ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 28, št. / n-ro 4 december / decembro 2023 Uvodnik Frontartikolo Slovenaj esperantistoj povas en la pasinta jaro montri plurajn valorajn atingaĵojn, ekzemple tradukojn, eldonaĵojn, ekzamenojn, prezentojn k.t.p., en la malantaŭo konstruitajn per centoj da horoj de volontula laboro fare de bedaŭrinde malmultaj samideanoj. Dankon, karaj gekolegoj, kaj ne malfortiĝu! Čeprav bomo opravljeno delo v letu 2023 podrobno obravnavali na pomladanskih občnih zborih, lahko že zdaj ugotovimo, da je bilo kar nekaj vidnih dosežkv na kulturnem in izobraževalnem področju. Izidi knjig, prevodi, opravljeni izpiti in javni nastopi so števni rezultati, za njimi pa so stotine ur prostovoljnega dela žal preveč ozkega kroga slovenskih esperantistov. Hvala vsem, dragi kolegi in kolegice, in ne omagajte! O.K. Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL Donacija 1% dohodnine Naša davčna zakonodaja omogoča podariti največ en odstotek odmerjene dohodnine občana izbrani upravičeni organizaciji. Če občan – davčni zavezanec tega ne naredi, gre ta znesek v državni proračun za splošne namene. Vsekakor velja, da darovalca ta donacija ne stane nič. Združenje za esperanto Slovenije poziva vse esperantiste in prijatelje esperanta ter druge naklonjene osebe, ki tega še niso naredili, da namenijo del dohodnine v dobro naše organizacije, ki bo tako zbrana sredstva gospodarno uporabila za izvedbo svojega programa in projektov v korist vseh slovenskih esperantistov. S temi sredstvi bomo podprli tudi projekte naših kolektivnih članov Esperantskega društva Ljubljana, Esperantskega društva Maribor in Esperantske sekcije Kiulturnega društva Slovenj Gradec. Tistim, ki so že namenili del dohodnine naši organizaciji, ni treba letos narediti nič, saj dosedanja odločitev velja naprej do morebitnega preklica ali spremembe. Če ne veste, ali darujete del dohodnine, lahko to preverite na dva načina: elektronsko z vstopom v svojo dohodninsko dokumentacijo v aplikaciji e-davki ali preprosteje s pogledom v svojo lansko dohodninsko odločbo – na koncu obrazložitve, malo pred pravnim poukom, je navedena obdarjena organizacija in znesek te donacije. ZES zaradi varstva podatkov namreč nima seznama darovalcev. Zahtevo za namenitev dela dohodnine vložite pred koncem tega leta. Če ste že kdaj prej vložili drugačno zahtevo, bo nova zahteva staro avtomatsko razveljavila. Kako vložiti zahtevo za namenitev dela dohodnine? Na voljo sta dve poti: izpolnitev obrazca »Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije« ter dostava tega na območno enoto FURS ali pa izvedba zahteve Informacije / Informoj po elektronski poti preko spletišča e-davki, če imate digitalno potrdilo. Za tiste, ki bodo poslali ali nesli izpolnjeno zahtevo na pristojni finančni urad, navajamo njihove naslove: - Finančni urad Brežice, Cesta prvih borcev 39a, 8250 Brežice Finančni urad Celje, Aškerčeva ulica 12, 3102 Celje Finančni urad Dravograd, Mariborska cesta 3a, 2370 Dravograd Finančni urad Hrastnik, Log 9, 1430 Hrastnik Finančni urad Kočevje, Ljubljanska cesta 10, 1330 Kočevje Finančni urad Koper, Piranska 2, 6001 Koper Finančni urad Kranj, Koroška cesta 21, 4001 Kranj Finančni urad Ljubljana, Davčna ulica 1, 1001 Ljubljana Finančni urad Maribor, Titova cesta 10, 2502 Maribor Finančni urad Murska Sobota, Slomškova ulica 1, 9001 Murska Sobota Finančni urad Nova Gorica, Ulica Gradnikove brigade 2, 5001 Nova Gorica Finančni urad Novo mesto, Kandijska cesta 21, 8001 Novo mesto Finančni urad Postojna, Tržaška cesta 1, 6230 Postojna Finančni urad Ptuj, Trstenjakova 2a, 2250 Ptuj Finančni urad Velenje, Kopališka cesta 2a, 3320 Velenje. V obrazec vpišete poleg svojih podatkov še naslednje podatke o upravičencu: Združenje za esperanto Slovenije, d. št. 93737777. odstotek: 1,0. Prosimo vas torej za 5 minut časa, da izpolnite obrazec in napišete na ovojnico naslov finančnega urada, ter za eno znamko vrste A. Za uporabnike spletišča e-davki pa je postopek še krajši, v celoti ga opravijo s pomočjo računalnika in podpišejo zahtevo z digitalnim potrdilom. Opravite to skromno formalnost takoj, da ne pozabite. Čas do novega leta bo ob množici drugih opravkov in skrbi minil v trenutku. Če morete pridobiti še druge donatorje, boste veliko prispevali za našo stvar. Izvršni odbor ZES 2 december /decembro 2023 Plurlingvismo kaj Esperanto Alparolo de UEA dum la debato pri ĝenerala politiko enkadre de la 42-a sesio de la Ĝenerala Konferenco de Unesko, la 11-an de novembro 2023. La tekston france legis François Lo Jacomo. El la originalo kaj el la esperanta traduko slovenigis ĝin Ostoj Kristan. La alparolo estas al dispono kun pluraj subtekstoj, ankaŭ en la slovena lingvo, per la ligilo https://youtu.be/BpqnhQuGzgM. Poseg Svetovnega esperantskega združenja (UEA) v razpravo o splošni politiki na 42. zasedanju Generalne konference Unesca, novembra 2023 Besedilo je v francoščini prebral predstavnik UEA François Lo Jacomo. Gospa predsednica, ekscelence, gospa generalna direktorica, v svojem uvodu v to razpravo o splošni politiki ste dejali, da ni enostavno najti skupnega jezika, ki bi ga lahko skupaj govorilo 194 držav članic. Pri tem Vam lahko pomaga naša organizacija, Svetovno esperantsko združenje. 