Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 1 Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 2 Oglasi Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: V Zgornji Savinjski dolini kolektivna imunost še drži ...................................... 4 Nazarje: Nov skladiščno logostični center predali namenu ............................................................... 7 Brinečev kmečki mlin: Širijo poslovne površine ............................................ 8 Rečica ob Savinji: Izobraževanje za vrstniške mediatorje ..............11 KUD Utrip: O Luku Dončiću skozi besede njegove babice ............................................. 11 Kulturni dom Gornji Grad: Uporabniki VDC Saša, Vrba Nazarje razstavili svoja unikatna dela ............................... 19 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 48, 1. december 2017. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj- ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav- ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik (JM) (MŠ) (ŠS) Cepiti ali ne cepiti? V Sloveniji vedno več staršev svojih otrok ne da cepiti proti otroškim boleznim, medtem pa zdravniki opozarjajo, da se stopnja precepljenos- ti nevarno znižuje, in poudarjajo, da je cepljenje varen ter učinkovit način zaščite pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Kdo ima prav? Že samo bežen pogled na spletne forume po- kaže, da so mnenja na tem področju zelo deljena. Večina staršev noče tvegati, da bi njihov otrok hu- je zbolel, zato jih dajo cepiti, drugi pa so prepriča- ni, da so mnoga cepiva kontaminirana, kar bi lah- ko imelo za njihove otroke negativne posledice. Zdi se, da je nezaupanje v informacije, ki jih v zvezi s cepljenjem posredujejo zdravniki in far- macevti, tudi posledica splošnega nezaupanja v družbi, dejstvo pa je, da je tudi na tem področju ogromno manipulacij z informacijami. Tako se v različnih prispevkih na temo cepljenja omenjajo razne raziskave, kjer pa praviloma manjkajo po- datki o relevantnosti teh raziskav. Na primer: »V nizozemski raziskavi iz leta 2012 so po- kazali, da cepljeni, ki živijo v necepljeni skup- nosti, obolevajo celo več kot necepljeni, ki živi- jo v cepljeni skupnosti. Cepiva očitno niso sto- odstotno učinkovita.« Nepoučenemu, ki prebe- re takšno informacijo, se seveda takoj poraja dvom o potrebnosti cepljenja, hkrati pa niti ne pomisli, da bi preveril verodostojnost navede- ne informacije. Nekatere raziskave so bile sicer v resnici izvedene, vendar na tako majhnem in netipičnem vzorcu, da rezultatov ni mogoče kar prenesti na celotno populacijo. Pred uvedbo rutinskega cepljenja otrok so bi- le nalezljive bolezni glavni vzrok smrti, s ceplje- njem pa so bile v razvitem svetu mnoge nalezlji- ve bolezni omejene, nekatere celo povsem izko- reninjene. Čeprav so trenutno nekatere nalezljive bolezni v Sloveniji zelo redke ali se sploh ne po- javljajo, bi lahko zadostno število necepljenih lju- di povzročilo njihovo vrnitev, kot se v zadnjih le- tih dogaja v nekaterih evropskih državah. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opo- zarjajo, da s cepljenjem ne zaščitimo le sebe, am- pak proti nalezljivim boleznim posredno zaščiti- mo tudi druge. To je še posebej pomembno za tiste, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljeni. Vzdrževanje visoke precepljenos- ti ciljne populacije je zato ključnega pomena za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Opti- malna zaščita zahteva precepljenost ciljne popu- lacije nad 95 odstotkov. Cepljenju je posvečena tudi tokratna tema te- dna, v kateri med drugim navajamo mnenje Bri- gite Pukmeister, pediatrinje v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje. Zanimiv intervju z omenjeno pediatrinjo sledi v prihodnji številki Savinjskih novic. Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 4 Tema tedna, Aktualno LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE Drugi poziv naj bi bil objavljen še letos Ivica Orešnik: »Takoj, ko bo sprejeta sprememba uredbe, bo LAS objavila drugi javni poziv za izbor operacij.« (Foto: Marija Lebar) Partnerji, združeni v LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline (ZSŠD), so na skupščini prisluhnili poroči- lu o delu LAS v letu 2017, potrdi- li spremembe pravilnika o postop- ku izvedbe javnih pozivov in izboru operacij. Nekatere spremembe so vnesli tudi v strategijo razvoja za to programsko obdobje ter imenova- li več novih članov v organe LAS. SPREMEMBE PREDPISOV IN NOVI ČLANI Določene spremembe v pra- vilniku in strategiji sta zbranim predstavili direktorica in sodelav- ka vodilnega partnerja Zavoda Sa- vinja, Ivica Orešnik in Tamara Dani- el. Spremembe so narekovale do- sedanje izkušnje pri delu in oce- njevanju operacij, kjer se je poka- zalo, da so možne določene poe- nostavitve postopkov. Prenovljena akta sta bila na skupščini potrjena. Partnerji so odločali tudi o ime- novanju novih članov v organe LAS. Iz različnih razlogov so bili razreše- ni dotedanji člani upravnega od- bora: Jasna Klepec, Franc Šmerc in Alojz Selišnik ter Alenka Brezovnik iz nadzornega odbora. Na novo so bili v upravni odbor imenovani mag. Bi- ljana Škarja, Bojan Napotnik in Ma- teja Šeliga, v nadzorni odbor pa Ta- tjana Štancar Poprask. DVE OPERACIJI ŽE POTRJENI LAS ZSŠD sodeluje z drugimi LAS v operacijah Vodne zgodbe Kamniško-Savinjskih Alp in Inte- gralni turistični produkt zeliščar- ske dediščine, ki ju je pristojno mi- PRECEPLJENOST PO SLOVENIJI UPADA ZA ODSTOTEK NA LETO V Zgornji Savinjski dolini kolektivna imunost še drži V Sloveniji se v zadnjih letih znižuje precepljenost z obvezni- mi cepivi, in sicer približno za od- stotek na leto. Stroka v zadnjih te- dnih opozarja, da se je delež pre- cepljenih za nekaterimi bolezni- mi že spustil pod raven, ki zagota- vlja kolektivno imunost. Za kolek- tivno zaščito pa naj bi bilo ceplje- nih vsaj 95 odstotkov populacije. Na Celjskem je precepljenost otrok še dovolj visoka, najnižja je v lju- bljanski regiji, sicer pa upad bele- žijo po vsej Sloveniji. Strokovnjaki opozarjajo, da se s tem ustvarjajo pogoji za pojav epidemij bolezni, ki so lahko otrokom smrtno nevarne. V oktobru je Inštitut za javno zdravje Srbije prijavil izbruh ošpic. Na situacijo so se odzvali v Naci- onalnem inštitutu za javno zdravje Slovenije (NIJZ) in izdali priporoči- lo, da zaradi nevarnosti širjenja iz- bruha ošpic v sosednje države in tudi v Slovenijo, vsi, ki bodo v pri- hodnjih dneh potovali na Kosovo, preverijo, ali so proti ošpicam zaš- čiteni. Z epidemijo ošpic se spopa- dajo tudi v sosednji Italiji, lani pa je bil v Sloveniji tudi prvič v dveh de- setletjih zabeležen primer tetanu- sa pri otroku. Evropski center za preventivo in nadzor bolezni (ECDC) je v prvi polovici letošnjega leta objavil po- datek, da so v prvih dveh letoš- njih mesecih v 14 evropskih drža- vah opazili več kot 1.500 primerov ošpic, razlog za tako visoko število pa vidijo v vse več necepljenih po- sameznikih. NA CELJSKEM CEPLJENIH OTROK ŠE DOVOLJ, V DRŽAVNEM MERILU NA PRAGU EPIDEMIJE Če je verjeti stroki o nujnosti cepljenja, saj ji očitno vedno večji delež Slovencev ne, na kar kaže upad cepljenih otrok, smo v Sloveniji že na pragu epidemi- je. Precepljenost proti davici, te- tanusu, oslovskemu kašlju, otro- ški paralizi in okužbam s Hib je bila v Sloveniji v letu 2016 le še 94,1-odstotna. Na Celjskem je sicer še visoka, 96,6-odstotna, vendar je tudi pri nas v zadnjem desetletju upadla za en odstotek. Upad je sicer naj- večji v Ljubljani, saj je preceplje- nost tam v desetih letih upadla kar za dobrih sedem odstotkov. Precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je še nižja, v Sloveniji je v 2016 dosegla le še 92,3 odstotka, na Celjskem pa 96,6 odstotka. Tudi po podatkih Brigi- te Pukmeister, pediatrinje v Zgor- njesavinjskem zdravstvenem do- mu Nazarje, je precepljenost v Sa- vinjski dolini še vedno dokaj viso- ka, nad 95 odstotki. Kot pravi, je to nistrstvo že potrdilo. Za operacije, ki se bodo odvijale na območju tu- kajšnje LAS, pa potrditve ministr- stev še nimajo, pravi Ivica Orešnik. Iz prvega javnega poziva za iz- bore so štiri predloge operacij, ki naj bi bile sofinancirane iz evrop- skega sklada za regionalni razvoj, poslali na ministrstvo za gospo- darstvo. Sedem predlogov je pred- videnih za sofinanciranje iz evrop- skega kmetijskega sklada za ra- zvoj podeželja. Te so poslali na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ali bodo vsi pre- dlogi na državni ravni potrjeni in kdaj bo to, še ni mogoče poveda- ti. V LAS pričakujejo, da bodo še le- tos lahko objavili drugi javni poziv za izbor operacij. Marija Lebar Otroke, ki so zboleli za otroško paralizo, so zdravili v komori, ki so ji rekli železna pljuča, in to še pred nekaj desetletji. (Foto: Anže Čeh) Ošpice se širijo po Evropi in Balkanu, v Sloveniji za sedaj le posamezni primeri Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 5 Tema tedna, Aktualno BOLEZEN UE MOZIRJE CELJSKA REGIJA norice 23 1.282 oslovski kašelj 1 20 ošpice 0 1 gripa 5 232 Tabela gibanja nalezljivih bolezni na območju mozirske upravne enote in Celjske regije v letu 2016. Vir: NIJZ Brigita Pukmeister, pediatrinja v Zdravstveni postaji Nazarje: »Bolezni v hudi obliki, kot so bi- le in proti katerimi se zaščitimo da- nes, večinoma ne vidimo prav po- gosto. Marsikatere so na račun cep- ljenja izkoreninjene, na primer črne koze. Strah pred težavami, kot so av- tizem, motnja pozornosti, skrb, da bi bil otrok po cepljenju ves čas prehla- jen, ker se mu je »porušil« imunski sistem, da bi se poslabšal atopijski dermatitis …, je veliko večji kot strah, da bi po preboleli bolezni otrok nosil posledice ali celo umrl. Mladi starši danes ne poznajo več tako imenovanih železnih pljuč, ko so ljudje po preboleli otroški paralizi le- žali v komori, kot danes v CT ali MRI komori, saj niso mogli dihati. Ne poz- najo zapletov in se ne potrudijo, da bi po spletu na primer pobrskali za sli- kami, kako so oboleli za temi boleznimi sploh zgledali. Zdravniki podob- nih slik k razlagi o cepivih in boleznih ne smemo prilagati, ker bi pomenile ustrahovanje, to pa ni dovoljeno. Žal se ljudje raje predajamo strahu kot upanju. Poleg tega pa je razmi- šljanje ljudi vedno bolj egocentrično. Na pojasnilo, da moramo imeti viso- ko precepljenost zato, da bodo zaščiteni tudi tisti, ki ne morejo biti ceplje- ni ali ne odgovorijo na cepivo, vsak pomisli, zakaj pa bi izpostavljal svoje- ga otroka, da bi zaščitil drugega. Cepljenje je še vedno varen način zaščite pred boleznimi, moji otroci so redno cepljeni. Vsakomur, ki dvomi, bi svetovala, da prebere, kako so ce- piva sploh razvili. Tudi nekaj filmov je posnetih na to temo. Pravzaprav bi strah pred cepljenjem lahko primerjali tudi s strahom pred prometno ne- srečo, ko kupimo avto. Ni zagotovila, da ne bomo imeli prometne nesreče ali v njej celo umrli, pa še pomislimo ne, da avta ne bi kupili.« še varno za tiste, ki ne smejo biti cepljeni oziroma se ne odzovejo na cepivo. »Anticepiteljev pa je seve- da tudi tukaj nekaj. Razlike med ru- ralnim in urbanim okoljem ni, ne- koliko večja je le tam, kjer so Wal- dorfske šole in vrtci.