ISSN 03351-6407 M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 780 8 MB, 850 HDD 145.900,00 SIT^p d 1 A Ia A 1 RAČUNALNIK 486 - 133 * Mikloša Kuzmiča 4, M. Sobota, tei..: 22 162 Murska Sobota, 14. marca 1996, leto XLVIII, št. 11, cena 150 SIT NINI ^ON Pesticidi Mogočnost Mogočnega za Saioouničenje? cvetel'}'1^' Zanj° H*80 trabant Vroč ^Perament, žal°sfi n Mjenja j® Ptevzt^00 Kobtrabant ^v.Rl^ 81asba noma-'^Per. a’Polna vr°čega u Se je ti^stva, EvrOpj toJetja selilo po Iminleom d.o.o., v.gova 13, m. sobot«, tal.: OCt 32 T3S, f»x: 31 SS4 QUALIFIED DEALER CREDITANSTALT Banka uspešnih Zima se je letos zavleka kot že dolgo ne in potrebna bo krepka odjuga, da bo vzela sneg tudi s tistih najbolj osojnih pobočij. Zimsko mirovanje narave je bilo kmetijcem morda pogodu, bodo pa zato imeli zdaj kar naenkrat dela čez glavo. Tisto, kar se je dalo postoriti kljub snežni preprogi, so nekateri sicer postorili in marsikje so vinogradi in sadovnjaki že obrezani, večina del, ki sojih v nekoliko bolj milih zimah v prejšnjih letih v tem času že postorili, pa jih še čaka. So pa zimski čas izkoristili za najrazličnejše oblike izobraževanja, saj bo brez ustreznega znanja pot v evropske povezave otežena, pravijo poznavalci, ki hkrati trdijo, da imajo slovenski kmetijci prav v znanju še največ neizkoriščenih možnosti. Trgovci z orožjem ponovno na sceni K ^nJen pokojninski in invalidski zakon Za L P°Mninsko zavarovanje wete in podjetnike Pokojninske-zavaranja sam°zaposle-^ov in J°Vancev, podjet-fnetov so sprejete spremembe doslej veljavno zakonodajo v celoti spremenile, seveda v breme samostojnih podjetnikov. Ceneno vino ponavadi povzroči glavobol. Ceneneni računalniki in računalniške rešitve tudi! 6 let tradicije Maček v Žaklju Zadeva Posedi Sklad stavbnih zemljišč je gospodu Posediju prodal mačka v Žaklju. VREME Ob koncu tedna bo zmerno do pretežno oblačno vreme. Vestnikov koledar " 14. marec, četrtek, Matilda 15. marec, petek, Klemen 16. marec, sobota, Herbert 17. marec, nedelja, Jera 18. marec, ponedeljek, Edvard 19. marec, torek, Jožef 20. marec, sreda, Klavdija 1 J **■ ž Pregovor Lepa Jera, dobro letino obeta. Posiljevalca sokriva smrti ženske Ko se drugje pogovarjajo o povezovanju na lokalni ravni in iščejo poti, kako povečati učinkovitost in blaginjo v svojem prostoru, predvsem z izkoriščanjem in promoviranjem svojih lokalnih prednosti, v Pomurju še naprej spimo spanje pravičnega, kar pa ob tem polarnemu mrazu niti ne preseneča. Kljub vsemu ta čas le ni tako miren, kot se zdi na prvi pogled. Nemiren je predvsem za posameznike ali njihove družine, če že za druge ne. V teh dneh se sam po sebi brez kakršne koli lokane skrbi pripravlja nov najkakovostnejši paket izvoznega blaga te regije v druge dele države ali celo v tujino. Za nami so namreč informativni dnevi za vpis na srednje šole, univerzi in visoke šole. In ravno to je čas, ko se je »duhovni« in s tem tudi »materialni« potencial regije odločil, kje bo nadaljeval izobraževanje, in posredno s tem, v katero okolje se bo dal vsrka- ne premore niti kritične mase kadrovskega potenciala za ohranjanje in preživetje tega, kar ima, kaj šele, da bi lahko razmišljalo o nekem razvoju. Zato tudi ne boste dobili odgovora, zakaj je za tako uspešne generacije maturantov, kot je bila recimo letošnja na soboški gimnaziji, to okolje tako nezanimivo, da se jih bo vrnilo morda za prste obeh rok. Da je izobrazba za okolje nezanimiv dejavnik razvoja, že dovolj zgovorno pove dejstvo, da se uvajanje novih sodobnih znanj (beri programov) na naše šole, če ne zaradi drugega, zaradi tega, da socialno skrahiranemu okolju vsaj na ta način omogočijo dostop do novih znanj, potegujejo le šolniki. Ob vsem tem me spreleti srh, ko se kak konec tedna sprehodim po Domžalah ali bognedaj, da bi zavil v trzinsko obrtno cono, kjer skorajda ni hiše, ob kateri ne Cas selitve! ti, da bo svoje potenciale izkoristil ne samo za svoje preživetje, ampak tudi za razvoj območja, na katerem se bo ustalil. Da bo od tega ostalo doma bore malo, je nesporno, saj se kolo zgodovine že po logiki ne bo radikalno zasukalo drugače, kot se je sukalo do sedaj. Ob tej trditvi si lahko brez kakršnega koli preverjanja postavimo vprašanje, kdo je sploh tisti, ki bi ga to okolje vrglo na površje in ki bi presegel ali celo radikalno posegel v dogajanja na gospodarskem ali političnem področju in tudi drugje, ki ga ne bi poznali in katerega ne bi profilirala že obstoječa nomenklatura oblasti', bodisi kapitalske bodisi politične. Resnici na ljubo tudi ob kakršnikoli politični ali razvojni razpravi še nikoli ni bilo resno postavljeno vprašanje o kadrih niti vprašanje o znanju. Tudi če boste kogarkoli v tej regiji pobarali o kadrovskem potencialu, na katerem bi kazalo graditi neko strategijo ali strategije razvoja, vam nihče ne bo priznal, da okolje bi trčil v napis podjetja s takšnim ali drugačnim naslovom ali dejavnostjo. Pa da ne boste mislili, da gre za kaka delovno intenzivna podjetja ali delavnice, ne, prevladujejo kapitalsko in tehnološko razvita podjetja. Vsega tega pa niso dosegli z avtarkično zaprtostjo, ampak odprtostjo in ugodnimi možnostmi za obrtniško in podjetniško dejavnost že v rajnkem sistemu. S tem so praktično vsrkali vase ne samo sposobne domačine, ampak tudi migrante, ki so brez kakršnih koli omejitev lahko uveljavili svoje podjetniške interese in svoje znanje. S tem pa se je v tem okolju tudi koncetriralo znanje, ki se sedaj regenerira in še hitreje koncentrira. In v Pomurju bomo čez čas ponovno razmišljali o izgubljeni gneraciji. »Eminentni« razvojniki pa nam bodo kot maksimum svojega »razvojnega« dela ponujali podjetniške ideje, kot je tista o vzgoji muh za ribiško muharjenje na Dravi nekje v okolici Ormoža. J. VOTEK vestnik, 14. marcalj^ Aktualno okoli nas PO SLOVENIJI Tiskovna konferenca predsednika vlade dr. Janeza Drnovška podpredsednik Hrvaške in^ nanji minister Mate Granit-Slovenska stran ima že pnP1^ vljena stališča za reševanje® prtih vprašanj med obema* žavama. Na vprašanje novinarja o opozarjanju naše opozicije, ki govori o nekakšnipo-budi za nastajanje »noveM slavije«, ki prihaja iz Bolgar'^ je predsednik vlade odgoV’11' da to dakazuje, da gre »P8' ciji slabo in se mora ukvaiF takimi stvarmi. »Nova Jugo51"" Letos nič več podražitev Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je na svoji (ne)redni tiskovni konferenci v pretesnem modrem salonu v poslopju vlade govoril predvsem o zunanji politiki. V uvodnih besedah je to razložil tako, da se na notranjepolitičnem področju ne dogaja nič presenetljivega, in bo zato več časa namenil zunanji politiki. »Vladajoča koalicija se je zdaj konsolidirala, delo vlade poteka normalno, novi ministri so se že vpeljali,« je dejal dr. Janez Drnovšek. Nato pa nadaljeval o tem, daje vlada sprejela dokument o zunanji politiki, kije »dodelan in optimalen«. Osnovna zunanjepolitična strategija je vstop Slovenije v Evropsko unijo in Nato. Španija je kot predsedujoča Evropski uniji v začetku avgusta 1995 slovenski strani predstavila pobudo za dosego kompromisa, ki bi zagotovil podpis sporazuma o pridruženem članstvu Republiki Sloveniji. Ta pobuda vsebuje dvostranski dogovor med Slovenijo in Italijo in pravico nakupa nepremčinin državljanom Evropske unije, ki so tri leta legalno bivali v Sloveniji, ter izpustitev člena, ki zahteva, da tujec, ki mu preneha stalno bivališče v Sloveniji, izgubi nepremičnino. Dr. Janez Drnovšek meni, daje Slovenija izpolnila vse pogoje za priključitev EU, obenem pa Sloveniji ne bi bilo potrebno izpolnjevati do- datnih pogojev, če bi bil dosežen dvostranski sporazum z Italijo. Prav tako je v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 29. 11. 1995 zapisano, da »bilateralni problemi med Republiko Slovenijo in Italijo ne smejo biti ovira za podpis Evropskega sp- cn ■si vija je nujnost, Sloveniji je s temi stvin mi koncih-Podpiramo p h zadevanja 11 mir na Balkana to pa je vsi-1 Po besedah^-Janeza Drnofi' ka nezaposh( ost v Sloveniji ni večja kot1 Zahodni pi, pri nasjt1' koli 7,6-odstd na, v Evropsh - Mi LJUBLJANA - Vlada je sprejela dokument, kije zgoščena predstavitev slovenskih zunanjepolitičnih ciljev in strateških interesov - vključitve v Evropsko unijo, Nato in Zahodnoevropsko unijo. Dokument so pred tem uskladili in soglasno sprejeli v koaliciji. Namenjen je uskladitvi o nacionalnih interesih države v najširšem političnem krogu pa tudi v evropski javnosti. LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so dokončali dvodnevno izredno sejo in sprejeli zakon o spremembah in dopol- nitvah zakona o prometnem davku, ki zadeva obdavčevanje uvoza rabljenih avtomobilov in prometa z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. LJUBLJANA - Avstrija ne bo nikoli izkoristila odprtih dvostranskih odnosov s Slovenijo, da bi otežila morebitni sprejem v Evropsko unijo, je v okviru predavanja o odnosih Avstrije s sosednjimi državami zatrdil nekdanji avstrijski podkancler in direktor Inštituta za donavsko območje in srednjo Evropo na Dunaju Erhard Busek. LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Milan Kučan je sprejel veleposlanika Ruske federacije v Republiki Sloveniji Alekseja Leonidoviča Nikiforova. Sogovornika sta izmenjala ocene o dvostranskem sodelovanju, za kar je značilna posebno dobra gospodarska izmenjava, ki dosega že 750 milijonov ameriških dolarjev. Madžarska narodnost praznuje Kaj bi rekli slavni predniki? Te dni se vrstijo v občinah Lendava, Moravske Toplice in Hodoš - Šalo-vci dokaj številne prireditve v počastitev madžarskega kulturnega praznika - v spomin na 15. marec 1848, ko se je začela tako imenovana revolucija narodov, v kateri je (v prvih vrstah) sodeloval in padel tudi največji madžarski pesnik Sandor Petofi. Žitkovci so najmanjša vas v lendavski občini, kljub temu pa se lahko ponašajo z dokaj dobrim mešanim pevskim zborom, ki se je predstavil tudi na nedeljski orednji proslavi ob madžarskem kulturnem prazniku. (Fotografija: J. G.) so podelili tudi dvema mentorjema iz Madžarske, in sicer Ferencu Jariju in Tiborju Korba-tcsiscu. V Občini Moravske Toplice je bila osrednja proslava ob madžarskem kulturnem prazniku v soboto, 9. marca, v tvfo-tvarjevcih, v Občini Hodoš - Ša-lovci pa jo bodo pripravili 16. tega meseca, j $ orazuma.«»Toda vprašanje je, če nam bo v obdobju, ko je Italija predsedujoča v Evropski uniji, uspelo podpisati dvostranski sporazum. V Italiji vlada popolna blokada zaradi volitev, zato mi ne bomo čakali. Naš cilj je polnopravno članstvo v Evropski uniji do leta 2001. Takrat se bo Evropska unija razširila z najbolj uspešnimi državami,« je povedal dr. Janez Drnovšek. Za referendum o pridruženem članstvu se predsednik vlade ne navdušuje, saj bi potem morali na njem odločati tudi o polnopravnem članstvu. »Sicer pa obstaja tudi neposredna pot v Evropsko unijo. Tako se bosta EU pridružila najverjetneje Ciper in Malta.« »Seveda M. mo vsa d%, nja V Čustvu. VeC ut ctrnkturir8 L POSVETU SIRACUSA - Predstavniki držav Sredozemlja, med njimi tudi Slovenije, so podpisali protokol o zaščiti Sredozemskega morja pred onesnaževanjem s kopnega. Na srečanju seje zbralo okoli 30 pristojnih za okolje iz skoraj vseh sredozemskih držav. Podpisnice bodo postopoma ukinile 12 vrst biološko nerazgradljivih derivatov, med drugim DDT in dioksin. DUNAJ - Peti kabinet kanclerja Franza Vranitzkega, četrti koalicijski, je tudi formalno prevzel dolžnosti. Dvaindvaj- seta povojna avstrijska vlada bo imela ob kanclerju 13 ministrov in dva državna sekretarja, v njej ne bo nobenega novinca, zamenjali pa se niso niti resorji med koalicijskima partnericama. Nova avstrijska vlada bo imela 16 članov, najmanj po letu 1971. GAZA - Predsednik Palestinske uprave Jaser Arafat je slovesno začel prvo zasedanje 88-članskega palestinskega parlamenta, ki so ga izvolili na januarskih volitvah. Ob tej priložnosti je palestinski voditelj napovedal vojno Hamasu. PARIZ - Proti terorističnim napadom v Izraelu, ki so v zadnjih dneh zahtevali 57 življenj, protestirajo tudi v Franciji. Pred Eifflovim stolpom v Parizu se je zbralo več tisoč VESTNIK . Izdaja Podjetje za informiranje .Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Stefan Cigut. Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica). Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji). Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1995 je 1.900,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. I6/IB z dne 30. I. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke Madžarov, če bi lahko stopili v današnji čas? se je med drugim spraševal predsednik Madžarske narodne samoupravne skupnosti Občine Lendava Tomka Gydrgy v slavnostnem govoru, ki gaje imel na osrednji občinski proslavi minulo nedeljo v Žitkovcih. Po njegovih besedah ne bi bili ravno najbolj zadovoljni, saj bi med drugim spoznali, da Madžari v Subotici in Zrenjani-nu ne smejo javno govoriti v svojem maternem jeziku, v Lendavi pa bi videli imena ulic, ki ne pričajo o tem, da v tem mestu živijo v velikem številu pripadniki madžarske narodnosti. Zakaj torej niso nekatere ulice poimenovane po zaslužnih Madžarih? Omenjena proslava pa se je sicer začela z madžarsko in slovensko himno, ki so ju obiskovalci tudi zapeli ob spremljavi Citrarskega ansambla Pomurje, v kulturnem programu pa so nastopili še žit-kovski mešani pevski zbor, recitatorji iz Lendave in folkloristi iz madžarskega mesta Na-gykanisza. Dan prej pa so v grajski galeriji v Lendavi odprli likovno razstavo umetnika Csabe Totha in podelili priznanja za delo na področju narodnostne kulture. Prejeli so jih Olga Bogdan, Sandor Szunyogh, Attila Ko-vacs in KUD Horvath Jozsef Petišovci. Posebna priznanja Nova Jugoslavija je nerealnost Dr. Janez Drnovšek bo kmalu obiskal Francijo; za njegov obisk v tej državi vlada veliko zanimanje, po drugi strani pa naj bi Slovenijo kmalu obiskal poskušamo prestrukturiraj spodarstvo, prihaja do e in tudi napredka. PriP^sit nove ukrepe za izboljšam^,, nja v gospodarstvu,« je P dal dr. Janez Drnovšek- . Vlada tudi nasprotuj6* podražitvam, ker hoč6-3 bila inflacija čim manjša_Lr sednik vlade dr. Janez šek pa je napovedal,"3 ne bo več podražitev. Na [jj, šanje o fojbah in možn% da bi to vplivalo na ita slovenske odnose, j® Pr.® J odgovoril, daje vpraJaOj oz. pobojev Italijane*' morskih krajih odprlo n8 (ll sko tožilstvo. »Za n3^ [ii končano. Ve se, kdo J agresor. Odpiranje teh j ni šanj je anahronizem- ^li bilo, če bi se tako P0®0^ Francozi in Nemci? &f(t tem do Združene Evr°jjf8 pa bodo Italijani vztr^0 tu1^1 teh vpršanjih, potem o Slovenija prišla na dah menti. Račun ne bo v Slovenije,« je Drnovšek. Marjan - Iz Ljubljane piše Prvi dan zmage brez Kidriča in Kardelja Letošnje leto naj bi bilo v Ljubljani spet nekaj enkratnega, dogajalo se bo čudo od kresovanja pa do tega »kolk denarja tolko muzke«. Obljubljajo pač skoraj toliko, da se bomo samo zabavali, zabavali, da časa za zajebavanje ne bo. Za začetek pa je poskrbel sam gospod župan Dimitrij Rupel, ki je razpustil že pred njegovim županskim nastopom sestavljeni organizacijski odbor za sestavo dogodkov in prireditev v okviru evropske akcije Mesto kulture. Seveda se je »oprl« na »nedorečeno vsebino prireditev«, ko je v bistvu »alter« odbor zastopal predvsem mlajšo in manj institucionalno kulturo, pa pri tem izpustil take mastodone, kot so Cankarjev dom, filharmonija itd. Seveda za gospoda župana ni kulture brez Cankarjevega doma in njegovega direktorja Mitje Rotovnika ter njegovih kulinaričnih pokroviteljev. Če pa smo še enostavnejši - gre samo za denar; kdor ga bo imel, ga bo tudi trošil. Pa kljub temu nam napovedujejo čudeže; dobro, to da je pust v Ljubljani minil, in če nam na televiziji ne bi pokazali kurentov v parlamentu (pa ne mislim Janeza Stanovnika in Jožeta Smoleta!), sploh ne bi vedeli, da je bil pust tudi v Ljubljani, a jim - raznim odborom in strokovnim službam v mestni upravi - lahko oprostimo, ker še »niso vtečeni«. Sicer pa do dneva Ljubljane, našega praznika, ki bo 14. aprila, bo vse O. K. Za ta dan nam obljubljajo etnološko-izobraževalno-zgodovinsko učno uro, ko se nam bodo predstavili mestni simboli, kot so piskači, zmaji, povodni možje in Urške... 25. aprila pa je god sv. Jurija, zaščitnika mesta Ljubljane, ko bo med drugim tudi sveta maša v grajski sveti kapeli. Naš naslednji praznik bo 9. maja; to je obletnica dneva, ko je v Ljubljano prikorakala zmagovita partizanska vojska. Kako bomo to praznovali, se ve; v glavnem športno in rekreativno, s pohodi ob podrtih oz. poiapanlh simboli« , rdeči postavili v spomjn na med drugo svetove z žico obdano Ljubljano, črni pa v dnevih svo Rogovile vrnitve na oblast v Ljubljani pred lent1 fil raj 50 let jih ni bilo) požagali. Zdaj pa vsi s vemo, kaj bi z njimi. Vas pa seveda W sta ta pomladni praznik dočakala tudi Edv delj in Boris Kidrič, ki se vsa v železju šop ^sljt (skoraj) najlepših ljubljanskih trgih. Mestu 'eir odločil - odstraniti in arhivirati nekam pove in kolovrate. Čeprav se je nekaj časa da bodo rdeči pripravili vseljubljanski reje da bi se ljudje neposredno odločili, ali naj5 ji 81 nika ohranita kot pač del naše zgodovine- ^jl mogoče izbrisati, ali pa sta res tako moteef- ,tj potrebno odstraniti, a o tem v zadnjem c°5 Rfi" sed, predreferendunske priprave pa stojijo. Kpnčno pa bo junija res vseljub!ianeiilPi nik, ne glede na barvo ljudi, pač pa bo 0 vsebine denarnice. 4. junija se bo začelo c iRtr, sko rajanje Vinski teden. Od šmarnice do nazaj; da se ve, da smo mesto vina in V meseca bomo seveda ob lampinjonih, k ognjemetih praznovali dan samostojnost1'^IJr bodo sledile kulturne prireditve Poletje v bljani, o katerih bomo kaj zapisali ob Pr^ [MK Praznovanj torej na tone: toda od 64 ^ukol^ skih družin se jih bo to leto veselilo le . ^47 bo namreč dobilo neprofitna stanovanja-je vložilo prošnje. Komisija zdaj razsoja, P tm se bodo lahko vselili konec aprila, drug1 P gaje, nikoli. Visokoizobraženi ljudje imajo še tudi Mestna občina Ljubljana razdelila n1 4 vskih stanovanj, za katere se razpispčLa. „ ,x" dneh. 1 1 1 t I 1 1 ( ( 1 : i t t t I ! 1 1 t ( t I <1 P S tl Si Sl d marca! 996 Da se le ni tresla gora aktualno doma Končno se je zgodilo! UrbanističnS' WJe Zupan vrgelv javnost najprej vest o javnem natečaju za terjanja in ° Zasnov? mesta Murska Sobota, nato pa po vseh merilih pre-razpisu še Zi*£°tavljanja uresničevanja interesov občanov po končanem vsaj dvakraT n° javn?st!za ohroglo mizo. Vsem dobromislečim je odleglo zrlo iz volil 3 ne^ n'V redu s kreiranim prostorom v mestu, je grozeče več mogoč n^ga -e^^a k°t s konsenzom sprejeto dejstvo, ki se mu ni bilo zadev v zad ker se ie način ali pa vsaj videz načina urejanja setletje kot t ' et*11 s?r®men^’ Je 'deja javnega natečaja, ki je že vsaj de-deliše odR6” Otr?