26. julija 1887 je izšel prvi priročnik mednarodnega jezika doktorja Esperanta, upajočega doktorja, in kljub vsem oviram, ki so stale pred njim, danes esperanto govorijo milijoni ljudi v več kot sto državah. Naše združenje predseduje jezikovnemu odboru Združenih narodov. Že pred več kot sto leti so države, ki so podpirale esperanto v Ligi narodov, predstavljale polovico svetovnega prebivalstva. Unesco nas je večkrat podprl, z resolucijama leta 1954 in 1985 ter z različnimi sporočili, tudi vi, gospa generalna direktorica. Za to se vam najlepše zahvaljujemo. Ko mi je pred več kot štiridesetimi leti ugledni esperantist in prevajalec Claude Piron dejal, da glavna težava za medsebojno razumevanje niso jeziki sami, ampak kulturne razlike, sem bil najprej presenečen. Toda zahvaljujoč esperantu je to postalo očitno: ni dovolj govoriti isti jezik, da bi se razumeli. Vendar ta težava ne bi smela biti ovira, saj ravno ta kulturna raznolikost bogati naš svet: vsaka razlika je kanček barve, ki dopolnjuje naš veliki december / decembro 2023 svetovni mozaik. Življenje je prekratko, da bi se učili 8.300 jezikov, ki jih navaja vaš atlas; a če namesto, da bi desetine ur posvetili trudu z nepravilnimi glagoli enega od njih, zelo hitro preidemo, zahvaljujoč preprostemu jeziku brez izjem, k tej drugi fazi – medkulturnemu dialogu, naredimo pomemben korak k boljšemu medsebojnemu razumevanju, torej k miru. Naše združenje aktivno sodeluje pri praznovanju mednarodnega dneva miru, pa tudi pri širjenju Unescovih sporočil, zahvaljujoč esperantski različici Unescovega Kurirja. Naš naslednji svetovni kongres ob vznožju Kilimandžara v Tanzaniji bo močno pospešil uporabo esperanta na tej hitro napredujoči celini. In številne študije, zlasti po zaslugi Mednarodne zveze učiteljev esperantistov, ki nas spremlja na tej generalni konferenci, dokazujejo, da učenje esperanta olajša kasnejše učenje drugih jezikov. Ponudimo svojim otrokom to zmogljivo orodje za boljše medsebojno razumevanje. 3 Informacije / Informoj Kongreson en Torino, kelkaj partoprenis TEJO kaj ILEI kongreson en Lignano Sabbiadoro (Italujo), ni retradukis la Brazilan Kurson de Esperanto en la slovenan kaj vojaĝis aŭ gastigis pere de Pasporta Servo. Speciala defio por ni estis elslovenigi la faman slovenan filmon Vesna (1953) en Esperanton. La filmo Vesna 70-jariĝis kaj por festi tiun datrevenon de slovena film-klasikaĵo la anoj de progresinta kurso de Esperanto en Izola faris la subtekstojn en Esperanto. Ni volis fini la tradukadon ene de unu monato ĝis la Zamenhof-Tago kaj ni bone sukcesis. La filmo kun subtekstoj en Esperanto disponeblos baldaŭ. Festado en Izola kun Vesna Esperantistoj el Izola festis Zamenhof-Tagon kaj la Tagon de esperanta libro tradukinte kultan slovenan filmon Vesna en la internacian lingvon. La 14-an de decembro 2023 oni festis la unuan fojon Zamenhof-Tagon en Izola (Slovenujo). Tiun jaŭdon ni kunvenis kune kun tri amikoj el Ljubljano kaj Kranj je la 14-a horo, kiel ĉiun ĵaŭdon, en la loka Intergeneracia Centro, kie la esperanto-kurso okazas jam ekde pluraj jaroj. Sed ĉifoje la kunveno estis tute malsama. Sekvis la spektado de la filmo (Foto O.K.) La feston ni finis per libera babilado kaj refreŝiĝo en la kafejo de la intergeneracia centro. L.L. La bibblioteko kaj arĥivo de SIEL Dume la biblioteko de SIEL por la normala funkciado bezonas nur kelkajn teknikajn perfektigojn, la ordigado de la arĥivo daŭros ankoraŭ almenaŭ dum unu jaro. Ni trovadas plurajn ampleksajn dosierojn de la grava agado de niaj antaŭuloj. Oni devas atenti, ke la movado en Ljubljano fojfoje inkluzivis la funkciadon de la loka klubo, de la landa (slovena) asocio kaj de la jugoslava ligo, ofte samloke kaj per samaj rimedoj kaj personoj. Sekve la estonta katalogo de la arĥivo esence ŝanĝiĝas kaj adaptiĝas al la enhavo de la kolektoj. Kune kun Vesna (antikva slovena deino Primavero) Post la bonvenigo la instruisto Peter Grbec skize superrigardis, kion ni atingis dum la lasta jaro: tri lernantoj kaj instruisto mem trapasis B2 kaj C1 KERekzamenojn, kelkaj partoprenis la Universalan Medtem ko lahko rečemo, da je knjižnica ZES do neke mere pripravljena za redno delovanje (seveda se še dopolnjuje z novimi pridobitvami in papirno ovojnino), pa bo pri arhivu še veliko dela do tiste faze, ko bo gradivo dostopno za preučevanje in analize. Kljub temu pa smo sprejeli posebno gradivo ŽED Maribor in sicer velik kartonski zaboj s 30 razstavnimi panoji o tragediji Hirošime in Nagasakija Informacije / Informoj v letu 1945. Razstavo v Sloveniji je pred leti organiziral ŽED Maribor kot rezultat povezave z japonskimi esperantisti. Za bolj priročno shranjevanje arhiva je bilo nabavljenih 120 arhivskih škatel višine 8 cm za dokumente formata A4. Dosedanje škatle, fascikli, mape in druge ovojnine so v zelo slabem stanju, poleg tega pa velike škatle ne omogočajo razvrstitve gradiva po tematikah. Novejše in bolj pogosto uporabljano gradivo pa bo še naprej ostalo v okoli 50 fasciklih v omarah klubske pisarne. 