« DRŽAVA BO UKREPALA PROTI ANTICEPITELJEM Evropske države proti upadu precepljenosti izbirajo različne uk- repe. Nekatere kot pogoj za spre- jem otroka v javni vrtec ali šo- lo predpisujejo opravljeno obve- zno cepljenje. Slovensko ministr- stvo za zdravje je v osnutku nove zdravstvene reforme najprej zapi- salo precej drastičen predlog, da bi starši necepljenih otrok njihovo zdravljenje plačali sami, če bi otro- ci zboleli za katero od bolezni, proti katerim se sicer zaščitimo z obve- znim cepljenjem. Sedaj so to odločbo iz predloga umaknili, namesto tega bodo prip- ravili mehkejše ukrepe, s katerimi bodo nagovarjali starše, naj cepi- jo otroke. Med ukrepi, ki jih priprav- ljajo, bi lahko bil vpliv cepljenja na višino otroškega dodatka, omejitev za vstop v vrtec oziroma izobraže- valni sistem in drugo. Tatiana Golob Ministrica na ogledu rekonstruiranega jezu v Grušovljah V ponedeljek, 27. novembra, so si delegacija ministrstva za okolje in prostor na čelu z ministrico Ireno Majcen ter predstavniki Direkci- je Republike Slovenije za vode ogledali 140 metrov dolg rekonstruiran jez na reki Savinji v Grušovljah. Izvajalec projekta v vrednosti 500 tisoč evrov je bilo podjetje Hidrotehnik d. d. s podizvajalcem Nivo EKO d. o. o. Več o samem poteku gradnje jezu in vladnem obisku v rečiški občini v naslednji številki Savinjskih novic. Primož Vajdl FINANCIRANJE OBČIN Veto na predlog proračunov za naslednje obdobje Prejšnji teden je državni svet izglasoval odložilni veto na zakon o izvrševanju proračunov za le- ti 2018 in 2019. Za veto je glasova- lo 27 svetnikov, proti pa ni glaso- val nihče. Državni svetniki so bili kritični zlasti do višini povprečni- ne namenjene financiranju občin. Še posebej se s predlagano višino povprečnin ne strinjajo svetniki, ki v državnem svetu predstavljajo lo- kalne interese. Po izglasovanem vetu bo mo- ral o proračunih še enkrat razpra- vljati državni zbor. Vsebino je že obravnaval odbor za notranje za- deve, javno upravo in lokalno sa- moupravo in proračunoma dal ze- leno luč. Če se bodo tudi poslanci odločili, da zakon vseeno podprejo v predlagani obliki, bo za izglaso- vanje potrebna večina glasov vseh poslancev. Marija Lebar VOLITVE V DRŽAVNI SVET Lokalne interese bo še naprej zastopal Bojan Kontič V sredo, 22. novembra, je na vo- lišču v Velenju potekalo glasova- nje za izvolitev predstavnika lokal- nih interesov 6. volilne enote v dr- žavni svet. Velenjska enota obsega območje desetih občin zgornjesa- vinjsko-šaleškega območja. Za položaj državnega svetni- ka sta se potegovala dva kandi- data. Iz Zgornje Savinjske doline je bil to Jožef Jelen, ki ga je za kan- didata predlagal mozirski občinski svet, in župan Mestne občine Vele- nje Bojan Kontič, predlagan s stra- ni velenjskega občinskega sveta. Kontič je bil državni svetnik že v iz- tekajočem mandatu. Elektorji, ki so jih imenovali ob- činski sveti vseh desetih občin, so s tesno večino glasovali za Konti- ča. Ta bo tako v državnem svetu za- stopal lokalne interese še nadalj- njih pet let. Marija Lebar Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 6 Iz Upravne enote KOORDINACIJSKI SOSVET UPRAVNE ENOTE MOZIRJE Tiha centralizacija javne uprave se nadaljuje Načelnica Upravne enote Mozir- je Milena Cigale je sklicala sejo koordinacijskega sosveta, na kate- ri so prisotni spregovorili o poslo- vanju organov javne uprave in lo- kalnih skupnosti na območju eno- te v letu 2017. Govorili so o predvi- denih spremembah v poslovanju. Na področju javne uprave država že nekaj let sledi strategiji reorga- nizacije, kar se odraža v delu služb na lokalni ravni. V nekaterih službah, kot je na primer Finančna uprava RS, je no- va organiziranost že zaključena, druge se s tem še soočajo. Posa- mezna področja dela javne uprave so se ali se še bodo selila v mesta, kot sta Velenje in Celje. Kljub temu so nekateri prisotni poročali o po- zitivnih premikih v letošnjem letu, drugi se pri svojem delu soočajo s kadrovsko in časovno stisko. SPREMEMBE NA UPRAVNI ENOTI Za področje dela upravne eno- te je Cigaletova povedala, da so nekatere službe upravnih enot že pod okriljem skupnih centrov, kar naj bi pomenilo racionalizacijo po- slovanja. Reorganizacija na podro- čju informatikov je zaključena, po- dobno se zaključuje prenos finanč- nih služb. Zaenkrat je na mozirski upravni enoti 20 javnih uslužbencev, letos je bilo nekaj upokojitev, vseeno pa uspejo izvajati naloge po zastav- ljenem načrtu. V letošnjem letu je bilo sprejetih kar nekaj zakonskih novosti, ki vplivajo na njihovo delo, je povedala načelnica. DELO PO REORGANIZACIJI ŽE UTEČENO Za nekatere službe, kot sta FURS in geodetska uprava, je reorgani- zacija zaključena. Sedaj se posve- čajo tekočim nalogam. Tako bo pi- sarna finančne uprave v Mozirju odprta le še ob sredah, je povedal Franc Peperko. V mozirski geodetski pisarni se po besedah vodje Mojce Glinšek sedaj posvečajo zlasti izdelavi iz- boljšanega zemljiškega katastra in posodobitvi nepremičninskih evi- denc. Čaka jih tudi delo na spre- membi koordinatnega sistema, ki bo poenoten z evropskim siste- mom. NOVA ORGANIZIRANOST CENTROV ZA SOCIALNO DELO Direktorica Centra za socialno delo Mozirje Marjana Veršnik Fa- le je povedala, da je po treh dese- tletjih samostojnega dela njihove- ga centra napovedana reorganiza- cija, ki naj bi bila izvedena do ok- tobra prihodnje leto. V državi je z uredbo določenih 16 centrov. Za Velenje, Žalec in Mozirje bo pristo- jen center SAŠA. Nekaj zadolžitev in nalog bo ostalo na lokalnem ni- voju, kadrovska prerazporeditev pa še ni jasna. OPTIMISTIČNA SLIKA NA TRGU DELA Ugodna gospodarska klima se odraža na razmerah pri zaposlo- vanju in na trgu dela, je poveda- la vodja urada za delo Velenje in Mozirje Branka Škulj Nussdor- fer. Trenutno je na uradu Mozirje brezposelnih 632 oseb. Brezposel- nost se je zmanjšala skoraj za pe- tino. Še vedno beležijo dolgotrajno brezposelne, težnja v tej kategori- ji se je prevesila iz starejših iskal- cev zaposlitve na mlade. Ti nimajo potrebnih delovnih izkušenj in tež- je dobijo zaposlitev. NA TUKAJŠNJIH CESTAH LETOS ENA SMRTNA ŽRTEV O delu Policijske postaje Mozir- je je ob odsotnosti komandirja po- ročal pomočnik komandirja Ma- tjaž Sem. Povedal je, da je na po- licijski postaji trenutno 17 zapo- slenih. Poleg komandirja policij- ske postaje sta še dva njegova po- močnika ter dva dežurna policista. Za delo na terenu jih ostaja 12, za- to v nočnem času v Mozirju ni poli- cijske patrulje. Postopke prevzame v obravnavo policijska postaja Ža- lec ali Celje. Raziskanost kaznivih dejanj je bila letos 67,5-odstotna v pri- merjavi z lani, ko je bila raziska- nost kaznivih dejanj 52-odsto- tna. Nesreče v prometu so v pri- merjavi z letom 2016 porasle za 11 odstotkov. Med njimi je bila letos tudi ena s smrtnim izidom. Pe- reč problem je po besedah Sema še vedno alkohol, glavni vzroki za nesreče pa nepravilna smer ali stran vožnje ter neprilagoje- na hitrost. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Svoje delo so predstavili zapos- leni v inšpekcijskih službah in na mozirski izpostavi Kmetijsko goz- darskega zavoda Celje. Štefka Goltnik je med drugim omenila, da se pripravlja nova zakonodaja na področju svetovalne službe. Vodja nazarske enote Zavoda za gozdove Slovenije Toni Breznik je dejal, da se težave s podlubni- ki počasi umirjajo, izpostavil je ka- drovsko podhranjenost. Odšlo je več strokovnih sodelavcev, tako da v nekaterih predelih sploh nima- jo revirnega gozdarja in morajo to nalogo opravljati gozdarji iz drugih revirjev. Od nekdaj 40 jih je na eno- ti sedaj zaposlenih 28, imajo pa tu- di dva pripravnika. OBČINE PESTI OMEJEVANJE SREDSTEV IN ŠTEVILNE DELOVNE NALOGE Spregovorili so tudi župani in predstavniki občin. Izpostavili so težave pri pridobivanju občinskih prostorskih načrtov, kar traja tudi po desetletje in več. Rečiški župan Vinko Jeraj je pomenljivo dejal, da bi morala država občinam nudi- ti podporo in jim biti prijazna ma- ti, pa je zelo slaba mačeha. Drža- va občinam nalaga vedno več na- log, denarja za njihovo izvajanje pa ne zagotovi. Nazarski župan Matej Pečov- nik je razložil, da je občinska uprava preobložena z delom, lju- benski župan Franjo Naraločnik, ki je tudi predsednik tukajšnje lo- kalne akcijske skupine (LAS), pa je spregovoril o skupnih občin- skih projektih, poplavni varnos- ti in projektih, ki se bodo izvajali preko LAS. V nekaterih od njih so partnerice tudi občine. Marija Lebar Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale (druga z leve) je izpostavila prizadevanja, da so stranke z njihovim delom zadovoljne. (Foto: Marija Lebar) Nekatere službe upravnih enot so že pod okriljem skupnih centrov, kar naj bi pomenilo racionalizacijo poslovanja. Reorganizacija na področju informatikov je zaključena, podobno se zaključuje prenos finančnih služb. Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 7 Gospodarstvo SKLADIŠČNO LOGISTIČNI CENTER MELAVC & BSH HIŠNI APARATI NAZARJE PREDALI NAMENU Na otvoritvi partnerji izrazili zadovoljstvo ob uspehu Vodilni obeh podjetij in župan občine Nazarje Matej Pečovnik (levo) so s prerezom traku predali objekt namenu. (Foto: Jože Miklavc) V petek, 24. novembra, so na Le- sarski cesti v Nazarjah (v nekdanji poslovni coni Glin) predali name- nu poslovno skladiščni kompleks, ki ga je zgradilo podjetje Transpor- ti Jožef Melavc za potrebe podjetja BSH Hišni aparati Nazarje. PRIDOBITEV TUDI ZA RAZVOJ DOLINE Kot je povedal Jože Melavc, so pred več kot sedmimi leti po- leg takrat prazne poslovne dvora- ne postavili dva šotora, ki skupaj z novo pridobitvijo služita za skladi- ščenje izdelkov BSH Nazarje. »Ve- seli smo, da vam lahko danes po- nudimo novo visoko regalno skla- dišče, ki naj vam koristno služi za vaše poslovne namene. Zave- damo se pomena podjetja BSH v Savinjski regiji in občini Nazarje, za to nam je v čast, da lahko pri- be. Petrin je izrazil navdušenje nad brezhibno uresničitvijo skupnega projekta, ki bo za kraj in oba par- tnerja imel dolgoročno pozitivne učinke sodelovanja. »Odprli smo drugi skladiščno logistični prostor v velikosti 3.400 m2. V njem je prostora za oko- li 6.000 paletnih mest in bo na- menjeno vhodnim materialom. S skladiščema Pfeifer in Melavc smo zaključili projekt združitve in optimizacije skladišč za vhodni material v velikosti 8.500 m2. V obeh skladiščih bo v treh izme- nah delalo okoli 30 naših sode- lavcev skladiščnikov. S to optimi- zacijo smo dobili znotraj osnovne tovarne na Savinjski cesti nujno potrebni prostor za nadaljnjo op- timizacijo in rast v prihodnjih le- tih,« je povedal Petrin. Jože Miklavc spevamo delček k razvoju Zgornje Savinjske doline.« BREZHIBNA URESNIČITEV SKUPNEGA PROJEKTA O pridobitvi in uspešnem sode- lovanju sta spregovorila tudi pred- stavnika BSH Nazarje Ivan Berlo- žnik ter član vodstva Matija Pe- trin. Prvi je povedal, da je bilo so- delovanje z investitorjem in izva- jalci zelo korektno in uspešno ter da je velika pridobitev pomemb- na za nadaljnji razvoj njihove druž- ODBOR IZPOSTAVE KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE MOZIRJE Člani opravili pregled letošnjih aktivnosti Predsednik odbora mozirske izpostave KGZS Ivan Rihter je predstavil načrte za prihodnje leto. Nedavno so se sestali člani od- bora mozirske izpostave Kmetij- sko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Pregledali so letošnje ak- tivnosti in si začrtali dejavnost za prihodnje leto. Odbor je bil na no- vo konstituiran v začetku leta, v ča- su delovanja pa je izvedel kar ne- kaj aktivnosti, med drugim s pod- ročja problematike škod po divjadi. Na seji sta bila prisotna tudi Stan- ko Prislan in Primož Budna, oba člana sveta KGZS Območne eno- te Slovenj Gradec, ki sta v razpra- vi aktivno sodelovala. PONOVNO O ŠKODAH PO DIVJADI Poročilo o dejavnosti odbo- ra mozirske izpostave je predsta- vil predsednik Ivan Rihter. Med drugim je poročal, da se je odbor znatno posvetil problematiki škod v kmetijstvu in gozdarstvu, ki jih povzroča prostoživeča divjad. Ob tem se je med prisotnimi ponovno razvila razprava o tej pereči temi. Sprejeli so sklep, da na Zavod za gozdove Slovenije, Območno eno- to Nazarje naslovijo vprašanje ka- ko se spremlja oziroma ocenjuje škodo, ki jo z objedanjem mladja v gozdovih povzroča jelenjad. NESPREJEMLJIV ČAS ZA ODGOVOR O USPEŠNOSTI NA RAZPISIH Potem, ko so potrdili letni načrt dela za 2018, so posamezni udele- ženci seje izpostavili nekatere za kmetijstvo aktualne teme. Stanko Prislan je opozoril, da je za razpis za male kmetije država namenila premalo sredstev. Po njegovem je pri razpisih nesprejemljiv tudi čas od vlaganja vloge do odgovora, ali je bila vloga pozitivno rešena. Tako na razpis za sofinanciranje investi- cij, na katerega so se prijavljali v začetku leta, vlagatelji do novem- bra še nimajo odgovora. Člani so se želeli tudi seznani- ti s podrobnostmi razpisov, ki jih za namen kmetijstva razpisujejo zgornjesavinjske občine. Sprejeli so sklep, da na občine pošljejo do- pise, s katerimi predstavnike občin povabijo na sejo odbora izposta- ve, da bi se pogovorili o