali z lučicami tisti, ki bodo še živeli. In tako bo prišlo, da bo zasvetila jedna lučica na Šmarni gori, a druga na Krimu, kajti samo tisti bodo ostali še živi, ki se bodejo poskrili v kakšnih velikih gozdovih, na visokih gorah ali drugih zapuščenih krajih. Vsi drugi bodejo pobiti ... In potem pa pridejo srečni časi . . . Toda mi jih ne bodemo dočakali, niti naši otroci, niti naših otrok otroci. To bo ... oh Bog ve kdaj 1" Starica je zopet pokimala z glavo. „Ali ti srečni časi bodo le malo časa trpeli", nadaljevala je, „in potem pa začne hoditi po zemlji Antikrist!" „Bog nas varuj!" zaklicale so ženske prestrašene in se prekrižale. Tudi mene se je polastil nekak strah, da se bolje izrazim, neka čudna, temna čutila so mi prevzela vso dušo, in gledal sem sključeno starost z neko praznoverno bojazljivostjo. Le mati moja se ni prav nič zanimala za starkino govorjenje. Sedela je pri mali mizi in si podpirala trudno glavo. Zdaj pa zdaj je globoko vzdihnila, a včasih so ji zalile zopet solzd njene zardele oči. „Vinko!" zaklicala je s slabim glasom. „Kaj je, mama?" dejal sem in hitel k nji. „Pojti, pojdi spat, gotovo si zelo utrujen". „Ne, mati, jaz bom čul pri očetu". Ona ni odgovorila. Zagledala se je vame in začela zopet jokati. dilo temu bila mi je sveta knjiga, ki mi veleva: Laudemus viros gloriosos, et parentes nostros in ge-neratione sua; in peritia sua requirentes modos musicos, et narrantes carmina scripturarum: omnes isti generationibus gentis suae gloriam adepti sunt, e t in d i e b u s suls habenturin laudibus. Eccus. 44. Leopold Picigas. Vrnitev vseučiliščnih dijakov iz Belovara. Iz Zagreba, 19. marca. Dne 19. marca so prispeli v Zagreb zopet štirje vseučiliščni dijaki iz Belovara, kjer so pretrpeli petmesečno kazen radi poznate demonstracije meBeca oktobra lanskega leta. Sprejem je bil veličasten, kakor onih prvih pred jednim mesecem, kar je bilo opisano v „Slovencu". Zdaj je tudi sodnijska oblast ravnala pravilno ter pustila zaprte o pravem času na slobodo. Na vseh postajah do Zagreba so bili dijaki sprejemani in pozdravljanj oduševljeno, na zagrebškem kolodvoru pa jih je dočakalo na tisoče ljudij. Vsprejem je bil zares veličasten in dostojen narodne hrvatske ideje. Na tisoče občinstva poje narodno hrvatsko himno „Lijepa naša domovina", na tisoče grl pozdravlja pred stanovanjem nadvojvode Salvatorja presvitlega cesarja in kralja, iz tisoč grl doni: „Slava Starčeviču in banu Jelačicu" ter „živio Strossmajer". Vidi se, da je narod odušev-ljen in složen za hrvatsko idejo in da pri tej priložnosti ne dela nobene razlike mej političnimi strankami. In ravno to je važen slučaj in najbolj! dokaz, da narod hoče v prvem redu slobodno Hrvatsko, očiščeno vseh peg tujstva, posebno onega prekodrav-skega. Narod zna ceniti tudi narodno požrtvovalnost ter smatra vseučiliščne dijake za mučenike hrvatske ideje. Videlo se je že pri prvem sprejemu, kako je narod oduševljen za omenjene dijake in kako jih drži za pobornike te ideje. Pri drugem sprejemu pa se je omenjena manifestacija še posebno sijajno pokazala. Ta dogodek je najhuji udarec za vse one, ki so sami po časopisih ali pa v deželnem zboru govorili proti omenjenim dogodkom. Zdaj so se mogli prepričati, da je narod odobril čin vseučiliščnih dijakov, in da narod tudi noče trpeti, da se še kedaj v bodoče obesi na mestnem okrožju kakšna mažar-ska zastava, katera po naši državnopravni postavi nima na našem zemljišču mesta. Čudno je seveda sploh, da so morali biti naši dijaki kaznovani, saj so vender bili v prvem redu krivi tega prestopka oni, ki so razobesili te zastave vklub jasni postavi na hrvatskem zemljišču. Kaj takega so mogli storiti seveda le možje popustljivci, kakoršnih je odgojil današnji zistem preobilno. Taka je večina hrvatskega zbora, taka je današnja gospSska in ves njen aparat, celo obč. in mestna poglav., kar se je zopet očividno pokazalo pri poslednji demonstraciji, katero je izzvala sama nerodnost mestnega redar-stva. Do Jelačičevega trga je dospela množica v popolnem redu popevaje narodne domoljubne pesme. Ali tukaj zapro redarji pot ter ne pustč občinstvu „Ah, mama!" zaklical sem ves potrt in žalosten, „samo vi ste še ostali!" Ona me je strastno pritisnila k sebi, poljubila me in močila moje lice z gorkimi solzami, zdihujoč v jedno mčr: „Samo ti si mi še ostal!" „Mnogo, mnogo se jih bo dalo zapeljati od njega", slišal se je od druge strani izbe starkin glas, „in mu bodo verjeli, da je Kristus". Pripovedovala je dalje, kako da bode delal čudeže, kako da se bode vzdignil mej oblake in kak6 da bode sejal denar. Trdila je, da bode imel tudi svoje apostelje in učence, pa da se bode vse to zgodilo z božjim pripnščenjem. „Blagor, blagor tistemu", končala je prorokinja, „ki se ne bodejo dali zapeljati od njegovega denarja, a gorjč, tisočkrat gorje pa onemu, ki bo pobiral stopinje za Antikristom. Kajti", pošepetala je konečno in povzdignila košate obrvi, da so se ji zasvetile drobne oči v tajinstvenem, fanatičnem blesku, „kajti potem pride Sin božji sam in bo sodil žive in mrtve". Ženske so še dolgo gledale zamišljeno pred-se, a starka je začela zopet prebirati črne jagode in moliti svoje starinske molitve za „vse verne dušice, vboge sirotice v vicah", z zamolklopojočim glasom. V zvoniku je odbila ura dve po poluncči. Tesno mi je bilo pri srcu in težko sem pričakoval belega jutra. (Konec slčdi.) dalje na trg. Svet se ni mogel raziti tako hitro, kakor je redarstvo želelo, in redarji pograbijo ta sablje ter lazganjajo narod na vse strani. To ravnanje pa je množico razdražilo ter se z vso silo vspe na Jelačičev trg in dalje po Ilici. Začelo se je vpiti „Abzug Mažari in Khuen Heder?ary" in pred stanovanjem poznatega mažarona profesorja Tomašiča je kričala vsa množica še posebno glasno „pereat." Zdaj je začelo redarstvo kar loviti ljudi po Ilici ter jih zapirati, pa se je dogodilo, da je prifilo nekaj čisto nedolžnih v zapor. Tujci, bi so iz bližnjih hotelov gledali ta prizor, so ostro grajali ravnanje naših stražarjev ter popolnoma obsojevali ta nedostojni lov na ljudij. Kolikokrat se gode demonstracije po velikih mestih, mnogo večje in nevarneje, nego je bila omenjena, ali redarstvo ravna s svetom mnogo pristojneje nego je to pri nas. Ni čudno, da je ranjenih tudi nekaj ljudij, pa tudi stražarjev, ki so v svoji gorečnosti rabili orožje, ki ga ni bilo treba. Kakor zadnjič, tako se je naše redarstvo obneslo tudi zdaj prav netaktno in to vse ad majorem gloriam maža-ronskega sestava. Naše prebivalstvo je čez vse miroljubno, ali svojega naroduega prepričanja si pa ne da tako lahko vzeti, kakor mislijo kakšni mažaron-ski pritlikovci. Svet bi se bil razšel tudi na pristojen opomin od strani redarjev, in lepa ovacija domoljubnim dijakom se ne bi bila spremenila v veliko protimažaronsko demonstracijo. 