4 december /decembro 2023 akademija, Internacia Pedagogia Didaktika Eksperimento itd. O.K. Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Intergeneracia Centro Kranj Enkonduka skeĉo (Foto A. Ž. S.) La unuaj 30 el 120 skatoloj Hkrati z razvrščanjem gradiva po tematikah je v izdelavi katalog arhiva, ki bo vseboval glavna področja arhiva, podpodročja in oznake škatel in fasciklov z grobim opisom vsebine. Ob urejanju gradiva sproti spoznavamo, kaj vse so naši predhodniki počeli in kaj je v nevarnosti, da bo izgubljeno v pozabi. Ko bo katalog do konca oblikovan, bo javno dostopen. Oblikovanje kataloga, to je določanje področij zbirk gradiva, ni preprosta zadeva. Zavedati se moramo, da je v preteklih 100 letih bilo delovanje ljubljanskih društev tesno zlito z delovanjem slovenske in občasno jugoslovanske krovne esperantske organizacije, da so iste osebe delale na vseh treh ravneh. To je bilo posebej izrazito v založniški in šolski dejavnosti. Zato so sedaj opredeljena področja začasna, saj bo količina in pomembnost arhivskega gradiva, ko bo v celoti pregledano, še vplivala na oblikovanje zbirk. Kot primer naj navedem, da je delovanje slovenske krovne organizacije razdeljena na predvojni čas, na Zvezo esperantistov Slovenije, na ZDMJES in Združenje za esperanto Slovenije. Ob formalnem delovanju je bilo več pomembnih projektov in programov kot na primer La Suda Stelo, Esperantska Lundon, la 23-an de oktobro 2023 ni estis invititaj al la Intergeneracia Centro en Kranj (Slovenujo). La anino de ES Ljubljana Dragica Ropret Ĵumer preparis amuzan kaj instruan prelegon pri papera teatro "kamiŝibaj". Ŝi komencis per skeĉo en loka slovena dialekto por prezenti la internacian lingvon. Parto de la publiko ellernis siajn unuajn vortojn en Esperanto (Foto A. Ž. S.) Poste ŝi demonstris kvar teatraĵojn – rakontetojn (Muŝo, Koloroj, Ludemaj nombroj, La raŭpo dormas) per kiuj ŝi instruadas antaŭlernejajn infanojn – ili december / decembro 2023 5 lernas kelkajn vortojn en Esperanto per ludo kaj amuziĝo. Je la fino ŝi aldonis teatraĵon Needzeca patrino laŭ la poemo de France Preŝeren. La publiko, ĉirkaŭ 25 ĉeestantoj, vigle sekvis la prelegon kaj kontribuis per demandoj kaj komentoj. O.K. Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM Informacije / Informoj Sledil je voden ogled dvorca, ki je sedaj protokolarni objekt občine Dravograd. V svoji zgodovini je stavba doživela več arhitekturnih posegov, preživela dobre in slabe čase v lasti raznih plemiških lastnikov, na koncu pa jo je zasedla najprej nemška in nato še jugoslovanska in slovenska vojska. Sedanji upravljalci pa ji dajejo ponoven sijaj z zbiranjem stilne opreme in kulturnimi vsebinami. Izlet v Bukovje pri Dravogradu EDM in Esperantska sekcija KD Slovenj Gradec sta pripravila izlet in ogled dvorca Bukovje pri Dravogradu v sredo 18. oktobra. Pred lepo ohranjenim baročnim dvorcem tik pod razvalinami srednjeveškega gradu Pukštajn se nas je zbralo 11: štirje iz Maribora, dva Ljubljančana in pet Korošcev. Najprej smo se vsedli v kavarno, kjer sta nam pisec Vinko Ošlak in urednik Mario Vetrih na kratko predstavila in razdelila še »toplo« novo slovensko izvirno knjigo v esperantu. Mia transtempa letero al Hannah je delo, ki ga je avtor pisal dolga leta in vsebuje pisma vnukinji, poslana in neposlana, razmišljanja ter dejanske in namišljene razgovore z njo v letih 2011 – 2013, a je vsebino te intelektualne zapuščine vnukinji zadnjič revidiral maja 2023. La burgo kaj la kastelo havis buntan historion (Fofo O. K.) O izletu in posestvu Bukovje si lahko več preberete na spletišču EDM s povezavo Izlet v dvorec Bukovje Esperantsko društvo Maribor (esperantomaribor.si). La ekskursanoj antaŭ la kastelo Bukovje (Foto D. J.) Po vodenem ogledu dvorca smo šli na malico v gostilno Begant v Otiškem vrhu. Knjigo je izdalo EDM, uredil vključno s prelomom pa jo je Mario Vetrih. Knjigo, ki ima 332 strani in kartonske platnice, so natisnili v Zagrebu v Studiu Moderna. Maloprodajna cena je 20 EUR. Odlomki življenja EDM je konec leta 2023 izdalo elektronsko knjigo Janeza Zadravca Odlomki življenja. Avtor je opisal izbrana poglavja in vidike s svoje življenjske poti in Informacije / Informoj 6 jih ilustriral s fotografijami iz družinskega albuma. Pred nami se pokažejo podrobnosti, ki jih nismo poznali, čeprav smo se z Janezom Zadravcem desetletja družili pri delu in zabavi. Seveda je avtorjevo življenje nerazdružljiv splet dela v poklicu (pretežno na področju energetike) in esperantskega gibanja. december /decembro 2023 libro Mia transtempa letero al Hannah. La alparolon en la slovena oni povas