^aj vreščala pod občinskimi okni, za katerimi so se-iz Zakulisja °C- seveda, kot se vedno bolj nedvoumno lušči d”® (beri m S ^tnnknm, morda celo z dodatno spodbudo, neposre-a enalno in/ali politično) zainteresiranih, dobila zeleno luč. ^če^ogniti86!ni bil° več mo' če ni vsilt tL n vsaka nuin°sL pola: bit i3’ m°ra °DseSati oba bolj ali zadeva večine z resničnim Jasno definiranimi ^rZ lntfre«in biti mora majasnih 5* Izraz P°P°ln°-rialnih intf ’tlcnih in/ali mate- Poligona im Da Se PraVil°‘ dru®h ne vsaj1”™6'68^ prvih in Sa®onavi/J’ marvec Predvsem ^narS^^^sledi iz sov. dvodomnosti intere- nič več in nič manj kot tristo mark. Za dva meseca najbolj odgovornega strokovnega dela. Za »matrico«, po kateri bo zgrajeno vse mesto. Ali pa je šlo morda za drugačna pričakovanja in načrte tistih, ki so bili predstavljeni javnosti. Potem res ni potrebno hoditi naokoli z od sramu pordelimi lici, ampak si lahko samo po-manemo roke in stopimo veselo novim zmagam nasproti. Je ni svobode čez liberalno. lahko roJ'en dojeni: da $eveda pod enim poP°lnoma sP°^ovana vsa in ’'čne igre ti v i-a pravila demokra-!Udi ® prertA davW^nJa interesov, ar Pa »mi ^0^ .komisije, deklarirano je bi- lo namreč, da gre za vseslovenski natečaj, ki naj da najboljši možen rezultat, kar gaje slovenska urbanistično-arhitekturna srenja sposobna sproducirati tukaj in zdaj. Kot vidimo, so sodelovali le avtorji domače provenience ter mladi arhitekti, med njimi kar nekaj študentov, ki iščejo svoj prostor pod soncem. (Da ne bo kdo česa napačno razumel: njihovo sodelovanje je več kot dobrodošlo in nihče ne more z gotovostjo trditi, da tudi v ostrejši konkurenci ne bi potegnili debelejšega konca; za jamstvo nasprotne trditve pa si nisem pripravljen ostriči niti ostanka las s Drobiž in vbogajme Če so ideje tako poceni, potem bi jih morali tisti, ki so bili do sedaj plačani za urbanistično urejanje mesta in njegovo arhitekturno podobo, za dvomesečno bruto plačo, ki je približno takšna kot cela prva nagrada, samo v zadnjih desetih letih ob lahkotnem delovnem ritmu sproducirati dovolj za vsa slovenska mesta. Tega pri polni zavesti ne morejo zanikati tudi vzradoščeni flower-power akterji, ki se sklicujejo na dejstvo, daje na ta način razpisniku natečaja uspelo temena.) Vsako ribo se da ujeti, pritegniti več kot petdeset stroko- le pravo vabo ji je treba nastaviti. Recimo: ali ne bi bilo tega mogoče doseči z nagradami v skupni vrednosti nekoliko »debelejšega« mercedesa, kar za tako bogato občino za zgodovinske cilje ni previsoka naložba, saj je to dokazala vsaj z nakupom svojega voznega parka ne tako dolgo nazaj; in seveda če bi vse, kar bi si mogla v namen zgraditve mesta odtrgati iz proračuna v enem letu, vložila samo v kakovostne idejne zasnove, za kakovost končnih rešitev ne bi odgovarjali tudi občinski možje. Kaj res nihče ni zardeval, ko je za tako zahtevno nalogo kot plačilo za opravljeno delo in nagrado za kakovost dal največ dvesto tisočakov po misleči glavi, odkup pa ni bil po glavi vreden vnjakov, kar da je tudi prava osnova za začetek polnokrvnega mestnega življenja. Ja, če bi bil izbran pravi način, prava sredstva (vaba) in s tem zagotovljeno sodelovanje vseh, ki bi lahko prispevali najboljše, potem bi bilo res tako. Natečaj je trajal dva meseca. Kar dosti časa, bo pomislil neuki. V teh dveh mesecih je potrebno dvigniti dokumentacijo, spoznati mesto, mu izmeriti utrip, najti najboljše rešitve, jih primerno formulirati in na koncu nimaš časa niti za zadnji premislek. Če pa je oseba ciljne skupine v tem, kot ji po naravi stvari pritiče, bolj ali manj polno angažirana že kje drugje, potem v dveh mesecih tudi s trojnim ših-tom uspe napraviti le nekaj ko- rakov. In ker to vedo in ker je nagrada preskromna, da bi se karkoli postavilo na kocko, je treba priznati, da je rezultat tako po kvantitativni kot po kvalitativni plati presenetljivo uspešen. Ampak vseeno me presneto zanima, kdo se skriva za anonimnimi predlogi; gotovo so v njih znane veličine. Za konec tegale, najbrž ne zadnjega pisanja na temo »za asfaltirano parkirišče pozabim na vse«, na kratko o nečem, kar poznam, po lastni »teoretični in praktični« izkušnji, da mi bo mogoče reči, da se vsaj malo pridušam iz pritlične osebne prizadetosti. Ampak demokracija je forma in treba je dosledno izpolniti vsa pravila igre. Če jih preskočimo enkrat, lahko ne le pričakujemo, da jih bomo tudi drugič, ampak to zaradi lahkotnosti in koristnosti zagotovo postane stvar navade. Pred dobrima dvema letoma razgrnjen načrt za ureditev mestnega.parka. Predloženi načrt je poleg drugih nesmislov uveljavljal koncept ograjene parkovne površine, popolne ločenosti parka od mesta itd. Kaj se je zgodilo: po razgrnitvi načrta ni bilo javne razprave, in ne samo to, v parku je bilo izvedenih več intervencij, od katerih je vsaj ena bistvena. Sredi mesta so tako pred nedavnim nastale črne gradnje. Oblast seveda molči, saj je bila in je odgovorna zanje, javnost pa, dolga desetletja vajena takšnega ravnanja, molči še bolj in skrbi za svoje vrtičke. Torej plediram za to, da se institucija javnega natečaja kot nekaj popolnoma samoumevnega uporabi čim večkrat v čim boljši obliki, pregledno in transparentno, z jasno začrtanimi cilji in njim prilagojenimi pogoji ter nedvoumnimi rezultati. Najmanj pa vedno takrat, ko gre za projekt, ki nam vsem na ta ali oni način definira bivanje in/ali gre za nekoliko večjo uporabo sredstev davkoplačevalcev. V tem kontekstu bi tudi mediji morali odigrati svojo vlogo z maksimalno poklicno radovednostjo in bdenjem nad uresničevanjem interesov javnosti. Ignac Meden Slobodan je bil v Puconcih Slovenski mediji so z očitnimi podtoni poročali, da je bil na kongresu srbske Socialistične stranke z veliko večino izvoljen edini kandidat Slobodan Miloševič. En sam kandidat naj ne bi bil poroštvo za demokratičnost izbire. Edino, če je po božji previdnosti na glasovalni listek postavljen absolutno najboljši človek za določeno funkcijo. V krajevni skupnosti Puconci so pred dvema tednoma volili predsednika sveta krajevne skupnosti. Za vaško glavarstvo se je potegoval en sam kandidat po imenu Štefan Harkai. Od 1572 vpisanih volilcev jih je volilo 1255, za kandidata Harkaia je glasovalo 937 volilcev, kolikor je bilo oddanih veljavnih glasovnic. Proti ni bil nihče! Bilo pa je neveljavnih 318 glasovnic! Zato pač, ker se je volilo po večinskem sistemu in se vprašanja pod enim samim kandidatom ni smelo oblikovati referendumsko, tako da bi se zaokrožalo »za« ali »proti«. Proti so torej lahko bili samo tisti, ki so oddali neveljavne glasovalne lističe! Vse je potekalo po zakonu, drugo pa je stvar političnega okusa. Prav tako kakor pri Slobodanovi izvolitvi. Edino blažilo proti jedkemu okusu po nedemokraciji je torej navzočnost božje previdnosti. Je bila zraven? Po minulih merilih minulega sistema je bila zraven vedno, ko je bil na izbiro en sam kandidat! Toda to so bili časi avantagrde, ko je bog še hodil po zemlji... Staneta Rozmana 17 9000 M.Sobota ItOMMOlflAŽA-SM alcedo TOMimil!)IOWO inkumanakav Panasonic KMALU TUDI V MARIBORU * Žaklju Nadeva Posedi le v f.^teč s >^emmšč je g. Posediju prodal mačka v Žaklju. G. Po-^./'^eu prJ atlom sklenil kupoprodajno pogodbo za nakup parce-"Mei^bra iga^rnove ceste in eeste proti Cvenu. To je bilo daljnega st»re Vn'co, । ’ ko Je hotel zgraditi salon avtomobilov, avtomehanič-sleduZa .n°vne prostore in parkirišče. Fizično je hotel ločiti pro-Jravii^^isli g prosi°re za Audi- Po več kot štirih letih na parceli ni h ' ^oral hii- °s®dija. Kdo je krivec - ali zakaj bi po nenapisanih D 1 ^ro^ni kozel ravno kupec? • ’ d0 koder ni zabilo parce'e- Za g. ^P^Hoka^1^«zanimivo r^ ^Piska Predvsem pa V^ora ' ;/12 ^mljiške ParCe|e dn°- da je zazi-Nn> ^ni™anjšana za55 S« kotPd?°Vod je bil vr>-^^“da^ nt"6’ sajsogradi-b®' ce!S°’ Potrdne?OVo sPreme-^^lo^^ie sev 1,stevilm inšpek-sPrem2d?sUšati- da so 1 stavb?’^a so Se n'1 traso predv-' fudi 'Zo§nili Gradiso-t0St^ ?e,’liVM'kPristfV napaka- Kot so S dodn° možni”1’je pri takšnih Žn^d61 metrov °TSt°Panje °d p’ so |e 1 °rej ne drži j’k V Vendar i1Zlral' črno gra-X>sto de Prišl° d0 na-®e°detskega oo-SktCbila0^ 0Praviti po-■ njen 1'ško Lni. avljena vsa dela, ^aje v?tek p]; P8° vnesli verodo- Cka v žaki b zemljišč pro-2ak ju> ne da bi ve del, da to počne. Ali pa je vedel? Vmeša se Petrol Po izdaji lokacijskega dovoljenja so na parceli začeli s pripravljalnimi gradbenimi deli: navozili so okrog 350 kubičnih metrov gramoza in okrog 2000 kubičnih metrov zemlje, splanirali in začeli urejati prostor za konsignacijsko skladišče. Sredi julija je zazvonil telefon. Predstavnik Petrola, Zemeljski plin, d.o.o., je zahteval takojšnjo ustavitev vseh začetnih del zaradi plinovoda, ki poteka prek parcele ... Lastniku parcele seje najbrž malo zavrtelo. Plinovod torej ne poteka tri metre od pete nasipa, ki je hkrati meja parcele, temveč tako, daje za izvedbo investicijskega plana potrebna priglasitev Petrola. Prišli so Petrolovi možje in zakoličili traso plinovoda, pri tem pa pojasnili, da 10 metrov od plinovoda (na obe strani) ni dovoljena gradnja investicijskega objekta. Petrol je občino Ljutomer obvestil, da ne more dati soglaja k lokaciji predvidene investicije. Pa smo tam, kjer imamo opravka z dvema variantama lokacijskega dovoljenja, ki ga hranijo na občini, ena ima vrisan plinovod tako, kot dejansko poteka. Korekturo so opravili po tistem, ko so dobili do kumentacijo s Petrola. Gospod Posedi pa naj bi imel enako dovoljenje z vrisanim plinovodom po prvi varianti. Vprašanje je seveda, kako lahko obstajata dve varianti lokacijskega dovoljenja, ko pa bi morale biti narejene tri enake kopije? Hkrati je zadeva čudna, ker je moral dokumentacijo za izdajo lokacijskega dovoljenja predložiti gospod Posedi. Po mnenju pristojnih služb je g. Posedi prekoračil pooblastila, ko je pred izdajo gradbenega dovoljenja začel s t. i. pripravljalnimi deli na gradbišču. Kajti, kot trdijo na geodetski upravi, g. Posedi ni zaprosil za priglasitev teh pripravljalnih del. K županu G. Posedi je nastali zaplet osebno sporočil L. Bratuši, sedanjemu ljutomerskemu županu, kije bil takrat predsednik izvršnega sveta. Zahteval je, naj ugotovijo, koliko škode je nastalo zaradi poteka plinovoda, in predlagal, da se neuporabni del nadomesti z delom sosednje parcele ali pa ustrezno spremeni dogovorjena cena. Na sestanku, na katerem so bili ob g. Pose-diju še J. Mlinarič, L. Bratuša in G. Rošker, je slednji obljubil, da bodo opravili meritve in točno določili neuporabni del parcele. Do meritev ni prišlo. Občina je namesto tega ponudila v odkup celotno sosednjo parcelo, kot, ki je stisnjen med železniško progo in cesto - koliko je takšna parcela v celoti uporabna, najbrž ni potrebno posebej poudarjati (toliko in toliko metrov od železnice in toliko in toliko metrov od ceste se ne sme graditi ...). Za koliko nemških mark naj bi g. Posedi kupil parcelo, ki je za pozidavo pretežno neuporabna? Dve resnici V odgovoru na vprašanje, ki ga je na septembrski seji občinskega sveta postavila ga. Odarjeva v zvezi s pozidavo parcel v občini Ljutomer, je Odsek za gospodarske javne službe, okolje in prostorsko planiranje zapisal trditev, daje g. Posedi »ob pričetku gradnje vztrajal s širitvijo parcele na severno ležeče zemljišče«. »Ta trditev je neresnična,« meni g. Posedi. Prav tako se ne strinja s trditvijo, da se lansko leto junija (in ne maja, kot navajajo Občinarji) ni prikazal na sestanku pri gospodu Bratuši, saj naj bi ga slednji odpovedal, ker je imel druge opravke. Kaj priznava občinska stran? »Priznati je treba, da je celoten zazidalni kompleks, lociran med regionalno cesto, železnico in lokalno cesto proti Cvenu, obremenjen z obstoječimi komunalnimi objekti (plinovod, daljnovod, predvidena kanalizacija), ki zmanjšuje zazidalno sposobnost zemljišča za 55 odstotkov. Ne glede na to, dopušča dana situacija gradnjo večjega>b-jekta (pribl. 2000 kvadratnih metrov tlorisne velikosti), ki razpolaga z velikimi manipulativnimi površinami, ki so za opravljanje npr. avtomehanične dejavnosti še kako potrebne in dobrodošle,« so zapisali v odgovoru svetnikom ludje z Odseka za GJS, okolje in PP. In ob vseh pogovorih, ki jih je imel g. Posedi z občinskimi ljudmi, so ti zapisali: »Razlogi, zakaj g. Posedi na omenjeni parceli, kljub izdanim dovoljenjem, ni začel z gradnjo, nam uradno niso znani«. Z odseka so tudi sporočili, da bodo proučili možnost za razdrtje pogodbe in odvzem parcele. Ob tem je potrebno še povedati, da je g. Posedi dobil gradbeno dovolje nje 17. maja 1993, torej približno eno leto po zapletih s Petrolom, ne da bi občinski ljudje sami izmerili traso plinovoda. Ali so prepričani, da plinovod poteka tako, kot je označeno na Petrolovi dokumentaciji? Ker se zadeva vleče in vleče in se je končno začela premikati, ker so zarohneli v občinskem svetu, je seveda vprašanje, kako bodo nastali zaplet rešili. Cena G. Posedi se ne strinja s tem, da bi plačal za del, na katerem ima zaradi plinovoda lahko samo zelenico, enako ceno kot za preostalo zemljišče. Ne nazadnje bi za ta del tudi moral plačevati davek. No, pa smo tam, kjer žuli tudi Občinarje. Predvsem zato, ker zdaj ugotavljajo, da je g. Posedi prepoceni prišel do parcele. Toda cene ni postavljal on. Prav vseeno je, če sojo prodajali za enkrat nižjo ceno kot druga zemljišča. Ljudje s Sklada zatrjujejo, da zato, ker so upoštevali, da bo precej parcele nezazidljive zaradi komunalnih vodov, omejitve s cesto in železnico ... To je vse res. Toda niso pa upoštevali poteka plinovoda. In to jim Posedijeva stran ves čas očita. Od 32 arov in 50 kvadratnih metrov je zazidljivih 17 arov in petdeset kvadratnih metrov. Res je, da ima stavba, ki jo nameni zgraditi investitor, 900 kvadratnih metrov tlorisne površine, torej jo lahko zarišejo na teh 17 arih in 50 kvadratnih metrih, vendar ne tako, kot so zanjo narisani načrti. Potrebno bi jo bilo obrniti, pri tem bi pa jih že oviral transformatorski drog, v bližini katerega ne smeš graditi itd. itd. Dialog Imamo torej dve plati enega zapleta. Je dialog možen? G. Posedi, ki je že takoj na začetku plačal 50 odstotkov kupoprodajne cene, ima na parceli za 55 odstotkov manj zazidalne površine, ki jo je kupil kot parcelo brez omejitev. Vendar mu tudi tukaj oporekajo, češ da je bil pogodbeno zavezan, da redno plačuje obroke. Toda s Sklada mu do zdaj niso poslali nobenega opomina. Zakaj? Ker so stvari obtičale, je moral razdreti pogodbo z nemško firmo BMW. Nihče se ne vpraša, kaj to pomeni in koliko to stane, vsaj od teh ne, ki sedijo v občinskih službah. Če bi hotel začeti graditi, bi moral spremeniti načrte, zatrjuje g. Posedi (med 3751 kvadratnimi metri in pribl. 2000 kvadratnimi metri je najbrž razlika). Je to tako preprosto? Epilog Bo znan. Če ne prej, na prihodnji seji občinskega sveta. Gospod Indihar je namreč predlagal, naj uradne službe že enkrat uredijo zadevo Posedi. V primeru nepravilnosti naj bi se občinski svet opravičil gospodu Posediju. Toda, kot mi je povedal g. Posedi, on ne potrebuje opravičila. Želi si, da bi se zadeva enkrat že uredila. Da bi prišli geodeti in začrtali traso plinovoda, nato pa se skupaj pogovorili o parceli. Preveč za ljutomerske Občinarje? Najbrž ne. Ne samo občinskega geodeta, še cenilca bodo poslali, naj znova oceni vrednost parcele in se odloči, koliko je vredna, seveda ob upoštevanju cen, kot so veljale v razpisu. Če se seveda g. Posedi ne bo strinjal z oceno cenilca, bo npr. lahko, kot predlaga nasprotna stran, še vedno razdrl pogodbo in dobil izplačan valorizirani znesek. Kot mi je ondan prišepnil na občinskem hodniku neki možakar, naj bi Sklad že imel nekega novega kupca. A. POTOČNIK vestnik, 14. marca ospodarstvo Gospodarska kriminaliteta v lanskem letu Čas, zaveznik velikih kraj Kriminalistična služba po besedah načelnika urada za gospodarsko kriminaliteto pri notranjem ministrstvu, Jaka Demšarja, s svojim poročilom o delu in spremljanju ter odkrivanju kaznivih dejanj, povezanih z lastninskim preoblikovanjem, zavrača navedbe nekaterih, da so neučinkoviti. Od leta 1990 do sprejetja zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je kriminalistična služba državnim tožilstvom podala 58 kazenskih ovadb, po sprejetju lastninske zakonodaje pa še 210. Vse te ovadbe, v katerih je bil podan sum oškodovanja družbenega premoženja v vrednosti 9,1 milijarde tolarjev, so bile podane na podlagi prejetega revizijskega zapisnika prejšnje SDK ali Agencije za plačilni promet. Samo v lanskem letu, v katerem je kriminalistična služba prejela 335 revizijskih zapisnikov, so kriminalistične službe po Sloveniji podale 107 kazenskih ovadb, v njih pa so ovadili 151 osumljencev za 254 različnih kaznivih dejanj. Največ je bilo zlorab položaja ali pravic ter zlorab pooblastil in sklenitev škodljivih pogodb. Skupna škoda je znašala 4,8 milijarde tolaijev. Toda velike kraje se kot v posmeh vsemu dogajajo pred našimi očmi Toda ovadba sama ne pomeni še ničesar, kajti pravo merilo, kako uspešno stopamo v naši državi na prste poslovnežem, ki na veliko kradejo, bi bilo, koliko je bilo izrečenih tudi obtožb ali koliko storilcev obsojenih. Tega podatka pa kriminalistična služba nima, ne ve niti tega, koliko zahtevkov za preiskavo je tožilstvo sploh vložilo. Delo kriminalistične službe torej v marsikaterem primeru zvodeni predvsem zaradi počasnih sodniških mlinov. In zaradi počasnosti v obravnavanju zadev marsikatera tudi zastari, storilci pa seveda z dvignjeno glavo nadaljujejo pot poslovnega življenja. Ne glede na to in pa pomanjkanja kadrov, denarja in opreme bo kriminalistična služba morala obdelati še 500 primerov, saj ima v svojih predalih še toliko revizijskih poročil z Agencije, ter prioritetno spremljati lastninjenje tudi v tem letu. Po koncu lastninjenja družbenega premoženja v podjetjih pa se bo začelo lastninjenje državnega premoženja. Tudi tu bo oko pravice odkrivalo tatvine velikega formata. Nasploh gospodarska kriminaliteta v državi narašča, ne toliko statistično kot v vsebinskem in kvalitetnem smislu. Lani so kriminalistične službe obravnavale 4 tisoč kaznivih dejanj, šlo pa je predvsem za velike poslovne goljufije, nezakonito tuje vlaganje, zlorabe položaja, uničenje poslovnih listin in tihotapstvo. Lani so razkrili tudi 11 dejanj hudodelstev ali začetkov organiziranega kriminala. Med osumljenci največ direktorjev Lani so najbolj cvetele poslovne goljufije, v katerih so si ljudje s ponarejenimi osebnimi in podjetniškimi dokumenti od naivnih pridobili blago v vrednosti tudi po nekaj milijonov mark. Množile so se tudi davčne utaje, in kot da je iskanje poti, kako se izogniti plačilu davka, postal »nacionalni šport«. Tihotapstvo na veliko, predvsem cigaret in pijač, je bilo organizirano ob pomoči nekaterih carinikov, in pri takem poslu je bilo mogoče zaslužiti po nekaj milijonov tolaijev. Uvažal se je sladkor z raznimi certifikati, da bi se tako izognili plačilu davkov in carin. Pojavili so se prodajalci, ki so po diskontni ceni ponujali v odkup fiktivne garancije na akreditive tujih bank. Kriminalistična služba je tako zasegla za 600 milijonov mark akreditivov hrvaških in bolgarskih bank. Kako se na lahek način da zaslužiti veliko denarja in kako naivni smo, nam pove naslednji primer: Avstrijec, Nemec in dva naša državljana so ustanovili podjetje, ki je imelo ekspozituro tudi v Mariboru. Ponujali so bajna posojila, toda prosilec je moral prej na njihov račun položiti 20-odstotni polog. Na ta način so nakradli 20 milijonov mark, oškodovali pa 500 ljudi ali kar 200 iz naših krajev. Zaradi kaznivih dejanj gospodarskega kriminala so kriminalistične službe lani ovadile 4500 ljudi, med.njimi