2e zadnjikrat smo pisali, da naše redarstvo plača mestno prebivalstvo, katero ne želi, da se redarji bavijo z zatiranjem narodnega duha, kar se je v kratkem že dvakrat zgodilo. In mestjanstvo ima pravico zahtevati od svojega župaua, da se v bodoče kaj tacega nič več ne pripeti. Politični pregled. V Ljubljani, 28. marca. Glasovi o volitvi dunajskega župana. Po dolgem molku nam konečno dunajski uradni listi vendar-le objavljajo težko zaželjeni dan volitve dunajskega župana. Za ta prevažen in odločilen korak je določen dan 8. aprila. Da bode antisemitska večina volila dr. Luegerja, o tem ni nikakor dvomiti; težje je pa odgovoriti na vprašanje, bode li tudi potrjen. O tem predmetu prinaša zadnja „D. Ztg." pogovor sotrudnika imenovanega lista z nekim višjim državnim dostojanstvenikom, katerega na-zivlja ekscelenca. Da ta dva moža ne moreta rešiti težavnega vprašanja, je umevno, vendar pa je zanimivih nekaj stavkov, ki izražajo mnenje trezno mislečih ljudij. Dotični državnik odgovarja namreč na vprašanje o potrditvi nastopno: „V sedanjih razmerah bi grof Badeni brezdvomno modro ravnal, ako bi priporočil Luegerja za župana, kajti čim bolj bode nasprotovala vlada želji dunajskega prebivalstva, tem več nasprotnikov si bode naklonila pri prihodnjih državnozborskih volitvah. Ako vstreže vlada tej želji, potem si utrdi stališče v novem parlamentu. Nasprotno stranko pa bi v tem slučaju lahko potolažila s tem, da bi jo opozorila na prvo odklonitev in na izvanredne pojave ljudskega gibanja." Avstrijska kvotna deputacija je imela včeraj svojo drugo sejo. V načrtu, katerega je so-stavil poročevalec, se zahteva zdatno znižanje avstrijske kvote, oziroma povišanje ogerske, ter se ta zahteva utemeljuje z neovržnimi dokazi. V načrtu se gledd užitninskega davka opozarja tudi na to, da izgubi Avstrija po preosnovi tega davka le 2 milijona goldinarjev in da torej ni umestno, pobotati se samo gledč te točke. Načrt je vsprejela deputacija skoro soglasno in ga poslala ogerski deputaciji v Budimpešto. Vsa posvetovanja pa se vršd sedaj nekako tajno in bode gledd razglasitve vspehov odločevala vlada sama. Odgovor ogerske deputacije, oziroma vlade, se pričakuje še pred Veliko nočjo. Mirovna pogajanja mej Italijo in negušem Menelikom, Po poročilu italijanskih listov se kaj vspešno vrše pogajanja glede miru v Abesiniji. — V prvi vrsti dementujejo razni listi, da bi bil Menelik zahteval 25 milijonov vojne odškodnin llalie" poroča, da je vlada do- poslala generalu Baldisseri zadnja navodila o po-samnih določbah italijanskih zahtev, vsled česar nekateri krogi upajo, da Be objavi konečni vspeh že po preteku kakih pet ali šest dnij. Pripomni pa se seveda, da se bode podpisala mirovna pogodba le tedaj, ako se vsprejmo za Italijo „častni" pogoji. „Corriere della sera" objavlja neki brzojav iz Ma-save, v katerem se poroča, da se je povrnil major Salsa znova v Menelikov tabor, da določita kraj, koder se snidejo obestranski pooblaščenci. Zastop nikom Italije je imenovan general Valles. Italijanska vlada govori tako rada o „častnih" pogojih, pod katerimi bode sklenila mir z Menelikom, o tem pa noče kar nič slišati, da je abesinski kralj jednakih mislij. Kdor namreč le količkaj pomisli na ogromno premoč Menelikove armade in na dejstvo, da neguš s svoje btrani gotovo ne hrepeni po miru z Italijo, dospe lahko do prepričanja, da bodo italijanske nade skoro gotovo splavale po vodi. Eonečno se bode pa morda vender le še preje Bpremenil položaj v Afriki, o katerem uradna poročila tako rada poročajo, da je vedno „nespremenjen". Criapi in vojna v Afriki. Mnenje, da bo z odslovljenjem Crispijevega kabineta konec raznim sleparijam, ki so se dogajale pod njegovo vlado, se ni uresničilo. Kakor se namreč poroča, so prišli v Italiji na sled novemu škandalu. Bivši ministerski predsednik, stari lisjak Crispi, je poskril in odstranil vse akte, ki se tičejo boja v Afriki. To se je pokazalo v predzadnji seji italijanskega senata, ko so nekateri poslanci zahtevali od vlade, naj jim pojasni položaj v Afriki in prebere dotične akte. Ministerski predsednik Budini je namreč izjavil, da ne more dati nikakega natančnega pojasnila o bitki pri Adui, ker mu manjka dotičnih aktov. Poleg tega je po poročilu nekaterih listov koncem seje Budini pojasnil nekaterim ¡senatorjem, da je odsovoren Crispi za vse, kar se je zgodilo v poslednjih letih v Eritreji, ker je delal vse na lastno roko in še celo vojnega ministra ni obvestil o svojih odlokih. Jednake stvari so se dogajale po Rudiuijevi izjavi tudi leta 1891, ko je načeloval Crispi zunanjemu minister-stvu. Tudi takrat je pobral vse važne akte, mej njimi važno pismo glede obnovitve trozveze. Kakor se vidi, je spravil stari Crispi vse važneje akte v svoj zasebni arhiv ter na ta način prikril vse mnogoštevilne goljufije in sleparije. To priliko bodo gotovo porabili njegovi nasprotniki ter storili potrebne korake, da dobi Crispi zasluženo plačilo in mu nekoliko ogrenč sedanje advokatsko življenje. Angleš/ea ekspedicija v Sudanu. Angleški miuisterski svet je imel predvčeranjim jako dolgotrajno sejo. Poleg ministrov sta bila navzoča lord Wolseley in general Grenfell, ki sta pojasuila vojni položaj v Egiptu, kar je želelo več ministrov, ki so bili o ekspediciji slabo ali celo nič poučeni. Nadalje se je posvetovalo o vprašanju francoske vlade glede približnega trajanja okupacije v Egiptu. Na to je odgovorilo ministerstvo v smislu sklepa senata o nameravanem podjetju. Najvažneje pa je bilo vprašanje glede pokritja stroškov za sudansko ekspedicijo. Vlada je namreč predlagala vsem evropskim velevlastem, naj se vporabi v to svrho jeden del egiptovskega rezervnega zaklada, o katerem pa odločuje posebna komisija. To pereče vprašanje se je rešilo včeraj ugodno za Anglijo. V predlog so namreč privolile Italija, Nemčija in Avstro-Ogerska, proti ste se pa izrekli Busija in Francija. Anglija je dobila toraj večino za svojo zahtevo in blagajna dette publique je nakazala iz rezervnega zaklada 500.000 funtov za ekspedicijo v Dongalo ter izplačala takoj 200.000 funtov šterlingov. Na ta način je toraj Anglija rešena prve skrbi glede denarja, toda druga preglavica, velika premoč sudanskih der-višev, se pa ne bode dala tako lahko odstraniti. Kakor kaže sedanji položaj v Afriki, so storile evropske vlade včeraj jako nepremišljen korak. Kubans/ee razmere. Dolgo časa se že rešuje v Zveznih državah severne Amerike vprašanje o neodvisnosti Kube. Sklep, katerega je odobrila reprezentanca zbornica, je izročil senat po dolgotrajnih debatah, katere so provzročali razni glasovi iz Španije in njej prijaznih držav, posebnemu odseku, v katerem sta bili zastopani obe zbornici po treh Članih. Predvčerajšnjem zvečer so se posvetovali ti odsekovi Člani ter po kratki debati vsprejeli in odobrili imenovani sklep ter s tem pripoznali kubansko republiko za samostojno vojskujočo sedaj igra krepostno samozataje-valko ; če sta bik tudi samo civilno poročena Veranič in Adrijena, vendar ne vstopijo v zakon, predno ona ne vmrje. Kaj se hoče ? Čakati na smrt. Cez nekaj let Adrijena vmrje. To je najslabši del povesti, ker je vse odvisno od slučajne smrti one izgubljene ženske. Nazadnje seveda sreča velika. To je jedna izmed onih povestij, katere zazib-ljejo mlade bralce v sanjarjenje, in vzgajajo mehko-čutne ljudi brez dušne s le. Tehnično ima povest razven konca mnogo spretno izpeljanih delov. Pisateljica ima navado, da v vsaki povesti da kako ulogo župniku in, če nima uloge zanj, ga pa postavi kar tako zaradi lepšega zraven. Najboljši namen ima vedno ž njim : navadno naj župnik z nekaterimi pobožnimi vzdihi in besedami reši krščanski značaj povesti. Vendar mislimo, da bi ga bila tukaj lahko pustila doma v župnišču, zlasti ker je bilo v gostilni pri kvartah v soboto ob desetih po noči. — Ce primerjamo ti dve povesti, moramo reči, da hodi Pavlina Pajkova staro uglajeno ne vedno pravo pot, Goreč pa po poti onih, kateri — kadar so dosledni — porušijo navadne estetične vezi in nagibajo kot skrajni „realisti" k naturalizmu z vsemi njegovimi slabimi lastnostmi. Končuje se knjiga z životopisom 'Matije Valj avca, spisal Fr. Leveč. Valjavec je popisal sam svoje življenje. Ta opis je neizpremenjen objavil g. Leveč in dodal kratko, a pregledno in natančno sliko književnega delovanja našega rojaka. Spis je poučen in zabaven. Nekatere stvari iz dijaškega življenja bi bile brez škode izostale ali se podale v drugačni obliki. Spis ima trajno vrednost in bo otel Valjavca pozabljenosti, katera mu je, vsaj kot pesniku, že pretila. Konečno izražamo željo, da bi urednik strogo izvrševal svoje dolžnosti in pravice glede na vsebino in na jezik. V razne liste se lahko spravi marsikaj, kar se javno ne oceni, dasi bi bilo prav potrebno, kakor nam pričajo nekateri leposlovni proizvodi iz novejšega časa. „Matica SI." pa naj objavlja samo take stvari, katere so res vzorne. Za število knjig nam ni toliko, kolikor za vsebino. Zgodovina slovenskega slovstva. II. zvezek: Od francoske r e v o 1 u c i j e d o 1848. 