legi en la Beletra angulo de tiu ĉi bulteno. Tehnično je izdajo uredil Mario Vetrih, kontrolno pa jo je brala Virineja Kajzer. Knjiga ima 91 strani in vsebuje črno-bele in barvne fotografije. Knjigo lahko berete ali si jo naložite v formatu PDF s povezavo https://esperanto-maribor.si/wpcontent/uploads/2023/12/Zadravec_Odlomki_zivlje nja_2023.pdf. Iz dejavnosti KD SG El la agado de KS SG Zamenhof-Tago en Slovenj Gradec Esperanto-Sekcio de la KulturSocieto Slovenj Gradec (ES KS SG) gastigis la centran slovenan solenaĵon kaj kuniĝadon okaze de la 164-a datreveno de la naskiĝo de L. L. Zamenhof kaj honorigon de la Tago de Esperanto-libro kaj de la Tutmonda tago de homaj rajtoj sabaton, la 16-an de decembro 2023, je la 10:00 horo en la salono de la Biblioteko Ksaver Meŝko, Ronkova-Strato 4, Slovenj Gradec. Jen la programo: 1. Salutvortoj de la gastiganto 2. Prezento de nova originala verko Mia transtempa letero al Hannah kun la aŭtoro Vinko Ošlak (Mario Vetrih) 3. Premiera prezento de la balado Anjo de Anton Aŝkerc (tradukis kaj deklamis Tomaž Longyka) 4. Esperanto en la biblioteka sistemo COBISS (Janez Jug) 5. Du poemoj el la kolekto de Ivica Hace en esperanto 6. Paperteatraĵo (kamiŝibajo): Tritiko, la plej bela floro (Dragica Ropret Žumer) 7. La biblioteko de SIEL (Ostoj Kristan) 8. Kuniĝado kaj manĝetado en la gastejo Vili En la bela salono de la urba biblioteko amasiĝis 22 aktorantoj kaj auskultantoj. Bedaŭrinde pro malsano mankis Vinko Ošlak, kiu volis prezenti sian novan verkon. La parolanto de la gastiganto Ivica Hace legis skriban alparolon de la aŭtoro pri la naskiĝo de la Salono de la biblioteko Slovenj Gradec (Foto A. Ž. S.) En la Beletra angulo oni trovas ankaŭ tri poemojn, kiuj estis prezentitaj de la tradukinto Tomaž Longyka kaj de la verkistino Ivica Hace (tradukinto Vinko Ošlak). Ivica Hace kunligis la programerojn (Foto O. K.) Janez Jug kaj Ostoj Kristan mallonge prezentis siajn prelegojn dum la 105-a AMO-seminario (bonvolu legi la artikoleton en la rubriko Informoj kaj invitoj). Dragica Ropret Žumer ĉarme rakontis la popolan fabelon Tritiko, la plej bela floro helpe de la papera teatro per la pentraĵoj, kiujn ŝi mem faris. Esperanto-Societo Ljubljana planas eldoni la fabelon kiel bildlibro en la jaro 2024. La juna membro de ES Ljubljana Robert Ivačič vigligis la interaktojn de la programo per lerta ludado december / decembro 2023 buŝharmonikon. Zdenka Rojc el la ES Maribor donacis kelkajn esperantajn librojn al la gastigantoj kaj por la esperanta librobretaro en la urba biblioteko. Baldaŭ alproksimiĝis la 12-a horo kaj la sabata fermtempo de la urba biblioteko. Sekve ni daŭrigis la renkontiĝon per libera diskutado, kuniĝado, manĝetado kaj babilado en la proksima gastejo. Zdenka Rojc kaj Alojzija prošev (Foto O. K.) Iz zgodovine gibanja El la movada historio Objavljamo prvi del referata dr. Petra Zlatnarja iz leta 1977. Referat je povzetek obširnejšega poročila o izvedbi Mednarodnega pedagoškega didaktičnega eksperimenta (IPDE). Poznavanje prizadevanj (in uspehov) za pouk esperanta v osnovnih šolah je pomembno tudi v današnjih razmerah. Besedilo je nelektorirano in lahko vsebuje tudi napake pri digitalizaciji po metodi OCR. Drugi del bo objavljen v naslednji številki našega biltena. D-ro Peter Zlatnar: Internacia pedagogia didaktika eksperimento – Naskiĝo de la ideo, organiza efektivigo, spertoj, perspektivoj La ideo tute certe ne naskiĝis de si mem. La ideon, instrui Esperanton en lernejoj, oni trovas jam ĉe la unuaj esperantistoj. Ne temas nur pri idea deziro, sed pri klopodoj tiun deziron efektivigi. Mi ne volas ripeti jam konatajn faktojn, sed tamen mi citas 7 Informacije / Informoj kelkajn el ili por klarigi la ideon — fari eksperimenton en kelkaj landoj samtempe. Se en la unua epoko oni sukcesis instrui Esperanton en la lernejoj, tio dependis de kompetenta agado de unuopuloj kaj de la komprenemo de lokaj lernejaj instancoj. Post la unua mondmilito, certe sub la influo de la oktobra revolucio kaj kreo de la unua socialisma ŝtato — Sovetunio, kaj ĝenerala kresko de humanismaj ideoj en interhomaj rilatoj kun fondo de Ligo de Nacioj, la ideo pri internacia lingvo trovis larĝan subtenon kaj ankaŭ reakciajn kontraŭstarojn; mi menciu nur dekreton de Lunaĉarski kaj agadojn en Ligo de Nacioj dum unuaj postmilitaj jaroj. En 1924 en Vieno, 200 instruistoj fondis Tutmondan Asocion de Geinstruistoj Esperantistoj (TAGE), kaj jaron poste ni jam trovas 2.000 adresojn de instruistoj, sciantaj Esperanton. Tiu organizaĵo efike gvidis agadon en pedagogiaj medioj en la tiama Eŭropo. La kreskanta influo, kaj detrua agado de germana naciismo, kun ĝiaj ĉiuj sekvoj, ĉesigis ankaŭ tiun progreseman agadon. Post la dua mondmilito la reaktivigita Universala Esperanto-Asocio (UEA) kaj la refondita Intemacia Ligo de Esperantistaj Instruistoj, en 1949 renovigis la aktivecojn direktitajn al instruado de Esperanto en lernejoj de unuopaj landoj, kaj aktivecojn en la kadro