jih je bilo največ, 700, direktorjev družbenih, javnih in zasebnih podjetij. MAJDA HORVAT Uspešno leto delovanja Pristavski Mak uspeva V mislih imamo turistično društvo, ki so ga poimenovali po tej rastlini in je upodobljena tudi na vaškem grbu. Lani ob tem času so imeli ustanovni občni zbor, minulo soboto pa so podali obračun dela za prvo leto in sprejeli program aktivnosti za letos. Najbrž se v pokrajini ob Muri v zadnjem času le še malokatero turistično društvo lahko ponaša s takšno zagnanostjo in tudi rezultati kot Mak s Pristave. Naj navedemo samo nekatere aktivnosti, ki jih je v poročilu omenila predsednica društva KATJA PEVEC - STAJNKO: organizirali so velikonočno kresovanje, sodelovali so pri očiščevalni akciji, zasadili so lipo ob dnevu Zemlje, skupaj s tednikom Nedeljski so pripravili množično prireditev Podokonica Nedeljskega in od takrat sta začeli delovati tudi skupina vaških pevk in otroška folklorna skupina, udeležili so se turistične prireditve ter 5. revije ljudskih pevcev in godcev pri Mali Nedelji, sodelovali so na prleškem sejmu v Ljutomeru, izdali so razglednico Pristave, pripravili so miklavže-vanje idr. Uresničili so že tudi prvo nalogo iz letošnjega programa -udeležba na pustnem karnevalu v Ljutomeru, zdaj pa se pripravljajo na občinsko revijo folklornih skupin Občine Ljutomer, ki bo 24. tega meseca v Pristavi. Aprila imajo v programu velikonočno kresovanje in očiščevalno akcijo, v maju naj bi aktivirali domačo tambu-raško skupino, obudili pomladne običaje, kot sta funkištovanje in frja-novo, ter organizirali društveni izlet, junija bodo pripravili dan TD Mak Pristava, julija se bodo lotili urejanja kolesarske steze ob Ščavnici od Ljutomera do Mote in Razkriž-ja, avgusta bodo spet sodelovali na Prlešken sejmi po čelen Lotmerki, septembra načrtujejo domačo veselico in 15. srečanje ljudskih pevcev in godcev Pomurja, oktobra bodo pripravili vinsko trgatev in jesensko očiščevalno akcijo, novembra bodo imeli martinovanje, decembra pa bodo spet poskrbeli za miklavževanje in božično-novoletni koncert. Vsekakor je tudi letošnji program dokaj pester. Poleg tega pa bodo člani turističnega društva sodelovali z gasilskim in športnim društvom pri dograditvi in delni preureditvi vaško-gasilskega doma. JOŽE GRAJ Cesta Tišina-Radenci-G. Radgona Pet let potem S pripravo celostne rešitve magistralne ceste od Tišine, prek Petanjec in Radenec do Gornje Radgone so začeli že večkrat, a se je vse ustavilo že pri dogovorili Če Ministrstvo za promet in zveze in njemu podrejene uprave in družbe ne bodo začele celostneje reševati problematike magistralne ceste povezave Prekmurja s preostalim delom Slovenije, bo kmalu prišlo do problemov neslutenih razsežnosti, posledica pa bo ne le negativen odnos ljudi do države, ampak tudi zaostajanje gospodarstva, turizma in nasploh razvoja. Občine Tišina, Radenci in Gornja Radgona, prek katerih pelje zdaj najbolj uničena in sporna cesta v Sloveniji, so za 18. marec od 12. do 14. ure napovedale prvo opozorilno zaporo. Pogajanja bodo težka, izgovorov pa nešteto, kajti omenjeni odsek ceste ni uvrščen niti v proračunski program za leto 1996, kaj šele, da bi imel prednost pri obnovah. Vendar pa bo denar potrebno najti, kajti prometne razmere so tako slabe, da ogrožajo varnost ljudi in okolja. Načrtovanje celostne prometne rešitve od Petanjec prek reke Mure in mimo Radenec ni nekaj novega, od danes. Na izredno slabe prometne razmere so domačini ter takratni občini Murska Sobota in Gornja Radgona opozarjali že pred desetimi leti, pa potem spet intenzivneje v devetdesetih letih. Zaradi neprimernosti petanjskega mostu pa tudi zaradi rešitve prometa v turističnem kraju Radenci so se odločili za gradnjo novega mostu ter oboznice Radenec in Šratovec, ki bi se priključila na magistralno cesto na Meleh. Republiška uprava za ceste je naročila Biroju za projektiranje in inženiring iz Maribora, da skupaj s soboškim Zavodom za ekonomiko in urbanizem pripravi možne različice obvoznice naselja Radenci s prehodom čez reko Muro na območju Petanjec. Predlogi so bili pripravljeni, le poenotiti in uskladiti bi se morali in projekt bi se v prihodnjih letih lahko izvajal. Usklajevalni sestanek je bil 27. marca 1991 v Murski Soboti. Na njem so sodelovali: Janez Ori in Jana Kovač (ZEU), Janez Brunčič in Jože Ščavničar (Občina G. Radgona), Alojz Gomboc in Alojz Cigut (KS Tišina), Bogo Mlinarič (Pe- tanjci), Andrej Berčič (RUC), Milan Bartol in Franc Vesenjak (BPI), Franc Horvat (Slovenska kmečka zveza), Silvo Podlesek (SO M.Sobota) in Samo Jenčič (ZVNKD Maribor). Udeleženci tega »usklajevanja« se verjetno še spomnijo, kako je bilo - takrat sta bila najpomembnejša kmetijstvo in varovanje obmurskega območja. V zapisniku piše, da je g. Bartol glede na vse strokovne proučitve predlagal tisto traso, ki prečka Muro gorvodno od sedanjega mostu, poteka vzporedno s sedanjo traso in zahodno od nje, zahodno od močvirja Zaton in se v sedanjem križišču z regionalno cesto proti Gederovcem priključi na sedanjo traso. Enostavneje povedano: z murskosoboške strani bi cesta potekala za velikim petanjskim ovinkom naravnost po cesti za gramoznico, nato bi zavila levo in bi med zaščitenim območjem prečkala Muro višje od sedanjega mostu, tako da bi hkrati dobili tudi idealno obvoznico za Radence in Šratovce. Razlika med to skrajno zahodno različico, s katero se ni strinjal naravovarstvenik, in preostalimi je, da bi tri skrajne vzhodne različice po mnenju kmetijskih politikov odvzele Apel turističnih delavcev: brez cest ni turizma! Zanemaijene magistralne in regionalne ceste -gospodarska škoda Predstavniki največjih zdravilišč v Pomurju in v Sloveniji Zdravilišča Radenci, Zdravilišča Moravske Toplice, Term Lendava in Banovskih toplic, predstavniki gostincev, turističnih kmetij, občin in turističnih društev so v sodelovanju s Pomursko turistično zvezo sprejeli sklep, da zaradi nevzdržnih cestnih razmer v Pomurju pošljejo Ministrstvu za promet in zveze ter Direkciji za ceste apel za čim hitrejšo rešitev najbolj perečih prometnih razmer. Poslali so jim sporočilo z naslednjo vsebino: Turistični delavci kot tudi druga domača javnost ugotavljamo, da že itak nemogoče razmere zaradi tovornega cestnega prometa prometno prihodnost Pomurja v zadnjem času izredno potencirano otežujejo tudi kritične razmere na magistralni cesti na Pe-tanjcih, na mostovih čez reko Muro ter na mostu čez Ledavo v Murski Soboti. Vse to izredno ogroža turistični promet v Pomurju in dokaj izničuje prizadevanja za razvoj turizma v pokrajini ob Muri - v Prekmurju in Prlekiji. * Pozivamo vas, da se z angažiranjem vseh sredstev dela na kritičnih odsekih čim prej končajo. Turizem je izredno refleksijska dejavnost. Zavlačevanje sanacije vsaj najbolj kritičnih odsekov cest neposredno pred poživljeno spomladansko turistično sezono bo kljub vsem pripravam in prizadevanjem turističnih delavcev vplivalo ne le na upad gostov (in s tem tudi dohodka), ampak tudi na izgubo določenega števila gostov, kar pa ima glede na vse večjo konkurenco na turističnem tržišču lahko celo večletne posledice. Gospodarskih posledic zaradi vedno večje odrezanosti od preostale Slovenije pa ne čutijo le turistični delavci, ampak tudi druga podjetja, zato razmišljajo o še ostrejšem nastopu proti državi: tožili jo bodo zaradi namernega zanemarjanja infrastrukturne povezanosti te pokrajine s preostalo Slovenijo in s svetom, zaradi povzročanja gospodarske škode z dolgoročnimi posledicami in kratenja osnovnih človekovih pravic tukajšnjih prebivalcev do enakovrednega razvoja ter normalnega življenjskega prostora. Če ne bo šlo drugače, si bodo poskušali izboriti pravico tudi ob pomoči haaškega sodišča. BBP »preveč« kmetijske zemlje. Najbolj skrajna vzhodna različica bi nam- predlaga kot optimalna rešitd,> slonitev dodatnega nasipa ta reč zavila levo že na ravni petanj-ski cesti ter za hišami prečkala Muro nizvodno po novem mostu, nekaj časa potekala po sedanji »nasipani« trasi, nato pa zavila desno na načrtovano obvoznico, ki trasi. Vas zanima usklajeni dogo’* iz leta 1991? Vidite ganacestil’ šina-Petanjci-Radenci-Šn*1 Ni ga bilo in tako ni bilo tudi?1 dnje nove ceste in mostu. Vi* skorajda nesmiselna različica, je predlagala cesto, ki zavije z ravne ceste na Štuke, nato med hišami prečka sedanjo magistralno cesto (podreti bi morali nekaj hiš) in nato gorvodno od mosta zavije po novem mostu na obvoznico. Iz ekoloških in življenjskih razlogov Kdo je bolj zaščiten, Zaton, kmetijska zemlja ali ljudje? stroški povečali varnost in malno zaščitili območjeta so postavili nove ograje. Z313 j normalnega tovornega seje začel že jeseni 1991, ograj danes skorajda nj Izgovori tistih, ki držijov. denarjem za ceste, bodo^^ Pred 18. marcem in zaporo na mostu na Petanjcih »Poslanska« cesta 1 nsk’111' Petanjske ceste prav gotovo ni med znamenitimi posW cestami. Če bi bila, danes ne bi bila v takem stanju, kot j . ( tanjske ceste oziroma kar odseka magistralne ceste od: Sobote do Gornje Radgone ni niti v proračunskem Prog.rc0botn leto 1996; v njem so le obnova Cankarjeve ulice v Murski. dokončanje začetih del (Dankovci, Cankova, Stročja vas, va v Lendavi), cesta Martinje-Dolič in še kakšena manjs presenetljiva pa je prednost ceste Crenšovci-Razkritje (k a trjuje, da prometno ministrstvo želi vzpostaviti tranzitno P Ljutomera in Ormoža) in ceste Martjanci-Dobrovnik-D^ ^ Vse kaže, da se bodo morali župani v prihodnje za ceste g. Cirilu Pucku, čeprav ni v odboru za infrastrukturo- D slanci si namreč sploh ne upajo predlagati obnove unieei^jtd1 stralnih in regionalnih cest, kaj šele, da bi izborili kakšen predlog za financiranje s proračunskim denarjem. Ko smo pred koncem redakcije pobarali tišinskega žuP^, kako kaj, je povedal, da so v Občini Tišina - Cankova sp' j^jlcO den dogovor, da bodo vztrajali pri svojih zahtevah. Zdaj s jj-bolj, ker je lokalna ocenjevalna komisija na terenu od kr11 jji stne stvari: skoraj vse hiše ob cesti, po kateri poteka me’ tovorni promet, so bolj ali manj poškodovane. Naloga ob j« vodstva pa je, da ščiti interese in pravice svojih občanov-podobna zorani njivi. Obnove pa ni potrebna le cesta.^-^ tudi most. Enosmerni promet prek mostu ne bo nobena v Če so na Tišini odločni, da bodo vztrajali, pa je zato v občini Radenci še neodločno, čeprav so prometne ra2®®. je pta’ tovornjakov skozi »turistični kraj« ter vasi Šratovci in tako nevzdržne. Zato pa so toliko bolj odločni in P^en^' podpreti zahteve domačinov ob reki Muri v vodstvu K pta* veliko njihovih delavcev prihaja iz Prekmurja in je vez na most; tisti, ki se vozijo na delo s kolesom, so vs življenjski nevarnosti. ova^611 Župan Alojz Flegarje v četrtek (danes, 14. marca) P na sestanek z direktorjem Družbe za državne ceste g■ Šajno. Kakšne začasne, kratkoročne ali dolgoročne re^j, dloge, svarila ali celo grožnje bo slišal, bomo kmalu le dve uri zatem je tiskovna konferenca z novinar)1 tj državnega cestnega omrežja ob koncu zime ter nujnih 11 ceSp' sanacijo stanja državnega cestnega omrežja po odjugi-1u JpL radenski in tišinski občini je »državna«! sta bili podobno nesprejemljivi preostali dve različici. Najmanj škodljivi bi bili torej skrajna vzhodna in skrajna zahodna varianta; prva bi vzela kmetijsko zemljo, druga zaščiteno mlako, Zaton. V zapisnik so zapisali: Vsi disku-tanti po vrsti se raje odločajo za »zahodno varianto«, razen predstavnika ZVNKD-ja Maribor, ki ne pristaja na uničenje mlake. Ugotavlja se, da je zaradi manj vode v zadnjih letih biotop že dokaj ogrožen in bi bilo z gradnjo ceste tudi to naravno dediščino možno vzpostaviti v želje-no stanje po pogojih in smernicah ZVNKD-ja. Ker je ugotovljeno, da nobena od vzhodnih variant pri prizadetih in pristojnih, tudi zaradi neprimerno večjih stroškov, v postopku ne bo mogla biti sprejeta, se s strani navzočih predlaga v nadaljnjih postopkih obravnava »zahodne variante«. Na območju Radenec in Šratovec se ------------------ >1^ takšni; ta obvoznica in v Programu; ni narejen'" / tov; uničeno bo spo®^^)^ teno območje; uničena JF tijska zemljišča ...-,0 st$ so razmere pri gr^'^ sem drugačne kot Prj Ko danes Slovenija g.'eIiA ne sprašuje o kmetijs^L^ kmetje dobijo takšno 0“’ ^ da se jim res več ne sPavOn ti- Ni problemov z na^,y nimi območji, ko g^oA širšega značaja; če ti in naravovarstvenik1 za prečkanje avtoceste P med Vučjo Vasjo in torej na območju, krajinski park Mura. neje našli rešitev tudi jfl' ceste obmurskega pr°s FOTOGR^^ 14. marca 1996 Pogovor z generalnim direktoijem Telekoma Slovenije mag. Adolfom Zupanom Milijardo in pol za Pomursko telefonijo Prav letošnje leto kaže, da bo ob približno milijardi in pol tolarjev prihodka skoraj za toliko vlaganj v Pomurju. S tem se bo razkorak med povprečjem v Sloveniji in Pomurjem bistveno zmanjšal.« - Kako bi odgovorili na številne pripombe s terena, zlasti z Goričkega, kjer še vedno niso zadovoljni s številom telefonskih priključkov in kakovostjo telefonskih zvez? /Telekom je v položaju, da se mora obnašati kot tržno podjetje. razdelilo n* j™83 leta reorganizacije PTT-podjetja Slovenije, ki se je kažejo da’M enoti - na Pošto in Telekom Slovenije, d Poslovanj6 t ®e®tev usPešna. To potrjujejo navsezadnje tudi rezulta-z?raditve tV t Cdek°ma Slovenije. Uspeli smo obdržati fizično raven "•anj po 406« onskeUa omrežja, v zadnjih dveh letih smo naredili naj-50 tisoč Tak*°* felef°nsk'l1 priključkov letno, letos pa računamo že na 40 telefen tempo z8raditve bo pripeljal do tega, da bomo imeli leta ^kaj zadovorn°V na Prcb^alcev. To pa je za slovenske razmere že direktor tu iJ1V°’ ta*!' v Primerjavi z zahodno Evropo,« pravi generalni ekoma s,ovenije mag. Adolf Zupan. v,elefon^Ke ,0 dovo!iPodalo tudi Jesc^dno^ °mre^u Pomurja, ki Posameznih°trebe 80sP°darstva v jePomX ;?jah Vtem smislu VeHke razitor . erega so značilne ^očja, n)edh^redko nase>jena Je gradnja b°J zaostal>mi. Zato ŠaPrikliučkaSameznega telefonske-°d 4 do s titna tem območju stala tudiveč Oh v* nemških mark in ?ledamo tudi °nOmiki Poslovanja ei® bo?;^ "at0-da bi se regije kovredno razvijale. Kmalu bo sprejet zakon o teleko teklem letu eno mumkacijah, ki bo v stinh letih pra- nove glavne telefonske ntrale EWSD v Murski Soboti vzaprav pripeljal do tega, da bo več konkurence. To nam narekuje, da posebno pozornost namenimo vlaganjem na tista območja, kjer se vložena sredstva hitreje vračajo. Na žalost so to predvsem bolj naseljena urbana središča, kjer je močnejše tudi gospodarstvo. Pri tem pa Telekom nima druge možnosti, še posebej ob nerazumno nizki ceni domačega telefonskega prometa. Telekom Slovenije ima z zahodnimi državami prime rij ivo število zaposlenih. Večkrat nam očitajo visoke plače, toda Telekom je imel v najnižjih povečanj plač med slovenskimi podjetji, in sicer okrog l odstotek, dejansko povprečje pa je bilo okrog 5 odstotkov. Tudi iskanje notranjih rezerv ne reši nujno J°godek za celotni « Sobwft telefonske centrale EWSD v Murski za n * Wesnost, ki sta se je med drugim udeležila tudi e*onia Slo«01*1 'n ™eze Ig°r Umek in generalni direktor Te-J^elov Slovenmag' Adolf Zupan. Zbranim gostom iz vseh । ktorja Tu"?* U¥o° v kor^0 za ospodarstvo vanje ISDN, nadaljevali bomo s projektom elektronske pošte in še z nekaterimi drugimi projekti. Pričakujemo, da bo letos prišlo do določenega povišanja cen v do- mačem prometu, in sicer za najmanj 20 odstotkov. Na ta način bi z lastnimi sredstvi in s posojili še lahko zagotovili tak razvoj. Tudi v Pomurju se predvideva precejšnje povečanje števila telefonskih priključkov. Načrtujemo 3800 novih telefonskih naročnikov, menimo pa, da bomo presegli številko 4 tisoč. To pa je zdaleč več kot v zadnjih letih. Ob novih telefonskih centralah v Len- ADOLF ZUPAN - generalni direktor Telekoma Slovenije. Fotografinja: M. JERŠE davi in Turnišču poteka montiranje v Ljutomeru, do konca leta pa bodo na novo montirane telefonske centrale v Moravskih Toplicah, na Tišini, v Bakovcih, Prosenjakovcih in Radencih.« Čakajoč na zakon o privatizaciji državne lastnine Poslovilna tiskovna konferenca Toneta Ropa, prejšnjega državnega sekretarja za privatizacijo Na tiskovni konferenci je govoril nekdanji državni sekretar za privatizacijo Tone Rop, ki je pred časom postal minister; novega sekretarja za privatizacijo še nimamo, predvideva se, da ga bo vlada imenovala na četrtkovi (današnji) seji. Osnovna misel nastopa Toneta Ropa je bila, da je bilo njegovo delo uspešno. Osnovna ugotovitev pa je, da je pri ocenjeni vrednosti družbenega kapitala, okoli 732 milijard, 477 milijard tolarjev v certifikatih. Glede na skupno emisijo certifikatov v višini 563,5 milijarde tolarjev nastaja ocenjena razlika 86,5 milijarde tolarjev. Iz zagat zaradi primankljaja naj bi se prišlo po sprejetju zakona o privatizaciji državne lastnine, saj bo okoli 20 odstotkov najverjetneje pripadalo pooblaščenim investicijskim skladom. Po sprejetju zakona o lastninjenju državnega premoženja, in ko bodo pripravljene bilance teh podjetij, naj bi na sklad za razvoj prenesli 20 odstotkov njihovih delnic. Aprila pa bodo dražbe, na katerih bodo pooblaščeni investicijski skladi kupovali pakete delnic podjetij za certifikate. Po besedah Toneta Ropa bi pooblaščeni investicijski skladi morali kupovati tako slaba kot dobra podjetja. Višina družbenega kapitala je bila po zaključnih računih na dan 31.12. 1992 za podjetja 1.515 milijard tolarjev. Tako je po podatkih Agencije za prestukturiranje in privatizacijo višina dejanskega družbenega kapitala v podjetjih, ki imajo prvo soglasje, na voljo za lastninjenje 475 milijard tolarjev. Za podjetja, ki so v fazi obdelave, torej še nimajo 1. soglasja, znaša družbeni kapital po zaključnih računih na dan 31.12. 1992 v skupni vrednosti 379 milijard tolarjev. Za ta podjetja so na Agenciji RS za prestrukti-riranje in privatizacijo opravili predhodno analizo predloženih programov in ocenili, da je vrednost družbenega kapitala v njih približno 200 milijard tolarjev. Pri skupni vrednosti družbenega kapitala, ki je na voljo za certifikate, je potrebno upoštevati še podjetja, ki so v lasti Sklada za razvoj. Vrednost teh podjetij po zaključnih računih 1992 je 71 milijard tolarjev, od tega je za lastninjenje na voljo 56 milijard tolarjev. Struktura družbenega kapitala v odobrenih programih lastninskega preoblikovanja je znana in Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj to namreč redno spremlja. Notranji odkup ima 25,55-odstotni delež, prenos na Sklad za razvoj 18,60-odstotni, interna razdelitev 18,16-odsotni delež, prenos na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja 9,17-odstotni delež, prenos na odškodninski sklad 9,17-odstotni delež, javna prodaja 15,34-odstotni delež, javna prodaja delnic za gotovino 1,75-odstotni delež, začasna odredba 0,69-, solastništvo 0,20- in prodaja podjetij 0,02-odstotni delež. Torej ker ministrstvo pozorno spremlja celotno problematiko, bo poskrbelo, da ne bo prišlo do nesorazmerja med vrednostjo razpoložljivih certifikatov in vrednostjo kapitala, zato je predlagalo tudi možnost uporabe certifikatov pri privatizaciji državnega premoženja. V predlogu zakona o privatizaciji državnega premoženja je predvidena možnost uprabe lastniških certifikatov pri javni prodaji in notranjemu odkupu. Lastniške certifikate bo mogoče uporabiti tudi pri javni prodaji bank. Prav tako je ministstvo podprlo tudi konkreten amandma k temu zakonu, katerega besedilo je bilo usklajeno s predstavniki večjih investicijskih družb. Marjan HORVAT MILAN JERŠE LKNDHCHHIK KircMMdi Pa- EOPLE HODL «K ! i/ DGGRiTZ- ■■ —• »J— IH-----------------h— Mutcck Gosdovf Kjtbentwi HODL LANDTECHNIK Ges. m. b. H. A- 8483 Deutsch Goritz Ratschendorf Tel. 0043/34 74/271 GnnaMM |-----i 1——1 VELIKA PONUDBA IMAMO VSE, KAR KMETJE POTREBUJEJO! 