1. — Spisal dr. Karol Glaser, profesor pri c. kr. gimnaziji v Trstu. Prvi zvezek je opisal naše slovstvo od početka do francoske revolucije, torej je ta zvezek njegovo nadaljevanje. Jako zanimiv in znamenit oddelek našega duševnega razvoja je to: narodna ideja je vstala, notranji in zunanji vplivi so jo vneli, da nam je vstvarila krepko književno delovanje. Od Knobelna do Preširna — to je pač dolga pot, če se je tudi v tako kratkem času zvršila. Pisatelj je razdelil to dobo v dva dela : Od I. 1790 do 1815, in od 1. 1815 do 1848. V vsakem delu podaje najprej celotno sliko slovstvenega delovanja, potem pa obdela na kratko življenje in dela posameznih pisateljev. Jasno je, da pridobi s tem knjiga mnogo obsežnosti, a njena vsebina se ne pomnoži, ker se marsikatera stvar po dvakrat in še večkrat ponavlja skoro doslovno. Vidi se, da je imel pisatelj namen, podati knjigo, katera naj služi za re-pertorium vsega slovstva, v kateri se naj dobi vse, tudi VBaka malenkost, kakor v zapisniku kake knjižnice. Zato je pa knjiga postala bolj biblijografiji podobna, nego slovstveni zgodovini. Pisatelju je mnogo do tega, da pokaže ptuji vpliv, kateri je tako mogočno deloval zlasti r tej dobi na naše slovstvenike. Da bi se bil narod it lastne moči samo po notranjem fazvitku dvignil tako krepko, pač ni bilo mogoče. Zato mora poznati vsakdo znamenitejše politične in slovstvene dogodke, kateri so se vršili okoli Slovencev in jih potegnili za seboj. Pisatelj je začetkom knjige dal obširen pregled čez politične izpremembe v Evropi in čez sodobno uemško slovstvo. To odobravamo, vendar se nam zdi, da bo malo koristilo. Suhoparni izpiski iz bijogrufij raznih pisateljev ne kažejo čisto nič onih idej, katere so se tako silovito javile v raznih slovstvih in bojih. Veliko bolj bi nam bil ustregel pisatelj, če bi bil pojasnil, katere ideje so vodile romantike, kaka j6 bila modro-slovna in verska podlaga tega gibanja. Duh jože-finski, absolutistični, revolucijonarni, svobodomiselni, reakcijonarni, cerkveni, — vsi ti se krepko bore med sabo, sedaj zmaga ta, sedaj oni. Ko bi bil naslikal pisatelj v nekaterih splošnih potezah ta razna načela, bi bil gotovo pripomogel mnogo k boljšemu spoznavanju našega slovstva, suhe številke iz življenja nemških modroslovcev in pesnikov pa ne po-jasnujejo mnogo njihovih idej. Politični pregled se spušča v podrobnosti, katere bi v zgodovini slovenskega slovstva brez škode izostale. Badi priznamo, da je skupil pisatelj muogo dragocenega gradiva, a pogrešamo mnogokrat oživ-Ijajočega duha, kateri bi se vglobil ne le v obliko, ampak tudi v ideje pisateljev in nam tako podal ne le biblijografično sliko, ampak podobo duševnega razvoja po napredovanju in nazadovanju. Prešern je obdelan preveč šolsko. Pisatelj pove po vrsti vsebino posameznih pesnij, in govori o zunanji obliki. Koliko bi se dalo povedati bolj važnega I Vpliv Petraskov in Bjronov ni pojasnjen, estetična in moralna vsebina Prešernovih idej se ne ocenja, njegova kulturelna važnost za Slovenstvo se ne omenja razven z nekaterimi splošnimi pohvalnimi izrazi. Komur je že precej znano naše slovstvo, ta bo v knjigi dobil jako mnogo važnega, z velikim trudom skup znešenega gradiva; pričetuika pa bo motil suhi slog in pa to, da pisatelj rad povdarja manj važne, doslej neznane stvari; obširnejše govori o doslej manj znanih pisateljih in objavlja odlomke iz njih spisov, znane pa omenja bolj površno. Komur je slovstvo vaj splošno znano, ta je seveda vesel takih doneskov. Popolni naslovi knjigam so pridejani ob koncu knjige. Ce je bilo pri njih treba toliko minucijozne natančnosti, ne preiskujemo ; veseli nas, da so vsi, tudi malenkosti med njimi; želeli bi pa, da se v prihodnje bolj tesno in majhno natisnejo, ker so vendar le manj važna priloga za slovstveno zgodovino. Pri nekaterih pisateljih dostavlja kratko sodbo o njihovem delovanju. Sodba je trezna in objektivna, dasi se£tiče večinoma le jezika. Marsikatero malenkost, o kateri se je doslej govorilo samo v himnah, je kratko in trezno ocenil. Preširnove prehude sodbe o tedanjih pisateljih je jako omilil. Knjiga je kot biblijografično delo izvrstna in bo Blužila jako dobro vsakemu, kdor se zanimlje za prejtnje slovstvo. Tedenski koledar. Nedelja, 29. marca: 6. postna (cvetna); ev.: Jezus jezdi v Jeruz. Mat. 21. Augusta m. Ponedeljek, 30. marca: Janez Klimak. Torek, 31. marca: Modest šk., Balbina dev. Sreda, 1. aprila: Hugon šk. Četrtek, 2. aprila: Veliki četrtek, Frančišek Pavi. Petek, 3. aprila: Veliki petek, Abundij šk. Sobota, 4. aprila: Velika sobota, Izidor šk. — L u n i n s p r e m i n : Sip 29. marca ob 6. uri 19 minut zjutraj. S o 1 n c e izide 1. aprila zjutraj ob 5. uri 43 m.; zaide ob 6. uri 25 minut. Dan zraste v aprilu za 1 uro 30 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. marca. (Občinske volitve v Ljnbljani.) Gotovo zanimlje naše čitatelje, ako omenimo, kaj piše o bližnjih ljubljanskih mestnih volitvah graška „Tagespost". Mej drugim pravi, da se sicer vsled novega volilnega reda, ki se je napravil z Winklerjevo pomočjo v kvar ljubljanskih Nemcev, ti ne bodo udeležili volitve, pač pa marsikateri nemški somišljeniki priskočijo na pomoč radikalnim Slovencem, ako bi bili njih kandidati zaradi klerikalcev v kakem volilnem razredu t nevarnosti. Iz tega je razvidno, da ima t sedanjih razmerah katoliško narodna stranka t Ljubljani pri občinskih volitvah jako težavno stališče, ker se ji je boriti proti slovensko-nemški liberalni koaliciji, ki misli letos pod Tavčar • Schafferjevo zastavo udeležiti se mestnih dopolnilnih volitev. Mrtvi res hitro jašejo 1 (»Pomladni glasi") posvečeni slovenski mladini, VI. letnik, je ravnokar izšel. Vredil in založil ga je Matija Prelesnik in obsega 144 stranij. To lično knjigo za mladino priporočamo mladinoljubom, da hitro in mnogoštevilno sežejo po nji, ki se po svoji tvarini in lični zunanjosti vsakemu priporoča sama. Obširnejšo oceno objavimo prihodnjič. (Potrjeni deželni zakon.) Presvitli cesar je z odlokom z dne 19. marca potrdil zakon glede preložitve okrajne ceste Tržič-Podbrezje pri Kovorju. (Priznanje „Glasbeni Matici".) Uprava hrvatskega pevskega društva „Kola" je čestitala „Glasbeni Matici" v Ljubljani na veličajnem vspehu pri obeh koncertih na Dunaju. (Duhovne vaje Vincencijeve družbe) se bodo začele jutri (cvetno nedeljo) ob pol sedmih zvečer. V ponedeljek, torek in sredo govor, zjutraj ob 6. uri (z mašo ob pol 6. uri), zvečer ob pol 7. uri. Sredo zjutraj je sklep. Duhovne vaje vodi profesor dr. L a m p e. Teh vaj se morejo vdeležiti tudi drugi katoliški možje. (Imenovanje.) Poštni blagajnik Fr. Bregant je postal poštni kontrolor v Pulju. (Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta dne 12. marca.) Imenovani so bili: Nadučitelj Anton Pavčič v Št. Rupertu za nadučitelja v Kostanjevici; Olga Gašperin v Starem Trgu pri Ložu za četrto učno mesto v Kostanjevici; Ida Mallj stalno za drugo učiteljsko mesto v Predosljib; Karol Simon v Lescah za nadučitelja v Velikih Laščah; Matija Petscnauer v Gotenici za jednorazrednico v Lichten-bachu; Josip Ažm?n za nadučitelja na Breznici; Janez Likar za nadučitelja na šoli na Barju; Adolf Sadar stalno v Budanjah; Karol Javoršok v Olševku za drugo učiteljsko mesto v Vipavi; Antonija Au-guštin stalno v Vipavi; Janez Bodič v Št. Jurju pod Kumom za Stopiče; Ernestina Glarici v Žužemberku za nadučiteljico na štirirazrednici v Kočevju. — Dvorazrednica v Loškem Potoku se razširi v štirirazrednico. — Nove šole se bodo u.stanovile v Kuželju in Delaču. — Oddalo se je