de UNESCO kaj de Unuiĝintaj Nacioj. Tiudirekte mi deziras akcenti aparte efikan laboron de CED (Centro de Esploro kaj Dokumentado) en 1953 kaj tiun de Universala Esperanto-Asocio, por akceptigo de UNESCO-Rezolucio pri Esperanto en la jaro 1954. Sub ties influo kaj favora interna politika situacio en Jugoslavio — post konflikta disiĝo kun Stalin, ni sukcesis organizi Internacian Someran Pedagogian Semajnon en Kranjska gora (1959) kaj ĝin daŭrigi post 3 jaroj en Bohinj, dum kiuj la kompetentaj aktivuloj pritraktis pedagogiajn, didaktikajn, edukajn kaj praktike aplikajn problemojn en la kadro de lerneja instruado de Esperanto. La 1-a Internacia Konferenco de Lernejoj, en kiuj Esperanto estis instruata, (Beogrado, 1963) pritraktis ĉiujn problemojn ligitajn al la instruado de Esperanto en lernejoj. Laŭ la sugesto de la konferenco, estis en 1965 fondita ĉe la Universala Esporanto-Asocio la Konsulta Komisiono pri Lernejoj (KKL), kiu celis ligi aktivecojn de lernejoj, en kiuj Esperanto estis instruata surbaze de Interlerneja Interkonsento. Tiu celkonscia laboro ebligis realigi la 2-an Konferencon en Graz, 1966, kiu pritraktis la pluan paŝon, kiel ligi la aktivecojn en la lernejoj al Asociiĝintaj lernejoj ĉe UNESCO kaj pri ĝia instruado kaj praktika aplikado en la monda kadro surbaze de Interŝtata Konvencio. Informacije / Informoj Jen ni atingis la periodon 1966-1967. Post la UK en Budapeŝto d-ro Mario Dazzini sugestis al s-ro Ludvik Prebil en Mariboro, okazigi la konferencon por kunordigi la klopodojn enkonduki la instruadon de Esperanto en lernejojn. Tro ĝeneralaj pritraktadoj de la problemoj kaj nesufiĉa konkreta intereso de landoj por tiaspeca solvado de lingva problemo en reciprokaj rilatoj direktis la atenton al konkretaj kondiĉoj en unuopaj landoj kaj aktualaj lingvaj malfacilaĵoj, kun kiuj ili pleje baraktis. Italoj jam estis en streĉa parlamenta kampanjo kaj certe sentis bezonon pri la subteno kaj reeĥo ankaŭ flanke de aliaj landoj, kaj cetere la problemo de rilatoj kun Jugoslavio, Aŭstrio, Francio kaj finfine kun la tuta Eŭropo ĉiutage premis ilin. Ni en la multnacia Jugoslavio ĉiutage spertas malfacilaĵojn, kiuj multobliĝas en rilatoj kun najbaroj Italoj, Aŭstroj, Hungaroj, Rumanoj, Bulgaroj, Grekoj kaj Albanoj. Se ni aldonas ankoraŭ la konstitucian rajton, ke ĉiu lingvo — parolata de iu ajn ŝtatano de Jugoslavio — estis egalrajta, sekve la malatentado de iu ajn lingvo estas kontraŭkonstitucia, tiam estas ankaŭ komprenebla nia granda intereso pri iu pli simpla solvo de la lingva problemo en interhomaj rilatoj. Ni en Jugoslavio jam okazigis du pedagogiajn semajnojn, partoprenis aktive en ambaŭ internaciaj konferencoj de lernejoj, kie Esperanto estis instruata, kaj ni jam certe sentis iun lacecon post kulmino de niaj povoj. Ni sentis bezonon, ke pluan respondecon devas transpreni oficialaj lernejaj instancoj, kiuj normale ja devas prizorgadi la lernejan edukadon, do ankaŭ la lingvan instruadon. En Aŭstrio laŭleĝe eblis instrui E-on en elementaj kaj ĉeflernejoj, sed spite al intensaj trilandaj eksteresperantistaj kontaktoj sur kampoj komerca, turisma, kultura, politika kaj aliaj, Esperanto restis fremda al la konceptado de aktualaj sociaj strukturoj. Hungaraj esperantistoj tiutempe certe atingis la plej elstaran pozicion, kun fondo de Esperanto-fako ĉe Filologia Fakultato de Budapeŝta Universitato kiel reflekto de arda lingva problemo de hungaroj en internaciaj kontaktoj kun najbaroj kaj kun la cetera mondo. El ĉio ĉi evidentas, ke la ideon patrinis la bezono kaj nesukcesaj spertoj por atingi kontentigajn kaj daŭrajn rezultojn. Trovinte en s-ro Prebil kaj liaj kunlaborantoj en Maribor bonvolemajn kaj fidindajn organizantojn, la iniciato estis akceptita kun unuecaj esperoj, venki siajn proprajn lingvajn problemojn kaj 8 december /decembro 2023 ricevi pli larĝan subtenon kaj organizitan reagon de ĉiuj kunlaborantaj landoj. Tiucele estis invititaj al kunlaboro krom Aŭstrio, Hungario, Italio kaj Jugoslavio ankoraŭ Bulgario kaj Greklando kiel niaj najbaraj landoj. Esperanto ja povas pruvi sian taŭgecon nur en multnaciaj interrilatoj, tial ĝuste la teritorio de invititaj landoj certe estas unu el la plej konvenaj. La motivoj, kiuj naskis la ideon pri kunordigita agado, garantiis celkonscian laboron sur difinita teritorio kaj ligis la homojn, kiuj plej senpere sentis la bezonon, firmigi kaj pluen evoluigi jam atingitajn spertojn kaj sukcesojn sur kampo de lerneja instruado de Esperanto. La organizaj spertoj, akiritaj per aktiveco kaj konferencoj, precipe post la dua mondmilito, direktis kaj direktas nin ankoraŭ nun al ĉiam pli loka, nacia kaj regiona konkretigado de klopodoj. Ĉiujarajn kunordigajn konferencojn karakterizis ĝuste tiu orientiĝo kun forta komuna motivigo, de interesigataj homojaktivuloj, kaj treprecize difinita teritorio, kiun la konferenco ligis. (Daŭrigota) Leposlovni kotiček Beletra angulo Anton Aškerc (1856 – 1912) Esperantigis Tomaž Longyka Anjo Anjo, forlasita knabineto, tra la kampon iras laŭ vojeto. Man' maldekstra portas valizeton, dekstra viŝas vangojn kaj larmetojn; milde ploras Anjo, la orfino, plendas milde, ĝemas ŝi sen fino: »Ha, floretoj belaj, vi bonŝancas, ja vi ĉiam klaran mienon montras, via kor' neniam ĉagreniĝas, larmoj el okuloj ne verŝiĝas. Tamen ve, se iu for de hejmo devas, ĉar ŝi hejme lokon ne plu havas kaj gepatroj ŝiaj jam forpasis, panon gajni oni ŝin forsendis. Ĉu vi povas min sciigi, floroj, kion faras en la mondo orfoj?