4 enoredni silažni kombajni MENGELE, DEUTZ FAHR IN PZ »ATSCHENDORF S EBERHARDT EBERHARDT KNOCHE KNOCHE LEY GRUBER dvo- do sedembrazdni obračalni plugi s hidravličnim obračanjem od 1,5 do 6 m široke vrtalkaste brane z nazobčanim ali paličastim valjem kultivatorji, od 2,10 do 6 m, z enovaljnim ali dvovaljnim drobilnikom predsetvenik, od 2,20m do 8,4m, z različnimi vrstami bran in hidravličnim zapiranjem ter dvema valjema drobilnik za žito, naprave za mletje in mešanje za koruzna in pšenična zrnja CO2, sistem nove silirne naprave za namleto zrnje - mešalniki, elevatorji in polžasti transporterji gradnja betonskih kašč, hlevov in gospodarskih silosov ter silosov za sveža žita SISTEM WOLF nim adapterjem. Izredno zanimive cene! Zelo učinkoviti plugi s prednostmi, ki jih ponuja le EBERHARDT. Kombajnisti pozor! - CLAAS - kombajni tip DOMINATOR 85, 96,98 IN 106 s pšeničnim »hedrom« in koruz- HODL.DOBER PARTNER SLOVENSKEGA KMETIJSTVA! OD SOBOTE, 16. APRILA, DO NEDELJE, 24. APRILA, SEJEM KMETIJSKE MEHANIZACIJE V RATSCHENDORFU. V PETEK, 22., SOBOTO, 23., IN NEDELJO, 24. APRILA, DAN ODPRTIH VRAT ZA SLOVENSKE KMETOVALCE. Poleg tega imamo veliko izbiro rabljenih strojev po izjemno ugodnih cenah. Vse informacije po tel. 069/62 134 ali 0043 3474 271 6 vestnik, 14. marca ntervju Intervju Adam je bil preveč len, da bi si sam utrgal jabolko! Gospa Vera Kozmik bi lahko bila tudi ministrica. Sicer pa to tudi je, samo da ima njeno ministrstvo malce zavito ime: Urad za žensko politiko. Vera Kozmik je direktorica Urada in nima nič proti, če ji moški poljubi roko, podrži plašč ali prinese rožo. Kaj potem hoče ministrstvo za ženske? Če je namreč ministrstvo za kmetijstvo na določen način nasprotno ministrstvu za industrijo, ministrstvo za ceste v opreki z ministrstvom za okolje, če ministrstvo za gospodarstvo hoče doseči drugo kakor ministrstvo za socialo ... je potem tudi mini- strstvo za ženske v spoprijemu z moškim delom države? Gospa Vera Kozmik pravi, da ne. Toda druga ministrstva države ne razcepljajo po spolu, temveč po dejavnostih in interesih. Ni potemtakem umestno vprašanje obrniti ih reči: zakaj so ženske več kot moški, zakaj naj jim gre posebna resorna skrb države? Gospa Kozmikova, po sposobnosti, ki se ji reče ženska senzibilnost, kot po nečem, česar moški nimamo, morate o meni to že vnaprej vedeti. Sem mačist ali naklonjen ženskam? Vera Kozmik: Seveda ne vem! Saj še nisem slišala nobenega vašega vprašanja! Kaj pa ženska čustvenost in intuicija, ki po pravilu prekašata moško? Ženske niso nič kaj tako zelo čustvene, znajo biti tudi zelo trde, brez skrbi! Če pa želimo včasih kakšni reči bolj prisluhniti, to ni samo čustvenost. Tudi ko včasih na kakšno zadevo zelo trdo odgovorimo, to ni zaradi čustvenosti, lahko je tudi zaradi človečnosti. » Večkrat se lahko počutim ogrožena, ker so okrog mene sami moški« Vztrajam. V Sloveniji velja priporočilo, naj gredo čustva iz politike. S tem, ko pa ste ženske v njej, so tam v večji meri tudi čustva. Nekoliko drugače vam bom odgovorila. Pred kratkim sem bila na neki prireditvi ob osmem marcu. Bilo nas je kakih štirideset žensk in pet moških. Ko sem nehala govoriti, je vstal neki starejši moški vstal in rekel, malce se počutim ogrožen, ker so okrog mene same ženske. Ampak, jaz se večkrat počutim tako ogrožena, ker so okrog mene sami moški! Vidite, moški se vas bojijo? (Se zasmeji!) Danes smo dali v priobčitev natečaj za knjigo pod naslovom »Ne bom .več pridna«. In so moški spraševali, a mi pa sedaj ne smemo pisari. Ja, lahko! Zakaj pa morajo ženske pisati na teme z naslovi, kot so »Bojevnik«? Skratka, ženske dostikrat na kako zadevo drugače pogledamo, to pa ne pomeni, da je to bolj čustveno. Ne zato, ker smo v malih možganih Za to knjigo je vedno pravi čas. Zdaj, ko je pomlad pred durmi, pa še posebej. Maria Treben Nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči Knjiga je uspešnica stoletja in je prevedena že v 19 jezikov, prodanih pa je več kot 8 milijonov izvodov. V slovenščini je v prodaji že 7. natis! V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, slabokrvnosti, glivic, različnih zločestih obolenj ... injiga je v trdi vezavi, zelo primerna za darilo. Cena knjige po povzetju je samo 2.800 SIT! Možnost plačila tudi na dva obroka -prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu knjige. Naročila sprejema: Založba MAVRICA Gallusova 2, 63000 Celje, Tel./Fax: 063/27-734 drugače zgrajene, temveč zato, ker smo drugače vzgojene, ker previjamo otroke, čeprav to ne drži več izključno. Stereotip, da so ženske bolj čustvene, se je lepo prijel, rada pa bi videla tistega moškega, ki bi bil racionalen, če bi se z dvema otrokoma in eno plačo moral prebijati skozi mesec. Smo pač lepše! Neke posebnosti pa ženske vendarle imate, če ne druge, fiziološke. Mislim, da jih ni. Če odmislimo to, da smo pač lepše! Haha (razposajeno)! Ste pač brez štrlin, če to štejete za prednost. In sploh, vse kar zahtevate, izvira iz odsotnosti, češ nimamo tega, nimamo onega. Ne bi bilo bolje, če bi rekle, hočemo to in to, ker imamo to in to. Izhajajmo iz dejstev. Moški so volilno pravico dobili, ženske smo si jo morale priboriti, recimo v Sloveniji pred petdesetimi leti. Lahko sicer rečemo, da so ženske prav tako razsodne, da lahko pridemo v parlament, za direktorice, za županje, za profesorice. Vendar pa gre za dosti bolj občutljive razlike. Pred leti smo delali raziskave o uspešnih ženskah in redko katera je povedala, da ji je kdo nasprotoval zato, ker je ženska, vsaka pa je rekla, da je morala za to več narediti kot moški. Pri ženskah na položajih se bolj gleda na formalno izobrazbo kot pri moških. Kar se tiče posilstva v zakonu, je res vprašanje, kolikokrat se to mora zgoditi, da ženska moža prijavi... To je nekaj, kar je v Kar se tiče posilstva v zakonu, je res vprašanje, kolikokrat se to mora zgoditi, da ženska moža prijavi... To je nekaj, kar je v ženski naravi, kar ji pravi, da je potrebno potrpeti, da bo bolje, da ne more otrokom vzeti očeta. Ker se pogovarjava o ženskah, bodiva osebna in govoriva o intelektualkah. Vedno doslej so me razočarale, če je šlo za njihovo vključitev v kakšno civilnodružbeno pobudo. Čeprav bi si to morale čez vse želeti in čeprav za intelektualke ne boste rekli, da so ujete v tradicionalno vzgojo. Ne kaže to, da so ženske pač pasivne? Bolj bi rekla, da so tako vzgojene. Kar se recimo tiče posilstva v zakonu, je res vprašanje, kolikokrat se mora to zgoditi, da ženska moža prijavi. To pa je nekaj, kar je v ženski naravi, kar ji pravi, da je potrebno potrpeti, da bo bolje, da ne more otrokom vzeti očeta. Ne vem, če je to samo pasivi-zem. Je pa dejstvo, da je vzgoja tista, ki jih zadržuje, a je tudi res, da si same prilaščamo te vzorce, da po njih celo vzgajamo. Ne opravičujem žensk in ne nameravam udrihati po mo ških kar tako. Vem, da se dogaja, ko mati reče hčeri, ti pomij p-osodo, sinu pa, da naj gre ven, v kino, v disko. Izdale smo razglednico, na kateri piše: »Ivan, skuhaj si že enkrat to prekleto kavo!« Kajti res je, tako kakor pri Cankarju oziroma njegovi materi, da ženske hodimo s pladnji okrog in hočemo tako hoditi. Manjka nam samozavesti, da bi rekle: »Skuhaj si kavo sam!« Trdite torej, da so vse te »krivice« rezultat vzgoje, Fotografija: ne pa ženskega bistva? Da, vzgoje, tradicije. Glejte, kako malo je po svetu predsednic držav. Enotne svetovne ženske fronte pa nimate. Zahodnoevropskim feministkam mečejo v brk ... uh, seksizem v jeziku...! Da (se zasmeji)! ... češ, da nagovarjajo na primer afriške izobraženke, naj se uprejo in ne dajo obrezovati svojih hčera, pa tega ne storijo! Seveda ne, ženske so ravno tako ideološko razdeljene, enotne ženske fronte ni, niti v Mariboru niti v Soboti. Sem strankarsko pripadna in ne bom rekla, da mislim čisto enako kot ona, kije v eskadeju ... Zdaj, ko ste v koaliciji, bi lahko mislile podobno. Žal. Torej, tudi med ženskami so razlike in skupni imenovalec »ženska« je mogoče dobiti samo na kakih izrednih zadevah, spomnimo se abortusa! V tem smo si bile enotne ne glede na druge razlike. Kaj pa če se moški svet iskreno boji, da se z ženskami, ki se poganjajo v javno življenje, izgublja Ženstvenot? Kaj pa če se iskreno boji, da bo izgubil oblast! Moški strah pred lepljenjem znamk Glejte, saj vi strašite moške! Z moškimi se zelo dobro razumem. Nimam kakih posebnih problemov z njimi. Mislim tudi, da v Sloveniji na javnih položajih ni žensk, ki bi bile videti nežensko in bi se jih bilo potrebno bati. Mislim, da so včasih prav zapeljive. Temu ne bi oporekal. Čeprav se je za feminstke v tem novejšem času rado reklo, da so feministke zato, ker so grde in jih moški nočejo. Danes gotovo ni tako, tudi v parlamentu je nekaj prav nežnih. Skušate vi kdaj kol ženska, kot ženska voditeljica in glasnogovor-nica, razumeti moški strah pred žensko pregovorno nepredvidljivostjo? S tem se ne ukvarjam. Mislite, da se moram? Mislite, da se moški? Moški se. In sploh jih pomirja, če vedo, da imajo doma žene, ki jih čakajo. Mene bi tudi, če bi imela doma kakšno »ženo«, ki bi mi skuhala in oprala srajco. Danes sem odšla z doma ob pol osmih in se vrnem k svoji štirinajstletni hčeri, ki je na srečo že toliko stara in samostojna, jutri zvečer in si bom morala to srajco sama oprati. Rada bi videla, kateri moški na takem položaju, kot je Iz intervjuvankinega arhiva moj, bi prišel domov in si sam dal prat srajco? Od kod potem tisti strah moških? Strahu, o katerem sem govoril, niso^zrekliporočeni moški, temveč filozofi, cerkveni učitelji, poznavalci človeške duše... Da, da, tisti, ki so govorili o poslanstvu matere in žene, tisti, ki izenačujejo materinstvo in poklic. Vi, vaš urad pa s sloganom, da »Samo moški in psi ščijo po oga-lih« izenačujete moški rod s psi. Nisem si jaz izmislila tega slogana in sploh - veste, da se moramo tudi ženske kdaj izenačiti s kakšno živaljo? Vem, če mislite na koze! Vidite, pa še s kakimi bolj grdimi! Vseeno pa ste v zadnjem času ženske bolj agresivne, moški takih sloganov niso nikoli uradno izdajali. Ker jim ni bilo treba. Mogoče pa smo bolj agresivne zato, ker hočemo na nekaj opozoriti. Sploh pa, nisem za nadvlado žensk. Mislim pa, da se tako, kakor se midva pogovarjava, da pogovarjati tudi v družbi. Mogoče se je sporazumeti. Pravite, da ženske hromijo in zavezujejo tradicionalni vzorci, kako pa ste vi nastali, ki niste po teh vzorcih ? Izhajam iz dokaj normalne in povprečne družine, no, morda je mama manj povprečna, ker je svobodomiselna, oče pa temu ni nasprotoval. Iz Maribora sem doma. Sociologijo sem študirala. Nikoli nisem bila za militantni feminizem in ne zagovarjam ženske večvrednosti. , Res naje, da so ženske veliko bolj tleksioilne, da prej sprejmejo službo, kije manj zahtevna od tega, kar vedo, da sprejmejo, če je potrebno, če gre za družino, na primer, tudi službo natakarice, čeprav bi lahko bile računovodkinje. Moški, ki izgubi službo, se bolj vda v usodo. To ne dokazuje, da so ženske pametnejše, dokazuje pa, da take smo! Tole naj dodam k temu zanimivemu pogovoru: sem direktorica tukaj, že v prejšnji službi sem bila direktorica, skratka, nikoli nisem bila v slabi službi. Ampak meni ni težko, če moramo sedaj poslati štirideset kuvert pošte, na te kuverte prilepiti štirideset znamk. Rada bi videla moškega direktorja, ki bi to naredil! Iz vas pač govori ženska, v tem je razlika med moškim in žensko. In v tem je moja prednost, ki se ji ne odrečem. Tudi zato ne, da bi dobro živela z moškim, se ji ne odrečem. Kaj pa izguba avtoritete? Avtoriteto si ustvarjam na drugačen način. Ne tako, da bi se drla na svoje sodelavke. Ker imate tukaj zaposlene intelektualke in vam tega ni treba. Ne rečem, da bi, če bi vodila kakšno večjo firmo, na primer Muro, tam lepila znamke. Povedati hočem, da so ženske bolj prilagodljive, da jim je manj izpod časti, da naredijo tudi zadevo, ki morda ne pritiče pola-žaju. Vrniva se k zgodovini tega zanimivega odnosa med žensko in moškim. Reče se, da je žensko bilo potrebno podrediti, ker je njen spolni nagon premočan, ker je postala za moškega prenevarna. Mislite, da je spolni nagon pri Ženski in moškem izenačen? Navsezadnje, Eva je zapeljala Adama. To je ena razlaga. Kaj pa, če je bil Adam prelen, da bi si sam utrgal jabolko? Kakšne zadeve se da videti z različnih stališč. Lahko torej tudi rečemo, daje položaj ženske, kakršen je, tak, ker se je moški boji. Lahko tudi rečemo, da bo naslednjih dva tisoč let drugačnih, da bomo ženske obvladovale moške in jih bomo zapirale v družino. Sodobni feminizem, postfemini-zem, s katerim bolj ali manj soglašam, ne zahteva prevlade žensk. Nikogar ne mečemo s piedestala, podajati si skušamo roke. Mislim, da v Sloveniji na javnih položajih ni žensk, ki bi bile videti neženstveno in bi se jih bilo potrebno bati. Mislim, da so včasih prav zapeljive... Tudi v parlamentu je nekaj prav nežnih. Opravljali ste nekatere raziskave o odnosu ženske-moški. Imate tudi regijske podatke? Ne, takih, ki bi govorili o tem, da so na primer ženske na severovzhodu države bolj zatirane ali bolj emancipirane, nimamo. Etnične razlike pa obstajajo, tudi p pojmovanju emancipacije. Nemcem se začenja že počasi dozdevati, da imajo ženske preveč pravic. Marčevi prazniki Nemci imajo sporazum, da takrat, ko gre za državne službe in imata ženska in moški kot kandidata za delovno mesto enake sposobnosti, morajo dati prednost ženski, če je zaposlenih žensk v ustanovi manj. Temu nekateri nasprotujejo. Ste za slovenski volilni zakon, ki bi določal, da mora biti polovico kandidatk žensk? Nisem za tak zakon. Ne verjamem v tako moč zakonodaje. Ne verjamete v zakon ali pa dvomite o ženskah, o njihovi spontanosti? Eno in drugo. Predvsem ne veija-mem, da bi stranke kandidirale ženske v tistih volilnih okrajih, kjer bi bile zares izvoljene. S tem, skratka, še ne bi prišlo do tega, da bi imeli v parlamentu več žensk. Jutri je osmi marec, ki se Z praznuje malo ali nič, P0^^ petindvajseti marec, matu1। dan, ki se tudi ne praznuje K Žično. Vam v vaši ženski d manjkajo takšni manifeste1I zniki? . Lahko tudi rečemo, da bo naslednjih tisoč let drugačnih,““ bomo ženske obvladovale moške m jih zapirale v družin0’ Osmi marec je zame dan žensk, ne kot afežejevsB nik, kot socialistični Praznl\!,i je v v nekem obdobju bil. Nas , času boja za volilno pravic6 ki jo danes imamo. Misli”1 ženske v svetovnem r”er' jS]ini sičesa še nimamo, in zato da ni nič narobe, če imamo , Ne zato, da bi se podarilo vrtnic, ampak da bi se o tem salo. Dobro je, če je en tak ” .Jl} korkoli je svetovna Ž6”5*® vljenost vsakodnevni pr° samo problem enega ^nejaeVe, za kakor velja za vse drug6 ”” dneve aidsa, Zemlje in drug; Ne bi pa bilo prav, 66 ” j( praznovanje izrodilo, kar zgodilo v preteklosti. u Bo vaš urad za tak dan P^ < osmi ali petindvajseti mn Osmi marec imam za za dan žensk. Za petindvajsetega ne bos pripravljali? Ne. Tudi za osmega ” Materinski dan PrePu.^s](! drugi politični skupini Z6 Vse ženske niso nujno j p re. Materinstvo je zam6 P sebna zadeva. Materins praznik, ki je precej z desn • Nižje in višje Tole naslovnico ste kažem ji naslovnico kN1? n iJd' zalivi, ki jo je Na njej je tenja ženskih j spominja na brazdo, tudi na sramno med zadnjicama ah Gospa Kozmikova je Pr°. ostro protestirala sem zategadelj znani ?e kremo za sončenje, ki J vala niz na pol golih ~a Seveda sem jo. Kaj pravite na to sramn"r! ki jo je očitno nakazal :6if Mislite, da je to, hoho- ^0 interpretacija. NjegoVae!neK°l drugačna, mojajezop .ete0 drugačna. Fotografija’ ^et«-za osnovo, je dekolte! Ve Gre torej za višjo. Vsekakor pa je namig”! ;vjif Nič nimam proti ne ženski goloti, čeprav sem ^js« kot nasprotnica tisti rekla proti lepim rečem. Skoraj prepričan sem, je takrat malo zareklo- Ni se mi zareklo-Tisti radikalizem je bi [jd den, čeprav za promoe koristen. V tistem hipu je b”. se f' trebno! Po drugi stran' P traparija, govoriti prot' saj je znano, da je Pr6P njjfliCj. najslajši. Kot sem rekla-■ . zajnJ proti ženski ali moški ? Vprašanje je, kako jo' <> , Ne sončijo se samo zen pl -| se lahko tudi kak 1110 ^jl: Navsezadnje mej6 ”7.^0^) napis. (Napis pod rek^ Vsaka ima svoj faktor No, saJl t” i( Napis, da. GotoV°J^ ena bolj neumnih re .aZei p pametna reklama. 06 s6 liko neumnih reklu”1’ ponižujoče. Hvala lepa za pogo^' ŠTEFAN čine Okrogla miza o aktualnih in razvojnih vprašanjih v ljutomerski krajevni skupnosti Ljutomer - kam in kako? Udeležba meščanov ni bila takšna, kot so si jo želeli organizatorji, slišati je bilo več različnih mnenj, predlogov, kritik... »Menimo, da občinski svet in uprava delujeta vpijV obča- snega življenja v občini in našem kraju. Zagotovi i „ prav tako “»v na seje občinskega sveta ter na delo obcinsc strank ter želimo zagotoviti večjo usklajenost in P°yezno_ P tako |ahko krajevne skupnosti pri razvojnih vprašanjih. S P J okolice,« je oblikovali izhodišča za razvojno strategijo mesta i J ^am in kako, Pisalo na vabilu za okroglo mizo z naslovom 1 ju o krxxanskjh demo-kijo pred dnevi pripravil občinski odbor Slovens „ političnih kratov Ljutomer. Nanjo so povabili tudi predstavnike drugih po s,rank, občinske uprave in ljutomerske krajevne s p Priznati moram, da me je Vsebina povabila pritegnila in 0 okrogle mize sem si kar pre-obetal. Dorekli naj bi raz- pripravili več srečanj z domačini tudi v drugih krajevnih središčih ljutomerske občine. Prav, če je njim prav. Številčnost res 0 besedah ravnateljice Vrtca Ljutomer Marije Očnjak ne drži trditev, da bi morala občina odšteti 2Q ureditev novih vrtčevih prostorov enkrat več enurja, kot je bilo načrtovano. Dejansko je šlo iz 0 tinskega proračuna v ta namen le 4 milijone farjev, 1 ] milijonov pa je vsota, ki jo je Občina Jl,tomer prejela na račun izravnave za otroško urstvo iz republiškega proračuna. Poleg tega je rePublika zagotovila še 13,4 milijona tolarjev kot ^^ležbo pri tej nalogi, ki je skupno stala nekaj 2 milijonov tolarjev. Res pa je, da KS Ljutomer Primaknila niti tolarja, drugod pa so morale aJevne skupnosti zagotoviti za takšne naložbe petodstotno soudeležbo. ',oino strategijo mesta in njego-okolice. Kako naj bi se torej razvijalo središče Prlekije! O t®® bodo prav gotovo žele'' Povedati svoje mnenje tudi šte-^lai meščani, sem predvideval-4 P'bilo ravno tako, kot sem Nakoval. Med udeleženci videl večinoma tiste, ki so korali priti zaradi strankarske danosti (discipline?), drugih Pa je bila le peščica. Ampak or-^atorji so dejali, da so vsee-o zadovoljni in da so medtem predstavniki njihove stranke govoriti? Predsednik sveta KS Ljutomer ZDENKO SAKEL-ŠEK je med drugim povedal, da je po letu 1993, ko se je iztekel samoprispevek, v krajevni skupnosti razvojna stagnacija, saj nimajo drugih virov kot le proračunska sredstva, le-ta pa komaj zadoščanjo za funkcionalno dejavnost, zimsko službo in najnujnejša vzdrževalna dela. Tako miruje tudi načrtovana naložba za zgraditev nove mrliške veže na ljutomerskem pokopališču, kjer pokopavajo svojce tudi domačini iz KS Cv-en, Stročja va*s in Železne Dveri. Brez ponovnega samoprispevka bo-težko kaj storiti. Po njegovem pa ne držijo trditve, češ da je Ljutomer v priviligira-nem položaju v primerjavi s podeželskimi krajevnimi skupnostmi. »Pozablja se. daje šel občinski samoprispevek iz Ljutomera za sofinanciranje šolskih in drugih objektov zunaj naše krajevne skupnosti, drugi pa niso dali nič za telovadnico pri šoli Ivana Cankarja v Ljuto-; meru.