šest mest Leopold Filipijevih ustanov za ljudske učitelje na deželi. (Slovensko gledališče.) Danes se poje na korist opernega pevskega zbora opera „Trubadur". Pevski zbor zasluži po svojem marljivem delovanju priznanje za ta večer. — Prihodnji torek je zadnja predstava v tej sezoni. Predstavlja se „Egmont" na korist igraica gospoda Danilo, kateremu, že dvajset let sodelujočemu pri slovenskih predstavah, je želeti polnega gledališča. Beethovenovo godbo vodi pri tej predstavi vojaški kapelnik g. Friesek. (Kranjska notarijatska komora.) Ker pri vo-litvi dne 22. marca nihče predsedniških kandidatov ni dobil potrebne večine, ostal je po predlogu Svet-čevem dr. Suppanc še predsednik do koncu tekoče poslovne dobe, ki poteče leta 1897. (Iz Kamnika) 28. marca. Brzojavno se nam poroča, da je pri volitvi v meščansko korporacijo zmagala naša stranka. (Dar.) Slavna „Kmetska posojilnica na Vrhniki" je darovala društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani 20 kron. Za ta blagodušni dar se v imenu odbora najtopleje zahvaljuje Jakob Dimnik, blagajnik. (Celjska „Domovina" in „Slovenski Narod".) „Narod" je v svoji zadregi, kako povodom volitve dr. Schafferja v deželni šolski svet oprati nemšku-tarsko lice dr. Tavčarju in Murniku, izumil goro-stasno neresnico, da se je to zgodilo na željo vlade, ker je baje minister Gautsch nekemu znanemu gospodu rekel, da ako se to zgodi, potem iz-posluje tudi oh štajerskim Slovencem zastopnika v deželni šolski svet. — Mi dvomimo, da bi bil minister Gautsch sploh kedaj izrazil tako nesmiselno željo, gotovo pa je, da jo ni izrazil povodom zadnje volitve v deželni šolski svet. Dasi je ta neresnica tako debela, da se lahko prime z rokama, vender se je te bilke oprijela celjska „Domovina", ki piše: Kakor izvemo, je kranjski deželni odbor volil v dež. šolski svet dr. A. Schafferja nekoliko na željo vlade. Učni minister je baje želel tako dobiti nekak povod, da bode skušal v štajerski deželni šolski svet spraviti kakega Slovenca. Sedaj, ko se je vladi želja spolnila, da je spravila pristnega Nemca v kranjski deželni šolski svet, moramo pač od nje z vso silo zahtevati, da tudi v štajerski in koroški dež.' šolski svet spravi kacega Slovenca. Da bi štajerski ali pa koroški deželni odbor poslal v deželni šolski svet tacega Slovenca, kot je kranjski Nemca, tega upanja mi nimamo. Pravično bi to bilo. Na Štajerskem in na Koroškem je skoro tretjina slovenska, ne pa le 5 odst, kakor na Kranjskem. Vlada bode morala sama v deželni šolski svet poklicati kacega Slovenca. — Čudili smo se, da more celjska „Domovina," ki vender pozna narodnostne razmere na Štajerskem, zapisati tako nesmisel. Iz „Narodovega" čudnega pisarenja o postopanju barona Heina o tej zadevi bi morala tudi „Domovina" spoznati, da se pri tem kompromisu ni šlo za omenjeno željo vlade, marveč, da je ta kompromis narekovalo skrajno strastno na-sprotstvo slovenskih in nemških liberalcev nasproti katoliško-narodni stranki. Iz krogov, ki imajo pri „Domovini" glavno besedo, smo že večkrat in tudi v zadnjem času čuli glasove, ki ojstro obsojajo postopanje in pisarenje „Slov. Naroda" in nekaterih zastopnikov njegove stranke, a gospoda na tihem graja to „Narodovo" taktiko, javno v svojem glasilu jo pa podpira. To je morebiti lahko, a moško to ni. Mi ne zahtevamo zase nobene prednosti, a to menda tudi mi smemo zahtevati, da se z nami postopa pravično in nepristransko. Grajajte svobodno, kar se vam zdi graje vrednega na nas, a ne hvalite vsled pristranosti, kar je še stokrat hujše graje vredno pri naših domačih političnih nasprotnikih. (Spodnje-štajerski jubilejski zaklad.) Priobčili smo v našem listu dopis iz Maribora, v katerem je potožil naš gospod dopisnik, kako neokretno je postopal odbor za spodnje-štajerski jubilejski zaklad, ker je v „Domovini" objavil omenjeni oklic ter ga, kakor nam je uredništvo „Slov. Gospodarja" pozneje pojasnilo, tako pozno poslal drugim listom. „Domovina" piše nato, da obžaljuje prav resnobno, ker je „Slov. Gospodar* odrekel svojo pomoč pri napravi, kakeršne so slovenski duhovniki vedno najizdatnejše pospeševali. Nadalje pravi „Domovina" da se je v njenem uredništvu rodila misel „spodnje-štajerskega jubilejnega zaklada" ter da ima torej „Domovina" tvoriteljsko pravico do nje. To modrovanje se nam zdi jako malenkostno in za vresničenje omenjene misli jako nepraktično. Ako namreč kedo sproži kako misel, naj se glede nje ne sklicuje na tvo-riteljno pravico, marveč naj gleda, da bo zanjo dobil kaj življenjskih pogojev. Po našem mnenju bi bil torej tvoritelj te misli prav storil, ko bi bil delal nato, da se celjski odbor za ta zaklad pomnoži z nekaterimi gospodi izven Celja bivajočimi, ter da bi bil vsaj jednega duhovna vzel mej odbornike, ako sam povdarja, da so slovenski duhovni vsikdar take stvari najizdatnejše povspeševali. Po naših mislih je zato še vedno čas in prav bi bilo, da se tem potom popravi, kar se je v Celju morda le vsled naglice zagrešilo ter da se doseže hvalevredni namen, ki ga ima spodnje-štajerski jubilejni zaklad. („Slov. Narod" in „Soča.") Goriška „Soča" je v zadnjih številkah objavila nekaj člankov, v katerih se je pisatelj trudil dokazovati, da katoližka-ljudska stranka na Kranjskem ni — narodna. Značilno je, da je te članke objavila „Soča" v dobi, ko je postal „Slov. Narod" glasilo nemškutarsko, ki slavo poje liberalnim Nemcem na Kranjskem. Tega seveda pristno narodna „Soča" ne v6 in zato tudi ne pove svojim bralcem. Od tacega lista, ki tako pristranski postopa, se mi ne damo učiti narodnosti. Omenili smo jih danes le zato, ker je nekaj odlomkov iz njih ponatisnil „Narod"*), zlasti pa da zavrnemo nesramen napad, s katerim se „Soča" zaletuje v občespoštovanega deželnega poslanca in župana vrhniškega, gosp. Gabrijela Jelovšek-a. „Soča" in po njej „Narod" namreč piše, da je naša stranka gosp. Koblarju nasproti postavila protikandidata, pa ne kakega izobraženega Slovenca bodisi duhovnika ali lajika, n^go navadnega, neizobraženega, nesposobnega moža, ki je iz častilakomnosti in drugih skritih osebnih namenov oblekel v zadnjih letih katoliški plaSč, ker poprej je bil „liberalen". — Tega ostudnega napada se mora pač sramovati „Soča" še bolj pa „Narod", ki bolje pozna gosp. Jelov-šeka in ve, da je župan vrhniški inteligenten, vsestranski izobražen in neumorno delaven mož, kakoršnih bi si mej takozvano „Narodovo" inteli- *) Dostavimo šo opombo „Narodovo," da so omenjeni članki v „Soči" iz peresa slovenskega duhovna, — Toraj za take stvari je pa le dobro, da se po »Narodu" izrazimo — „blagoslovljeno ščene?" gencijo le več želeli; potem bi Narodu ne bilo treba pisati, da v Slovencih ni ekonomov, ki bi bili zmožni za poslance. Nepobiten dokaz zato je, da so uprav tega gosp. zbog njegove nadarjenosti in izobraženosti že „Narodovci" opetovano nagovarjali, naj bi prevzel na njih ime kako kandidat., kar pa je on odklonil. Navaden, nesposoben, neizobražen je torej ta gospod še le od takrat, ko je spoznal lažiliberalno in lažinarodno „Narodovo" gospodo ter se ločil od njih in stopil na našo stran. Tega pa ni storil iz častilakomnosti, ne iz kakih druzih skritih osebnih namenov, kajti gosp. Jelovšek od naše stranke ničesar ne potrebuje, on vživa izredno zaupanje svoje občine, ki ga je opetovano izbrala soglasno svojim županom — dobil je tudi glasove svojih političnih nasprotnikov v občinskem odboru — ter s tem priznala njegove izredne zmožnosti za javne posle. Ako je bil on izvoljen od naše stranke poslancem v deželni zbor, temu ni bila kriva častila-komnost od njegove strani, marveč ga je vodstvo naše stranke za to naprosilo in on se je le tej soglasno izraženi želji vdal ne iz kakih osebnih namenov, marveč kot mož poštenjak zato, da hi kaj koristil svojim volilcem. Jednako se je gospod Jelovšek