« Floras floroj, floras kaj odoras, sed al juna Anjo ne respondas. Iras Anjo, laŭ vojeto paŝas, pri doloro sia daŭre pensas. Ŝi al birdoj pri ĉagreno plendas, december / decembro 2023 birdoj, kiuj ĝoje ĉirkaŭflugas: »Kantistinoj, jen mi al vi diras: Vi sen dubo ege ĝojaj estas! Zorgoj ne skuegas vian koron, larmoj ne plenigas la okulon. Tamen ve, se iu for de hejme devas, ĉar ŝi hejme lokon ne plu havas kaj gepatroj ŝiaj jam forpasis, panon gajni oni ŝin forsendis! Ĉu vi volas min sciigi, birdoj, kial tra la mondo vagas orfoj?« Ĝoje birdoj trilas, pepkantadas, sed al juna Anjo ne respondas. Venas Anjo ĝis la rivereto, eksangultas, ploras sur ponteto: »Rivereto klara, murmuranta, ne doloras vin ĉagren' brulanta. Jen senpeze tie vi saltetas, sunon, nokton, ĉion vi ametas! Tamen ve, se iu for de hejme devas, ĉar ŝi hejme lokon ne plu havas kaj gepatroj ŝiaj jam forpasis, panon gajni oni ŝin forsendis. Riveret', ĉu vi malkaŝi povas, Kial mizeruloj tie estas?« Akvo la singulton ardan aŭdas, en sin mem falantajn larmojn sentas. Flustre fluas vigla rivereto, diras nun malvarma rivereto: »Malproksimen vojo min kondukas, multon riveret' fluante vidas. Jenon, Anjo, mi al vi malkaŝi povas: Ne la unua, nek la lasta vi en mondo estas.« Tomaž Longyka, decembro 2023 (Foto O. K.) 9 Informacije / Informoj Vinko Ošlak: Mia transtempa letero al Hannah Ker me je položila nenadna gripa in se tako žal ne morem udeležiti Zamenhofovega dneva v Slovenj Gradcu, kjer bo tudi predstavitev moje knjige »Mia transtempa letero al Hannah«, sem se odločil – kolikor mi je dovoljevala moja raztreščenost, ki je zaradi bolezni postala izrazita, – da vendar poskusim sestaviti krajši nagovor, v katerem bi razložil motive za nastanek te knjige in njeno vsebino in literarno zvrst. Tako bi vas prosil, če z odobritvijo prirediteljev, to preberete, da tako ne bi vse obviselo na gospodu Mariu Vetrihu, brez katerega te knjige seveda ne bi bilo. Tule je ta nagovor: V rokopisni obliki – in tu mislim na dejanski zapis z nalivnim peresom – kakor sicer pišem večino svojih literarnih del, je ta knjiga, katere slovenski naslov bi se glasil »Moje onkrajčasno pismo za Hannah«, začela nastajati že pred desetimi leti. Zakaj v esperantu in ne v slovenščini? Glavni razlog je najbrž kar nekakšna kaprica brez kakšne posebne utemeljitve. Druga dva razloga pa bi bila, prvi v tem, da je najina vnukinja Hannah na Dunaju odraščala v dveh jezikih: mama, najina hči, ves čas govori z njo slovensko, oče, po jeziku Nemec, govori z njo nemško – nemško pa tudi vse šolsko in širše socialno okolje v avstrijski prestolnici. Tako je bil moj cilj glede jezika ta, da že v izbiri jezika te knjige, ki je namenjena njej, ne dajem prednosti niti materini slovenščini niti očetovi nemščini, ampak uporabim jezik, ki ustvarja med obema ozračje nevtralnosti in komunikacijske pravičnosti, kar je sicer osnovna ideja Zamenhofove esperantske zamisli in gibanja. Drugi razlog je morda v tem, da je esperanto zaradi svoje demografsko statistične neznatnosti, obenem tudi odličen »skrivni jezik«, da mi tako v času pisanja nihče ne more gledati izza hrbta in sem pred vsako tako »literarno špijonažo« v tem jeziku povsem na varnem. Na srečo so že davno za nami časi, ko so se skoraj vse evropske policije učile esperanta, da so ga mogle nadzirati, saj je pri mnogih veljal za subverzivni element, nacisti in nekateri komunistični režimi pa so ga tudi krvavo preganjali. Danes bi najbrž težko našli oficirja te ali one obveščevalne službe, ki bi se tega jezika učil, da bi mogel njegove privržence nadzirati – pa ne zato, ker bi se stališče velike večine vladajočih do mednarodnega jezika spremenilo, ampak preprosto zato, ker je v njihovih očeh ta reč že davno propadla in naj bi to mesto prevzela angleščina. Ti, ki tako mislijo, pa nimajo Informacije / Informoj odgovora na vprašanje, kako to, da je danes največ tudi zelo dobre reklame za mednarodni jezik; da je tudi najbolj uspešen spletni program za učenje Esperanta, »duolingo«, na voljo prav v angleškem jeziku… Vinko Ošlak – Kastelo Bukovje, oktobro 2023 (Foto O. K.) A zdaj k vsebini. Kaj sem hotel svoji vnukinji, ki mi je tako draga, čeprav tega najbrž ne znam pokazati, saj smo Slovenci, vsaj še moja generacija, bili vzgojeni v nekakšni čustveni sramežljivosti in si nismo, kakor je to pokazano predvsem v hollywoodskih filmih, naravnost povedali, kaj do koga čutimo, ampak smo to izrazili »naokoli«, bodisi