« Opozoril je tudi na odlagališče odpadkov, kije skoraj sredi mesta in tik ob pokopališču. Že leta 1991 mu je poteklo uporabno dovoljenje, smeti pa še kar vozijo tja, in to iz vse občine. Prav tako je bilo slišati, da je v Ljutomeru potrebno zgraditi MAKSIMILJAN INDIHAR: »Ker ni kazni za grehe, ni odgovornosti.« kanalizacijo in čistilno napravo ter obenem plinovodno omrežje (da ne bi dvakrat razkapali ulic), če se izkaže, daje to najboljša možnost za rešitev energijskega vprašanja. Pa še nadaljnja obnova mestnega jedra je bila omenjena. Za bolj poglobljeno razpravo o razvojni strategiji mesta in njegove okolice pa je zmanjkalo časa. Lahko pa bi se kaj »izcimilo« iz predloga TOMIJA NEMCA, da bi kazalo ustanoviti razvojno koalicijo za Ljutomer. Združevala naj bi vse, ki imajo interes za razvoj mesta. JOŽE GRAJ Ljutomerska koalicija (LDS, SDSS, SKD, SOPS, Zeleni Ljutomera) se je zatresla Občinarji bodo imen manjše plače ni poroštvo, da bi bila vsebina okrogle mize bogata. Ta, o kateri pišem, je bila še kar pestra, saj je bilo slišati veliko različnih mnenj, predlogov,.kritik ... Zdi pa se mi, da je bilo nekoliko preveč časa namenjenega opisovanju minulega stanja ter raznim kritikam zaradi trošenja denarja za Mestno hišo, nove prostore ljutomerskega vrtca in še kje, premalo ali zgolj mimogrede pa je tekla beseda o razvojnih strategijah mesta in okolice. Ali pa o tem ni kaj dosti »V našem mestu se počutim klavrno. Kako je možno, da se za neko naložbo porabi enkrat več sredstev, kot je dogovorjeno?« je pripomnila ga. Mira, ki ni prišla na okroglo mizo po strankarski dolžnosti. Mislila pa je na Mestno hišo in vrtec v Ljutomeru. »Zato, ker ni nobene represije za grehe,« je menil g. Indihar, ki je prišel na okroglo mizo, četudi dela in živi v Nemčiji, kjer ima podjetje. Po mnenju g. Nemca pa se je to zgodilo zato, ker pogodbe niso bile strokovne pripravljene, oziroma ni bilo ustreznega nadzora, in ker je prišlo do samovoljne širitve del. es^e občine Murska Sobota uucine iviurska douoia načrti stavbnega sklada ko * "ač^3 Sobota"!^* statut Sklada stavbnih zemljišč Mestne občine Razmejiti 0$^ ° lažje urejevati notranjo organizacijo in st^j venčno1 °kv'ru zakonskih določil. Sklad je namreč pravna daj^. Prvi yrstj °Predeljenimi pravicami, obveznostmi in odgovorno-čela skr' s*avbnihSC b°d0 “kvarjali s pridobivanjem, urejanjem in od-8rain d a stavb Pa tudi z upravljanjem sredstev sklada. Na V ae'a> finan • • Zem|jišč Je upravni odbor, ki sprejema letni pro-ZeL^boši«. Cn' načft ’n zaključni račun. seS^adu stavbnih iev. pbra|o 396 'et,Os Predvido-X « te® rač?’ 'j°nov tolar-stneg redstva , naj° na prene-0d4 pr°račUna a^ me-»e b i nePrem^ Prihodkeod PoJ'ance, J'0111" in delitve-^'he i^,alr*e pri^ga zemljišča, h dru8e naJem- skladPn h.,Odke- Na ta Je a^deli >z minHaljeval zza' leta, kot %ahVnih stanJanje evidenc Qh’ kioS°?anjskih po-^ga^^til za ®°Caj° odmero ^Ma^^ča Pa°rabo stavb-PoSta^anje in i’ dosledno za-'Heg?7 takšnterjavo ter vz' sistemae8ba inf°rma-C»1 pomijam’?1 bo omO-Sic^^bne® ln nadzor na .NlinPaJeskla^ P°dročju. na-Sč^Ogra^ P°slovno-IH^vCve> °ddajo ne-K°trebeC' ar*iitekta kI Gre8orčiče->V0^bnegr^ Xa>^^ Gi??lni 1^0 milijo v Slom? predv^dPend0bivanja 1 (za ureditev Kocljeve ulice), hiše v Kocljevi ulici (za urejanje mestnega jedra), odkup hiše v Cvetkovi ulici za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta, odkup zemljišča in ureditev cone pri Agroservisu, v obrtni coni, pri Blisku (Plese) za obrtno-proiz-vodne dejavnosti in druge priložnostne odkupe, za katere bo mestna občina zainteresirana. Za ta dela so zagotovili dobrih 232,1 milijona tolarjev. In kam bodo razporejena sredstva iz sklada stavbnih zemljišč v občini? Po letnem programu dela sklada znašajo odhodki prav tako 396 milijonov SIT, pri čemer je večji del tega denarja namenjen odkupu zemljišč, ki bodo namenjena novogradnjam poslovnih in stanovanjskih zgradb. Letos je predvidenih tudi nekaj novih naložb v komunalne objekte in naprave, saj so za sofinanciranje naložb v mestno infrastrukturo namenili 80 milijonov tolarjev. V ta sklop sodijo tudi pridobivanje in komunalno urejanje stavbnih zemljišč, financiranje prečrpališča za obrtno cono, sofinanciranje prostorskoizve-dbenih aktov, strokovna opravila in drugi tekoči stroški. Razmejiti komunalne pristojnosti Ker so se v javnosti pojavljale številne kritike na račun zimske službe in ozvočitve na pokopališču v Murski Soboti, je dal direktor podjetja Komunala Mirko Šabjan nekatera konkretna pojasnila. Tako navaja, da poteka 80 odstotkov dejavnosti njihovega podjetja na območju Mestne občine Murska Sobota. Po njegovem je podjetje za zimsko službo dobro opremljeno in vzdržuje okrog 50 kilometrov cest ter poti in kolesarskih stez v mestu. »Na cesto gremo plužit sneg takrat, ko gaje toliko, da ga plugi lahko plužijo (ko ga zapade vsaj 8 ali 10 centimetrov), saj ga prej nima smisla. Glede dileme, kaj narediti s snegom v mestu, pa tole: lahko ga vozimo iz mesta. Očistili smo parkirne prostore, vendar na-m to mora biti naloženo (z naročilnico), da ga lahko odstranimo. Pri tem imamo probleme s čiščenjem pločnikov, predvsem zato, ker čistimo pločnike javnega značaja, kjer je lastnik mesto, pri zasebnih hišah pa morajo čistiti lastniki sami. Težave so namreč z razmejitvijo površin. Ena od dejavnosti, ki jo podjetje uvaja, je prevzem stanovanjskih blokov. Zato bo treba letos razmejiti pristojnosti, kaj je mestnega in kaj blokovskega značaja, kaj je last podjetij in kaj zasebnih hiš. Predlagam, da v prihodnje po- djetje čisti čim več pločnikov, ob ustreznem naročilu pa lahko ceste očistimo še bolje. Pluženje cest v mestu pa je oteženo zaradi mirujočega prometa. Največ težav je v središču in okrog občinske stavbe, saj so na cesti parkirani avtomobili, ki jih lastniki ob pluženju ne umaknejo. Pločnike res manj posipavamo s sipino (sol in pesek), vendar s tem ne varčujemo.« Glede pogrebništva pa direktor Komunale Mirko Šabjan navaja, da imajo opremo za ustrezno ozvočenje že nekaj let, vendar sta oba kompleta pokvarjena. Za njuno popravilo so že sprejeli določene ukrepe, pri čemer v prvi vrsti omenja popravilo opreme, za kar naj bi bolj poskrbeli tudi tisti, ki jo nameščajo. MILAN JERŠE Po dveurnem sprejemanju investicijskega programa za obdobje od 1995 do 1998, ki je v bistvu prioritetni plan, se je začel živahnejši program ljutomerskega občinskega sveta. Na sporedu je bilo drugo branje Odloka o proračunu Občine Ljutomer za leto 1996, ki so ga po šesturnem razpravljanju vendarle sprejeli. Večjih stresov in pretresov ni bilo, dokler ni koalicija kar med razpravo predlagala zmanjšanja plač delavcev v občinski upravi. S tem so nadaljevali začeto razpravo iz prvega dela seje občinskega sveta, kije bila teden dni pred tem. Takrat so namreč ljutomerski svetniki naložili gospodu Sercu, predsedniku nadzornega odbora, da mora odbor preveriti usklajenost plač zaposlenih v občinski upravi. Že 5. marca je nadzorni odbor ugotovil, daje nadzor nad usklajenostjo plač z zakonskimi predpisi v pristojnosti računskega sodišča. Zato so vodstvu občinske uprave predlagali, naj da pisno izjavo, iz katere bi bilo razvidno, da so plače usklajene z ustreznimi določili. Župan je podal poročilo o sistematizaciji delovnih mest v upravi Občine Ljutomer, v katerem zagotavlja, da je sistemizacija delovnih mest usklajena z zakonskimi in drugimi predpisi. Višina plače V Upravi občine Ljutomer je zaposlenih 23 delavcev in en pripravnik. Za njihove plače je bilo lani porabljenih okrog 65 milijonov tolarjev, v letošnjem letu naj bi zanje šlo 53 milijonov. Tako naj bi občinski delavci zaslužili v tem letu povprečno 2 milijona 300 tisoč tolarjev (bruto). Ob tej vsoti so upravičeni pomisleki, ki smo jih slišali s strani koalicije: zakaj so Občinarji že v decembru za 31 odstotkov presegli republiško povprečje za plače v negospodarstvu (140.000 tolarjev), in če je izobrazba Občinarjev strokovno tako sestavljena, da je lahko povprečje toliko višje. Hkrati Občinarji spadajo med zaposlene v t. i. družbenih dejavnostih - v tem košu so tudi zdravniki, učitelji itd. Toda ti imajo republiške plače, podobno kot jih imajo v upravnih enotah, kjer je povprečna plača okrog 1.700.000 tolarjev letno. Kaj pa primerjava z ljudmi, zaposlenimi v gospodarstvu? Koliko ljudi ima v ljutomerski občini zgolj zajamčeni osebni dohodek? Ali kdaj si lahko zasebniki delijo več, kot sami ustvarijo? S čim so torej opravičljive toliko višje plače ljutomerskih Občinarjev? Saj za narodov blagor, predvsem pa iz prispevkov tega naroda, živijo tudi drugi državni uslužbenci. Nadzorni odbor je odpovedal Namesto preverjanja plač Občinarjev se je nadzorni odbor odločil za elegantnejšo rešitev, čeprav naj bi bil za to nalogo »še kako pristojen«, kot so zatrjevali svetniki iz vrst krščanskih demokratov in se pri tem sklicevali na 32. člen Predpisov o lokalni samoupravi, ki govori o nalogah nadzornega odbora, ki naj bi bedel tudi nad smotrnostjo porabe proračunskih sredstev. Župan je pojasnil, daje prošnjo za preverjanje plač že posredoval računskemu sodišču in da prevzema vso odgovornost za plače svojih ljudi. Koalicijski proračun Ker koalicijska stran ni bila zadovoljna niti z županovimi pojasnili, še manj pa z odgovorom nadzornega odbora, so na svetlo potegnili predlog, po katerem naj bi se sredstva za plače delavcev, sredstva za prispevke delodajalca in sredstva za delo organov občine zmanjšala za 14 milijonov 600 tisoč tolarjev in se porazdelila po drugih postavkah proračuna, za kanalizacijo v Ljutomeru, za kulturni dom na Razkrižju in za druge krajevne skupnosti. Ko je predsednica Odarjeva dala na glasovanje predlog koalicije, je opozicija protestno zapustila sejne prostore. Ker se je izneveril eden od koalicijskih svetnikov, predlog ni bil sprejet. Koalicija je zapustila sejne prostore in odšla na posvet. Čeprav naj bi bilo za zaprtimi vrati precej vroče, so se po skorajda enourni prekinitvi vendarle vrnili - tokrat z novim predlogom. Namesto zmanjšanja omenjenih postavk za 14 milijonov so vsoto zmanjšali za 30 odstotkov, toliko manj pa bodo seveda porazdelili po drugih postavkah. Glasovanje je bilo tokrat uspešno. Letošnji proračun je izglasovala koalicija (za jih je bilo 14), medtem ko so se trije opozicijski svetniki vzdržali, večjih pa ob sprejemanju proračuna ni bilo v sejni sobi. Tako bodo imeli Občinarji za svoje plače na voljo manj denarja, kot so načrtovali. Upamo lahko, da jim ga za plače ne bo zmanjka- lo, kot seje to Zgodilo lani decembra. A. P. bencinski servis S simboličnim zakoličenjem parcele, na kateri bo ljubljansko podjetje hrvaške Ine Interina v treh mesecih zgradilo sodoben bencinski servis, se je začela gradnja tega zelo potrebnega objekta. V njem bodo prodajali vse vrste goriv, plin, rezervne dele za avtomobile, traktorje in kmetijsko mehanizacijo, poleg tega pa bodo postavili še pralnico avtomobilov in manjšo okrepčevalnico. Servis bo zgrajen ob sedanji stari bencinski črpalki, ki jo bodo ob postavitvi nove porušili. Sicer pa bosta investicijska družba UBK-banka in zasebno podjetje Seping letos v Šalo-vcih zgradila poslovno-stano-vanjsko stavbo. V njej bodo zasebna trgovina z vodoinštala-terskim materialom, pošta, KZ Panonka in zavarovalnica Triglav, predvidevajo pa tudi zdravstveno ambulanto in pet stanovanj. V Občini Hodoš - Šalovci pa načrtujejo tudi začetek postopne obnove in dograditve osnovne šole ter gradnjo telovadnice pa tudi asfaltiranje dva kilometra dolgega cestnega odseka med Hodošem in Domanjše-vci, in sicer na odseku Krpliv-nik-Domanjševi. Glede slednjega imajo že pripravljene načrte, pri čemer računajo tudi na finančno pomoč države. Vedeti je treba, da je Občina Hodoš - Šalovci obmejna in demografsko nerazvita, zato naj bi država prispevala 70 odstotkov od skupne vrednosti naložbe, ki jo ocenjujejo na okrog 150 milijonov tolarjev. Medtem so na seji občinskega sveta že sprejeli program regresiranja kmetijstva, za kar so namenili okrog štiri milijone tolarjev. Denar bodo porabili za analizo zemlje in krme, za nakup plemenskih krav in telic, merjascev in plemenskih svinj ter trsnih cepljenk in apnenca. M. JERŠE vestnik, 14. marca »ociala, šolstvo, zdravstvo Na OŠ Miška Kranjca v Veliki Polani so dva dni peli, pisali, brali, risali, plesali... Bilo je vznemirljivo in očarljivo Šola ob glasbi in knjigi je seveda nekaj povsem drugega kot sedenje v klopi, poslušanje, kaj razlagajo učitelji, ali odgovarjanje na njihova vprašanja, reševanje nalog, učenje pesmic na pamet in uresničevanje drugih obveznosti Že v začetku šolskega leta - ob pripravi letnega delovnega načrta šole - so si na osemletki v Veliki Polani zadali tudi nalogo, da bodo prve dni marca izvedli dvodnevni projekt z naslovom Šola drugače - ob glasbi in knjigi. Preteklo sredo in četrtek so to zamisel uresničili. Učenci razredne stopnje so imeli ustvarjalne delavnice s področja naravoslovja, likovne in glasbene vzgoje ter literature, na predmetni stopnji pa so se razdelili v več skupin in se ukvarjali z različnimi dejavnostmi. Tako so imeli pevci in instrumentalisti vaje za sklepni nastop, drugi so vadili plese, tretji pripravljli sceno, nekateri so »muzicirali« s pomočjo računalnika, drugi pa so se pridružili skupini, kije pripravljala šolsko glasilo Mladi Poljanec. Imeli so tudi nekaj skupnih tem. Tako Ob koncu dvodnevnega projekta Šola drugače - ob glasbi in knjigi so na OŠ Miška Kranjca Velika Polana pripravili še samostojni koncert šolskih pevcev, inštrumentalistov in plesne skupine. Sceno v ozadju je krasil tudi »živi pozvačin«. (Fotografija: J. G.) jim je učitelj glasbene vzgoje Jože Gerenčer skušal predstaviti, kako skladatelji pišejo oziroma skladajo, ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice,v M. Soboti Jože Vugrinec je spregovoril o pomenu branja ter šolskih, vaških in študijskih knjižnicah, obenem pa še o Mišku Kranjcu, njegovih delih in delih drugih naših pisateljev. Učenci predmetne stopnje so prebirali zapise (spomine) svojih staršev oziroma dedkov in babic, vsi skupaj pa so si ogledali tudi film Človek z Mure, ki govori o pisatelju in velikopolanskem rojaku Mišku Kranjcu. »Delo je bilo zelo vznemirljivo in očarljivo ... V spominu nam je ostala cela mavrica lepih dogodkov in izkušenj. Želimo si več takšnih dni,« je med drugim zapisala sedmošolka Simona Prša. Prav gotovo so bili zadovoljni tudi starši, ki so se udeležili večernega koncerta šolskih pevcev, glasbenikov in plesalcev. J. GRAJ Spremenjen pokojninski in invalidski zakon Dražje pokojninsko zavarovanje za kmete in podjetnike Kot da je vse drugo, kar so prinesle spremembe in dopolnitve pokojninskega in invalidskega zakona, nepomembno. Mediji so namreč polnili svoj čas in prostor s temo o usklajevanju pokojnin, saj je to postalo pomembno politično vprašanje, skoraj nič pa ni bilo zapisano o drugih spremembah pokojninskega zavarovanja. Na področju pokojninskega zavarovanja samozaposlenih zavarovancev, podjetnikov in kmetov so sprejete spremembe doslej veljavno zakonodajo v celoti spremenile, seveda v breme samostojnih podjetnikov. Ukinjeno zavarovanje za ožji obseg pravic Samostojni podjetniki, kmetje in drugi samozaposleni se ne bodo mogli več zavarovati za ožji obseg pravic. Ukinjena je torej možnost zavarovanja, za katerega bi zavarovanci plačevali prispevke po skupni stopnji 24,38 odstotka od zavarovalne osnove, ki ne more biti nižja od najnižje zajamčene plače (ta je za januar 32 600 tolarjev). Samostoni podjetniki posamezniki se od 1. marca 1996 morajo zavarovati za celoten obseg pravic, to pomeni, da bodo njihovi prispevki za pokojninsko zavarovanje občutno višji. Prispevki bodo obračunani po skupni stopnji 28,35 odstotka od osnove, ki pa ne more biti nižja od bruto zneska najnižje pokojninske osnove, to je 76 379 tisoč tolarjev (januar 96). Nove, višje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodo zavezanci plačali 15. aprila, ko bodo obračunani prispevki za marec. Zavarovanje za ožji obseg pravic ostaja le za... ... slovenske državljane, stare več kot petnajst let: - ki se šolajo na višjih in visokih šolah ali so na podiplomskem šolanju, - ki služijo vojaški rok oziroma opravljajo naloge nadomestne civilne službe, - ki skrbijo za otroka, mlajšega od sedem let, ali za invalidno osebo, ki je nezmožna za samostojno življenje in delo, - ki opravljajo samostojno kmetijsko dejavnost na kmetiji, ki ne dosega najnižjega katastrskega Odkrivanje poklicnega cilja in strategija njegovega uresničevanja pa sem si pridobila nekaj ma in upanja, da se bom’s£ uspela kje zaposliti.« »Mama mi včasih reče, za J ne zaposlim kot sobarica ali ® $ saj je vsako delo častno. To J® vendar zakaj sem potem letno srednjo šolo in se za turističnega tehnika? 0 tej niči sem najprej mislila, da Je' veze’, toda tu smo se naučili Pomembno je, kako se znaš ponuditi Kako pomagati posamezniku, da sam spozna in odkrije svoje osebne značilnosti - prednosti, posebnosti, znanja in izkušnje -, s katerimi se bo lahko kar najbolj uspešno potegoval (se ponudil, ne prosil) za delovno mesto, torej za uresničitev svojega poklicnega cilja? Marsikdo med nezaposlenimi najbrž misli, da se je o tem brez pomena pogovarjati, ko pa je za njimi »šola« na zavodu za zaposlovanje, so povsem drugačnega mnenja. V mislih imamo delavnice, kakršne so začeli letos organizirati na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje - Območni enoti M. Sobota. Doslej so pripravili 2 delavnici, trajali sta po 4 dni, vodil ju je svetovalec JOŽE BRATUŠ, udeleženci pa so bili iskalci zaposlitve (brezposelni) iz različnih krajev v Pomurju. Namen takšne delavnice je, omogočiti posamezniku, da »najde samega sebe«, najboljše v sebi, da odkrije svoje potenciale - izkušnje, znanja, sposobnosti, prednosti -, ki bi jih lahko realiziral v obliki dela ali zaposlitve. To pa zahteva aktivno sodelovanje vseh udeležencev, ker mora vse to odkriti in spoznati Kako se je razdelil kolač zdravstvene zavarovalnice Naši pokrajini ustrezen delež le pri pogrebninah in posmrtninah Zdravstvena zavarovalnica v državi je imela lani za 141 milijard in 494 milijonov tolarjev prihodkov od obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nekaj manj kot 80 odstotkov te vsote so zbrali od prispevkov delodajalcev in delojemalcev, pokojninski zavod pa je za svoje zavarovance plačal za zdravstveno zavarovanje 17-odstotni delež vseh prihodkov. Posebej so prikazali tudi podatek o prispevkih kmetov, seveda z namenom, da se vidi njhov zanemarljivi ali le 0,7-odstotni delež med vsemi prispevki za zdravstveno varstvo. Za zdravila več kot za bolniške dopuste Zdravstvena zavarovalnica je lani izplačala in porabila več, kot je bilo njenih prihodkov, odhodkov pa je bilo za 147 milijard in 723 milijonov tolarjev. Največ denarja ali nekaj manj kot 68 odstotkov (od 100 milijard tolarjev) je šlo za plačilo zdravstvenih storitev. Največ seveda za specialistično ambulantno delo in bolnišnično zdravljenje, in to skoraj dohodka, ki je pogoj za obvezno zavarovanje, - ki so prijavljeni kot iskalci zaposlitve, - ki so invalidi, zaposleni v varstvenih delavnicah in nekatere druge skupine zavarovancev. Zdravnik se bo moral pokojninsko zavarovati kot zdravnik ali določitev najnižjih zavarovalnih osnov za posamezne dejavnosti Samostojne podjetnike bo poleg tega, da so spremembe zakona ukinile zavarovanje za ožji obseg pravic, udarilo še določilo, po katerem osnova, ki jo le-ti izberejo, ne more biti nižja od izhodiščne plače za tarifno skupino enake stopnje zahtevnosti po kolektivni pogodbi dejavnosti. Kadar za dejavnost kolektivna pogodba ni sprejeta, veljajo določila splošne kolektivne pogodbe. Plačo je treba povečati še za dodatek za doseženo delovno dobo. Tako se bo moral na primer samostojni po vsak zase. Prejšnji teden, ko je končala z delom druga skupina, smo nekatere povprašali, kakšno je njihovo mnenje o takšnih delavnicah in kakšne so pravzaprav njihove dosedanje izškunje pri iskanju zaposlitve. »Končala sem le osnovno šolo in nazadnje sem bila zaposlena pri ljutomerskem podjetju Turri-In, ki je propadlo, in tako sem ostala brez službe. Po tem usposabljanju na zavodu za zaposlovanje sem bom bolj znašla pri iskanju druge zaposlitve.