nerad vdal želji vodstva naše stranke, naj kandidira za državni zbor, ter volilni odbor opetovano prosil, naj ga oprosti kandidature. Konečno se je vdal le disciplini stranke in prevzel kandidaturo. — Zaradi tega mora pač vsak poštenjak obsojati tako nizkotno in lažnjivo napadanje slovenskih poštenih mož, katerih krivda je samo ta, da brezpogojno ne vklanjajo svoje glave pred „Narodovim" terorizmom. To omeniti nasproti „Soči" in „Narodu" se nam je zdelo potrebno, da svet zve, kako se v Ljubljani pri „Narodu" in v Gorici pri „Soči" s polenom javnega sramotenja po nedolžnem pobijajo možje, kateri so si ohranili svobodo svojih mi- slij in javnega delovanja. * * (Semnji po Slovenskem od 30. marca do 4. apr.) Na Kranjskem: 30. na Dobrovi, v Moravčah, Slapu pri Vipavi, v Višnji gori; 31. v Črnomlju, Bovišah (krški okr.); 1. aprila v Idriji, v Loškem potoku ; 2. v Zatičini, Rakeku; 3. pri Št. Gothardu, v Zgor. Tuhinju. — Na Slov. Štajerskem: 30. v Sevnici na Dravi; 31. pri sv. Barbari, v Vil-donu, Podčetrtkom, Šoštajnu, v Luči, Muti, pri Novi Štifti, pri sv. Duhu v Ločah; 2. apr. pri sv. Mariji v Jareniai (v Slov. Goricah), v Dramlji pri Mar. Magd.; 4. apr. pri Sv. Primožu. — Na Koroškem: 30. marca v Ukvah ; 31. v Gradišah; 1. apr. v Renvigi; 3. v Strasbergu. — Na Primorskem: 31. marca v Rifenbergu. Društva. (Vabilo k večernici,) katero priredi poučno - zabavno delavsko društvo v nedeljo dne 29. marca v dvorani na Zabjeku št. 8. —Vspjred: 1. Nagovor. 2. Komičen prizor. 3. Slika, marmornati kip. 4. Govor. 5. Komičen prizor. 6. Oglar. Ljudska igra s petjem v petih delih. Spisal J. Alt-man. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina: Sedeži, prva in druga vrsta 40 kr., tretja vrsta 30 kr. in sledeče 20 kr. Stojišča 10 kr. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Ženska podružnica v Velikih Laščah 192 gld.; Mohorjani v Dra-žgošah 1 gld. 60 kr. ; si. kmetska posojilnica na Vrhniki 20 gld. ; veselo omizje pri VVeberju v Laškem Trgu 1 gld. 50 kr.; g. Val. Kolenec v Ceni-šeniku 8 gld. 14 kr. iz nabiralnika ; si. hranilnica v Glinjah 10 gld. za velikovško šolo ; gospod Ivan Vrankovič v Braslovčah iz nabiralnika 8 gld. 25 kr. — Prisrčno zahvalo darovalcem in posebno vrlim rodoljubkinjam v Vel. Laščah 1 Priporoča se družba za lepe piruhe vsem Slovencem. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Hranilnica in posojilnicanaBlo-k a h), registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Iz poročila te hranilnice posnamemo nastopno : Pristopilo ie v prvem upravnem letu 75 zadružnikov, izstopil ni nobeden. Prometa je bilo, in sicer : spre-jemkov 10.415 gl. 92 kr., izdatkov 9956 gl. 72 kr., skupaj 20 372 gld. 64 kr. Hranilnih vlog je vložilo 30 vložnikov 9194 gld. 50 kr., vzdignilo se je skupaj 400 gld., tako da je ostalo 8794 gld. 50 kr. in 29 vložnikov. Obrestij je naraslo 123 gld. 92 kr. ki so se pripisale h glavnici in je torej koncem leta 1895 8918 gld. 42 kr. hranilnih vlog. Posojil se je dalo 58 zadružnikom 80 krat skupaj 9526 gl. 10 kr., vrnila so se tri posojila popolnoma 270 tri., tako da je izposojenih še 9246 gld. 10 kr. Najnižje posojilo znaša 10 gld. najvišje pa 768 gld. Čistega dobička je 83 gld. 97 kr., ki se dene v rezervni zaklad. Slavna kranjska hranilnica je darovala za ustanovne stroške 60 gld. in naklonila 600 gld. brez- obrestnega posojila. Naš zavod je élan zveze „Kranj* skih posojilnic". Načelstvo zveze je v vsakem oziru v tesni zvezi s posojilnico in je po revizorja pregledalo knjige, račun in vse poslovanj«. — V odboru so Janez Pakiž, načelnik. France Drobuič, Ka-rol Otoničar, Jakob Koritnik, Karol Lenasi, odborniki. Franc Lenarčič, računski pregledovalec. Franc Skrabee, njegov namestnik. — Občni zbor hranilnice in posojilnice na Blokah je dne 29. marca t. 1. ob 3. popoludne (po kršč. nauku) v šolskem poslopju. Dnevni red : 1. Poročilo načelstva in računskega pregledovale». 2. Posvetovanje o računu in potrjenje. 3. Volitev načelstva in računskega pregledovale». 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. _Načelstvo. Telegrami. Dunaj, 28. marca. Naučni minister je v posebnem razglasu določil gimnazije, na katerih smejo delati ženske zrelostne izpite; za Kranjsko je v to določena državna gimnazija v Ljubljani. Dunaj, 28. marca. Izjava avstrijske kvotne deputacije zahteva, da se kvotno razmerje postavi na 58 : 42. Dunaj, 28. marca, češki klub je sklenil glasovati pri razpravi o volilni preosnovi za Slavikov predlog, ki zahteva splošno, jed-nako in direktno volilno pravico. Ako pa ta predlog ne dobi večine, glasujejo češki poslanci za vladno predlogo. Ker je Badeui pridobil Mladočehe, je gotovo, da dobi njegova volilna predloga potrebno dvetretjinsko večino. Dunaj, 28. marca. Španjci so bili zadnje dni večkrat tepeni na Kubi. General Weyler misli odstopiti, ker so mu njegovi načrti spodleteli in ker uporniki vedno bolj prodirajo proti Havani. Trst, 28. marca. Rimski listi poročajo o neugodnih novicah iz afrikanskega bojišča. Razširjala se je po Rimu vest, da je polkovnik Štefani napal derviše pri Kasali ter jih razgnal ; novica pa se ni uradno potrdila. Carigrad, 28. marca. Sultan je vspre-jel včeraj kneza Ferdinanda v jedno uro trajajoči avdijenci. Na to se je knezu poklonil princ Ahmed-Effendi, ki mu je izročil in-signije Imtiaz reda. Popoludne je obiskal kneza carigrajski eksarh. Rim, 28. marca. Ranjeni vojaki iz abe-sinskega bojišča, ki so se pripeljali v Nea-polj, pripovedujejo, da se je v bitki nevarno ranjeni general Arimondi ustrelil v srce, da ne bi prišel v Menelikove roke. — Sodno obravnavo proti generalu Baratieriju ima voditi vojaško sodišče v Rimu. Rim, 28. marca. Y vcerajšni seji senata je interpeloval senator Parenzo ministerskega predsednika radi dokumentov o afrikanskih dogodkih. Minister Rudini je odgovoril, da so se po izjavi generala Baldissere poizgu-bili vsi akti, ki se tičejo dogodkov v Makali, ter da bode general po izpovedbi častnikov sostavil nov zapisnik. Rudini je nadalje naznanil, da je izginilo tudi Baratierijevo poročilo ob bitki pri Adui. London, 28. marca. Kolonijski urad je prejel brzojavno poročilo iz Bulowaya, s katerim se javlja, da so ondotni vstaši napadli več Evropejcev ter jih pomorili. London, 28. marca. Egiptska vlada je odgovorila sultanu na vprašanje glede korakov angleške vlade, da namerava s pomočjo Anglije pridobiti si zopet dragocene, a vsled dolgotrajnih uporov izgubljene pokrajine. Glaven namen ekspedicije obstoji v tem, da si osvoji Sudan. London, 27. marca. „Reuters Office" se poroča iz Kapstata : Precejšnje krdelo Evropejcev se je podalo iz Bulovaja v vsta-ško pokrajino. Mej vstaši in posamnimi četami se je vnel neznaten boj. Preizkusili in priporočili so sloviti vseučiliščni profesorji in zdravniki tinkturo za želodec lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavlienie pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Stckleničica velja 10 kr._121 (60-7) 1 Umrli no: 26. marca. Evgen Chrobat, bivši c. kr. nadporočnik, 61 let, Karlovska cesta 7, marasmus. — Emilija markiza pl. Gozani, J čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo rt rt . 5 S ä J3 . 1 ]«» > 27 9. zvečer ■730.1 7-4 si. jzab. pol oblačno 28 7. zjutraj 2. popul 739'4 729 1 2-6 53 sr. jvzh. n dež in sneg oblsčno 91 okrajnega glavarja soproga, 41 let, Valvazorjev trg 5, pljučna tuberkuloza. 