z vedenjem ali pa z ustreznim dejanjem. Danes je vsa Slovenija ameriška kulturna subprovinca in te lepe sramežljivosti ni več. Že dolgo pred tem, ko sem se odločil napisati to knjigo, sem se vpraševal, kaj bi mi moj oče mogel zapustiti, da bi mu za to mogel biti najbolj hvaležen. Seveda sem mu hvaležen za oboje: za vzgojo v poštenosti (kar ne pomeni, da bi ta vzgoja pri meni vedno delovala) in za skromen, a lep kmečki dom, v katerem se je odvijalo moje lepo otroštvo in mladost vse do vojaščine, po kateri sem začel novo življenje. A še veliko bolj bi mu bil hvaležen, če bi mi zapustil vsaj kak tanjši popisani zvezek svojih zapiskov in doživetij. Ko sem ga imel še živega pred seboj, ga teleban, kakršen sem bil, seveda nisem spraševal o tem, kako je živel, le iz pogovorov med njim in obiskovalci sem marsikaj izvedel in si na srečo vsaj to zapomnil. Tedaj mi je prišlo na misel: Če to res tako vidiš, potem vsaj ti poskrbi, da bodo tvoji potomci dobili v roke kaj takega… Ker pa so najini štirje otroci medtem že odrasli ljudje, sem se domislil, da bi bilo najbolje, če to napišem: eno knjigo za vnukinjo Hannah na Dunaju, in eno podobno, a malo bolj »moško« oblikovano knjigo za vnuka Georga v Ljubljani. Tako sem najprej na roko 10 december /decembro 2023 napisal obe knjigi v Esperantu, in potem je poteklo nekaj let, da sem najprej začel knjigo za Hannah vnašati v računalnik, saj sem hotel počakati do njene polnoletnosti in opravljene mature, da ji to izročim – in enako sem si zamislil za vnuka. Vsebina v knjigi za Hannah je razdeljena na dve »liniji«: prva je zgodba o njenem slovenskem delu korenin vse do mojega očeta, torej do njenega pradeda, saj na Dunaju tega najbrž nikoli ne bi izvedela. Po drugi liniji pa so tu dnevniški zapisi, ki sem jih delal vsakokrat, ko sem se v kavarni, kamor sem hodil pisat, v dnevniškem zapisu obravnaval teme prav tistega dne, kakor sem to razbral iz časopisov, radia ali televizije. S tem pa je določena tudi že literarna zvrst knjige: dnevnik in romaneskna pripoved hkrati, prepleteno skozi vseh 360 strani velikega formata. Dnevnik je bil dolgo podcenjevana literarna zvrst, čeprav sta v slovenski literarni zgodovini najmočnejša prav v dnevnikih moja literarna zgleda in tudi osebna prijatelja Alojz Rebula in Edvard Kocbek. Tako tudi sam že skoraj 50 let redno pišem dnevnik, najprej v slovenščini, skoraj 40 let pa v esperantu. Razumljivo, da to ne bo nikoli izšlo ne v slovenski ne v esperantski verziji, saj se je tega nabralo za nekaj deset debelih knjig. Pred leti sta mi vendar izšli dve izdaji slovenskih dnevnikov, prav tako pa dve izdaji dnevnikov v Esperantu. Zdaj sicer pripravljam izbor esperantskih zapiskov za nekaj let, da bi izšli v eni knjigi, je pa vprašanje, ali bom še imel dovolj moči in tudi veselja, da to pripravim, kaj šele, da bi našel možnost knjižne objave. Vsekakor pa je o mojem dnevniku v Esperantu »Sablo el mia klepsidro« (Pesek iz moje peščene ure), zdaj že pokojni doajen esperantske poezije William Auld (spet Anglež …) v svoj izbor 100 branj najbolj vrednih esperantskih knjig uvrstil tudi ta dnevnik. Ker so v tej knjigi prisotne mnoge zgodovinske, filozofske in verske sodbe in pogledi, moram seveda opozoriti na to, da za nobeno od teh sodb ne morem zagotavljati, da je pravilna, lahko pa garantiram, da je napisana iskreno in do nikogar sovražno. Ob tej priložnosti se zahvaljujem gospodu Mariu Vetrihu, človeku, kakršnemu Nemci rečejo: Ein Mann – ein Wort, po naše: možbeseda, brez katerega te knjige ne bi bilo. Zahvaljujem se tudi prirediteljem Zamenhofovega dne v Slovenj Gradcu, ki se jim je zdelo vredno v program vključiti tudi predstavitev te knjige. Hvala in vsem pozdrav – danksaluton! december / decembro 2023 Jen du poemoj de Ivica Hace el la kolekto V čolnu iz rdečih črk (En la boato el ruĝaj literoj), esperantigitaj de Vinko Ošlak. La aŭtorino recitdeklamis ilin enkadre de la Zamenhof-Tago-festo en Slovenj Gradec, la 16-an de decembro 2023. Ivica Hace: Mi staras ĉetombe Mi staras ĉetombe de mia patro, mi pensas pri tempo de mia koncipiĝo, vivante por mia filo, pensante pri ĉio, false farita. La senkompato de l' tempo estas kruda vereco; mi ege bedaŭras esti tioma sengraca juĝisto. Pardonu min, filo, vi viaaspekte eĉ pravas. Ŝtupoj el ŝtono malmolaj kaj fridaj, ĝustas decido ekpaŝi sur ilin. Ivica Hace: Pri vi mi fieras Pri vi mi fieras, filo vi mia! Mi sciis, sed tamen ne kredis, mi sonĝis, en koro deziris, ĉar longa la vojo nun estos. Ĉu rajtas mi diri, filo vi mia, ke tial pri vi mi fieras, ĉar mi en vin kredis. Fiere vi paŝu tra vivo – malveron evitu. 