« (Marjana K.) »Obiskovala sem grafično šolo v Ljubljani in imela tudi štipendijo Pomurskega tiska. Tam sem opravila tudi pripravništvo, službe pa mi 64 milijard tolarjev, za osnovno zdravstveno dejavnost 17 odstotkov, odstotek za zdraviliško dejavnost, nekaj manj kot dva odstotka za lekarniško dejavnost ter štiri odstotke za socialne zavode. Za zdravila in tehnične pripomočke je zdravstvena zavarovalnica namenila 25,3 milijarde tolarjev ali 17,2 odstotka vsega porabljenega denarja v lanskem letu, samo za zdravila pa 18,5 milijarde -manj kot za vsa nadomestila plač v času bolniških izostankov nad trideset dni. V ta namen je namreč šlo djetnik, ki opravlja dejavnost, za katero je zahtevana na primer višješolska ali visokošolska stopnja izobrazbe, temu primemu tudi pokojninsko zavarovati. Za samostojne podjetnike nič več deset najugodnejših let Samostojnim podjetnikom posameznikom in drugim zavarovancem se bodo pri izračunu pokojninske osnove upoštevale zavarovalne osnove, od katerih so se jim obračunavali prispevki v vseh letih, v katerih so imeli možnost proste izbire zavarovalnih osnov. To pomeni, da se jim pri izračunu pokojninske osnove ne bodo upoštevale plače oziroma zavarovalne osnove le iz najboljšega desetletja, temveč se jim bodo upoštevale plače tudi iz daljšega obdobja. Zaradi tega bodo odmerjene pokojnine zavarovancev, ki so plačevali prispevke od visokih plač ali zavarovanih osnov le eno desetletje, v preostalem obdobju pa so bili zavarovani po najnižji zavarovalni osnovi, nižje. Pri pokojnim se ne bodo upoštevali vrednostni papirji Pri odmeri pokojnine ali pri izračunu pokojninske osnove se niso mogli dati, ker je bil med že zaposlenimi presežek delovne sile. Tu Hudo je biti brez službe, še zlasti če si mlad in poln načrtov o vse bi rad storil v življenju. Tisti, ki se vključijo v delavnico za 0 J, poklicnega cilja, si pridobijo koristne napotke, kako se najbolj® P da te nekdo sprejme v službo. (Fotografija: J. G.) 15,9 milijarde tolarjev. -Zavod za zdravstveno zavarovanje je lani od vsega kolača za svoje plače in delo ter stroške porabil 2,1 odstotka vsega denarja ali 3 milijarde in 111 milijonov tolarjev, kar je na primer polovica zneska, ki je bil namenjen za zdravstveno delo v socialnih zavodih, ali enkrat več, kot je bilo namenjenega denarja za zdravljenje v zdraviliščih. Bolni smo in umiramo Pomurski enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje je bilo za njenih 1 14 457 zavarovancev (na zadnji dan lanskega leta) od vse zavaroval-ničine pogače za osnovno zdravstveno zavarovanje v državi v lanskem letu odmerjenih le 4,82 odstotka ali 7 milijard in 122 milijonov tolarjev, ne bodo upoštevali vrednostni papirji, ki so jih delavci prejeli za plačilo delnic za notranji odkup ali za večanje lastniškega kapitala pri delodajalcu med postopkom lastninskega preoblikovanja. Pokojninsko zavarovanje za vajence Vajencem naj bi se vsako leto vajenskega obdobja štelo za pol leta zavarovanja. Prispevki se bodo obračunavali najmanj od osnove v višini polovice zneska zajamčene plače. Polovico od tega bo plačeval izplačevalec vajenske mesečne nagrade, druga polovica pa se bo pokrila iz državnega proračuna. Vsakoletno preverjanje upravičenosti do varstvenega dodatka S preverjanjem upravičenosti do varstvenega dodatka so na enotah pokojninskega zavarovanja seveda že začeli in prav zato je pri njih zdaj neobičajna gneča. Namen preverjanja upravičenosti je seveda jasen, in sicer, da se ne bi več dogajalo, da bi premožni upokojenci prejemali še varstveni dodatek. MAJDA HORVAT koristnega.« čeprav živi na tem koncu _ kot sedem odstotkov drža povrh vsega še z neugodh grafsko strukturo. Kiju® mtof® denarja po regijah ali kri za nas niso pravični. Za osnovno zdravstv® ^1 nost je murskosoboška 1 niška enota zdravstvenim ^jii/ in zasebnikom lani namen' ^ji do in 326 milijonov tolarj nekaj več kot 5 odstotku nega zneska za to dejav žavi. Za delo specialist«0 j{s’ lant in bolnišnično namenili 2 milijardi in ,st-otkal” nov, kar je samo 3,7 0 lanskega slovenskega menjenega za te dejavnos . delež v primerjavi z dele valstva je plačilo lekarnis sti (6,3 odstotka od sl deleža) in plačilo stotka od slovenskega de J vstvena zavarovalnica J zdravila, ki so jih dob111^^ zavarovanci na recept, P^v, lijardoin 141 milijonov To je že skoraj polo^‘ X; ki so ga dobile za PlaC1 bolC specialistične ambulant® .^v11 ce. Zdravila torej | narju zdravstvenega var® pas^ rovanja pomemben de ^sl bolni, da so do bolniškth^Jg zaradi starosti in bol®^ (jj, gosteje upravičeni tudi jelK potrjuje tudi podatek, da J » na nadomestila nad murskosoboška enota zavarovalnice lani nameniš lijonov tolarjev ah 5,6 v p venskega deleža. Poda ® nanih bolezninah natnr. na kmete odpade 60 od zase boleznin, obračunanih ^^stA^ dejavnosti. Daje tudi s je L nam dokazuje podat®K’ jjA lani za pogrebnine m n ,0^, namenjenih 104,4 mil J c kar je celo 8,2-odstotm ( nega slovenskega zneskpn Po vsem tem bi se tudi vprašali, koliko na vajo prispevki za zdrav . rovanje, kijih plačuj®-1 in delojemalci ter drug stvaUp stroške zdravstvenega a p® di naše regije? Natancn^jFdi o tem ni, ker slednJ®^ r8dl 'jr spremlja. Poznavalci P^oti1/ je »pokritost« okoli 7’ cer pa se težave najo tudi v prihodki zavarovalnice. Mursk ta zdravstvene zava^-r,nje pri odda'jena jane^n’e’ >z iuž nar°čila ana-ved,tra2|skovan odelka za kme- s kakšno kr- mo krmi svoje konje rimska policija, saj delajo analize za številne stranke iz Italije in med njimi je tudi tamkajšnja policija. Zdaj, ko so prerasli v oddelek za kmetijsko svetovanje in dobili ustrezno registracijo pri ministrstvu za znanost in tehnologijo, se je spremenil njihov status, saj lahko konkurirajo na razpisih za najrazličnejše raziskovalne naloge, lani, denimo, so dobili sredstva za organizacijo Zadravec-Erjavčevih dnevov, žal pa se morajo še vedno v glavnem samofi-nancirati iz sredstev, ki jih zaslužijo z analizami. Po besedah vodje oddelka Adolfa Pena pa sedanji časi niso ravno najbolj naklonjeni njihovi dejavnosti. Časi, ko so jim del sredstev za delo zagotavljale občinske raziskovalne skupnosti, so že zdavnaj minili, so jim pa nekdanje občine v celoti plačevale opravljene analize za kmete. Po ustanovitvi novih občin so potrebni ponovni dogovori z vsako posebej, vendar v vseh občinah še niso dojeli, kakšne koristi ima od teh analiz kmetijstvo. Čeprav je profit, ki ga dajejo analize, težko ovrednotiti, podatki kažejo, da se vložek v analizo večkratno povrne. Ker pa se kmetje pomena analiz še ne zavedajo, bi morali v 1 vina v Lendavi vtočke za chardonay VatrCev> od^ °z‘roma katarji so na ocenjevanje prinesli 237 lu^Alam«^83 vzorcev belih mešanih vin. Poglejmo pr-rbi ^Pon: točke - Jože Horvat iz Male Pola- D , g: 18.1 s’» - točke - Bela Cimerman iz Čentibe; laški Ha ?°čke - Ladislav Horvat iz Čentibe; beli pinot: Var iz Doh anč'k ‘z Dobrovnika; rizvanec: 14.62 točke -U 12 Centih f0Vn'La; chardonay: 18,36 točke - Ladislav Hor-dav^kih r6’ rensk> rizling; 17,9 točke - Štefan Maučec iz sivi souyignon: 17,96 točke - Jože Gjuran iz Len- he|-^i,,ot: 17 4 t - ločke " J°že Huzjan iz Dolgovaških Goric; p/ 5,84 - Jo' ' Aleksander Gašper iz Pinc; muškat oto-Le ae ,rgatve>Ze ^'e^erman ‘z Lendave. Ocenili so tudi vzorce iz A aVe je doK-^°rec Hzlinga pridelovalca Jožeta Gjurana iz M]: °'g°Vaškji H 1 M8 točke; beli pinot iz kleti Gorazda Varge '\ariča iz n k r*c so ocen>li z 18,03 točke; souvignon Jožeta '^^uobrnave z 18,37 točke itd. J. Ž. določiti kar na nemletem vzorcu. Umeritev pa je vseeno potrebno opraviti, saj je za točnost rezultatov pomemben vir vzorcev. Inštrumenta za potrebe Evropejcev Japonci namreč ne morejo umeriti na uvoženi avstralski pšenici, ker pa se je le-ta izkazal, da je perspektiven, so Japonci pokazali zanimanje za umerjanje v Evropi. In v igri je prav laboratorij Oddelka za kmetijsko raziskovanje v Murski Soboti, saj sta Hiro Yamahira in Fumio Kutsakake, japonska strokovnjaka, februarja obiskala omenjeni laboratorij in vse kaže, da se bo tu razvil umeritveni center Kettovih inštrumentov za ta del Evrope. Ko so v soboškem laboratoriju pred desetimi leti razmišljali o tehniki NIR in njenih obetih, še ni bilo možnosti za nakup tovrstnih inštrumentov, ob našem zadnjem obisku pa so imeli v laboratoriju kar štiri takšne inštrumente. Še pomembnejše ob tem pa so izkušnje, ki so si jih soboški raziskovalci pridobili v teh letih in jih cenijo tudi drugje. Ne nazadnje se Japonci ne bi zanimali za Mursko Soboto, če ne bi bili prepričani, da je to pravi naslov za poglobitev sodelovanja na tem področju. LUDVIK KOVAČ novih občinah poskrbeti za to, da bi bile analize za kmete zastonj, sredstva zanje pa naj bi zagotovili iz proračuna. Stroški za analize se bogato povrnejo Pomen, ki ga ima oddelek za kmetijsko svetovanje pri ŽVZ-ju, potrjujejo tudi podatki o opravljenih analizah. Za potrebe vsakdanje prakse dobijo kmetijski strokovnjaki letno okoli 30 tisoč dragocenih podatkov o kakovosti krme in tal ter okoli 120 tisoč podatkov o kakovosti mleka. Brez njih si svetovanja in usmerjanja kmetijskih proizvajalcev sploh ne bi mogli več zamisliti. Ob analizah krme, zemlje in mleka opravljajo tudi analize vina in vode, so Japonska strokovnjaka sta bila navdušena nad rezultati Centra za kmetijsko raziskovanje in vse kaže, da bo Murska Sobota postala center za umerjanje Kettovih inštrumentov v tem delu Evrope. pa hkrati tudi laboratorij za Lekov obrat v Lipovcih, saj zanj analizirajo vse surovine in tudi izdelke. Čeprav so usposobljeni za opravljanje najrazličnejših analiz, ostaja njihova osnovna dejavnost kmetijsko raziskovanje in so med petnajstimi tovrstnimi laboratoriji v Sloveniji. So proti centralizaciji na tem področju, vendar menijo, da bi se morali laboratoriji bolj specializirati za posamezne naloge. V soboškem bo osnovna usmeritev še naprej analiza krme in za to se želijo kar najbolje usposobiti in opremiti. Prav ena najsodobnejših ana-liznih tehnik, ki jo strokovnjaki poznajo pod imenom NIR, je zavzela v soboškem laboratoriju pomembno mesto. Tehnika NIR je nova inštrumentalna metoda, ki zamudne - nekaj dni trajajoče -analizne postopke določanja kakovosti krme opravi v manj kot minuti. Seveda pa je potrebna za brezhibno delovanje tega instrumenta zelo zahtevna in obsežna umeritev in v soboškem oddelku so za to posebej usposobljeni. Prvi inštrument nemškega izdelovalca so v Murski Soboti dobili pred desetimi leti, in ker je bil to prvi tovrstni v tedanji Jugoslaviji, so Sobočani prevzeli šolanje za delo s tem inštrumentom za ku- Agronomske lastnosti krmnega graha za zrnje Pridelavo krmnega graha so kmetije na območju Pomurja dokaj dobro sprejele, še zlasti prašičerejsko usmerjene. Uporabljajo ga v prehrani prašičev kot delni nadomestek soje. V letu 1995 je bila tržna vrednost soje nepričakovano nizka, zato je interes za pridelavo krmnega graha za zrnje nekoliko upadel. Raziskave v svetu pa gredo na področju predelave in rabe zrnja naprej, še zlasti pri proučevanju lastnosti in vsebnosti visoko-vrednih ogljikovih hidratov AMILOS, ki naj bi rabili za pridelavo tako imenovane BIO PLASTIKE. Tudi na območju Pomurja se je kmetijska svetovalna služba vključila v ta projekt, vendar ne v smislu proučevanja vsebnosti ogljikovih hidratov, ampak v smislu preizkušanja nekaterih agronomskih lastnosti krmnega graha za zrnje cv’tristar. Sorta tristar naj bi namreč vsebovala veliko tako imenovane amilose. Demonstracijske preskuse smo izvedli na dveh kmetijskosvetovalnih enotah, in sicer v Martjancih in Beltincih. Preizkuse smo izvedli na desetih kmetijah, velikost parcele pa se je gibala med 0,30 do 0,70 ha. Osnovno gnojenje smo izvedli s koncentriranim NPK-ajem 7-20-30, in sicer 500 kg/ha, dognojevali pa smo po potrebi s KAN-om 27 %. Setev smo izvedli med 1. in 10. aprilom z žitno sejalnico in 200 kg semena na ha ter medvrstno razdaljo 12 cm. Po setvi je sledilo valjanje posevka. Pred pleveli smo zaščitili posevek z herbicidom Stomp, in sicer 3 1/ha. Tam, kjer je bil še poznejši vznik enoletnih ozkolistnih plevelov, smo uporabili še herbicid Fusilade super. Žetev pa smo opravili z žitnim kombajnom. V letu 1995 smo imeli na območju Pomurja zelo ugodne pridelovalne razmere za rast krmnega graha. Vlažno in sorazmerno toplo vreme je pripomoglo k hitremu vzniku ter optimalnemu razvoju v naslednjih mesecih. Razen na težjih tleh so za to območje nadpovprečno visoke padavine, še zlasti v maju in juniju, negativno vplivale na rast posevkov, kar seje kazalo v slabši rasti, rumenenju rastlin ter v delni zredčitvi sklopa. Na težjem tipu tal se je namreč v zgornjih plasteh ornice nabirala meteorna voda, ki je onemogočala optimalni razvoj in delovanje koreninskega sistema. Dejstvo je, da bomo morali biti pri izbiri njivskih površin za setev krmnega graha pazljivejši, še zlasti pri vodno-zračnem režimu težjih tal. Posledica čezmerne vlažnosti je bila tudi, da so bili ti posevki povprečno nekoliko nižje rasti, število strokov na rastlino in na kvadratni meter pa manjše. Prav tako smo ugotavljali tudi nekoliko večjo zapleveljenost z enoletnimi semenskimi pleveli, ki smo jih morali pozneje s primernimi herbicidi-zatreti. Namreč več dni stoječa meteorna vlaga je prekinila herbicidni film, ki seje kako pomemben za normalno delovanje stompa, prazna mesta zaradi propada krmnega graha pa so bila enkraten življenjski prostor za rast raznih termofilnih plevelov. Preglednica 1: Agronomske lastnosti krmnega graha za zrnje cv’tristar. Viš. Število Število Število Prid. Pov. rasti rastl./mstrokov/r. strokov/m zrn. Kmetija ha cm t Jože Kočar 0.7 50 90 4 360 2.9 Jože Horvat 0.4 70 110 6 660 5.0 Jože Sečko 0.7 70 102 5 510 3.8 Ivan Časar 0.4 60 96 5 480 3.5 Vikt. Časar 0.4 65 109 5 545 4.2 Štef. Cigut 0.4 55 98 5 490 3.9 L. Jančarič 0.4 60 105 6 630 4.0 Drago Jakob 0.5 ». e - - 3.8 Boris Budja 0.4 - ■ t - 4.2 Š. Vinkovič 0.2 - - - - 3.4 Do razvoja generativne razvojne faze ni bilo problemov s pole-ganjem posevkov. Dejstvo pa je, da je nasploh za krmni grah pa tudi za našo proučevano sorto značilno zelo neenakomerno cvetenje, kar se je poznalo v neenakomernem zorenju posevka. Iz tega sledi, da lahko pride ob žetvi zaradi premočne zrelosti nekaterih strokov tudi velike izgube zrnje. Po cvetenju smo ugotavljali slabšo nosilno sposobnost rastline, ki se je kazala v delnem pole-ganju posevkov. Intenzivnost poleganja se je povečevala s tehnološko dozorelostjo, saj so ob nalivanju asimilatov v zrnje postajali stroki težji in jih rastlina ni prenesla. Še zlasti je bilo poleganje izrazitejše na tistih pridelovalnih območjih, kjer so bile izrazitejše padavine v obliki neviht. Kljub temu pa posevki niso bili tako poleženi, da jih ne bi bilo mogoče požeti z žitnim kombajnom. S preskusi smo ugotavljali, daje za uspešno pridelavo krmnega graha za zrnje zelo pomembna natančna predsetvena priprava njivske površine oziroma daje površina pred setvijo čim bolj ravna, in če je le možno brez ogonov. V nasprotnem primeru pride ob žetvi do večjih izgub zrnja, in sicer največ v ogonih, kjer pobi-ralni sistem kombajna ne more pobrati poležanih rastlin. S pridelki suhega zrnja na hektar smo lahko zelo zadovoljni, saj so se gibali med 2,9 in 5,0 t/ha. Če bo postala predelava krmnega graha za BIO PLASTIKO na območju Pomurja zanimivejša, bodo potrebne temeljite raziskave tehnologije pridelave (gnojenje, gostota rastlin na kvadratni meter, odpornost proti poleganju, odpornost proti boleznim itd.), kemičnih lastnosti in še zlasti vsebnosti pomembnih sestavin ogljikovih hidratov in sortimenta. Enoletni preskus pridelovanja krmnega graha za zrnje sorte tristar je le en vpogled v nekatere agronomske lastnosti omenjene sorte, za natančnješo interpretacijo pa bilo potrebno izvesti večletne poskuse, in sicer z več sortami. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje mag. Stane Kapun, Feri Škalič, inž. agr. Dani Puhan, inž. agr. (Nadaljevanje prihodnjič) 10 vestnik 14. macaj^ as veti Dogajanja na ljubljanski borzi V tednu, ki je za nami, so vlagatelji na ljubljanski borzi spet krepko povečali svoje premoženje, kajti nadaljuje se »bikovski« trend delniških tečajev. To pomeni, da so tečaji vseh delnic počasi (razen na organiziranem trgu C), a vztrajno naraščali. ORGANIZIRANI TRG A IN B Seja vlade Po hitrem postopku do dvojnega kaznovanja DELNICE Kot je bilo že v uvodu nakazano, so se tečaji vseh delnic dvignili in zaenkrat rasti tečajev (vsaj kratkoročno) ni videti konca. Možnih interpretacij »divjanja« tečajev je več. Ena je nedvomno, da veliko varčevalcev po novoletnem sporazumu bank o znižanju pasivne obrestne mere enostavno ni bilo več zadovoljnih z donosom bančnih vlog. Nekaj tako svežega denarja je prišlo naravnost na borzni trg (neposredni nakup vrednostnih papirjev), veliko pa gaje prišlo indirektno, in sicer prek vzajemnih skladov. Ravno pri slednjih je prišlo do občutne krepitve premoženja. Nakup točke vzajemnega sklada je za marsikaterega investitorja najboljši način oplemenitenja svojega premoženja. Ker se je v vzajemnih skladih tako nabralo veliko denarja, le-ti pa so ga prisiljeni investirati, so njihovi nakupi prav gotovo pripomogli k splošni rasti vseh tečajev. »Pralcem denarja« se bo lahko odvzelo tudi legalno premoženje -Končano sanacijsko obdobje Slovenskih železarn - Nakup izraelske bojne opreme je bil v skladu z načelom o dobrem gospodarjenju - Uresničitev zahtev zdravnikov po višjih plačah bi ogrozilo letošnjo ekonomsko politiko - 8. marec je dan slovenskega pomorstva PRIMOFIN Delnica Primofma je prav gotovo ena najdonosnejših na borzi zadnjega pol leta, saj se je tečaj z avgustovskih 22.000 SIT povzpel na zdajšnjih 79.000. Rast, prav tako kot Finmedie, izvira iz lastniških odnosov »market makerja«, družbe DADAS. Ker je o delnici na voljo relativno malo podatkov o poslovanju in uspešnosti družbe, je zelo težko govoriti o realni vrednosti delnice, še bolj pa o gibanju tečaja SIT 80.000 PRIMOFIN 77.500 75.000 72.500 70.000 O5.Mar 07 .Mar 11.Mar v prihodnje. Opravičilo za takšno rast tečaja je lahko samo briljatno poslovanje družbe, na kar pa bo treba počakati do objave uradnih rezultatov. MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA Po skoraj enomesečnem premoru trgovanja s to delnico je borza sprostila trgovanjč v sredini preteklega tedna, potem ko je zahtevala javno objavo sklepa skupščine o ugotovitvi Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Slednja je namreč pri opravljeni reviziji lastninjenja založbe ugotovila domnevno oškodovanje družbenega premoženja. Borza je zaradi zaščite investitorjev trgovanje zadržala, skupščina založbe pa sklenila, da bo zoper ugotovitev APPNI-ja iskala pravico na pristojnem sodišču. Po sprostitvi trgovanja zaradi tržnega neravnovesja tudi ni bilo 10 % dnevne omejitve gibanja tečaja. Prvi posli so opozorili na občuten padec tečaja, vendar je le-ta čez dan začel naraščati in z rastjo nadaljuje, kar je znak zaupanja investitorjev v delnico. OBVEZNICE Splošno padanje tečajev obveznic se pretekli teden ni samo ustavilo, ampak so se skoraj vse obveznice nekoliko podražile. Kot kaže, se je evforija pričakovanja skorajšnjega obrata deviznega tečaja nekoliko polegla oz. je za to poskrbel sam tečaj, tako da je naložba v obveznice pri tečajih preteklega tedna postala zopet zanimiva. Čeravno so se obveznice nekoliko podražile, kar ni pretirano vplivalo na padec njihovega donosa (donosnost obveznic je obratno sorazmerna ceni -tečaju), pa je bila zanje značilna skromna likvidnost. ORGANIZIRANI TRG C Po nekajtedenskem »premirju« na tem trgu je bilo pretekli teden živahno kot že dolgo ne, čeprav je bil trg v znamenju samo dveh delnic, in sicer Rogaške - redne in Rogaške -prednostne. Skoraj ni bilo borznega posrednika, ki ga ta rast ni presenetila, še bolj pa nas je moril vzrok, zakaj nenadoma takšna ra- RS02 % 115,0 114,5 114,0 113,5 113,0 O5.Mar O7.Mar 11.Mar st. Tudi informacija, da delnice kupuje ena borzna hiša (končni kupec ni znan), ni kaj dosti pomagala glede na vsem znano trenutno stanje družbe Rogaška. Toda ob vsem tveganju in »slabem spanju« so se nekaterim investitorjem »cedile sline« ob realiziranem dobičku, ki ga je bilo Slavko ROGAN, dipl. oec. krepko čez 100 % pri vsaki delnici. Cene rabljenih avtomobilov V nedeljo so na sejmu rabljenih avtromobilov v Murski Soboti prodajali 66 vozil, prodali pa pet. Znamka Letnik Prev, km Cena Jugo 45 Koral 1987 81.000 1.800 DEM Lada Samara 1,3 1990 73.000 4.500 DEM Renault 4GTL 1987 95.000 2.500 DEM Fiat Uno 1,3D 1987 136.000 5.500 DEM Zastava 101 GTL 1985 126.000 1.600 DEM Mercedes 190B 1986 120.000 15.700 DEM Renault 19 l,8RTi 1992 112.000 17.800 DEM VW Jetta 1,6 1989 119.000 10.900 DEM Citroen BX 1,6 1993 120.000 12.500 DEM Golf JX 1989 85.000 10.600 DEM Jugo 45 Koral 1989 65.000 3.000 DEM Renault 5c 1991 56.000 8.800 DEM Citroen AX 11TRS 1991 89.000 8.600 DEM Nissan Sunny 1,4 1992 47.000 14.500 DEM Hyundai Pony GLS 1990 76.000 11.000 DEM Opel Kadett l,6i 1990 47.000 12.500 DEM Na svoji zadnji seji je slovenska vlada obravnavala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije. Na tiskovni konferenci je predloge vlade predstavil direktor Urada za informiranje Borut Šuklje. Spremembe zakona naj bi sprejel državni zbor po hitrem postopku; predvideva se, da bo o predlogu govor že ta teden. Osnovna poanta hitrega sprejemanja zakona je odločnost vlade, da se zoperstavi pranju denarja, kije očitno dobilo tudi pri nas velike razsežnosti. Na podlagi skoraj enoletnega udejanjenja »slovenskega projekta boja proti pranju denarja« predlagatelj ugotavlja, da bo potrebno zaradi uskladitve z zakonom o ratifikaciji konvencije Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi ter s Konvencijo Sveta Evrope o pranju denarja poleg nekaterih drugih zakonov spremeniti in dopolniti tudi posamezna določila kazenskega zakonika Republike Slovenije. Potrebno je torej bilo: izboljšati in razširti definicijo kaznivega dejanja pranja denarja, razširiti ukrepe odvzema premoženjskih koristi tudi na odvzem legalnega premoženja storilcu kaznivega dejanja v protivrednosti pridobljene premoženjske koristi ter možnost uporabe začasnih ukrepov za njegovo zavarovanje. Te spremembe bodo po oceni predlagatelja Ministrstva za pravosodje dokončno omogočile, da Slovenija formalno prične s postopkom ratifikacije omenjene konvencije in se tako čim hitreje pridruži krogu držav, s katerimi bo začela izmenjavati podatke o pranju denarja in izvajati druge predvidene ukrepe na tem področju. Hitri postopek zahteva večina predlaganih sprememb in dopolnitev, ker izhajajo neposredno iz določil konvencije o pranju denarja. Tudi v dvostranskih stikih s predstavniki Belgije, ZDA, Velike Britanije in Italije, s katerimi namerava naša vlada skleniti dvostranske sporazume o izmenjavi podatkov in o sodelovanju na področju pranja denarja, je bilo ugotovljeno, da lahko pristopimo šele po ratifikaciji omenjene konvencije Sveta Evrope o pranju denarja. Tudi državni zbor je na svoji izredni seji julija 1995 sprejel stališča in sklepe, ki se nanašajo na pranje denarja oziroma na učinkovitejši nadzor; predvsem nad deviznim in zunanjetrgovinskim poslovanjem ter kapitalskimi naložbami domačih podjetij v podjetjih v tujini, preprečevanje pranja denarja se nanaša tudi na primere, ko so bili dokapitalizacija podjetja, nakup delnic, obveznic ali lastninskih deležev izvršeni negotovinsko, obenem pa bo omogočalo hitrejše in enostavnejše izvajanje postopkov pred upravnimi in sodnimi organi. Tako predlagatelj zakona meni, da predlagane spremembe kazenskega zakonika skupaj s spremembami, ki bodo predlagane v zakonu o kazenskem postopku, omogočajo uresničitev zgoraj navedenih sklepov in priporočil, saj zlasti na področju gospodarskega kriminala (in kriminala, povezanega z lastninjenjem) omogočajo učinkovitejšo obravnavanje storilcev (zaradi »dvojne« kaznivosti in odvzema premoženja) pa tudi hitrejšo izmenjavo in pridobitev podatkov o nezakonitih odlivih kapitala v tujino. Slovenski železarji se bodo rešili Vlada se je seznanila s poročilom o izvajanju sanacijskega programa v Slovenskih železarnah. Gospodarski načrt Slovenskih železarn za leto 1996 prikazuje pozitiven rezultat poslovanja v vi- potrebno predvideti obseg Slovenskih železarn (prodaja družb, ki niso vezane na reprodukcijsko verigo jeklarstva, in ukinitev mirujočih družb), vlaganje Republike Slovenije v tem obdobju v Slovenske železarne kot tudi lastniško strukturo (prodaja državnega premoženja) na nivoju koncerna in porabo tako pridobljenih sredstev. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti ugotavlja, da je bila realizacija Sanacijskega programa Slovenskih železarn od 1992 do 1995 uspešna in da bodo Na tiskovni konferenci po seji vlade je zunanji minister Zoran Thaler predstavil dokument o slovenskih zunanjepolitičnih ciljih in strategiji zunanje politike, ki gaje sprejela vlada, pred tem pa je bil usklajen v koaliciji. Bistvo dokumenta govori o vključevanju Republike Slovenije v Evropsko unijo, NATO in Zahodnoevropsko unijo, o slovensko-italijanskih odnosih v luči približevanja Republike Slovenije evropskim integracijam, informaciji o španskem kompromisnem predlogu za podpis Sporazuma o pridruženem članstvu v Evropski uniji in inoformaciji o kriterijih za članstvo v ekonomski in monetarni uniji. Republika Slovenija tako pričakuje, da se bodo pogajanja o članstvu v Evropski uniji pričela 1998 in končala leta 2001. Republika Slovenija bo nadaljevala proces harmonizacije svoje zakonodaje z normami in standardi Evropske unije. šini 151 milijard tolarjev in s proizvodnjo okoli 4 odstotke več jekla kot lani ter 14 odstotkov večjo prodajo kot lani. To bo doseženo s 6.673 zaposlenimi, kar je z 856 manj kot lani. S tem naj bi se končalo sanacijsko obdobje, investicijski ciklus pa se je začel z vlaganji v letu 1995 in se bo nadaljeval v naslednjih letih. Zato mora uprava Slovenskih železarn pripraviti strategijo razvoja do leta 2005 in investicijskih vlaganj do leta 2000. V tej strategiji je s predvidenimi rezultati, začrtanimi v sanacijskem programu, dosegli poslovanje brez izgub. S tem se bo začel nov razvojni ciklus in bodo dane možnosti za privatizacijo koncerna. Vlada Republike Slovenije zahteva, da je potrebno terjatve Slovenskih železnic do Slovenskih železarn rešiti s kapitalizacijo le-teh.Vlada Republike Slovenije je namenila 340 milijonov tolarjev Ministrstvu za okolje in prostor oz. za Ekološki razvojni sklad in njegovo dokapitalizacijo. Sklad bo v najkrajšem možnem času razpis za »industrijo l«vvis® ' lijarde tolaijev, in sicer za nap® tehnologijo varstva okolja*' striji. Nato bo Sklad pripra*1 razpis »Arap« (tehnologija,® rečna za okolje in plinski pWle drugi polovici leta pa še dva ® ■ katerih realizacija je odn® j dejanske dokapitalizacije S , kupnin. Vlada se je tudi sez s predvideno stavko zdravn zdravstvenih delavcev ter n svojim predstavnikomv ski skupini, naj o vsaki stav zahtevi razpravlja z naspi1 anjo posebej. Zahtevala uresničijo vse neizpolnjen , ve, ki izvirajo iz kolektivne^ be, obenem pa vlada bi bila takojšna zahteva p® plač katastrofalna za slo gospodarsko dejavnost. Pomorci (tudi re^ imajo praznik Posebna vladna vodstvom ministra brez■ Lojzeta Janka je preveto izraelskega bojnega ® omrežja, ki gaje izpeljaloj stvo za obrambo; jn^ je bilo z nakupom vse V je bila izraelska ponudba 20 odstotkov cenejša kot Prav tako izraelska opre®vthiJ P’ standardom NATA; ameriški ponudnik, ki je P zaradi izbire izraelskega i zdaj nima dovoljenja za Slovenijo. Generalnise de Mirko Bandelj je še1 se komisija ni ukvarjala s P platjo tega nakupa. Vladal vala dr. Verico Trstenja ^ji avno sekretarko v nu® f peP znanost in tehnologij0 Volaska za državnegase istem ministrstvu. Vlada J vala tudi 8. marec za skega pomorstva; tako dan žena še novo razs ,^1 MarJar,n Pokojnina prek Kot že veste, se katere banke želite banke? Nič enostavnejšega! UPOKOJENCI! morate do konca marca odločiti, Prek v prihodnje prejemati pokojnino. Kot banka z najdaljšo tradicijo v Pomurju, ki razvejano mrežo enot in bankomatov ter sloves predvsem pa varne banke, smo prepričani, da ponudimo uspešno sodelovanje. Tisti upokojenci, ki že prejemajo pokojnino ima široko zanesljiv6-vam lahko prek Pomurske banke, so z nami zadovoljni. Pridružite se še vi! Samo nekatere ugodnosti, če boste prejemali pokojnino hranilne knjižice ali tekočega računa: L0 jim - denar lahko dvignete že na 1. izplačilni dan ali po vaši želji kadarkoli, in vam ni treba čakati na pismonošo - sredstva na vašem računu vam bank3 obrestuje od dneva nakazila dalje - pokojnino lahko dvignete tudi na pošti " za urejanje vaših denarnih zadev lahko pooblastite drugo osebo - če b°s*0 prejemali pokojnino prek tekočega računa boste deležni številnih prednost1 ur na dan na bankomatih’ brezgotovinskega poslovanja (dvig gotovine 24 poslovanje s plačilnimi karticami,odobritev limita in različnih posojil itd.). enoti 10 Podrobnejše informacije zahtevajte v najbližji Pomurske banke ali po telefonu 32 710, int. 384. Če sami banko, sporočite na to številko, radi vas b0,T10 morete v obiskali na domu. Moja domača banka /O Pomurska banka Murska ulturna obzorja 0 manjšini, ki se je morda nehala manjšati dnjem veku, ko so »Slovenci živeli v miru s svojimi nemško govorečimi sosedi« po vsej deželi, ki se danes imenuje Štajerska. Močna nemškojezikovna asimilacija jih je po stoletjih pustila nekaj samo še na jugu. Po prvi svetovni vojni, po ra- tnimj i "a narodnosti (Osterreichisches Volksgruppenzen- narodn kratkim, kot deveti zvezek v seriji priročnikov o avstrijskih P«roča° i’ brošura z naslovom Steirische Slovvenen, ki zgoščeno so nri s ovensk* m®jšini na avstrijskem Štajerskem. Podobne brošure Romih S ' U???ov' 0 krosih avstrijskih manjšinah, o Čehih, Značiln8^ j ansls'h Hrvatih, gradiščanskih Madžarih in Slovakih, končkih c.’ da sta ® ^venski narodnosti v Avstriji izšli dve brošuri, o K1“ Slovencih je izšla posebna. Predla v sta napisala Kultrim"^ m časnikarsk> referent strijsko šf3 d™Štva člen 7 za av’ infi Jefsko’ Branko Lenart niso podpisani. u«an^ klju™a veX a?tnjSk,h Slo-1988 Je bilo leta °mejen- ncePtom’ ki ni etnično turnost si za interkul- dabibk tdje časa Pa bi radi, venska kun °venski jezik in slo-'^^dela kidt Pr*Znana kot bi' ferski« k e V ZVeZn'deželi vGrXu°n-ma °d lanskega aprila Ponedeljka jarno’ kl je odprta od ure.LaSd?petka’°d9. do 13. hišo« dnm°-kuPd’tud' * Pavlovo 30. v’ka^aC,J° na Potrn>/Laafeld Mih tesa??/ prvih treh deset' ‘muzeiina ’ V blsi bodo uredi-zebn društvene prostore. WM«b«o • Karnten Koroška Avstrijski štajerski Slovenci živijo danes samo v nekaterih dvojezičnih otokih ob avstrijsko-slovenski meji. Odkar obstaja Kulturno društvo člen 7, se tega zaveda tudi štajerska deželna vlada. p^0 01073 zadostovati« SkiS|ovencraVje knjižice Štajer-vini. »Toliv Je namenjeno zgodo-?Favi/jo avt2 r °ra zadostovati,« kje naj začne/;oV®se odloča/jo, 0°. In zacne/jo v sre- zpadu k. u. k. monarhije, so ob južni avstrijski meji ostala večinska slovenska območja, ki jih označujejo, če gremo od zahoda proti vzhodu, naslednja krajevna imena: Sobota/Soboth z vasema Mlake/Laaken in Radvanje/Ro-thwein, občini Šlosberk/Schlob-berg oziroma Gradišče in Klanci/ Glanz ter pet vasi v okolici Radgo- ^turni koledar otvorjt^^ SOBNOTA: V četrtek, 14. marca, bo v galeriji dobravi Jazstave del 1. in 2. slikarskega ekstempora v Zajčji Juteršnik ^?stavo bo odprl umetnostni zgodovinar dr. Mirko ^VRsk/led°vali s’ j° boste lahko do 8. aprila. letnici / SOBOTA: V galeriji si lahko gledate razstavo ob bodo a*°da za šolstvo Republike Slovenije. Predstavili se l^Sski vrtci. Trigiav ra^ SOBOTA: V razstavnem prostoru Zavarovalnice ^ntočniR ZStav^a svoja likovna dela akademski slikar Vlado bkovna ra , RADGONA: V avli kulturnega doma je na ogled hJ^TOM^3 ^denka Krpana, ki bo odprta do 24. marca. Vn°naog| n*' V Prenovljenih prostorih Mestne hiše je pono-Ogledate < muzejska zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem. de'°vnega ’J° lahko vsak delovnik med 10. in 15. uro, zunaj ®oče °gledCaSa 'n ob s°b°tah do 12. ure pa si je razstavo mo-Vi ^TOMi °b predhodni najavi. T^iiaPoto : V mestnih hiši si lahko ogledate razstavo del in slikarja Milana Hramusa. telice st malem razstavnem prostoru ljutomerske Mižnib D na ogled tematska razstava Prešeren na naših Ste«jaka Icah ter stalna razstava likovnih del Anteja Tr- P^mursk ’ avb OŠ si lahko ogledate razstavo likovnih del t2« umetnika Toneta Černija. ebske sliva v TOPLICE: Na ogled je likovna razstava Ijubi-si i^AVSki^'* Kert iz Veržeja h aMo Ob] , TOPLICE: V prostorih nove občinske stavbe e ate razstavo slik prekmurskega rojaka Nikolaja Pt°dajna raz^E TOPLICE: V galeriji hotela Ajda je na ogled stava slik Vladimirja Ervvina Renčelja iz Štor. MU&TVE: Bujski dvor SOBOTA: V četrtek, 14. marca, ob 19. uri bo v j2f<,Vom raz^ kabare CABArei, CABArei o običnom danu, o Ziiab ° r°db‘n‘> 0 budalama, o seksu i starosti... v l ^RSKa c ’ S°k°loviča iz Sarajeva. frni Jelša i°BOTA V petek’ 15’ marca, ob 20. uri bo v e?*lka rev;- kavarniškem razpoloženju predstavljena nova .. ^ČRsJ‘Je ^Parati« KoU?b 19. urS?BOTA: V torek> l9- marca, bo v soboškem ri letni koncert Mešanega pevskega zbora Štefana d MIJRSKa Vpan' začel ^B^JTA: V sredo, 20. marca, se bo v grajski kui BNja pASre^an^e '“Btoraih skupin. sah!UrHein f| ^OONA: V četrtek, 14. marca, ob 18. uri bo v dežei Or2U Predavanje z diapozitivi Tibet - podobe kla^^TOMin^^^^U mag- Dragan Potočnik. \«ene šole r V četrtek, 14. marca, bo ob 18. uri v dvorani Vf DRAVSkp^rui večer in pogovor s Tonetom Pavčkom, ho^^racijj k 1DPLICE: V četrtek, 14. marca, bo ob 20.30 v. P*no v .°te‘a Terma! folklorni večer z Beltinsko folklor-Vt>AVSVKS‘Xnineni! ^raciji n TOPL,CE: v soboto, 16. marca, bo ob 20.30 Ur:’TRŽEj. v°ie'a Terma! koncert New Swing Quarteta. družbeni vC’ Ornu kulture bo v soboto, 16. marca, ob 19. Slavr C~r’ k-ier bodo predstavili dejavnost kulturnega ^WAav°aterea- sCFCa, °b 19 pr?stor’b vaško-gasilskega doma bo v soboto, iz soserf Uf' mednarodna zabavna kulturna prireditev \ Vs,rije hl^topile bodo kulturne in zabavne skupine ^^~~L^___^^zarske in Slovenije. Slovensko-avstrijske, avstrijsko-nemške, povsem slovenske, povsem nemškein povsem avstrijske lobanje? Kakšnih manjšinskih pravic, ki bi jim po mirovni pogodbi šle, niso niti vohali; nemška nacionalna organizacija »Siidmark« je z reorganizacijo šolske mreže pospeševala asimilacijo Slovencev; nemškonacionalni Avstrijci so vedeli, da se ne morejo nadejati vnovične pridobitve južnih območij nekdanje kneževine Steiermark, če bodo na območju zvezne dežele Štajerske sledi Slovencev, ker bo to pričalo, da so Slovenci živeli severno od obstoječe državne meje - zato so še silneje asimilirali... Nekdanja slovenska enojezič-nost je prek dvojezičnosti prehajala zopet v enojezičnost, tokrat nemško. Leta 1938. je Avstrija postala del nemškega rajha. Zdaj se je začelo še bolj sistematično. Slovensko prebivalstvo so začeli kategorizirati po jezikovnih in rasnih značilnosti, šoloobveznim otrokom so celo merili lobanje. Pisec oziroma pisci zgodovinskega povzetka menijo, da do izseljevanja Slovencev ni prišlo, ker so Nemci po priključitvi nekdanjega »Untersteiermarka« k »Gau Steier-marku« zdaj tukaj »našli bogato poskusno polje za denacionalizacijsko politiko«. Slabi okupatorji svojih prejšnjih okupatorjev Po koncu vojne se je znova zgodilo kakor že po prvi vojni. »Čeprav so bili partizani vedeli, da ne smejo ponoviti napak okupacijskih enot prve Jugoslavije, je po zmagi nad nacionalsocializmom prišlo, predvsem tam, kjer so se skupaj s partizani gibale bolgarske zasedbene čete, do izpadov nad civilnim prebivalstvom. Izkušene partizane, ki so imeli stike s prebivalstvom, so zamenjali s politično zanesljivim, toda o razme’ rah nepoučenim kadrom, tako da je začetno mestoma navzoče zaupanje lokalnega prebivalstva izginilo. Ko je bila zvezna dežela Štajerska na začetku julija 1945 pre-• dana britanski zasedbeni oblasti in se je končala dotedanja sovjetska in deloma jugoslovanska zasedba Štajerske, so se zveze čez mejo za naslednje desetletje popolnoma prekinile.« Sledile so še jugoslovanske ozemeljske zahteve in kdor je bil poslej za Jugoslavijo, tega se je prijel tudi pečat, da je »prijatelj komunizma«. Slovenska nacionalna zavest pa je bila živa še nekaj časa po vojni, tudi med lokalnimi politiki. 