občinskih sredstvih za razvoj kmetijstva. V razpravi je bila omenjena tudi pretirana birokratizacija, med dru- gim pri pridobivanju dokumentaci- je za dopolnilne dejavnosti in pri javnih naročilih. Prav tako so čla- ni menili, da bi morali mediji, ki v zadnjem času na veliko najavlja- jo podražitve prehranskih artiklov, pri tem javnosti pojasniti tudi to, da odkupne cene prehranskih ar- tiklov pri kmetih ostajajo na isti vi- šini in nič ne vplivajo na napove- dano povišanje cen. To kmete poš- teno moti, saj se celo dogaja, da se odkupne cene prehranskih ar- tiklov pri kmetih znižajo, v trgovi- nah pa potrošniki plačujejo enake cene ali višje. »Pričakujemo, da bo KGZS ob napovedih višanja cen prehrane javnosti pojasnila, da kmetje oziro- ma proizvajalci ne bodo dobili nič več kot do sedaj,« je ugotovitev, s katero so prisotni zaključili sejo. Tekst in foto: Marija Lebar Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 8 Gospodarstvo BRINEČEV KMEČKI MLIN D. O. O. Širijo poslovne površine za namene skladiščenja in lažjega dostopa Ob regionalni cesti v Spodnji Rečici je v zad- njem času zraslo obsežno gradbišče. Investitor je podjetje Brinečev kmečki mlin, ki tukaj zase gradi nove skladiščno manipulativne površine. Po besedah direktorja in lastnika Boštjana Ko- lenca bodo z novo pridobitvijo znatno olajšali lastno delo in omogočili lažji dovoz žit tudi svo- jim dobaviteljem – lokalnim pridelovalcem. NAJPREJ SKLADIŠČE, POTEM ŠE SILOSI Kot pravi Kolenc, so se na gradnjo v podjetju pripravljali že dalj časa. Površina pri samem mli- nu, ki že od nekdaj stoji in melje ob strugi Savi- nje, nekaj deset metrov proč od ceste, so ome- jene in jih ni mogoče širiti. Mlin je na poplavnem območju in pogoji za pridobitev gradbenega do- voljenja so zato omejeni. Za obseg proizvodnje, ki so ga dosegli, je transport ob mlinu ozko grlo. Z žiti, ki jih potem zmeljejo, je mogoče rokovati samo, če so ta v vrečah. Manjkalo je tudi skladiščnih površin, za- to so se odločili svoje zmogljivosti širiti na lo- kaciji ob svoji sedanji gostinsko prodajni stavbi. Sama skladiščna zgradba, kjer bodo hranili končne izdelke, bo velika 12 krat 22 metrov. Ob tem bodo izvedli še vsipni jašek in tri silose za shranjevanje žit. Omenjena novost bo dobrodo- šla zlasti za lokalne kmete – pridelovalce žit, ki bodo tako na odkup pridelek lahko pripeljali v razsutem stanju oziroma brez embalaže in žita nato pretresli neposredno s traktorja oziroma vozila v zalogovnike. KRATKA PROIZVODNA VERIGA Podjetje Brinečev kmečki mlin je znano po tem, da že deset let odkupuje le sonaravno pri- delana slovenska žita, za kar imajo tudi ustre- zne certifikate. V zadnjem času se kmetovalci iz naše doline in bližnje okolice vse bolj odločajo za pridelavo kakovostnih krušnih žit, saj imajo v mlinu zagotovljen odkup. »Potrebe po ajdi in piri skoraj v celoti pokriva- mo v domači regiji. Vse bolj pa se kmetje odlo- čajo še za setev ostalih krušnih žit. Tudi v manj ugodnih pogojih se da z upoštevanjem nasve- tov kmetijske svetovalne službe in s pravilno os- krbo pridelati dovolj kakovosten in ekonomsko donosen pridelek,« pravi Kolenc. Pri tem ne gre prezreti kratke proizvodne veri- ge, saj vstopa pri enih vratih žito in pri drugih od- hajajo že gotovi izdelki. Lokalni odkup je vse bolj cenjen zaradi kratkih transportnih poti in nizkega onesnaževanja okolja ter zaradi znanih dobavite- ljev, kar zagotavlja korektne partnerske odnose. DOBER GLAS SEŽE V DEVETO VAS Od žita do kruha in peciva, vse napravijo v eni proizvodni verigi, kar je zagotovilo za svežino iz- delkov. Pri vstopu v prodajalno kupca pozdra- vi vonj po sveže pečenih izdelkih, to še pouda- ri domačnost in pristnost tistega, kar se je na- menil kupiti. Zadnjih nekaj let so svojo ponudbo kruha in pekovskega peciva dopolnili še s slaščičarskimi izdelki, ki sledijo najnovejšim trendom na tem področju. Kakovost keksov in peciva, ki ga izde- lujejo ročno, dosegajo s stalnimi izobraževanji, zlasti pa z uporabo čim bolj domačih in lokal- nih osnovnih surovin brez predpripravljenih po- lizdelkov. Večino svoje pridelave prodajo doma, v zad- njem času pa je njihove izdelke mogoče kupi- ti tudi v nekaterih trgovinah. »Zlasti so nam sto- pili naproti v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, Koroški kmetijski zadrugi in trgovinah Kea, kjer imajo posluh za male proizvajalce, kakršni smo mi. Predstavljamo se tudi na kakšnem sejmu, si- cer pa je najboljša reklama tista od ust do ust,« pravi Kolenc. DOBRO TUDI V TURIZMU Boštjan Kolenc je najprej na pot obrtnika in kasneje podjetnika stopil pred 28 leti, ko je v mli- nu delal skupaj z očetom. Tudi sedaj je podjetje v veliki meri družinsko, trenutno je zaposlenih osem ljudi. Sodoben prodajno gostinski objekt so odprli leta 2003, 2005 pa so se iz obrtne preregi- strirali v podjetniško družbo. Ob tem so v stavbi napravili nastanitvene zmogljivosti in tudi s trže- njem turistične dejavnosti so zelo zadovoljni. SMELI NAČRTI ZA PRIHODNOST Računajo, da bodo začeto investicijo dokon- čali v dveh letih. Prihodnje leto naj bi bil zgrajen skladiščni objekt in urejene manipulativne po- vršine. Leta 2019 bodo postavili še silose za žita. Imajo tudi dolgoročne načrte. Da bi bile tran- sportne poti kar najbolj ekonomične in delo po- enostavljeno, nameravajo ob območje novega skladišča postaviti mlin na električni pogon. S tem se bodo sprostile možnosti za širitev proi- zvodnje, saj je povpraševanje po njihovih izdel- kih večje, kot jih lahko ponudijo. Marija Lebar Podjetje Brinečev kmečki mlin ob regionalni cesti v Spodnji Rečici zase gradi nove skladiščno manipulativne površine. (Foto: Marija Lebar) Stalni ukrepi Fursa spodbujajo obračun prispevkov Furs že več let podrobneje spremlja obraču- navanje prispevkov za izplačilo plač pri sloven- skih delodajalcih. Tudi letošnjega septembra so posebej preučili delodajalce, ki obračuna pri- spevkov niso predložili za dva ali več mesecev. 43 odstotkov pod drobnogled vzetih delodajal- cev je predpisane obračune prispevkov predlo- žilo naknadno. Sicer pa se je po podatkih Fur- sa število nepredlagateljev v zadnjih štirih letih in pol, od kar se seznami nepredagateljev obja- vljajo, zmanjšalo za 35 odstotkov. TG Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 9 Gospodarstvo, Iz občin CINKARNA CELJE Presegli najbolj optimistične napovedi Slovenske borzne družbe so objavile svoje tričetrtletne poslovne rezultate, med njimi je v pozitivnem smislu presenetila Cinkarna Celje, v okviru katere deluje tudi dislocirana poslovna enota Kemija Mozirje. V letošnjem poslovnem letu so namreč v Cin- karni Celje prihodke okrepili za 8,9 odstotka (bi- lo jih je za 143,6 milijona evrov), čisti dobiček (25,5 milijona evrov) pa za neverjetnih 172 od- stotkov. Odlične rezultate so dosegli predvsem na račun njihovega programa pigmenta tita- novega dioksida, v katerega so se preusmerili v celoti, njegova poraba je bila v izrazitem po- rastu. Kot je razvidno iz njihovega poročila, ima- jo presežke denarja na bančnih računih, okrog 43 milijonov evrov, zaposlenim pa so že junija izplačali trinajsto plačo. So pa izkazana tudi tve- ganja z okoljsko sanacijo, ki bi jih lahko stala od 1,8 do 6,3 milijona evrov. TG OBČINSKI SVET LUČE V proračunu precejšnja sredstva za investicije Na zadnji seji je župan občine Luče Ciril Rosc članom občinskega sveta predstavil predlog proračuna za 2018. Svetniki so v konstruktivni razpravi dodali še nekaj predlogov za izvedbo prenove nekaterih poti in cest ter nakup dolo- čene opreme, kot so defibrilator in sofinancira- nje gasilskega vozila, in nato potrdili, da gre ta- ko dopolnjen proračun v javno obravnavo. Za prihodnje leto so predvidena sredstva v višini nekaj čez 4.320.000 evrov, odhodkov bo prav toliko. V sredstvih je upoštevan prihranek iz preteklih let, ko so namensko varčevali denar za izgradnjo športne dvorane. Ta je največja po- stavka med odhodki, težka skoraj dva milijona. Sicer je tudi za druge investicije namenjenega precej denarja. Med drugim gre za prenove lo- kalnih cest, 250.000 evrov pa bo po predvideva- njih zahtevala obnova centralne čistilne napra- ve. Zadolževali se v Lučah tako kot doslej tudi v prihodnjem letu ne bodo. V javni razpravi lahko na predlog proračuna javnost daje predloge in pripombe. Župan se bo do teh opredelil in jih po svoji presoji upošteval v proračunu, tega pa bodo v drugem branju po- trjevali svetniki na decembrski seji. Marija Lebar POSLOVNI ZAJTRK NOVE LJUBLJANSKE BANKE Podjetnikom predstavili načine za optimizacijo poslovanja in pomen poslovnih oblek Številni podjetniki iz regije so z zanimanjem prisluhnili predavateljem. (Foto: Primož Vajdl) V prostorih velenjske vile Bianca je bilo 16. novembra poslovno srečanje, ki sta ga organi- zirala Savinjsko-šaleška gospodarska zborni- ca (SŠGZ) in Nova Ljubljanska banka (NLB). Na njem so podjetnikom predstavili, kako lahko z različnimi pristopi optimizirajo poslovanje in kaj o njih pove poslovna obleka. Po uvodnem pozdravu predsednika SŠGZ dr. Blaža Nardina je spregovoril predsednik upra- ve NLB Blaž Brodnjak, ki je dejal, da so trenu- tno ugodne razmere za investiranje. Izpostavil je še, da NLB posluje pozitivno, njihova hčerinska podjetja na Balkanu pa bodo letos ustvarila 90 milijonov čistega dobička. PANORAMA POSLOVNEGA OKOLJA V SLOVENIJI IN SVETU Gospodarsko rast je izpostavil tudi predavatelj Mitja Bertoncelj in poudaril, da so finančne krize Slovence naučile, da pri poslovanju prepoznajo tveganje in posledično svoje poslovanje podredi- jo vplivom, ki se bodo zgodili v prihodnosti. Po njegovih besedah se tudi bančniki sreču- jejo z močnim vplivom robotike in umetne inte- ligence, saj so internetni ponudniki njihova veli- ka konkurenca pri plačevanju računov, kar je bi- lo včasih le v domeni bank. »Večina podjetij po- leg redne dejavnosti ponuja številne druge sto- ritve, od zavarovalništva, energetike itd. Tehno- loški razvoj spreminja kulturne navade ljudi, pri- haja do večje dinamike pri pogajanjih med kup- ci in dobavitelji ter na splošno do spreminjanja poslovanja,« je povedal Bertoncelj. S PRODAJO TERJATEV OPTIMIZIRAMO BILANCO Helena Belinger je spregovorila o prodaji terjatev, s katerimi lahko zavarujemo lasten po- sel. S prodajo terjatev se zavarujejo premije pri čakanju na določeno stvar ali se dobi takojšen denar, s katerim se poravnajo tržne in finančne storitve. Obstajajo možnosti, kjer sta zavarovani obe strani v poslu, kupec in prodajalec. Med temi so najbolj razširjeni dokumentarni akreditivi in bančne garancije, ki jih je več vrst, uporablja- jo pa jih lahko tako izvozniki kot uvozniki in ce- lo fizične osebe. Oba instrumenta sta urejena z mednarodnimi pravili, zato vse banke po svetu v isti situaciji ravnajo enako. OBLEKA JE POMEMBNA V POSLOVNEM SVETU V zadnjem delu srečanja je spregovorila Bo- jana Košnik iz podjetja Bonton d. o. o., ki je de- jala, da so za boljše poslovanje podjetij po- membna pravila oblačenja. Po njenih besedah so v ameriški raziskavi ugotovili, da pretirano sproščen odnos in vsakdanja oblačila na delov- nem mestu zmanjšajo storilnost podjetja, obe- nem se povečajo zamujanja. »Moški naj bi v poslovnem svetu bili obleče- ni v obleke, nosili srajce in kravate ter bili obuti v temne čevlje. Na drugi strani pa ženska krila naj ne bi segala nižje od kolen, nogavice morajo biti v kožni barvi, čevlji pa imeti vsaj malo pete,« je udeležencem svetovala Košnikova. Primož Vajdl Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 10 Kultura, Ljudje in dogodki SLOVESNOST KULTURNEGA DRUŠTVA SLAP Dve desetletji obsežne in raznolike literarne dejavnosti Letošnje leto so delovanje lju- biteljskih piscev, ki se združujejo v Kulturno društvo Slap, zaznamova- le priprave na obeležitev dvajset- letnice njihovega delovanja. Osre- dnjo slovesnost so v sodelovanju z Osnovno šolo Ljubno ob Savi- nji pripravili v avli šole. Ob tem so predstavili letošnji zbornik – tokrat že 18. knjigo svojega bogatega lite- rarnega snovanja. Prireditev je pri- vabila številne obiskovalce in gos- te, podeljena so bila tudi jubilejna priznanja. DELO DRUŠTVA BOGATI RAZNOLIKOST