11 Informacije / Informoj Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Retaj AMO-seminario kaj Memorialo Lucija Borčić De la 11-a ĝis la 14-a de novembro la Zagreba HES/KEU gastigis la 105-an AMO-seminarion kaj la 8an memorialon Lucija Borčić. La ĉeftemo de la AMOseminario estis Esperanto en (publikaj) bibliotekoj. Enkadre de la seminario 11 parolantoj el 9 landoj prezentis 14 prelegojn. Virtuale ĉeestis 44 prelegantoj, aŭskultantoj kaj diskutantoj el 22 landoj (Brazilo, Burundo, Reunio, Usono, Eŭropo, Ĉinujo, Koreio kaj Japanujo, tri el ili el Slovenujo). Janez Jug prelegis pri Esperanto en la biblioteka sistemo COBISS, Ostoj Kristan prelegis pri La biblioteko de SIEL. La prelegoj kaj diskutoj estis altkvalitaj kaj fruktodonaj. La interŝanĝo de spertoj kaj informoj pri katalogado, konservado, disponigo k.t.p. de bibliotekaj, arĥivaj kaj muzeaj materialoj estos utila por ni ĉiuj. Malofte kunvenas tiom da spertuloj kaj estroj de gravaj Esperantaj bibliotekoj, arĥivoj kaj muzeoj. O.K. Kelkaj presitaj kaj retaj publikigoj Ljubljanski Dnevnik je 6. novembra objavil prispevek Janeza Zadravca z naslovom Šolska reforma pouka jezikov in zdrava pamet. To isto pismo je objavil tudi mariborski Večer dne 12. decembra. Avtor v pismu pristojne inštitucije vprašuje, ali je za njih beseda domoljubje tujka. Ministrstvo za šolstvo oziroma zadevna delovna skupina pri njem pa na konkretne predloge ne odgovarja in ne vodi dialoga. Kot ponavadi bodo »rodili« zakonski predlog in bo javna razprava le pesek v oči. Ljubljanski Dnevnik je 7. decembra v rubriki Pisma bralcev objavil jedek komentar Janeza Zadravca na daljši članek Karmen Pižon dne 2. decembra v istem časopisu. Naslov: Obvezni drugi tuji jezik: Slab spomin na učenje ne more biti razlog za onemogočanje učenja. Slovenski slavisti in slovenisti pa so »modro« tiho. Delo je 9. decembra na strani 10 objavilo prispevek Janeza Zadravca z naslovom Splošna deklaracija o človekovih pravicah – odpraviti, popraviti, posodobiti? Avtor v njem opozarja na človekovo pravico do enakopravnega mednarodnega Informacije / Informoj sporazumevanja in predlaga posodobitev te deklaracije. Pravi, da smo dolžni ponovno razmisliti o vsebini in uresničevanju deklaracije o človekovih pravicah. Na spletišču Youtube je na razpolago videoposnetek nastopa predstavnika UEA Françoisa Lo Jacoma na 42. seji generalne konference Unesco v Parizu s podnapisi v slovenščini. Povezava: https://youtu.be/BpqnhQuGzgM. Za zdaj so podnapisi še v francoščini, španščini, portugalščini in esperantu. Prevod je nastal v sodelovanju s Stefanom Kellerjem (UEA) in Pablom Leonom iz Argentine. Ta video-posnetek bi bilo dobro široko propagirati zaradi njegove aktualne vsebine in za zgled sodelovanja med esperantisti. Skrbeti moramo za svojo vidnost tudi izven kulturnega področja, zlasti v OZN, Unesco in EU. Posredujte povezavo predvsem izven esperantskih krogov, to je med politiki, šolniki, jezikoslovci, gospodarstveniki itd. Posnetk si lahko ogledate tudi s skokom na spletišče EDM s povezavo: https://esperantomaribor.si/alparolo-de-francois-lo-jacomo-favore-alesperanto-en-la-generala-konferenco-de-unesko-1111-2023/. Jarkotizoj de SIEL kaj ESL Prosimo vse člane naših organizacij, da poravnajo zapadle članarine, ker tako omogočijo naše redno delovanje ter tudi izkažejo svojo podporo in interes za esperantsko gibanje. Če ne veste, koliko ste v zaostanku s plačilom, nas vprašajte na elektronski poštni naslov: info@esperanto.si. Letna članarina ZES za individualne člane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Članarino ali prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun ZES pri Delavski hranilnici d. d. Ljubljana št. SI56-6100-0001-2538-761 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »char« in namen plačila: »priimek, članarina in ustrezno leto 12 december /decembro 2023 oz. obdobje«. Pri referenci prejemnika vpišete kodo SI99, ostalo pa pustite prazno. Letna članarina ED Ljubljana ostaja na ravni iz prejšnjega leta, to je 12 € za zaposlene, 6 € pa za brezposelne, upokojence in študente. Članarino ali prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun EDL pri Delavski hranilnici d. d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navodilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K. Kion oni legos en la sekvonta numero? Por la sekvonta numero de Informacije / Informoj, kiu aperos fine de marto 2024, ni antaŭvidas raportojn pri la vintraj aranĝoj en Esperantujo, aparte pri la jarkunvenoj de niaj societoj. Krome: - partopreno en AMO-seminarioj - libroservo de SIEL - »juveloj« el la arĥivo de SIEL - historiaĵoj de nia movado ktp. La redaktoro rekomendas sin por kontribuoj pri viaj agado, proponoj, komentarioj, fotoj kaj rimarkoj, kiuj povus interesi la legantaron. Aparte estas bonvenaj verkoj en Esperanto, ĉar ni ĉiuj bezonas ekzerciĝon kiel aŭtoroj kaj legantoj. O.K. Pa še to…. Kaj ankaŭ tion ĉi… La estraro de Slovenia Esperanto-Ligo deziras al vi ĉiuj feliĉan, sanan kaj pacan jaron 2024. Ni havu forton krei, labori kaj fari bonon en la etoso de la Zamenhofa homaranismo! INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Grablovičeva 28, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ĉe Delavska hranilnica d. d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0