27. marca. Janez Rossmanit, ključnrjev sin, 81/« leta, Dunajska cest» delavske hiše, božjast._ Meteorologično poročilo. Srednja včerajina temperatura 89° in 7.h 31° nad normalnm. (241 15-1) Izvrstne c. kr.jedino priv. škropilnice proti peronosperi Inženirja Žlvioa, katere so se splošno razširile zaradi svoje jedno-stavnosti, trajnosti, iabke uporabe pri vsakem obdelovanju trtj» itd., akoravno so jako zboljšane, prodajamo po dosedanjih nizkih cenah. Živio in drugovi v Trstu. Razpošiljamo škropilnice tudi s posodami nove vrste. Obrazce s cenikom dopošiljamo radovoljno franko. Izdelujemu tudi razprašilnlke za žveplo, nepre-nehljive vinske stiskalnice itd. J. Giontinijeva knjigarna ~v Ljubljani priporoča ravnokar izišel molitvenik : P. Hrisogon Majar: P ali molitvena knjiga y češčenje svete Družine. Cena: Vez v usnji 55 kr., zlata obreza 70 kr., doI šagrin z okvirjem 70 kr., s koščenim križcem 80 kr., v kositarnih platnicah 1 gld. 50 kr.__238 2—"2 «- rtf. <- H ■ ■ ■ mu kisu ireiec t priporočen od naslovitejših medicinskih avtoritet. Templjevi vrelceSS^ilna Styria vrelec je preizkušeno zdravilno sredstvo za obolele prebavne organe Razpošilja kopeliščno oskrbnišvo v Rngutki Slatini 11.1 Štajerskem. 223 20-2 Glavna zaloga pri J. Kalteneggerju, Dunaj XVIII/2. V Ljubljani pri M.Kastnerju in i. Liningerju. 7 J. Bendik-ova v Št. Valentinu na Nižjeavstrijskem ■ w îMIiJiin je najliol še sredstvo za ohranjenje usnja in se dobiva v Ljubljani le pri tvrdki Karol Weber v Špitalsklli ulicah. Pred ponarejanji svari se *l. občinstvo. 112 25—4 Dovoljujem si p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem o tvoril svojo prodajalnico za čevljarske izdelke v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 17 v Ur^ulluNkom ])OHlopju. Priporočam se prei. duhovščini in slavnemu občinstvu za mnogoštevilne naročbe in se bodem prizadeval, zadovoljiti svoje naročnike v vsakem oziru z dobrim, solidnim delom in nizko oeno. Izdelujem čevlje vsake vrste po najnovejšem kroju do najbolj jednostavne oblike. Ljubljana, 11. marca 1895. 227 2 2 Josip Smerkol, preizkušen čevljar, izveiban na c. kr. tehnologiinem obrtnem muzeju na Dunaju. 24 let star, neožanjen, teoretično in praktično izvežbar, ki je že skozi 3 let» izvrševal svojo službo v splošno zadovoljno^, išdo službe, najrajši! v iupnji, kjer bi monel ob ene.n pii-stopiti t župnišče kot vodnik ali pomočnik župnikovi ekonomiji, ker je v vseh strokah domačega, kakor poljskega dela vajen, in je bil ravno do sedaj tndi v enaki slu/.bi j mojsel bi službo nastopiti takoj, ali pa v prihodnji Velikonoči, oziroma o sv. Jiuju. 218 10—5 Blagohotne ponudbe upravništvu „Slovenca". je kot primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi ae povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo ! Zaradi ničvrodnik ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom Kathreiner Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene ! IG. HELLER na Dunaju l!/2 Praterstrasse 49 2-2 208 Zastopniki se iščejo! Pred ponarejanjem se Je treba posebno varovati! Prečast. duhovščini, stavbinskim mojstrom, hišnim gospodarjem in si. občinstvu najuljudneje javljam, da sem otvoril kleparski obrt v Mostah pri Ljubljani št. 66 in se priporočam za vsakojaka v to stroko spadajoča stavbena in galanterijska dela in popravila, stavljenje stranišč in kopel (banje) ter jamčim za vestno, ceno in natančno izvrševanje Vbeh naročb. Vsakdo more se sum o nizkej ceni in dobri postrežbi prepričati, posebno ker mi je mogoče radi nizke stanarine zunaj mesta in drugih manjših stroškov ceneje naročila izvrševati. Naročbe se prejemajo ustno in pismeno in proračuni se dobe v Mostah pri LJubljani it. 66. 180 5-4 Ivan Wostner kleparski mojster. »jflro Liniment. Capsici comp. 18—7 z lekarne Blohter-Jeve v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti posodita po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to »ploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-31 Richter-jev liniment s,sidro' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno. Richter jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. P. ^^«^Aílv»« vi-íln domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. riporocima Iia-ZIiailllci naši naročniki in öitatelji „S 1 o v e n o a" blagovolijo uvaževati. Odlikovana sta bila na svetovnih razstavah z diplomo in svetinjo v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaju 1892.1. izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbniätvom v izvrševanje iii vsnkovristiilh poprtiv. r Od leta 1880. do leta 1895. sta n izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav Priporočilna pisma najboljših veščakov so na razpolago. F Matija Horvat | J čevljarski mojster v Ljubljani, sv. Petra oesta 32 f- ^ priporoča so prečast. duhovščini in sluv. občinstvu ? v naročui\ja raznovrstnega £ obuvjila ; katera izvršujo leni, pošteno, ii zanesljivega blaga od najpreprostejše do najfinejše oblike. IVAN JAK v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13. Zaloga šivalnih strojev in ceniki zastonj pristrojev za vozarenje. in franko. izdelovatelj cerkvenega ) orodja in posode ^ 'y Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzijevišča priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojiištvoui in dobrotnikom v ' najnatančnejša izdelovanje 1 monštrano, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd. { iz najboljSe kovine po [.o1 uhnem slogu ^ in po nizki ceni BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočala se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicali. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. < Alojzij Zorman 7 trgovina z moko ^ v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 L priporoča vsakovrstno moko po različni S ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. f Prodaja ra drobno in debelo ter zago- r tavlia uliudro postrežbo. S t ♦ « priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim ¿ Josip Rebek preje Ahčin ♦ ključavničar ^ v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 ^ 1 predstojništvom in p.n.občinstvu v vsako- 4 vrstna stavbinska kl'uoarska dela J Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, 1 ima v zalogi ključe Iz aluminija. Posebej t še se priporoča v izdelovanje cerkvenih 4 spominikov in nagrobnih ograj. Zaloga in 1 napeljevanjehišnihtelegrafovintelefonov. T Delo trpežno in natančno, cene nizke. ^ I GABRIJEL 0ZELJ % tapetar t Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 I $ .t ffl se priporoča preč. duhovščini in si. ob- a> činstvu v izdelovan je vseh v nje jovo stroko v ^ spadajočih predmetov, kakor: garnitur, 4 j divanov, žimnaiih in niodrocevna peresih 1 itd. ter jamči za trpežno, i'obro de'o po jft jk najnižji ceni — Ponudi se trdi v l-peci- É | ranje In dekorlranje dvoran in sob, H- t fú tere tudi špalira. O.-ob^o se pcipoioča za % ^ delo na deželi. ^ Franjo Toman podobar in pozlatar, Krlževniškl trgi, Ljubljana se priporoča preč. duhovščini za izdelovanje cerkvenih in sobnih del po nizki «i ceni in priznano natančni izvršitvi. V za-2 logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), # 2 slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^ IC ¡fr * * * v * * * * . Jtfc C» 1» iš , svečar v Gorici, Solkanska cesta 9. priporoča prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu pristne čebelno-voščene sveče klg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s sroto AA , 1'uSiljatev franko za naročila v Avstro-Oijerski monarhiji. Zajamčeno pristne čebelno-voščene |f sveče, voščene zviike in med priporoča j II preč. duhovščini fn si. občinstvu OROSLAV DOLENEC srečar in lectar, trgovina z medom ln voskom f I v Ljubljani, GledallSCne ulice it. 10. Dobiva se tudi mdd v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek j| in suho satovje, mtmmmmmmnm P££ál IVAN U It A K" Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3 priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd. in vseh v to stroko spadajočih del po -==E nizkih cenah. =:- JERNEJ ČERMELJ «J Hi rv LN Hid V^I^rvlTl ¡m trgovina z južnim sadjem m zelenjadjo Ml v Ljubljani, ScineHIče (z:i vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu m ¡1 svojo bogato zalogo vsega v M I gospodinjstvo spadajočega blaga | Na najnovejši način umetne zobe in zobovja I __I 5 ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja J fplombovanja in vse zobne ope- « racije, — odstranjuje zobne bole- $ ^ čine z usmrtenjem živca J | zobozdravnik A. Paichel | 5 poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi » | hiši, I. nadstr. J ll Drag. IMLntl£ovi6 [f brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 ¡1 se priporoč i v najiančnejše izvrševanje [4 vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt _ spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna. apgaF^^iaspRgsi r.v.