ČLANSTVA Predsednik društva Stanko Gašparič je izpostavil sestavo članstva, ki ne prihaja le iz Zgor- nje Savinjske doline. Tudi gene- racijsko je članstvo zelo pisa- no. Sedaj jih je že okoli 25. Pou- daril je dobro sodelovanje s člani – pisci in pregledno delo v orga- nih društva. Dejal je, da so mno- gi člani že izdali svoje samostoj- ne zbirke, mnoge njihove pesmi so uglasbene in jih prepevajo raz- lični glasbeni sestavi. NEVERJETNA USTVARJALNA ENERGIJA »Smo edino društvo v Sloveni- ji, ki uspe vsako leto pripraviti knji- žno izdajo novitet svojih članov,« je dejal Gašparič. Vabilu za oddajo prispevkov se je odzvalo 21 članov društva, največ doslej. Knjiga ob- sega 165 strani pesmi, med njimi je zanimiva in resnična zgodba o is- kanju zaklada. Doslej je bilo skupaj izdanih okoli 6.700 izvodov knjig, ki jih prebirajo tudi v številnih drugih, celo prekooceanskih državah. KAKO SE JE ZAČELO? Kot je povedala Albina Rajter, tajnica in ena izmed ustanovnih članic društva, ki je povezovala prireditev, so zgornjesavinjski av- torji objavljali svoje pesmi in pro- zo v Rojenicah, posebnih literar- nih izdajah Savinjskih novic. Ma- rija Marjana Rihter, ki je ta de- la prebirala, si je želela avtorje spoznati, zato je predlagala Ivani Žvipelj, ki je takrat vodila mozir- sko izpostavo JSKD, da bi pripravi- li srečanje. Nanj je prišlo devet pi- scev, ki so ustanovili društvo. Kar nekaj ustanovnih članov je premi- nilo, več pa jih še vedno ustvarja in so bili na proslavi. VOŠČILA IN DOBRE ŽELJE ZA NADALJNJE DELOVANJE Ustanovna članica Ivana Žvipelj, ki sicer ni več članica društva, je izrazila veselje nad dejstvom, da društvo dobro deluje in da litera- ti sodelujejo, saj so nekateri člani Slapa tudi člani KUD STOPinJE, ka- terega predsednica je. Ravnatelj OŠ Ljubno ob Savinji mag. Samo Kramer je dejal, da si na šoli štejejo v čast, da lahko gos- tijo tako pomembno prireditev. Ob tem je nakazal možnost za tesnej- še sodelovanje. V imenu občine je direktor ob- činske uprave Radenko Tešano- vić zaželel vsaj še naslednjih dvaj- set let tako dobrega dela društva. PODELITEV PRIZNANJ Simona Zadravec je predala priznanja mozirske izpostave JSKD članom, zaslužnim na področju kulture. Kot je povedala, bo dru- štvo jubilejno priznanje prejelo fe- bruarja v okviru praznovanja kul- turnega praznika. Podeljena so bi- la tudi društvena priznanja, vsakdo od navzočih na proslavi pa je pre- jel zbornik Slap 18. Nastopili so najmlajši pevci lju- benske šole pod mentorstvom Su- zane Štiglic, ki jih je spremljala s kitaro, Tanja Podkrižnik s harmoni- ko in kvartet Grmada iz Celja. Tekst in foto: Marija Lebar MENJAVA IGRAČ V MEDGEN BORZI NA REČICI OB SAVINJI Prinesli eno – odnesli eno Otroci so z veseljem prinesli svoje igrače in domov odšli z novimi. V Centru za družine Medgen hi- ša na Rečici ob Savinji je 18. novem- bra potekala menjava otroških ob- lačil, obutve in igrač. Po načelu pri- nesi eno, odnesi eno, je marsikatera igrača zamenjala lastnika. Med pri- našalci so bili tudi nekateri dona- torji, ki so podarili po več kosov. Ti bodo nove lastnike našli preko Ob- močnega združenja Rdečega kri- ža Zgornje Savinjske doline. Po be- sedah vodje vsebin v centru Urške Selišnik so akcijo pripravili na pobu- do nekaterih uporabnikov in ugoto- vili, da je ideja padla na plodna tla. Tekst in foto: Marija Šukalo Stanko Gašparič in mnogi člani društva Slap so ob tej priložnosti prejeli priznanja za dolgoletno in aktivno delovanje na področju kulture, ki jih je predala Simona Zadravec, vodja mozirske izpostave JSKD. Številno občinstvo je z zanimanjem spremljalo program prireditve. Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 11 Kultura, Organizacije POGOVOR BERTA SAVODNIKA Z MILENO POTERBIN O Luku Dončiću skozi besede njegove babice Milena Poterbin je v pogovoru z Bertom Savodnikom spregovorila o odraščanju in vrednotah svojega vnuka Luke Dončića. Člani KUD Utrip so v svojo druž- bo povabili zanimivo gostjo, Mile- no Poterbin, babico trenutno naj- bolj priljubljenega slovenskega košarkarja Luke Dončića. Z njo se je v prostorih Medgen borze na Re- čici ob Savinji pogovarjal Bert Sa- vodnik. Čeprav so mediji življenje Luka Dončića že dodobra opisa- li, je bilo prisluhniti njegovi babici nadvse zanimivo. USPEŠNA PODJETNICA Savodnik je zbranim najprej predstavil Poterbinovo kot uspeš- no podjetnico, lastnico dveh frizer- skih in lepotnih salonov. Sprego- vorila sta tudi o njeni hčeri Mirjam, mami Luke. Kot je povedala Poter- binova, je njena hči od začetka Lu- kovega šolanja v Španiji in do se- daj večino svoje energije vlagala v sinov napredek. Tudi sedaj po bese- dah Poterbinove Luka igra košarko, vse drugo je skrb njegove mame. IZREDNO GARAL Luka je vsekakor nadarjen ko- šarkar, ampak njegova babica je poudarila, da je samo talent pre- malo, Luka je za dosežene rezul- tate vedno izredno garal. Savo- dnik jo je povprašal tudi o tem, kako ona in ostala družina gle- dajo na presežke, ki jih Luka ves čas dosega. Poterbinova je po- udarila, da je mišljenje, da lahko njen vnuk vedno funkcionira kot najboljši, nevarno. Nihče ne mo- re biti vedno in povsod absolu- tno vrhunski, tudi Luka ne. Viso- ka pričakovanja medijev in javno- sti so zanj izredno naporna, saj se ves čas trudi biti vrhunski, a ved- no pač ne gre. Vsak slabši rezul- tat ga zelo prizadene, a Poterbino- va je prepričana, da se tako krepi njegov karakter. Še veliko zanimivega je bilo sli- šati v njunem pogovoru, ob koncu pa so svoje pohvale in občudova- nje Luku Dončiću ter njegovi druži- ni izrazili tudi iz občinstva. Poterbi- nova je z veseljem odgovarjala še na njihova vprašanja. Tekst in foto: Tatiana Golob REČICA OB SAVINJI Izobraževanje za mediatorje Na Rečici ob Savinji se je konča- lo izobraževanje za vrstniške medi- atorje. Delavnice so potekale v za- porednih druženjih v Medgen bor- zi in se zaključile s taborom na pla- ninski koči Farbanci na Čreti. V de- lavnicah pod naslovom Konstruk- tivno reševanje sporov med mlado- stniki – mediacija so učenci spoz- navali vrstniško mediacijo, razisko- vali zakonitosti medosebnih od- nosov in preko socialnih iger širi- li znanja poznavanja osebnosti ter vedenja v različnih situacijah. Tabor so po besedah vodje de- lavnic Zvonke Kladnik izkoristili za medsebojna spoznavanja preko usmerjenih dejavnosti in iger. »Ob tem smo se pogovorili o vrstah konfliktov in njihovih značilnostih. Konkretneje smo se ukvarjali s ko- raki mediacije – aktivnim poslu- šanjem, prepoznavanjem čustev in povzemanjem. Preko igre vlog smo spoznavali naravo konfliktov in načine reševanja le-teh,« je po- vedala. Prepričana je, da so osnov- nošolci osvojili veščine in pridobi- li pozitivne izkušnje pri razreševa- nju sporov. S pridobljenim znanjem bodo v prihodnje lažje izoblikova- li pozitivne vzorce mirnega reševa- nja sporov. Marija Šukalo IZOBRAŽEVALNA DELAVNICA NA REČICI OB SAVINJI Veliko zanimanje izvajalcev nastanitvenih storitev Možnost seznanitve z novostmi so izkoristili številni ponudniki nastanitev, predstavniki občin, raznih zavodov in TIC-ev. V Savinjskih novicah smo že po- ročali o spremembah, ki jih predvi- deva zakon na področju poročanja o oddajanju nastanitvenih zmoglji- vosti. Da bi vse zavezance kar se da dobro pripravili na novost, je v Medgen borzi na Rečici ob Savinji v ta namen potekala izobraževalna delavnica. Dogodek je pripravila Savinjsko- -šaleška območna razvojna agen- cija (SAŠA ORA), skupaj z Občino Rečica ob Savinji, AJPES-om, ge- neralno policijsko upravo in SUR- S-om. Možnost seznanitve z no- vostmi so izkoristili številni ponu- dniki nastanitev. Delavnice so se udeležili tudi predstavniki občin, raznih zavodov in TIC-ev. Kot je po- vedala direktorica SAŠA ORA mag. Biljana Škarja, bodo pripravili še dve takšni izobraževanji. Predstavnica AJPES-a je pouda- rila, da se predpisi menjajo zaradi poenostavitve poročanja izvajal- cev nastanitvenih storitev. Do se- daj je bilo potrebno o nastanitvah gostov poročati na tri mesta, odslej bo to potekalo samo preko AJPES- -ove aplikacije. Tako je s 1. decem- brom AJPES vzpostavil register na- stanitvenih obratov, v katerega se bodo morali vpisati vsi izvajalci. Za ureditev registracije je časa tri mesece. Od 1. marca 2018 poroča- nje po sedanjem načinu ne bo več mogoče. Prisotni so imeli kar nekaj vpra- šanj. Ta so bila predvsem tehnične narave, zlasti glede vnašanja po- datkov v spletne aplikacije. Tekst in foto: Marija Lebar Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 12 Kultura DIRIGENTKA JERICA GREGORC BUKOVEC »Ko dirigiram, živim svoje sanje« Mozirjanko Jerico Gregorc Bu- kovec je po končani Akademi- ji za glasbo v Ljubljani pot zanes- la na podiplomski študij na Šved- sko, kjer se je izpopolnjevala in na- birala dragocene izkušnje v vode- nju zborov in drugih pevskih sesta- vov. Po več letih študija in dela v tujini se je vrnila v Ljubljano, kjer je najprej prevzela taktirko Komorne- ga zbora Ave, od leta 2015 pa vodi Akademski pevski zbor Tone Tom- šič Univerze v Ljubljani. Pred dnevi je z njim nastopila v cerkvi Sv. Lo- vrenca v Lučah. NA ŠVEDSKEM IN V SLOVENIJI ZBOROVSTVO NA VISOKI RAVNI Gregorc-Bukovčeva je po študi- ju v Ljubljani odšla najprej na iz- menjavo v Malmö na Švedskem, nato pa naprej proti Stockhol- mu, kjer je ostala sedem let. Tam je vodila več zborov in pridobiva- la izkušnje s profesionalnimi pev- ci. Pravi, da je bilo bivanje v tujini zanjo dragocena življenjska izku- šnja ter dodaja, da je zborovstvo v tej skandinavski državi na zelo visoki ravni, kot se lahko pohvali- mo z izjemnimi zbori tudi pri nas v Sloveniji. TRETJA SEZONA Z APZ TONE TOMŠIČ Vrnitev v domovino je bila veza- na na sodelovanje s Komornim zbo- rom Ave, sodelovala je tudi s Ko- mornim zborom RTV Slovenije in Slovenskim otroškim pevskim zbo- rom. Leta 2015 ji je bilo zaupano vo- denje APZ Tone Tomšič, ki ga prište- vamo med pomembnejše usmerje- valce slovenskega zborovskega pe- tja ne samo po izvajalsko-tehnič- ni plati, ampak tudi po programski usmerjenosti. »Do vodenja takšnega zbora pri- deš postopoma, za tem so leta štu- dija in izpopolnjevanj,« pravi di- rigentka. Vsak zbor je zgodba za- se in kljub prehojeni poti ji vode- nje akademskega pevskega zbora predstavlja velik izziv. VODENJE ZBOROV, DIRIGENTSKE ŠOLE, OCENJEVANJE NA REVIJAH … Gregorc-Bukovčeva je samoza- poslena v kulturi. Deluje v več pro- jektih doma in v tujini, ki vključu- jejo sodelovanje z drugimi zbori in inštrumentalnimi zasedbami, diri- gentske šole, strokovna ocenjeva- nja revij ... »Tisto pravo pa je, ko dirigiram in živim svoje sanje,« pravi in do- daja, da pri delu izhaja iz sebe in notranje potrebe po ustvarjanju. Iz leta v leto se poskuša bolj pog- labljati vase: »Ko sem v stiku sama s sabo in se slišim, potem se vse uredi tako, kot je zame najbolje.« PRVI ZBOR JE VODILA V LUČAH Za Luče pravi, da so njena »zbo- rovska zibelka«, saj se je tam pri- čela učiti dirigentske hoje, ko je na začetku svoje glasbene poti vodi- la zbor Viva la musica. Ima veliko spominov na pevce in dogodivšči- ne med vajami in po njih. Na kraj jo vežejo lepi spomini ter številna pri- jateljstva in poznanstva s srčnimi ljudmi in zelo dobrimi pevci. ZAHAJA V SKRITE KOTIČKE RODNEGA KRAJA Mozirje, od koder prihaja, je zanjo vedno vir navdiha. Še vedno priha- ja v svoje skrite kotičke, kjer najde mir in tišino, lepoto cele doline pa še bolj ceni po letih bivanja v tujini. Barbara Rozoničnik OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFIJ CIRILA VELKOVRHA V NAZARJAH Na ogled cerkve svetega Martina V atriju nazarskega samostana so si obiskovalci z zanimanjem ogledali fotografije Cirila Velkovrha. (Foto: Marija Šukalo) Kulturno društvo sv. Martina Ma- rija Nazaret je pripravilo razstavo fotografij Cirila Velkovrha Cerkve svetega Martina na Slovenskem. V atriju nazarskega samostana je o razstavljavcu spregovoril župnik Andrej Pollak. Fotograf je bil zara- di bolezni odsoten. V predstavitvi je pater Andrej po- vedal, da je Ljubljančan po konča- nem študiju matematike nekaj časa poučeval, nato pa vodil Matematič- no knjižnico na Univerzi v Ljubljani. Po upokojitvi je pri slovenski planin- ski zvezi uredil šest planinskih vod- nikov. Sprva je po planinskih poteh fotografiral poglede na gorski svet in gorsko cvetje, pozneje je na po- budo prijateljev v objektiv ujel tudi verska znamenja. Diapozitive in fo- tografije je predstavil v več kot 600 krajih tako v domovini kot tujini. V samozaložbi je izdal enajst stenskih koledarjev, več kot 600 razglednic z različnimi motivi, dve fotomono- grafiji. Zaradi promocije planinstva je prejel zlati častni znak planinske zveze. Dogodek so s kulturnim progra- mom obogatili pevci in pevke pev- skega zbora društva. Ob zaključku sta sledila blagoslov vina in druže- nje ob kulinaričnih dobrotah. Marija Šukalo Dirigentka Jerica Gregorc Bukovec je podiplomski študij opravila na Švedskem, kjer je nato več let vodila zbore in razne pevske sestave. Po vrnitvi v Slovenijo je prevzela Komorni zbor Ave, od leta 2015 pa vodi APZ Tone Tomšič. (Foto: Jana Jocif) Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 13 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Šolsko varčevanje (14) DRUGI POSVET MENTORJEV ŠOLSKIH HRANILNIC 9. junija 1979 je v Portorožu potekal drugi pos- vet mentorjev cicibanovih, pionirskih in mladin- skih hranilnic, ki se ga je udeležilo preko 250 mentorjev iz takratne Jugoslavije in tudi iz tujine. Predsednik sveta mentorjev za mladinsko var- čevanje pri Ljubljanski banki Alojz Gobec je po- ročal, da je število pionirskih hranilnic od prve- ga posveta z 273 naraslo na 490, število varče- valcev pa se je s 65 tisoč povzpelo na skoraj 120 tisoč. Skupni znesek privarčevanih sredstev je znašal že več kot 24 milijonov dinarjev. Pomemben napredek so doživele tudi ciciba- nove in mladinske hranilnice, ki so bile v času prvega posveta še »v povojih«. Leta 1979 je de- lovalo 77 cicibanovih hranilnic s 4.963 varčeval- ci in 19 mladinskih hranilnic s 5.206 varčevalci. Gobec je omenil tudi razvoj šolskih hranilnic v tujini, te so takrat delovale v sedmih mestih v zahodni Evropi, kjer so slovenski otroci obisko- vali dopolnilni pouk materinščine. Med zadevami, ki bi jih bilo potrebno izboljša- ti pri delu šolskih hranilnic, je predsednik sveta mentorjev na prvo mesto postavil usposabljanje uslužbencev v hranilnicah, omenil pa je še uva- janje novosti, kot je brezgotovinsko poslovanje, in spodbujanje mentorjev. SKUPNI PROGRAM ZA SPODBUJANJE K VARČEVANJU Pomemben mejnik v nadaljnjem razvo- ju šolskega varčeva- nja je predstavljal spo- razum o skupnem pro- gramu bank za spod- bujanje mladine k var- čevanju, ki je bil sprejet v začetku leta 1981. Na- men sporazuma je bil zagotoviti enotnost de- lovanja pri spodbuja- nju k varčevanju, vsebi- na omenjenega pravne- ga akta pa je bila precej kompleksna, saj je med drugim zajemala tudi strukturo organov za izvajanje programa spod- bujanja mladih k varčevanju in konkretne aktiv- nosti na tem področju: literarna, likovna in fo- tografska tekmovanja, dneve mladih varčevalcev, nagrade, glasila, objave v medijih, promocijska gradiva, širitev nabora hranilnikov itd. TRETJA KONFERENCA MENTORJEV Istega leta so se v Ljubljani tretjič srečali mentorji šolskih hranilnic, ki so posvet sicer preimenovali v kon- ferenco, vendar je koncept ostal v bi- stvu nespremenjen. Oblikovani so bili enotni kriteriji za ocenjevanje uspeš- nosti pionirskih hranilnic, ki niso favo- rizirali privarčevanih sredstev, ampak aktivnosti varčevalcev, njihovo vklju- čevanje v solidarnostne in varčeval- ne akcije ter ustvarjalnost uslužben- cev hranilnic. Leta 1981 je na območju takratne Jugoslavije delovalo 555 pionirskih, 24 mladinskih in 53 cicibanovih hranilnic s skupno 160 tisoč varčevalci. V tuji- ni je bilo aktivnih 41 šolskih hranilnic. Oviro za še hitrejši razvoj šolskega varčevanja je predstavljalo pomanj- kanje ustreznih prostorov na šolah. SREČANJE PIONIRJEV VARČEVALCEV V MARIBORU Leta 1982 je v Mariboru potekalo srečanje pi- onirjev varčevalcev iz Hrvaške, Bosne in Herce- govine, Srbije, Kosova in Slovenije, na katerem so udeleženci ugotovili, da bi bilo prav, da bi se vsak pionir vključil v šolsko hranilnico, varčeval- na vsota pa pri tem ne bi igrala najpomembnej- še vloge. Združenju bank Jugoslavije so priporo- čili, naj pristopi k enotni organizaciji pionirske- ga varčevanja po programu, ki ga je razvila Lju- bljanska banka. VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK K VARČEVANJU Na osnovi priporočil tretje konference men- torjev šolskih hranilnic je leta 1983 Zavod SRS za šolstvo izdal priročnik Vzgoja predšolskih otrok k varčevanju. Avtorici Breda Cilenšek in Irena Levičnik sta v priročniku denarno var- čevanje opredelili le kot eno izmed možnih ob- lik varčevanja, saj je le-teh še veliko: od varče- vanja z vodo, razsvetljavo, kurjavo, obleko, hra- no in igračami do varčevanja s časom in zbi- ranja odpadnih surovin. Pomembno dopolni- lo priročnika so bile reprodukcije bankovcev, kovancev in denarnic, ki so predstavljale ko- ristno vzgojno sredstvo za vzgojiteljice v vrtcih in starše. ČETRTA KONFERENCA MENTORJEV Tudi četrta konferenca mentorjev šolskih hra- nilnic je potekala v Ljubljani, in sicer junija 1983. Zaradi zaostrenih gospodarskih in ekonomskih razmer v takratni državi je bila tematika varče- vanja deležna še širše pozornosti kot sicer. Tega leta je v Jugoslaviji delovalo 690 pionirskih, 25 mladinskih in 70 cicibanovih hranilnic, v katere je bilo vključenih 180 tisoč mladih varčevalcev. V tujini je delovalo 40 šolskih hranilnic. Največ priložnosti za napredek so udeležen- ci konference zaznali na področju mladinskega varčevanja, kjer bi bilo treba zagotoviti kontinu- iteto pri prehodu učencev iz osnovne v srednjo šolo. Na tem področju bi morale večjo vlogo od- igrati mladinske organizacije v sodelovanju z mentorji in zunanjimi strokovnjaki. Nadaljevanje prihodnjič. Tretja konferenca mentorjev šolskih hranilnic je bila leta 1981 v Ljubljani. Mladi varčevalci v eni od šolskih hranilnic Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 14 Organizacije DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV MOZIRJE S slovesnostjo obeležili dve desetletji delovanja Anton Venek (drugi z leve) in Peter Miklavčič sta podelila zahvalne listine društva in priznanja zveze. (Foto: Benjamin Kanjir) V dvorani Kulturnega doma Mo- zirje so 17 . novembra člani zgornje- savinjskega društva sladkornih bolnikov, ki ga vodi Anton Venek, svečano praznovali okrogli jubi- lej delovanja. Zaslužnim so pode- lili zahvalne listine in plakete zve- ze članom, ki aktivno delajo ali dru- gače pomagajo, da lahko društvo uresničuje zastavljene naloge in dosega cilje. ZAČETKI POVEZOVANJA BOLNIKOV Začetek društva zgornjesavinj- skih diabetikov sega v leto 1996, ko se je Ivanu Zupanu porodila zami- sel, da bi bilo dobro, če bi se bol- niki s sladkorno boleznijo v dolini povezali. Leto kasneje je potekal ustanovni zbor, na katerem je bilo 46 članov, za predsednika pa izvo- ljen ravno Ivan Zupan. Kmalu je bi- la v Nazarjah ustanovljena diabe- tična ambulanta, po občinah pa so zaživeli klubi diabetikov. Vodje le- -teh so skrbeli za pridobivanje no- vih članov. Po Zupanovi smrti je vo- denje društva prevzel Franjo Ce- sar. Za njim je bil na to mesto izvo- ljen Jože Prušek. SKRB ZA OSVEŠČANJE TUDI NAJMLAJŠIH Društvo za člane organizira raz- lična predavanja, rekreativne ak- tivnosti, okrevanja, srečanja in iz- lete. Na njih se družijo, učijo, vese- lijo in nabirajo moči za vsakdanje življenje s to boleznijo. Pomembna dejavnost je spodbujanje osnovnih šol, da učenci sodelujejo na tek- movanjih o znanju o sladkorni bo- lezni. »Ob današnjem načinu življe- nja, ob preobilju nezdrave hrane in pomanjkanju gibanja, je nujno potrebno že najmlajše spodbuja- ti za zdrav način življenja, od otro- štva do pozne starosti. Zaskrblju- joče je, da je v Sloveniji kar osem odstotkov ljudi, ki se ukvarjajo s to neozdravljivo boleznijo. Ta sicer ne boli, povzroča pa mnoge druge te- žave. Tudi take, ki vodijo v smrt. Za- to je potrebno poskrbeti, da bi se čim več učencev seznanilo s to na- dlogo današnjega časa,« je dejal Venek. PODELILI PRIZNANJA IN LISTINE Zbranim je nato spregovoril predsednik Zveze društev diabe- tikov Slovenije Peter Miklavčič. Zahvalil se je za dobro delo društva in spregovoril o obvladovanju bo- lezni, o spodbujanju članov k zdra- vemu načinu življenja. Zbor je poz- dravil tudi župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Anton Venek in Peter Miklavčič sta podelila pet zahvalnih listin, ki jih je podelilo društvo, ter šti- ri bronasta in dve srebrni prizna- nji zveze. Prireditev ob obletnici, ki jo je vodila Ivana Žvipelj, je bila tu- di glasbeno bogato popestrena. Na odru so se predstavili Ljudske pevke Pušeljc, člani Lučke klape, Prijatelji iz Lepe Njive, osnovno- šolci OŠ Mozirje, učenci GŠ Na- zarje in Albina Rajter, ki je opi- sala svoje prvo srečanje z bolez- nijo. Benjamin Kanjir ZAPOJ Z MENOJ V NOVI ŠTIFTI Harmonikarji, pevci in Gelca recept za dobro voljo Štirje fantje z Nove Štifte so si nadeli ime Deteljica. Izvajajo različne glasbene zvrsti. Pri nekaterih skladbah jih na harmoniko spremlja član Mitja Stenšak. (Foto: Štefka Sem) V Novi Štifti se je na prireditvi Zapoj z menoj pelo in igralo. Prilož- nost za nastop so dobili novoštif- tni zasedbi Deteljica in Rinka, Sver- janski gadi iz Radmirja ter Ljudske pevke Pušeljc in Lipa. Najnovejše novice je domov prinesla Gelca iz Zavodnja, pelo in igralo pa se je še dolgo po uradnem delu. BREZ HARMONIK NE GRE Sverjanski gadi so s svojo dob- ro voljo in pozitivno energijo osvo- jili publiko, zato so nastopiti še za zaključek programa. Z zvoki na- rodnozabavne glasbe so publiko prevzeli tudi domačini, ansambel Rinka. GELCI SE PAČ DOGAJAJO ČUDNE STVARI Tudi Ljudske pevke Pušeljc in Lipa tako z besedili kot s prepe- vanjem vedno poskrbijo za dobro voljo. Štirje fantje skupine Dete- ljica z ubranim petjem in sprem- ljavo harmonike pričarajo veselo vzdušje. Ker je Gelca iz Zavodnja slišala, da se v dvorani nekaj do- gaja, je prišla preverit, kaj. Spo- toma je povedala nekaj najnovej- ših prigod, zaradi katerih je pre- jela močan aplavz. Gelci se pač zmeraj dogajajo čudne stvari. Prireditev je organiziralo Kultur- no društvo Lojze Savinšek iz No- ve Štifte. Štefka Sem Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 15 Ljudje in dogodki, Oglasi VRTNARSTVO SKORNŠEK Adventno novoletna pravljica Skornškovi želijo, da z umetelno narejenimi izdelki kupci v svoje domove ponesejo del vzdušja, ki vlada pri njih. (Foto: Benjamin Kanjir) Pri Vrtnarstvu Skornšek v Mozir- ju so se letos prav posebej pripra- vili na adventno novoletni čas. V novi prodajalni so pripravili pra- vo pravljico izdelkov, ki jih je izde- lal floristični mojster Franz Bent- haus iz Dortmunda. Seveda je vse predstavljeno ne le na ogled, am- pak namenjeno kupcem. FLORISTIČNI MOJSTER USTVARIL MALE DRAGULJE Želijo, da tudi z umetelno nare- jenimi izdelki kupci v svoje domo- ve ponesejo del vzdušja, ki vlada pri Skornškovih. Decembrski dne- vi tja do božiča in novega leta so namenjen miru in prijetnemu dru- žinskemu vzdušju. S to predpo- stavko se je mojster lotil svoje- ga dela. Pred stoletji ni bilo možnosti, da bi ljudje šli v trgovino in tam kupili adventne okraske za svo- je domove. Šli so v gozd, nabrali zelenje, storže, morda dodali kak- šen barvni trak in dekoracija je bi- la nared. ZGODBA IZPRED STO IN VEČ LET OSTAJA ISTA Dandanes je temu drugače. Do- bijo se razne svečke, barvne buč- ke in podobno. Zgodba izpred sto in več let pa ostaja ista in se odvi- ja vedno znova. Osnovni materiali ostajajo isti. ADVENTNA SIMBOLIKA Venček pomeni neskončen krog, torej večnost. Tudi oblika pi- ramide, ki jo Franz rad uporablja, izhaja iz narave, na primer smrek. Vse, kar izdela – od materialov do oblik – jemlje iz narave, to pa pre- naša na svoje izdelke. Slednji so, skromno rečeno, domiselni, očem prijetni in edinstveni. Vsak je dru- gačen, za razliko od industrijskih cenenih izdelkov, ki so jih v tem ča- su polne trgovine. Torej. Če si želite umirjenih kre- acij, ki bodo dobesedno osveži- le adventno vzdušje in dale vašim domovom