-.v, . ■■^•.v.vAi.v.v.v.vAV,;,,^ y , vf 'jAj/i- 'r'nV-'int/tn '1X1 ^'¿'¡•'¿,-r Jt- u£-j _ VVmnTvrSm iti »r• tf Brata Appe izdelevatelja lončenih pečij ^ Jyv v Kandijl pri Novem mestu - • (na Dolenjskem) ^ iip in vseh v : priporočata ^ ^ ■ 1 i lepo svojo . / , spadajočih zalogo -. ^ trP,cžno 7 "g"!'1Z" w ' uelanih predmetov po ^stf^^ Prav i1'2^! ceni. — Zaloga ] v> v Ljubljani je v Židovskiulici, j ^S zastopnik g. ICallš na PreSer-¡ novem trgu. fh^iMmmmmmsmmmmmmmm ■ Zaloga rezilnega orodja BH • Hi 0 m ln klrurglŠnlli Instrumentov. stii^gs. Alojzij VaninosMn6a priporoča prečastiti duhovščini in slav-.„ nemu občinstvu nože, ikarje, britve ? j itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. — | i Brušenje in poprave izvršuje točno. Smr P5H5E5H5ESHSH45H5H5HSH5HSH5] K Franc Fiivšner va^^^v^rl' S L «Mp <0^1 nasproti c. kr. gimnaziji «j ♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ Jj srvu v naročila na duhovniško ln ol-il vll.no obleko po poljubnem kroju zago-fl tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno {j postrežbo in kar možno nizko ceno. B"HSH5E5E5H5H5^HSH5E5E5E5ESGi' ? FB. TOHEC g 3 pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice št. 14 £ i, se priporoča preč. duhovščini in si. ob- S; 5 činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del i: • in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, L . križevih potov, podob svetnikov itd. za- f 3 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. k Alojzij Krjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. HENKIK ZADKIKAR Izdelovateij oerkvene pocode v Ljubljani Sv. Pet; a cesta št. 17. ; priporoča preč, duhovščini vzgledno svojo zalogo ■ cerkvene posode, cveonlkov, lestenoev, ; avetilnio, k..dlln'o i:d. v lažnem zlogu izvršenih. ; Vspreiema tudi naročila na novo predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Do'o pošteno iz zanesljivo kovine po nizki ceni. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče O o > a .1 o £ . S 5 T* rt o t-, * ^ -s. rö o P • u ei d o 08 I LUKA VILHAR ^jubljVNI | Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne priporoča svojo zalogo I I i zlatih in srebrnih žepnih ur, * nihalnih, stenskih f in ur budilnic |: po najnižjih cenah, a - TT | $ Poprave izvršuje natancuo ln točni», f | Sojacar | f pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ^ J činstvu v mestu in ra deželi v vsa v ple- y tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri * novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * J incen6.Prenavljatudiobrabljenepredmete. f » «M «Mf • «W0> <»♦• *** ****** * | Fr. Sisksi ded. Jl^VJ. | f Marije Terezije cesta it. 6 v f se priporoča v podkavanje konj in razno- | $ vrstnih včz, ima tudi v zalogi | % raznovrstne voze in sani I | ter jih izdeluje po najnižji ceni. J mizarski obrt ln zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov. %im-nic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 10 priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke. V zalogi ima narejene obleke za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Katneelhaar), mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. #####################1 Tapetniška kupčija ei . . BBEK1 ibljani, Šelenburgove ulice 1 - uouroznana preč. duhovščini, priporoča i svoje izvrstne modroce na peresih (Federmatratzen) po 10 gl., nadalje £lm- i i nloe, dlvane ln vsa v tapetniško \ obrt spadajoča dela « S 'S .3 .8 LI RS » h ^ .! "i S s k I . ud it g S mh V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri 2GJT" Jakobu Zalazniku Iš^fi dobiva so vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni itrukljl, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primicijah, svatovščinah, imen-dneh In raznih slovesnostih. Njega Svetost papež LEO XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do- poslane Jim stekleničke Tinkture za iklenUle želodec. (0*u Jednl «teklentiiol 10 kr.) Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji za-. pisujejo bolehavim ; Piccolijevo želodčno tinkturo, ! katera krepča želodec, povečuje slast, po-spešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila točno izvršuje proti povzetju | G. Piccoli, i lekarnar „prt Angeln" 1; y Ljubljani, na Dunajski cesti. |Jj r S SI ......................... ul "..........u ™ v I^nbljani, TVIar lje Terezije cesta. X IIS M Franc Stupica trgovina z železnino 228 6-3 K [HJ priporoča svojo veliko zalogo traverz, železniških Sin, roman- in portlant - oe-.. menta, štorij za obujanje, vsakovrstnega železa ^ M za vezi, Štedilnikov, in sploh vseh k stavbam po- [H] Št. 9644 as. 250 1-1 V smislu deželnega zakona s 17. dnč junija 1870., štev. 21. dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je do 15. aprila letos svoje sadno in olepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličin), in se-žgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinji, kakor tudi zapredke, pokončati kakor hitro mogoče, a naj-dalje do 15. maja letos. Kadar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kadar se veje, ki so j'h napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma take veje ne smejo postiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od njih, ali pa drevesa in veje precej sežgati. Dalje mor jo zgoraj imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robčh v istih primerljanjih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist. Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati. Ce se bode kdo obotavljal, gori navedena opravila izvršiti do določenega časa. jih bode mestna občina dala izvrš ti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 1 do 10 goldinarjev, in če bi se to ponovilo, do 20 goldinarjev ; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. V Ljubljani, dne 18. marcija 1896. Župan: GRASSELLI 1. r. Št. 423. Natečaj. 212 3-3 z» razširjanje pokopališča v Trnovem se bode v svrho prevzetja dela vršila dne 30. sušca t. 1. na lici nameravane zgradbe ustna minuendo - licitacij a. Skupni troški proračunjeni so na 2284 gld. 19 kr. — Podjetniki se vabijo k udeležbi z dostavkom, da jim bo v slučaju prevzetja položiti 10% varščine. Načrt, proračun ter natančneji pogoji razvidijo se ob uradnih urah pri podpisanem občinskem uradu. Županstvo Trnovo na Notranjskem, dne 13. sušca 1896. rvrz m ZJkZ 11 H Valentin Accetto, zidarski mojster i6i 45-5 v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14, priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v zidarsko obrt spadajoča dela bodisi že v Izvršitev novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozldavanja ali povečavanja starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih štedllnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osoblto oerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje vsakovrstne stavbinske in strešne opeke iz lastne opekarnice, za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni. Na žslio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb. Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno. "Vg Josip Lehner mestni tesarski mojster in zapriseženi sodnijski veščak v Ljubljani prevzema vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, kakor: parketovanja in polaganje t&l s podolgastimi deskami, kritje oerkvenega, stolpnega in vsakovrstnega drugega ostrešja, amerikanske ledenioe, kegljišča, verande, paviljone, kladare, mostove, jezove itd. ter izvršuje vse pod jamstvom strogo solidnega dela z uporabo najboljšega gradiva po najnižji ceni. 206 6—3 '■WW W W VWWVW WWWV Št. 30 pr. Razpis službe. 205 3-3 oddati Na kirurgičnem oddelku deželne bolnice v Ljubljani je definitivna služba asistenta z letno plačo 800 gld., s pravico do 4 v pokojnino vštetih petletnic po 100 gld. ter s prostim stanovanjem, prosto kurjavo in razsvetljavo. Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, domovinski pravici, o doktoratu vsega zdravilstva ter o dovršitvi kakega operacijskega tečaja, o dosedanjem službovanji ter o zuanji slovenskega ali kakega drugega slovanskega in nemškega jezika do dnč 4. aprila 1896 vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega. L j u b 11 a n a . dne 5. marca 1896 Koverte s firmo in vizitniee priporoča ,Katol. Tiskarna' v Ljubljani. Krlžev pot z ličnim okvirom vred, 95 cm. visok, popolno izgotovljen, je na prodaj za nizko ceno flV" fi ol al a ■ ■ ai»|«>v. FR. TOIAJi, podobar in pozlntar v Ljubljani, Krlževnliki trg it. 1. 220 3-3 Ustanovil leta 1767 Joh. Jak. Samassa T • 1. 1 • • Y O. in Iti* 4mk •^gr dvorni zvonar 53 12-3 Albert Samassa v Ljubljani. Livarna harmonično in melodično ubranih atr zvonov, s Zaloga cerkvene priprave iz masivnega brona, svečnikov, lestencev, svetiljk, altarnih križev, kanon-tablic, loncev za cvetlice itd. najboljše konstrukcije za razno uporabo : za pivovarne, tovarne, rudnike itd itd. Vodnjake (štirne) popolne vodovodne naprave, kletno sesalke in potrebščine, cevi iz kovanega železa, cevi iz gumga in ko-nopne cevi, .1111 Rovi kot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah cevij, priprave za kopališča, varnostne priprave za parne kotle, maziine priprave itd. Livarna za medenino 111 kovino ^ po modelih. ** Najbolje priporočena la preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera8 Wien, I Bezirk, tefansplatx Nr 11, Parterre Ustanovljeno ¡lotu, ISTO. Izdelava perila za gospode, gospl in otroke na debelojin drobno. Cena In blago brez konkurence. > o d a N 0 > 1 o o I—t a> o I m O Srajoe za groapode, teli elnffon, gladke na prsih, brez ovratnika, lirez manSet, 27 vrst jedna od gld. 110 do 270 •ost „ „ 6 25 „ 15 — Srajoe za deSke, v 4 velikostih, sicer kakor gornje jedna od gld. 1-— do 1'40 iest „ ,, 5-75 ,, 7-75 Svltloe za gospode, 6 Trst jedne 80 kr. do gld. 1-40 lest gld. 4-50 do gld. 750 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajst maniet od gld. 3 30 do 4'60. la predlog- (Vorhemden) od gld. 3*25 do 5*— Za kroj brez m za točno postrežbo jamči tvrdka J. O. Hamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. In kr. mornarioo. jjjT Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 13 Prav dobro oliranjeni si filial m iz hrastovega lesa je v ceno na prodaj. — Pojasnila daje kranjska stavbinska družba. 239 2-2 Jfaznauile in priporočilo. Preč. duhovščini in si. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da Bem po potresu 15. aprila o p u s t i 1 prodajalnioo v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo 336 52—46 najraznovrstnejših klobukov cilindrov, čepic, slamnikov itd. MT samo na Starem trgu (pod Tnače) St. I poleg čevljarskega moBta Priporočam se ob jed-nem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni. Velespoitovanjem J. SOKLIČ v Ljubljani, Stari trg. št. 1. | naznanja slavnemu občinstvu, da bodo brivnice na Velikonočno nedeljo celi dan zaprte 232 3 2 vsled državne postave o nedeljskem počitku. Stavbeno podjetje (koncesijovani zidarski mojster) se priporoča za izvrševanje vseli v to stroko spadajočih del. 191 8-e Ivan Pittini, KOlKll trg 12. 249 8—7 Franc Iv. Kwizda. Kwizdov restitucijski fluid Paziti je na varstv. znamko in zahtevati lo Kwizdov reaUtaoJJskl fluid. c. in kr. priv. osnaževalna voda za konje. Cena 1 steklenice 1 gld. 40 kr. a. v. Babi se vže nad 30 let v dvornih hlevih; v vojaških In zasebnih hlevih z izrednim učinkom v krepčanje pred in po dlje trajajočem naporu, pri izvinjenju udov, otrp-nelosti kit itd., in usposablja konja za urno tekanje. Î o Glavna zaloga Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji. 330 29-19 I. Dobiva se v vseh lekarnah in droguer ij ah avstro-ogerske dežele. Vajenca za krojaški obrt 201 3-3 sprejme Ivan Miklauc, krojaški mojster v Ljubljani, Krojaške ulloe št. 4. Praško domače zdravilo : .. i _______1Pr iz lekarno B. Fragncr-ja v Pragi, je staro, najprvo v Pragi rabljeno domače sredstvo, ka- j tero rane ohranuje čiste ter zabranjuje in olajšuje vnetje in bolečine ter je oblajuje V lončkih po 35 kr. in 25 kr.; po pošti 6 kr. več. — Razpošilja se sleherni dan. 46 26-6 ¡> Vsi deli ovitka imajo poleg razvidno oblastveno potrjeno varstveno znamko. Glavna zaloga: B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu" v Pragi. Mala strana, na vogalu Spomerjeve ulice 203. Domača tvrdka AnaHofbauer v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno In pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovolč pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno. zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča Ana Hofbauer, 160 45 6 imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulioe 4. Beli gaber (Weissbuche) in črni gaber (Schwarzbuche) se kupuje v velikih partijah. Naslov se izve pri administraciji tega lista. 245 3-1 Odbor „kmetijske hranilnice in posojilnice, registrovane zadruge" v Starem Trgu pri Ložu sklicuje na dan 12. malega travna (aprila) t. 1. izvanredni občni zbor, kateri se bode vršil v prostorih „kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem Trgu" ob 4. uri popoldne. © © v sa i v © d 5 Posvetovanje gledč preosnove (spremenitve) zadružnih pravil §§ 5,12 in 35, in volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi 244 1— odbor „kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem Trgu pri Ložu". "T T -W T A. A A A Y v ▼ a A. Dunajska borza. 10C gld. 90 kr. Dni 27. marca. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta ....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. Kr. cekini........... 100 122 100 121 98 983 375 120 58 11 9 43 5 85 50 95 75 75 75 56 90 77 56 60 65 Dni 27. maroa. 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke !. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ■ . • • Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 1% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železaice b% . „ , dolenjskih železnic 4% 150 gld. — 157 75 195 —. 98 85 142 — 127 75 107 — 112 — 98 35 99 20 221 _ 166 50 130 30 99 n 50 18 25 69 Kreditne srečke, 100 gld........ srečke dunar. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa ¡srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genčis srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......61 Ljubljanske srečke.........21 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 171 Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v. 3415 202 gld. 136 kr Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . ■ • Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 448 96 63 81 161 127 25 25 50 50 75 75 10 25 AT Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj« za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanj« najmanjšega dobitka. K slan t na is vrši te v naročil na boril. Menjamična delniška družba „IE E B C II Woüziili it 10 Danaj, Ririahilfirttrassi 741. 66 Pojasnila *ES v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih veeh ipekulaol|skih vrednostni!» papirjev in vestsi sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popotni varnosti naloženih (f lavnic. 'Vi