praznični naboj, je pravi naslov Cvetličarstvo Skornšek. PR BOŽIČEK ZA EN DAN Akcija zbiranja daril na Rečici ob Savinji Vsi, ki želijo sodelovati v akciji, lahko svoja darila oddajo v soboto, 2. decembra. Na spletni strani www.bozicekzaendan.si se registrirajo, izberejo otroka in zanj pripravijo darilce. To naj vsebuje nekaj za »crkljanje«, kakšno sladkarijo, pripomoček za osebno higieno, kos oblačila, šolske potrebščine in igračo. Mladi ustvarjalci so darilno škatlo opremili s svojimi risbicami in jo izročili Mirjam Pikl (desno), pobudnici akcije v naši dolini. (Foto: Marija Šukalo) Božiček za en dan ali majhna škatla za velik nasmeh je akcija, v kateri lahko sodelujejo tudi Zgor- koder bodo »romala« do naslov- nika. V lanski akciji so »božički« obdarili več kot deset tisoč otrok iz socialno šibkih družin. »Projekt omogoča ustvarjalnost. Takšna malenkost bo najmlajšim pričarala nasmeh na obraz, pa tudi njihovim družinam, ki vsako leto božič pri- čakujejo s strahom, vedoč, da bo- do videle razočarane poglede ot- rok,« je povedala. Marija Šukalo dnica akcije v naši dolini, v kate- ri sodeluje že četrto leto, na Reči- ci ob Savinji škatle z darili zbirala v soboto, 25. novembra. Da je imelo eno od daril ino- vativen izgled, so poskrbeli naj- mlajši, ki so se ta dan družili v Sobotni ustvarjalnici. Darilno škatlo so opremili s svojimi ris- bicami. Darila bodo po besedah Piklove oddana v centralno skladišče, od njesavinjčani. Akciji se je namreč pridružila Medgen borza Rečica ob Savinji. Tako je Mirjam Pikl, pobu- OBVESTILO REŠEVALCEM NAGRADNE KRIŽANKE Med pravočasno poslanimi in pravilno rešenimi križankami iz prejšnje številke je bil žreb naklonjen - Miri Kolenc, Nizka 33a, Rečica ob Savinji; - Eli Veninšek, Luče 10a, Luče in - Zlatku Šmarčanu, Šmihel nad Mozirjem, Mozirje. Nagrajenci nagrade prevzamejo v Prodajalni za otroke Pascal v Mozirju do 15. decembra 2017 . Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 16 Oglasi Glasovanje poteka, v Mozirju se obeta vrhunska prireditev V seriji zapisov smo predstavili številna mne- nja bralcev, sodelavcev v projektu, objavili izja- ve športnikov in vodje projekta Iva Milovanovi- ča. Z objavo nominirancev in glasovnice smo bralcem in občanom naših občin dali možnost, da podprejo svoje kandidate in najuspešnejše športnike. Glasovnice se zbirajo v uredništvu, na spletni strani www.sportnik-zgs.si/sl pa jih prešteva organizator. Čas je tudi za vaš glas! Da si zaslužijo uspešni, vrhunski športniki le najboljše, bodo na sklepni prireditvi z razglasi- tvijo izbora športnik, športnica idr. leta 2017 v Mozirju za dobro vzdušje poskrbeli imenitni iz- vajalci zabavnoglasbenega programa. Za vodi- teljskim mikrofonom bo poleg pevke dr. Mojce Bitenc še en »doktor«, oče dveh mladih športni- kov in bivši smučarski skakalec, profesor mate- matike dr. Uroš Kuzman. Predavatelj na Fakulteti za matematiko in fi- ziko Univerze v Ljubljani, tudi vrhunski sloven- ski komik, enigmatik in znani tv pedagog, bo, kot nam je dejal, storil vse, da bo vzdušje ob raz- glasitvi športnikov ob tako obetavni spremljavi zares prvovrstno. Na vprašanja, kaj bi sporočil pred zaključnim dogodkom, nam je šegavo po- nudil hitri instant intervju. Le vprašaj, poznam odgovore! - Uroš, kako se je znameniti dr. mate- matike znašel na slovesni prireditvi za naj športnike Zgornje Savinjske doline? Dobro vprašanje! Mogoče kaka nogometna ekipa upa na brezplačne inštrukcije ali pa Ivo Milovanovič išče koga, ki bi zanj, za športne pre- nose računal statistiko. Bomo videli, zaenkrat vem le, da bom tam. Luštno bo! - Izziva se gotovo veseliš? Seveda, športniki so prijetna družba. Še po- sebej športnice. Že računam, štejem dneve, ure in minute, december bo kar zdrvel in se tam pri koncu srečamo! - Športnik, pevec, glasbenik, »prfoks«, strog in hecen mož hkrati, povej iskreno, te je že kdaj prej zamikalo, da bi postal del te- ga cirkusa? Z mojo fizično pripravljenostjo!? Ne vem si- cer, kako se računa idealna teža športnika, vem pa, da ni starost plus 65 kil! - No, čisti neznanec športu pa le nisi, malo smo preverjali in …? Res je, za sabo imam pestro zgodovino od sabljanja do smučarskih skokov. V srednji šoli sem bil tudi čisto blizu košarkarski ekipi, sem delal na zapisnikarjevi mizi. Potem sem postal učitelj matematike in začel igrati squash, ker je to šport, ki ga lahko igraš tudi, če nimaš pri- jateljev. - Kako se profesor doktor spozna na športnike in športne dogodke v Zgornji Sa- vinjski dolini in širše od tod? No, malce pa že. Moj sin na primer obožuje smučarske skoke, zato sem ga letos peljal na Ljubno na ogled skokov SP za punce. Nekoč bi rad šel z njim tudi v Planico, zato se mi je zdelo fajn, da sin pred tem ta šport doživi tudi v »tre- znem okolju«. - Vse kaže, da lahko pričakujemo zani- miv, zabaven večer brez logaritmov, teore- mov, problemov? Je na zalogi že kakšna lo- kalna šala? Ja, ja, to ne bo problem. Kar več jih je, a tale iz sosednjega kraja se mi dopade: »Kako se v Na- zarjah reče 'kava za s sabo, s seboj'? 'Njes cafe'! No, se vidimo! Tekst in foto: Jože Miklavc Prof. dr. Uroš Kuzman Izpolnite glasovnico (vse rubrike pri kategorijah), jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 5. decembra 2017 , pošljite na naslov: Savinjske novice, Sa- vinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 17 Kultura, Ljudje in dogodki, Oglasi Glasujem za: Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Mlada športnica 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Mladi športnik 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Športnik 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Športnica 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Ekipa 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Organizator 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ ŠPORTNIK Franček Gorazd Tiršek – strelstvo Antonio Mlinar Delamea – nogomet Lovro Bizjak – nogomet ŠPORTNICA Tina Robnik – alpsko smučanje Monika Hrastnik – gorsko kolesartsvo Tina Gutman – lokostrelstvo MLADI ŠPORTNIK (do 21 let) Timi Zajc – smučarski skoki Nejc Naraločnik – alpsko smučanje Oskar Rosc – namizni tenis MLADA ŠPORTNICA Nika Cigale – odbojka Špela Pistotnik – ju-jitsu Katja Mihalinec – odbojka EKIPE NTK Savinja Luče SSK Ljubno BTC OK Mozirje (ženske) OK KLS Ljubno (ženske) LK Gornji Grad PRIREDITELJI TEKMOVANJ SSK Ljubno BTC SK Beli zajec ŠD T.E.A.M. Mozirje Kandidati: RAZSTAVA SLIKARJA MILANA RAZBORŠKA V GALERIJI NAZARJE Vrata v prihodnost Razstavljene slike sta predstavila slikar Milan Razboršek in umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe. V Jakijevi hiši, kjer ima prostore nazarska ga- lerija, so odprli razstavo Milana Razborška v or- ganizaciji Kulturnega društva Nazarje in ob pod- pori občine. Razstavljene slike sta predstavi- la umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Ko- be in avtor sam. Gre za cikel travmatičnega razmišljanja, v ka- terem avtor v ospredje postavlja motiv vrat. Od tod tudi ime cikla Vrata v prihodnost. Pri slikanju uporablja več načinov, velikokrat se poslužuje tudi kolažev, kjer slike dopolnjuje z izrezki iz ča- sopisov. Poslužuje se tako vsebinskih kot likov- nih kontrastov. Po besedah Preglove je Razbor- šek s to razstavo pokazal drugačen stil slikanja, kot se ga je posluževal v preteklosti, saj je na platno spravil intenzivno močna temna čustva. Milan Razboršek je znan po delih za sakral- ne prostore. Pred leti pa je razstavljal cikel slik z naslovom Ex knap, ki predstavlja dan povpreč- nega rudarskega življenja. Nastal je kot pomnik zagorskim rudarjem, ki so zaznamovali več kot 250-letno zgodovino Zagorja ob Savi. Razstavo je svečano odprl nazarski župan Matej Pečovnik. V kulturnem programu je na- stopila violinistka Nuša Bider, ki jo je na klavirju spremljala Milanka Črešnik. Tekst in foto: Primož Vajdl SREČANJE ZAKONCEV JUBILANTOV V CERKVI MARIJE NAZARET Sklepajo kompromise in se dopolnjujejo Zakonci, ki so praznovali jubilejno obletnico skupnega življenja, s patrom Tomažem Pinterjem (foto: Marija Šukalo) Na pobudo Kulturnega društva sv. Martina Marija Nazaret so 18. novembra pripravili mašo za zakonce, ki so praznovali okroglo obletnico skupnega življenja. V nazarski župniji je po podatkih iz knjige porok v letošnjem letu praznovalo kar štiride- set parov. Ti so zaokrožili od pet do celo 60 let skupnega življenja, vendar se bogoslužja zaradi različnih vzrokov niso udeležili vsi pari. Slovesno mašo je vodil pater Tomaž Pinter, ki je jubilantom čestital in jim izročil spominsko darilo. Dejal je, da se pari skozi življenje sreču- jejo z različnimi problemi, ob njihovem reševa- nju pa sklepajo kompromise, skupaj rastejo in se dopolnjujejo. Marija Šukalo Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 18 Oglasi Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 19 Ljudje in dogodki Kruh, maslo, med in mleko lokalnih dobaviteljev so teknili tudi lučkim osnovnošolcem. (Foto: Marija Šukalo) DAN SLOVENSKE HRANE Želijo spodbuditi zanimanje mladih za dejavnosti na kmetijskem področju V petek, 17. novembra, je v sklo- pu tradicionalnega slovenskega zajtrka ob dnevu slovenske hrane potekal 11. Medeni zajtrk. Projekt je organiziralo pet ministrstev v so- delovanju z vrtci in osnovnimi šo- lami. Pobudnica projekta je Čebe- larska zveza Slovenije. Med, maslo, kruh, mleko in sadje so za petkov zajtrk zaužili tudi otroci zgornjesa- vinjskih osnovnih šol in vrtcev. ZAPELI SLAKOVEGA ČEBELARJA Dogodke so po dolini obogati- li s kulturnimi programi, v katerih so spregovorili o pomenu zdrave prehrane in se ob 10. uri pridružili »vseslovenskemu pevskemu zbo- ru«. Na skoraj vseh šolah so na po- budo Čebelarske zveze Slovenije zapeli Slakovo pesem Čebelar, o pomenu čebel in predelavi medu pa so spregovorili čebelarji. Cilj projekta je podpora kratkim lokalnim verigam – slovenskim pri- delovalcem in predelovalcem hra- ne ter spodbujanje zavedanja o po- menu domače samooskrbe, ohra- njanja zdravega okolja in podeželja. Ob tem želijo mlade seznaniti s po- stopki pridelave in predelave hrane ter spodbuditi njihovo zanimanje za dejavnosti na kmetijskem področju, kamor sodi tudi čebelarstvo. PRISOTNI TUDI ŠTEVILNI ŽUPANI V Lučah se je otrokom in delav- cem šole pri zajtrku pridružil župan Ciril Rosc. Otroci so pripravili pano- je in plakate o varni in zdravi hra- ni. Na Ljubnem ob Savinji sta se na zajtrk k malčkom iz vrtca odpravila ravnatelj šole mag. Samo Kramer in župan Franjo Naraločnik. Osnov- nošolci so ob plakatih spoznavali bonton prehranjevanja in lokalno pridelano hrano. V nazarski osnov- ni šoli so osrednjo slovesnost, ki si jo je ogledal tudi župan Matej Pe- čovnik, pripravili na podružnici v Šmartnem ob Dreti. V Gornjem Gra- du so se osnovnošolcem pridruži- li zaposleni v občinski upravi z žu- panom Stankom Ogradijem. V re- čiški občini so na zajtrk za osnov- nošolce in malčke iz vrtca v Med- gen borzo povabili člane občinske- ga sveta in občinskih delovnih te- les ter predstavnike društev v obči- ni. O pomenu čebel sta spregovo- rila predstavnika rečiškega čebe- larskega društva, ki sta se pridruži- la županu Vinku Jeraju in malčkom v vrtcu, kjer so strokovne delavke pripravile igro o pridni čebeli. Me- dene dobrote so si privoščili tudi mozirski osnovnošolci. Marija Šukalo PRODAJNA RAZSTAVA V GORNJEGRAJSKEM KULTURNEM DOMU Uporabniki VDC Saša, Vrba Nazarje razstavili svoja unikatna dela Na odprtje razstave uporabnikov VDC Saša, enote Vrba iz Nazarij je prišlo veliko obiskovalcev. (Foto: Štefka Sem) V gornjegrajskem kulturnem do- mu so v torek, 21. novembra, odpr- li prodajno razstavo del uporabni- kov Varstveno delovnega centra Saša, enote Vrba Nazarje, ki je bi- la zelo dobro obiskana. Varovanci so z glasbenimi točkami popestri- li dogajanje. DNEVI JIM OB DELU HITRO MINEVAJO Organizacijska enota Vrba delu- je pod okriljem VDC SAŠA iz Vele- nja. Šteje 16 uporabnikov z zmer- no, težjo in težko motnjo v razvo- ju s območja Zgornje Savinjske do- line. V Nazarjah imajo zagotovljeno osnovno dejavnost, to je varstvo, vodenje in zaposlitev pod poseb- nimi pogoji. Nika Kolenc, ki je po- vezovala prireditev, je še povedala, da se ukvarjajo s številnimi prosto- časnimi dejavnostmi. MED NJIMI SO TUDI GLASBENIKI Uporabniki VDC se izkazuje- jo tudi na glasbenem področju. Glasbene urice vodi Vilma Mar- činko. Na klavinovo so zaigra- li njeni varovanci Primož Solar ter Simon in Nina Purnat. Urban Goltnik je učenec Andreja Raka in je zaigral na harmoniko. Predsta- vil se je še en Rakov učenec, in si- cer Matic Presečnik z gornjegraj- ske šole. Razstavo je v imenu organi- zatorja, Kulturnega društva Gor- nji Grad, odprla Irena Jeraj. Odpr- ta bo do 11. decembra. Ta konec tedna bo zaradi prihajajočega adventa in možnosti nakupa iz- delkov odprta po posebnem ur- niku, objavljenem na kulturnem domu. Štefka Sem IZDELUJEJO DARILNI PROGRAM Glavni del njihovega progra- ma predstavlja izdelava voščil- nic v različnih tehnikah. Izdeluje- jo še izdelke iz gline, slike iz se- men, peska in krep papirja. Nji- hovi izdelki so primerni za različ- na darila. Hvaležnost, da so do- bili priložnost in jih pokažejo šir- ši javnosti, je izrazila direktorica VDC Saša Darija Lesnjak. Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 20 Prejeli smo, Oglasi PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA »Sem majhen in ne vem veliko, a ko zrastem, bom gasilec z odliko!« Poveljnik Matjaž Ramšak je predstavil opremo solčavskim šolarjem. (Foto: Natalija Ramšak) Ob koncu meseca požarne varnosti smo pro- stovoljni gasilci iz Solčave imeli ponovno čast otrokom predstaviti delovanje društva. Že pri sami organizaciji dela z najmlajšimi smo bi- li pozitivno presenečeni, saj je število otrok v solčavski šoli vsako leto višje. UČENCI SO ZNALI »ŽRTVI« NUDITI PRVO POMOČ Otroke smo pod vodstvo Matija Vavdija obiskali dvakrat. Na prireditvenem prostoru v Solčavi smo najprej pozdravili tiste iz vrtca. Nato sta se skupini zamenjali in obiskali so nas osnovnošolci od 1. do 5. razreda. Predsta- vili smo jim naša vozila, opremo, delo. Vsi ot- roci so poskusili biti gasilec in pod nadzorom poveljnika Matjaža Ramšaka brizgali z ročni- kom. Da bi si lažje predstavljali, kako pomagati po- nesrečencem, so gasilci prikazali reševanje na praktičnem primeru. Pogumna osnovnošolca sta se pustila »prikleniti« na nosila, v vrtcu pa je to nalogo opravila vzgojiteljica Suzana. Ker v 5. razredu že poučujejo, kako pomagati v nesreči, so tudi učenci znali »žrtvi« nuditi prvo pomoč. KO SE PLIN SPREMENI V LED Osnovnošolci so podrobneje spoznali napra- ve za gašenje. Najbolj jih je navdušilo gašenje z dušikom, saj je gasilec pokazal, kako se plin spremeni v led in na predmetu, roži, pokazal, ka- ko le-ta v kontaktu z njim hitro poledeni. Seveda je otroke na koncu pričakala »nagrada« – pena. Veseli nas, da so učiteljice in vzgojiteljice ot- rokom vzor pri ravnanju v nesreči. V zahvalo smo jim podaril knjižno gradivo z gasilsko tematiko. Natalija Ramšak Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 21 Šport, Ljudje in dogodki, Informacije TINA ROBNIK TIK ZA PETNAJSTERICO Po uspešnem veleslalomu dobila priložnost tudi v slalomu Tina Robnik pridno zbira točke na tekmah svetovnega pokala. (Fotodokumentacija TR) Na sobotni veleslalomski tekmi svetovnega pokala v Killingtonu je Tina Robnik iz Luč ponovno osvoji- la točke, tokrat za osvojeno 16. mes- to. V nedeljo je startala tudi v slalo- mu, ki pa ga ni dokončala. Njena na- slednja tekma bo v St. Moritzu, kjer se bo pomerila v kombinaciji. ŽELI ŠE VIŠJE »Čeprav mi nekateri deli proge niso uspeli, kot sem si želela, sem s 16. mestom zadovoljna. Če od- mislim nekaj manjših napak, lah- ko rečem, da sem generalno po- kazala, kar sem v tem trenutku bila sposobna. V nadaljevanju si želim posegati višje. Dobro se zavedam, da bom za boljše rezultate mora- la smučati na višjem nivoju. Vem, kje so moje napake, in delam na tem, da jih odpravim,« je po tekmi iz Amerike sporočila Tina. MANJ TEŽAV S HRBTOM »Veseli me, da sem naredila na- predek, ki mi je uspel zaradi se- števka več dejavnikov. Boljša teh- nika smučanja, kondicijska in psi- hološka pripravljenost, boljši po- goji za trening v reprezentanci … Tukaj mislim tudi na to, da imamo večkrat zraven fizioterapevtko Tino Kobale in imam tako manj težav s hrbtom,« je povedala. Za zmanjšanje težav s hrbtom ima veliko zaslug tudi Jure Born- šek. Po mnogih poskusih različnih terapij pri različnih fizioterapevtih je on prvi, ki mu je uspelo naredi- ti spremembo in so se ji bolečine zmanjšale. VEČ TRENINGA SLALOMA Po nastopu v slalomu je Ti- na dejala, da je glede na majhno količino treninga slaloma zače- la zelo spodbudno, a je potem hitro odstopila. Letos bo več tre- nirala tudi slalom, ker ji pomaga pri vožnji veleslaloma. Če bo sla- lom smučala dobro, mogoče star- ta še kakšno tekmo. Da bi v slalo- mu tekmovala bolj redno, bo mo- rala na tekmah nižjega ranga iz- boljšati FIS točke. Štefka Sem KOMUNALA MOZIRJE Prekuhavanje pitne vode V mozirski Komunali so izdali obvestilo, da je zaradi izdatnejših padavin prišlo do poveča- ne motnosti vodnega vira, zato je potrebno vo- do pred uporabo prekuhavati. To velja za nase- lja Dobletina, Žlabor, Kokarje, Potok, Lačja vas, Trnovec, Spodnje In Zgornje Pobrežje ter Ho- mec, ki se oskrbujejo iz vodohrana Kokarje. Ob- vestilo velja do preklica. Uporabnike pitne vode prosijo za razumevanje in upoštevanje navodila. SI KVIZ O GOZDU Učenci dobro poznajo gozd in prebivalce v njem Učenci petih zgornjesavinjskih šol so se pomerili na kvizu Kaj veš o gozdu. (Foto: Štefka Sem) Učenci petih zgornjesavinjskih šol, manjkali so le učenci gornjegrajske šole, so se pomerili na kvizu Kaj veš o gozdu. Vprašanja so bila veza- na na tri sklope, znanje udeležencev kviza pa je bilo odlično. Najboljše tri ekipe so prejele vsto- pnice za kino. ZMAGA NA LJUBNO OB SAVINJI V napetem dokazovanju znanja so svojo pre- moč šele pri zadnjem vprašanju dokazali učen- ci ljubenske šole, ki so za las premagali nazar- ske, na tretjem mestu so bila lučka dekleta. Po- leg splošnih vprašanj o gozdu se je sklop vpra- šanj nanašal na Muzej Vrbovec in tretji sklop o polhu. Komisija je vestno beležila prejete točke in skrbela, da je bilo dogajanje še bolj napeto. NAGRADE TUDI ZA DRUGE SODELUJOČE Za navijaško vzdušje so poskrbeli učenci, ki so navijali pošteno in glasno ter sodelovali pri odgovorih na vprašanja, ki jim jih je zastavljal voditelj kviza Bojan Štrukelj. Najboljši, učenci z Ljubnega ob Savinji, so v zadnjih štirih letih zmagali že tretjič, v vseh letih, kar obstaja kviz, so po zaslugi mentorice Marije Ermenc nabra- li že veliko zmag. Zmagovalno ekipo so sestav- ljali Jan Ročnik, Lara Krivec, Aljaž Terbovšek in rezerva Anej Kopušar. Priložnost so dobili tudi učenci iz publike, ki so si lahko prislužili simbo- lične nagrade. Organizatorji kviza so bili nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, Muzej Vrbo- vec in Občina Nazarje. Štefka Sem Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 22 Prejeli smo, Pisma bralcev O zoponomastiki v Mozirju Kot rojenega tržana in starega Mozirjana me je zbodla novica, da na pobočju mozirskega Podrožni- ka nastaja nov sadovnjak. Gornji stavek je neodgovorno skrpucalo in nesmisel: pobočje nad Podrožnikom je seveda nam vsem dobro znani Rožnik ( Rosch- nig, Roseneck b.Liffei), staro ledin- sko ime in pomeni kultivirano po- vršino-trave, sadno drevje, vino- gradi. Kot pravi Ant. Sore v Ledinskih in krajevnih imenih, le-ta izžareva- jo bogate izkušnje in slikovite ljud- ske izraze o legi, velikosti, obliki, raznih značilnostih, rodovitnosti, lastnini, kulturah, legi, sestavi tal, rastju, živalstvu, vodovju itn. Rožnik je sicer redko, a lepo slovensko ledinsko ime. Podro- žnik pa je na hitro sprejeto, nepre- mišljeno ime študentke arhitek- ture, ki ima z Mozirjem skupen le priimek starega očeta, ki pa ga nikdar niti ni poznala ter župana Nemozirjana, katerega ideje so bi- le za kraj, milorečeno, problema- tične. Tkim. Podrožnik se dejansko na- haja pod Rožnikom, ima pa sta- ro ledinsko ime Per vahti. Poseb- no skupino ledinskih imen namreč predstavljajo tista z obrambno funkcijo, recimo pred Turki, ropar- ji, požarom, kot Straža, Na Vah- ti, Per Vahti. Da je na tem prede- lu dejansko bila vahta in to vah- ta pred kugo, nam sporočajo stari zapisi (Kuga v Mozirju 1682., Ignac Orožen; kordon vojakov in ograda, smrt upok. žpk. Antona Usarja, ka- men z groba je vzidan kot temelj- ni kamen v mojo rojstno hišo). (Na Vahti ali Pri Vahti je del »Podrožni- ka« od zahodne meje občinske stavbe do črpalke.) Predel nad Vahto in že na Po- bočju Rožnika pa nosi ledinsko im Hrastje in leži vzhodno od nastaja- jočega sadovnjaka vse do križišča (pri ljubijski kapelici). V XIV. stol. je naselitveni tok po- tekal vse više, pojavljajo se le- dinska imena s s sufiksom -evo, -ovo; to so imena po priimkih, zlas- ti pri samostojnih kmetijah. In ta- ko kmetijo – Režekovo, je 1896. ku- pil mozirski nadučitelj Fran Prap- rotnik, po katerem sadjarsko dru- štvo nosi ime. Tu je zasadil prvi sa- dovnjak in ga širil. Za tisti čas pre- čudovito hišo, ki jo je postavil in še danes stoji, je poimenoval Vila Zo- ra. (V Kroniki beremo: ob prazniku so pokali topiči in vila Zora bila je (Ne)humano delovanje Občine Luče – odgovor Pisanje v prejšnji številki SN o (ne)humanem delovanju Obči- ne Luče potrebuje odgovor ne to- liko zaradi Lučanov, ki kar dobro poznajo celotno problematiko, kot predvsem zaradi ostalih bralcev SN, da ne bi ostala zapisana le del- na resnica. Po dograditvi nove šole v Lučah se je konec sedemdesetih let zra- ven telovadnice z udarniškim de- lom zagnanih domačih športni- kov zgradilo še zunanje športno igrišče, ki so ga vsa ta leta koristi- li tako šolarji, kot športniki. Prvih 15 let z omenjeno družino glede upo- rabe igrišča ni bilo težav. Ko pa si je gospa Žerovnikova pred dobri- mi 20 leti tik ob igrišču z dovoljenji postavila novo stanovanjsko hišo (verjamem da s trudom in odreka- njem), pa so se postopoma zače- li problemi nezdružljivosti stano- vanjske hiše ob igrišču in upora- be igrišča. Na občini smo poskuša- li prisluhniti njihovim težavam so- bivanja z bližino igrišča, jih delno tudi reševali (povišali ograjo okrog igrišča, postavili protihrupno ogra- jo, kasneje še prestavili košarkar- sko igrišče na drugo lokacijo), sa- ma prestavitev nogometnega igri- šča ven iz središča kraja pa na ob- činskem svetu in med krajani ni- koli ni dosegla podpore, čeprav sem jo pred leti tudi osebno pred- lagal. Tudi njihovo samovoljno za- prtje vaške poti pred več kot de- setletjem, ki je res potekala tudi po njihovem zemljišču in po kate- ri so hodili tudi starejši in otroci po bližnjici v šolo in trgovino, ni pripo- moglo k umiritvi trenj. Danes se v Lučah rekreira- jo mladi in stari, imamo številne vrhunske športne rezultate od zim- skih športov do namiznega teni- sa, od izjemnih šolarjev do nogo- metnih rekreativcev ... Trendi se še povečujejo v tej smeri, tudi za- radi spremenjenega načina življe- nja. Tako so danes športno aktiv- ni tudi že upokojenci. Pa tudi mla- di v športu marsikdaj iščejo in naj- dejo alternativo drugim mamlji- vim stranpotem. V premajhni sta- ri telovadnici tako popoldne števil- ne športne skupine več ne more- jo dobiti želenih terminov, pa tudi že dopoldne šolarji in otroci iz vrt- ca več ne morejo izvajati vseh ak- tivnosti predpisanih z normativi. Zato je v tem mandatu na občin- skem svetu zorela in dozorela od- ločitev o gradnji novega športnega centra v Lučah, nove športne dvo- rane. Za ta namen smo tri leta var- čevali proračunska sredstva, da bi investicijo v naslednjem letu lah- ko brez zadolževanja spravili pod streho. To ni nabiranje poceni volil- nih točk ali všečnosti, ampak pred- vsem odgovor na potrebe številnih občanov in društev (pa tudi šolar- jev), ki jim je obstoječa telovadni- ca postala bistveno premajhna in neustrezna. Tudi nova športna dvorana bo stala zraven šole izključno na zemljišču v lasti občine. Ta nova dvorana naj bi se približala najbliž- jemu sosednjemu objektu (stari hi- ši Žerovnikovih) na cca 8 m. V fa- zi pridobivanja gradbenega dovo- ljenja bodo upoštevani predpisi in tudi pravice vseh strank v postop- ku. Na vprašanje družine Žerovnik o morebitnem odkupu obeh njiho- vih hiš (stare in nove) s strani ob- čine, smo naročili uradno cenitev, ki je lahko osnova za morebitne dogovore. Občinski svet je sprejel sklep, da se lahko njihove nepre- mičnine odkupijo po 50 % višji ce- ni od cenitvene vrednosti, vendar nismo dosegli dogovora. V vsakem primeru smo se še pripravljeni po- govarjati, vendar v razumnih me- jah, ker končno upravljamo z jav- nim denarjem vseh občanov. Po iz- gradnji dvorane bo potrebno ob- stoječemu igrišču določiti tudi no- vo namembnost in uporabo, glede na nove razmere. Upam in verjamem, da se ob pravšnji meri razuma lahko najde sprejemljiva rešitev za obe strani, ki bo dostojen kompromis. V tem spravljivem in optimističnem du- hu tudi zaključujem polemiko na to temo. Ciril Rosc, župan Občine Luče POLICIJA SVETUJE Bodi zvezda – ne meči petard! Policisti se vsako leto znova sre- čujemo s kršitvami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Nepremišljena, neprevidna in ob- jestna uporaba pirotehničnih iz- delkov pogosto povzroči telesne poškodbe, moti živali ter onesna- žuje okolje. Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 19. do 31. decembra, uporaba pa od 26. de- cembra do 2. januarja. Mladoletni- kom do 14. oziroma 16. leta staros- ti je dovoljeno uporabljati piroteh- nične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Teh izdelkov ni dovoljeno upo- rabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in zaprtih pro- storih, v bližini bolnišnic, v prevo- znih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih pote- kajo javni shodi in javne priredi- tve. Prepovedana je predelava pi- rotehničnih izdelkov zaradi pove- čanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava piro- tehničnih izdelkov ter preprodaja. Prodaja, posest in uporaba ognje- metnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je pre- povedana. Policisti bodo dosledno ukrepa- li proti vsem, ki bodo kršili določ- be o uporabi pirotehničnih izdel- kov. Za navedene kršitve posame- znika je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov. PP Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 23 Pisma bralcev, Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • OGENJ V DIMNIKU Radegunda: 24. novembra ob 11.06 je v Radegundi zagore- lo v dimniku stanovanjske hiše. Goreče saje so zgorele že pred prihodom gasilcev PGD Mozirje, ki so preventivno pregledali di- mnik s termo kamero. • GOLJUFIVA GOSTA Ljubno ob Savinji: 25. novembra so bili s strani oškodovanca z Ljubnega ob Savinji policisti PP Mozirje obveščeni, da je imel več dni v apartmaju nastanjena dva gosta, moškega in žensko. 24. novembra sta zapustila apartma in pri tem nista opravila plačila bivanja. Policisti so pričeli z zbiranjem obvestil. Lepa Njiva: 26. novembra sta se omenjena gosta prijavila na turistični kmetiji v Lepi Njivi. Policisti PP Mozirje so z zbi- ranjem obvestil ugotovili, da gre za povratnika kaznivih de- janj goljufije. Zoper oba sledi kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. • VLOMLJENO V DELAVNICO Okonina: 26. novembra so policisti prejeli obvestilo o vlomu v Okonini. Tam je bilo v času zadnjih par dni vlomljeno v delavni- co, iz katere je bilo ukradeno več kosov orodja. Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Medvešek) V SPOMIN Jožefi MIKLAVC iz Trnovca 1927 - 2014 1. decembra 2017 minevajo tri leta, odkar drage žene in naše mame ni več med nami. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in prižgete svečko spomina. Vsi tvoji slavnostno okinčana …) Torej, možnosti za poimenova- nje pobočja nad Podrožnikom je več, sam se najbolj nagibam k Re- žekovo, saj ima neposredno pove- zavo s pok. Praprotnikom. Ostane pa še Podrožnik (Vahta, Pri Vahti), ostaja Krahelnovo. Krahelnovo naj bi bilo poimeno- van del Mozirja po Kraherlu (Kra- cherl nem. – pijača iz malinovca z dodatkom sode v steklenici s ste- klenim zamaškom v obliki krogli- ce), proizvajalcu pijače in lastniku Antonu Miklavcu. Kraherl, kraher- la, pri kraherlu, z kraherlom; prim.: moja sošolka je bila Kraherlova Poldica, na Kraherlovem, torej Kra- herlovo in ne Krahelnovo. Če smo že seveda izgubili Marof ali Na Ma- rofu, škoda! O zadevi sem se pogovarjal s starimi Mozirjani in naslednikih starih in uglednih trških družin. Res iskrene čestitke k ideji in izvedbi sadovnjaka Sadjarskemu društvu Frana Praprotnika in g. žu- panu! Franci Steiner Šmihelska cesta 7 , Mozirje Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 24 Za razvedrilo KLJUČ ZA MELAVC MEGA SKLADIŠČE BSH-JU Na slovesni otvoritvi in predaji mega Melavc skladišča vodstvu BSH Hišnih aparatov v Nazar- jah sta si segla v roke lastnik modernega logi- stičnega centra Jožef Melavc (levo) in pred- stavnik Ivan Berložnik iz najemniške firme. Simbolični ključ elektronsko vodenega obrato- vanja (kot za kak star kivdr) je Melavc predal po- slovnemu partnerju rekoč: »Da se ne boste iz- govarjali, če bo zatajil računalnik. Mi vam za re- zervo vročamo pravi ključ, ki odklepa naše so- delovanje za prihodnje čase.« GELCIN ŠTARTUP V PODJETNIŠTVO Gelca iz Zavodnja je zvesta gledalka oddaj o podjetništvu. Ker je želela zagnati »biznis« in ni imela začetnega kapitala, je šla k uspešnemu so- sedu. Povedala mu je, da je slišala, da se »kur- ji kremplji« zelo dobro prodajajo na Kitajsko in bi to rada preizkusila in si malo finančno opomogla. Sosedov Francl ji denarja ni ponudil, ji je pa dal sto piščancev za začetek. Čez nekaj dni pri- de Gelca vsa obupana k njemu in potarna, da so vsi piščanci poginili. Pa kot dobri sosed Francl da Gelci spet novih sto piščancev, ker razume, da so v poslu začetki težki. Po petih dneh se Gelca vrne še bolj razočara- na k Franclnu in pravi, da se je zadeva s piščanci ponovila. Njemu ni jasno, kaj je narobe, kar na- enkrat pa Gelca pravi: »Kaj pa, če sem jih preg- loboko posadila?« KO ZIMA TRKA NA VRATA Alojz Plaznik (levo), predsednik Sadjarske- ga društva Franca Praprotnika Mozirje: »Kako bi zaščitili tole mlado drevje pred zimo?« Janez Marovt – Poštni Janez, član društva: »Bom jaz prinesel nekaj ženinih zimskih plaš- čev.« Alojz: »Ali ne bo imela nič proti?« Janez: »Ima bobovce, jonagold, ajdared, am- pak k sreči slabo cilja.« (Foto: JM) (Foto: ŠS) (Foto: SK) Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 25 Petek, 1. december 16.30. Mozirski gaj 2. Božična bajka Slovenije ob 16.00. OŠ Gornji Grad Besedičica – 14. tradicionalno literarno popoldne z literarnimi ustvarjalci zgornjesavinjskih osnovnih šol ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica Izdelajmo adventni venček Sobota, 2. december ob 8.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje Input : Ajdas Lenart (kadeti) ob 9.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Akcija Božiček za en dan (zbiranje daril za otroke) ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Čarovnije in sladkarije za otroke ob 10.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje Input : Ilirija OKŠ (ml. pionirji) ob 16.00. Kulturni dom Nova Štifta Prvi boj za zlati lopar v namiznem tenisu ob 16.00. Center Rinka Solčava Razstava prazniki v decembru KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 49. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Napovednik Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26. Napovednik dogodkov Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 26 Sobota, 2. december ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma – KLS Ljubno : Mozirje ob 18.00. Solčava Parkljevanje ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Koncert pevskega zbora DU in ZMDI Mozirje, gostje pevski zbor iz Šmihela ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje : Hrastnik (člani) ob 20.00. Kulturna dvorana Luče Slavnostna prireditev ob 40-letnici Športnega društva Raduha Luče Nedelja, 3. december ob 10.00. Cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti Ambroževa maša ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji Turnir kadetinj v odbojki: KLS Ljubno, Mozirje, Korvolley B, Volleybal Ljubljana I ob 17 .00. OŠ Rečica ob Savinji Recital ljubezenskih pesmi Mile Kačič Ponedeljek, 4. december ob 18.00. Galerija Mozirje Pogovor s Tino Golob, avtorico knjige Teleščkom prijazen futr to-go Torek, 5. december ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17 .00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Miklavževanje ob 17 .00. Trg na Rečici ob Savinji Miklavževanje ob 17 .00. in 18.00. Kulturni dom Mozirje Miklavževanje Sreda, 6. december ob 10.00. Center Rinka Solčava Delavnica o novostih pri poročanju podatkov v turizmu in obveznostjo vpisa v Register nastanitvenih obratov ob 17 .00. Občinska dvorana v Solčavi Miklavževanje ob 17 .00. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Ne morem zaspati Četrtek, 7 . december ob 10.00. Center za samostojno učenje Nazarje Brezplačna delavnica uporabne nemščine ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Ne morem zaspati Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za upora- bo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrablje- nih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene me- hanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ŽIVALI – PRODAM Prodam mesnate prašiče, 100-150 kg, lahko z dostavo; gsm 041/561-893. Prodamo prašiče, težke od 100 do 220 kg, možna dostava; gsm 031/832-520. Prodam prašiče za zakol ali na- daljnjo rejo, možna dostava; gsm 041/637-241. Prodam bikca simentalca, 3 mesece starega; gsm 040/867-493. Prodam pujske od 40 do 80 kg; gsm 041/445-315. Prodam teličko simentalko, staro 7 dni; gsm 041/533-658. Prodam telici rj in ls, breji 8 in 6,5 mesecev, pašni, vajeni priveza; gsm 041/324-377 . Ugodno prodam prašiča, težkega cca 130 kg, krmljenega z domačo kr- mo, za zakol ali za pleme, Sp. Rečica; gsm 070/870-321. Telico brejo 8 mesecev, pašno, dob- rega porekla, rdeči holštajn, prodam; gsm 041/783-569. Prodam telico lm/sim, 159 kg; gsm 041/428-837 . Prodam 2 bika mesne pasme za na- daljno rejo; gsm 031/855-186. Prodam bikca simentalca in teličko (križana sl/lim), stara 3 mesece; gsm 051/725-062. En mesec starega bikca s.r. prodam; gsm 041/852-715. Prodam bikca čb, starega 14 dni; gsm 031/779-480. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopita- nje, in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim telico ali kravo za zakol, plači- lo takoj; gsm 031/832-520. DRUGO – PRODAM Prodam globinski sesalec 1100 W hydra, nikoli sesal; gsm 031/396-664. Prodam 2 jogija meblo, 190 x 90; gsm 031/396-664. Prodam delujoč TV grundig, dia- gonala 51 cm, cena 35 eur; gsm 031/655-858. Prodam teličko limuzin, staro 10 dni; gsm 041/299-928. Prodam 10 dni starega bikca, pasme čb-ls; gsm 041/318-442. Prodam telici, breji 8 in 6 mesecev, rj in ls, pašni, dobrega porekla; gsm 041/324-377 . Prodam bikca rj, 4 mesece star, ku- pim slanino mesnato; gsm 070/744- 4 8 7. Prodam prašiče od 30 do 300 kg, možna dostava, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam bikca rj in teličko bbp, staro 10 dni; gsm 031/515-112. Prodam nov 50 cm kip, Srce Jezuso- vo; gsm 031/472-966. Šank – točilni pult, v dolžini 4 m, ugo- dno; gsm 040/712-756. Prodam meso mlade krave; gsm 031/585-735. Ugodno prodam domačo svežo repo za kisanje; gsm 041/374-055. Prodam zimske pnevmatike bridge- stone 215/60/17, 5 mm profila; gsm 040/430-080. Ugodno prodam mesoreznico št. 22 z elektromotorjem; gsm 031/829- 0 1 7. DRUGO – KUPIM Kupim večje število smrek in jelk pri- mernih za božično okraševanje; gsm 031/842-209. DRUGO – PODARIM Podarim tri rabljene lestence; gsm 041/962-546. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko stano- vanje v Mozirju; gsm 030/284-699. Trosobno stanovanje v Gornjem Gra- du ugodno prodam ali menjam za nepremičnino; gsm 041/444-769. Mlajši osebi ali dvema oddam stano- vanje v okolici Mozirja; gsm 051/230- 764. OSEBNI STIKI Podjetnik poroči samsko, prijazno punco, 38-51 let; gsm 031/420-193. Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 27 Oglasi Savinjske novice št. 48, 1. december 2017 28 Ljudje in dogodki, Oglasi