1947. sta podpis pod izrek zvestobe avstrijski državi zavrnila ra-dkersburški župan in žetinski občinski svet. Radkersburškega župana dr. Felixa Kodolitscha so odstavili, žetinski občinski svet pa so odstopili in ga na novo oblikovali! Priznana in neupoštevana manjšina Jugoslovanske ozemeljske zahteve niso ostale brez učinka: v členu VII avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 so v besedilu, ki govori o pravicah slovenske in hrvaške manjšine, omenjeni tudi štajerski Slovenci. Čeprav štajerska deželna vlada trdi, tako avtor/ avtorji prispevka, da prebivalstvo ne izraža nobene zahteve po izpolnjevanju v členu VII zapisanih manjšinskih pravic, ostaja ta člen kot »dolg za doprinesek, ki ga dežela Štajerska doslej ni izpolnila«. To, da prebivalstvo ne zaheva izpolnitve zadevnega člena, pa je »posledica desetletja dolge zastraševalne politike«. Za zgodovinski spomin, in da bi še bolj zadostovalo, je treba našteti še nekaj dejstev: leta 1950 v krajih Rothwein/Radvanje, So-both/Sobota in Groflvvalz/Veliki Boč ob vstopu v šolo noben otrok ni govoril nemško; pri ljudskem štetju leta 1951 je več kot polovica prebivalcev Dedincev navedla, da njihov občevalni jezik ni nemščina, nakar je okrožno glavarstvo v Radkersburgu zopet zahtevalo izjavo o zvestobi Avstriji; v slovensko govorečih vaseh okrog Radkersburga je bilo v tistih časih več naročnikov slovenskih koroških tednikov »Našega tednika« in »Slovenskega vestnika«... Pred sto leti je bila devetina prebivalcev Gradca slovenskega porekla. Kar je bil za Čehe in Slovake Dunaj, je bil za Slovence Gradec. Imeli so dve močni katoliški izobraževalni organizaciji »Kres« in »Čitalnico«, nameravali so celo zgraditi svojo stavbo »Narodni dom«, vendar je po ustanovitvi države Srbov, Hrvatov in Slovencev zaradi izgube Spodnje Štajerske graško podnebje postalo za kaj takega nepriljudno. Intelektualci so se v glavnem preselili v Jugoslavijo, srednji in spodnji sloji pa so se morali zatajevati. Nemškonacionalna asimilacija je naraščala somerno z upadanjem slovenskega kulturnega organiziranja. Zadnjega sekretarja Čitalnice je gestapo leta 1940. izgnal iz nemškega rajha. Do začetka druge svetovne vojne so imeli vsako zadnjo nedeljo v mesecu v graški kapeli Marije Pomagaj slovensko pridigo in s slovenskim petjem. Danes so trije slovenski duhovniki pri minoritih, slovensko versko občestvo pa ima vsako nedeljo skupno službo božjo. Prebujena manjšina Za zgoščenim, a v primerjavi z drugimi vendar obsežnejšim člankom o zgodovini šajerskih Slovencev sledijo krajši, o poselitvenem območju, številčni moči (po ljudskem šteju iz leta 1991 jih je uradno 1695, po ocenah Kulturnega društva člen 7 jih živi na avstrijskem Štajerskem, vključno z Gradcem, od 3000 do 5000), o ustavnih in zakonskih pravicah narodnosti, vzgoji in izobraževanju, medijski pokritosti, odnosu do cerkve, gospodarskem položaju, organizacijah, kulturi in finančni pomoči. In knjižica Štajerski Slovenci se pokaže za izčrpen dokument o prebujajoči se manjšini. V njej je priobčena tudi pesem gospe Pepke Prelog iz Žetinec, ki se začne takole: Kje si bila rožica?/ Tako dolgo sem te iskala,/ ali si se skrivala/ cvetje s koprivami pokrivala... Š. SM. ne/Radkersburga: Gorica/Goritz, Zenkovci/Zelting, Dedonci/Dede-nitz, Žetinci/Sicheldorf in Potrna/ Laafeld. V nekaterih drugih krajih so Slovenci živeli tudi kot manjšina. Cerkev v glavnem ni podpirala slovenskega jezika, redke so bile fare, v katerih so duhovniki pridigali tudi v slovenščini. Slovenci se asimilaciji niso kaj prida upirali. Čeprav so čete novonastale južnoslovanske monarhije leta 1918/19 zasedle območja Sobote, Leutschacha in Radkersburga in so nekateri domačini agitirali za priključitev k monarhiji, je bilo na mirovni konferenci v St. Germai-nu odločeno, da bodo ti kraji pripadli Avstriji. Mateja Pintariča iz Dedonec, ki je 1910. ustanovil slo-vensko-krščansko izobraževalno zvezo, je ubila ročna granata in Slovencem je bilo čedalje teže biti Slovenci. Evangeličanski večeri Luther in njegov čas Če bi se Martinu Luthru zgodilo podobno kot Janu Husu, bi se lahko znašel na grmadi in bi bili letošnji Evangeličnski večeri posvečeni kakšni drugi temi ali pa jih morda niti ne bi bilo. Da ni končal na grmadi, pa so pripomogle tudi okoliščine, ki so takrat bile. Ljudje pred reformacijo so bili verni, vendar v sami veri ni bilo reda. Rasla je avtoriteta cerkve, odpustki so se prodajali, bila je doba velikih vraževerij in strahov. Bil pa je tudi čas dvomov in velikih odkritij. Pa pustimo sedaj to in se osredotočimo na predavanja in razprave, ki so bile od 6. do 8. marca. Prvi večerje bilo predavanje Luther in njegov čas, ki gaje pripravil bodonski »farar« Ludvik Jošar. Osredotočil se je na Luthrove teze, ki so v zgodovini krščanstva povzročile največ »vika in krika« in ki so pripeljale do »razkola« cerkve, kar se nekaterim še danes zdi »grešno dejanje«. V četrtek je puconski duhovnik Evgen Balažič razmišljal o Luthru in božji besedi, ki je bila v središu Luthrove pozornosti, in tako so tudi zakramenti (krst in sveta večerja) odvisni od božje besede. Končal pa je soboški pastor Leon Novak s predavanjem o opravičenju po veri. Če Bog naredi človeka pravičnega, potem je ta pravičen. Po bibliji pa je pravičen tisti, ki ima pravičen odnos do Boga Po vseh predavanjih pa je bil pogovor. G. Jošar je med drugim povedal, da je potrebno ločiti Luthrov in dananšnji čas. »Danes ni več strahu pred satanom, gledanje na človeka je po 500 letih drugačno. Danes je vsem jasno, da se človek rodi dvema človekoma iz ljubezni. Prvo vprašanje, ki si ga vsak zastavi, ni, kako bom prišel v nebesa, ampak, kako bom izpolnil tostransko življenje.« Senior Geza Emiša je povedal, da obstaja več religij, vse učijo o veri v Boga, Bog pa je eden. Poti k Bogu so različne, vsaka cekrev ima drugačno. Bilo je tudi vprašnje, kakšen je Bog, strog ali milosten, ali Bog vse odpušča, oziroma kako je potrebno delati, da ti bo Bog odpustil. Odgovor je eden: delati dobra dejanja. Toda kaj so dobra dejanja in kako jih delati? Ali delati dobra dejanja, da jih delaš, da Bog vidi, da jih delaš, ali pa jih delaš zato, ker ti to veleva srce. Vedno bolj se tudi pozablja, da je pri evangeličanski cerkvi neposredna odgovornost Bogu, kako človek dela. In to delo mora biti dobro samo po sebi, ne pa zato, da mu bo potem odpuščeno. Evangeličanski večeri pa so poudarili dejstvo, da si tudi bibiljo lahko različno razlagamo. Reformacija še vedno traja in tudi duhovniki si niso popolnoma edini o nekaterih stvareh. Toda če bi si bili, bi bile-to dogme. In če bi bile dogme, reformiacije v cerkvi ne bi bilo. Aleksandra Nana Rituper Prvenec Borisa Brunca Ljudje in ljubezen ob Muri V ponedeljek je bila v grajski dvorani predstavitev novega romana Ljudje in ljubezen ob Muri, ki ga je napisal Boris Brunec, ki živi v Avstriji. Pisec v njem opisuje Ivanovo pot, pot človeka, ki ga sicer ne pozna, kljub temu pa lahko v Ivanu najdemo avtorja samega. Milan Vincetič je v uvodu povedal, da je knjiga za večerniško branje in da lahko v njej najdemo galerjo oseb, ki so sicer izmišljene, vendar kljub temu živijo. V svojem delu pa daje Brunec največji poudarek prekmurskemu človeku, izseljenstvu in ženski. Z izseljenstvom se je srečal že zelo zgodaj, saj je že v mladih letih ostal na kmetiji sam babico. Že takrat ni mogel razumeti, kako je to mogoče, da so vsi odšli v tujino, ko pa je doma tako lepo. Tudi sam je odšel v tujino, kjer se je srečal z drugačnimi ljudi, z drugačnim načinom življenja in drugačnimi vrednotami. Takrat so ga tudi začeli bolj zanimati prekmurski človek, temperament in njegovo družabno življenje. Pravi, da smo Prekmurci majhen narod, ampak po žilah nam teče slovenska kri. Vsak pa ne more biti Prekmurec, in da smo Prekmurci ljudje, ki vemo to, česar ne ve nihče drug. Ugotavlja, daje Prekmu- rec človek, ki seje zlahka znal vključiti v kakršno koli kulturo, poleg tega pa je imel Prekmurec v tej družbi vedno svoje mesto. Veliko pozornost posveča tudi ženski, časti namreč žensko in njeno lepoto, po drugi strani pa mu je tudi objekt poželenja. Pravi tudi, da je ženska danes še vedno preveč zapostavljena in da bi morala imeti večjo vlogo, ne samo na papirju. Ženska je bila v zgodovini vedno tudi predmet izkoriščanja in objekt poželenja. V svoji knjigi razkriva tudi spolno življenje, ki je bilo zaradi njegove introvertiranosti tabu. Ob predstavitvi knjige je razstavil tudi svoja likovna dela, kjer je izbral za svoj osnovni motiv žensko figuro. ANR Kdaj do nove zgodovine Ljutomera? V petek, 1. marca, je ob 70-letnici izida Kovačičevega dela »Zgodovina trga in sreza Ljutomer« v Ljutomeru predaval prof. V. Vrbnjak iz Pokrajinskega arhiva v Mariboru. Predavanje je organiziralo Zgodovinsko društvo Ljutomer. V. Vrbnjak je spregovoril o Kovačičevih delih in natančneje predstavil vsebino in vire Kovačičeve zgodovine. Po predavanju je bilo slišati kar nekaj predlogov za ponovni natis knjige. Ta bi bil dobrodošel, saj knjigo redkokdaj najdete celo v antikvariatu. Nekaj spodbud je bilo potrebno tudi za pisanje novejše zgodovine, predvsem za zadnjih 70 let. Ker je za pripravo takšnega projekta potrebno timsko delo, bomo nanjo morali še nekaj časa počakati. 12 vestnik,14__marc^| /Za glasbeni sceni Jazz & Blues Jimmy Smith »Orgle Hammond imajo telo. Imajo globino in resonanco. Lahko jih občutiš. Ni dovolj, da jih samo slišiš, ampak jih moraš preprosto čutiti.« Tako pravi Jimmv Smith, ki je v svoji dolgoletni glasbeni karieri ustvaril povsem svoj zvok in način igranja na orgle Hammond B-3. Rodil se je 8. decembra leta 1928 v mestecu Norrisown v Ameriki. Njegov oče je bil pianist in tako je mali Jimmy najprej začel igrati klavir. Pri devetih letih se je prvič predstavil na tekmovanju v radijski oddaji, namenjeni majhnim amaterskim glasbenikom, in takoj zmagal. V začetku je sodeloval v skupini svojege očeta. Nastopali so na raznih prireditvah in plesih. Kmalu seje začel navduševati nad glasbo Arta Tatuma in Buda Powella. Slednjega sije izbral za svojega učitelja, saj je stanoval nekaj ulic naprej. Powell pa je v tistem času sodeloval v skupini Charlija Parkerja. Nekega večera je Powell zamudil na koncert in priložnost, da ga zamenja, je imel mladi Jimmy, ki je takrat sedel med občinstvom. Prvič je zaigral z velikani džeza, med katere se je nedolgo za tem uvrstil tudi sam. V 40. letih se je posvetil predvsem študiju glasbe in tako končal študij različnih glasbenih smeri na treh različnih šolah. V zgodnjih 50. letih se je pridružil skupini Don Gardn er & His Sonotones. Ko je v nekem klu- bu med odmorom slišal igrati Billa Davisa na orgle, seje v hipu odločil. Dal je odpoved skupini, s katero je sodeloval, prodal klavir, si sposodil denar in kupil prve orgle Hammond B-3. Kar nekaj časa je posvetil učenju igranja na orgle, saj se le-to precej razlikuje od igranja na klavir. Začel je uporabljati basovske pedale, na katere je igral z nogami, in tako istočasno igral bas podlago, spremljavo in solistične vložke. Za tisti čas je bilo to nekaj povsem novega. Ustanovil je svojo skupino (kitara, boben, orgle) in leta 1957 posnel prva albuma A New Sound - A New Star in The Champ. Sledili so številni nastopi, ki so bili zabeleženi na magnetofonskem traku in so bili pred kratkim izdani v CD- formatu z naslovom The Comlete February 1957 Jimmy Smith Blue Note Sessions. V 60. in 70. letih je Jimmy Smith sodeloval z različnimi glasbeniki, med katerimi je posebno mesto zavzemal odlični kitarist Wes Montgome-ry, in izdajal različne plošče za različne založbe. V 90. letih je Jim-my Smith zbral staro zasedbo, v kateri je ponovno sodeloval njegov stari znanec, kitarist Kenny Burrell, in se odpravil na turnejo po Japonskem. Rezultat te turneje je bila odlična plošča z naslovom The Master, ki je živa različica njegovih znanih tem. Zadnja plošča, s katero je postregel Jimmy Smith, nosi naslov Damn. Posneta je bila leta 1995, sodelujejo pa mladi glasbeniki Roy Hargrove, Nicholas Payton, Mark Whitfiald in drugi. Na plošči so priredbe znanih avtorjev, kot sta James Brown in Herbie Hancock, ter avtorske skladbe Jimmya Smitha. Danes doživljamo ponovni razcvet glasbe, v kateri se uporabljajo orgle Hammond B-3, predvsem po zaslugi mladih glasbenikov, ki uporabljajo ta instrument. Med njimi je prav gotovo najpopularnejši Joey DeFrancesco, kije bil učenec Jimmya Smitha. »Joey je prijeten fant, vendar ko igra, igra enako kot Jimmy Smith. Tega ne prizna, vendar je res.« Vsekakor je res, da bo le težko kdo presegal delo, ki ga je ustvaril velikan orgel Hammond B-3 Jim-my Smith. \ Ob praznovanju svoje 704etnice je priredil saksofonist James Moody gala prireditev v znanem džezovskem klubu Blue Note. Predstavil se je z številnimi znanimi gosti, med katerimi so bili tudi Roy Ayers, Arturo Sandoval, Grover Washington ml. in celo znani komik Bill Cosby. Zabavo so posneli in jo pred kratkim izdali za založbo Telarc v CD-formatu. Naslov plošče je Moody’s Party: Live At Blue Note. I. R V Ljutomeru bo v petek, 15. marca, ob 20. uri v dvorani Partizana koncert alternativne rock glasbe. Nastopili bodo Odpisani in ŠZB Ljutomera, VVasserdicht iz Ormoža ter Cadaveres De Torturas iz Szehesfehervara. V okviru slovenske turneje bo 26. marca v soboški kinodvorani nastopil Magnifico s skupino The Pissmakers. Uro bomo objavili poznje! „r -j * * 23. marca bo v Ljubljani naa-stopila skupina Green Day, dva dni pozneje pa na Dunaju. Kontrabant Vroč temperament, poln žalosti in trpljenja »Hej Roma, hej Roma, Soške som aso čoro, naun man niko pru vilagu som kurkoro.« Tako se razlega njihova pesem, ki te, če sam želiš, popelje v ruske stepe, v avtentično cigansko okolje, ki ga začutiš, če zamižiš, in se te dotakne njihova glasba. Tudi skupino Kobtra-bant je prevzela glasba nomadov, glasba, polna vročega temperamenta ljudstva, ki se je stoletja selilo po Evropi. Čeprav člani skupine niso nomadi, so raztreseni po vsej Sloveniji. Janko Prelog je iz Murske Sobote, Bela Somi - Geza iz Lendave in živi v Domžalah, Vid Klančičar je iz Delenjskih Toplic, brata Vrenjak pa iz Radomelj na Gorenjskem. Pri plošči Utrinek se jim je pridružil še Jože Kramberger (Bumbaš iz Halgata). Kdaj je nastala skupina Kon-tranbant? Prelog: »V začetku je Bela Somi - Geza sam igral harmoniko, pozneje se mu je pridružil baskitarist Vid Klančičar, ki je takrat igral kitaro. Kmalu zatem sem se vključil še jaz kot violinist. Violina je namreč redkost v zasedbah slovenskih ansamblov. Pred letom sta se pridružila še bobnar in tolka-list Janez Vrenjak ter kitarist, bendžoist in pevec Urh Vrenjak -Cof. Za cigansko glasbeno zvrst in za njeno avtentičnost je veliko prispeval Jože Kramberger, ki je sodeloval kot avtor, prevajalec in pevec. Ker smo z vseh koncev Slovenije, imamo malo vaj, in čeprav so razen Bele amaterji, smo zelo nadarjeni in lahko v zelo kratklem času naštudiramo marsikatero skladbo. Če ne bi bilo tako, jaz z njimi ne bi igral, (smeh) Pri tej glasbi je verjetno dopuščene tudi nekaj improvizacije! Prelog: »Je. Kot violinist sem z njimi igral kar nekaj skladb, ki meni niso bile znane. Ker imam že od prej velike izkušnje, mi je bilo veliko lažje. Igramo skladbe, ki niso zapisane z notami. Fantje imajo polno idej in domislic in jaz jih prenesem na note. Kasneje vse skupaj poslušamo in analiziramo.« Zakaj ste se odločili za cigansko glasbo, ko je danes toliko an- zato je bilo težje. Slovenske skupine želijo vedno iskati kaj novega. Danes pa lahko najdeš samo nov način igranja, ne pa novega stila. Zato smo si rekli, da bomo v svojem konceptu težili k čim bolj raznovrstnemu programu, da zadovoljimo vsakega poslušalca. Radi bi vključili vse glasbene zvrsti, ki so namenjne plesu in zabavi.« ampak se od naselja do naselja razlikuje. Katero ste izbrali vi? Somi: »Na plošči so tri tradicionalne skladbe Kajone, Del del in Dželem, dželem, sedem pa je avtorskih in pri teh avorskih je najizrazitejša melodija s panonskimi in madžarskimi elementi. Jože Kramberger je uporabljal jezik prekmurskih ciganov. Tradicionalne pa so skladbe ruskih ciganov, ki ji poznajajo in pojejo tudi druge ciganske skupine pri nas, kot so Šukarji na primer. Večkrat smo se tudi z njimi pogovarjali in ugotavljali, da pri nas v Sloveniji ni pravih ciganskih godcev. Lahko povemo, da je melos premurskih ciganov nastal z našo glasbo.« In kaj je bolj pravilno ciganska ali romska glasba? Somi: »Mi smo se odločili za Torej igrate tudi druge zvrsti glasbe? Somi: »Izvajamo zelo različno glasbo, na primer irsko, country, če je potrebno, zaigramo tudi polke in valčke, tipično cigansko glasbo, glasbo Balkana, glasbo Francije, Italije, Južne Amerike in cigansko, ker sem prepričan, da to ne zveni več žaljivo. Prepričan sem, da romska glasba ne bi bila pravi izraz, ker je ta pojem bolj izumetničen.« O čem pojejo ciganske skladbe? Prelog: »O načinu cigansW življenja, o ljubezni, o njihovi vščini. Ta besedilo smo tudi vajali iz ciganščine v sloveni in iz anglešlčine v ciganščino. žili smo, da se vsebina ne spi®^ ni. Vsebinsko zato glasba ni bila. Vsa besedila so prevedeni tako da se lahko pojejo tudi v venščini. Za skladbi Akunin^ djak pa je besedila napisal F*® Lainšček.« Značilnost ciganske gl^ poseben melos? Prelog: »Gre za velike ste, veliko dramatičnost h snega tempa se hitro stopnjuj6, živahen tempo. Uporabljaj tudi tipična madžarska sinkopi naši skupini pa prideta še pos^ do izraza harmonika in violj"’! Na plošči sta tudi dve . svetovno znanih uspešnic^ Heaven Eriča Cleptona in O On light My Fire skupi111 Doors. m Somi: »Prva je Clapton®^ Vilagu. ki smo je prevedli ščino, druga pa je od DoorsnU mali, gor me vužgi, za kat^ . besedilo napisal Tomi Str Kmalu pa bomo posneli tudi ospot, nekje v Prekmurju' Kako je vašo glasbo sp™ publika? Prelog: »Mladi zd® sprejemajo našo glasbo. K navdušeni. V Kranju s0.^ rali pomagati varnostniki- K $ nastopili na Ptuju, je bilo P1 tako polno, da se niso m0^ obračati. Publika nas po«*!0 * dobro sprejema. Na televizij' P vrti tudi naš videospot F™ ma.« . Od kod ime Kontrabant^ Prelog: »To je zelo stara in pomeni »šverc«. Ven“ar pri nas ne nanaša »švercanje«, ampak v prene pomenu mislimo na glasbe iz raznih dežel, kis prej omenil.« samblov, ki igrajo cigansko glasbo? Prelog: »Ciganskih ansamblov v Sloveniji je veliko. Včasih ni mogel vsakdo posneti kasete, kompaktne plošče ali priti na televizijo, še marsikaj, med drugim smo v akustično izvedbo predelali tudi Metalico. Na tej kompaktni plošči pa je pretežno ciganska glasba, vendar to ni naš končni cilj.« Ciganska glasba ni enotna, MURSKO-MORSKA 1. Vladimir Kočiš - Zec - Ispod tvojih prozora 2. Oliver Dragojevič - Moja tajna ljubavi 3. Davor Radolfi - Za Ijubav jedne žene Novice od tu... Za najlepše oblečeno Slovenko so letos izbrali Anjo Rupel. In ta glasbenica si ta naslov nedvomno zasluži, saj bi se lahko vsaj malo po njej zgledovala marsikatera slovenska pevka in tudi kakšna druga dama. Z njenim dobrim okusom se strinjajo tudi njen zvesti spremljevalec Aleš Klinar, Agropop, njena mama Sonja Berce, ki uči na Filozofski fakulteti, in njen oče Fedja Rupel, ki je po poklicu flavtist. Naši glasbeniki in glasbenice so se naravnost s smučišč zapeljali v studie in pridno snemajo svoje nove albume. Zato se sedaj o nekaterih manj, o drugih pa samo malo več sliši. In kot so začeli iz zemlje kukati prvi zvončki, tako so se začele na glasbenih policah pojavljati njihove nove plošče. ... in tam Prince se je vrnil iz svojih medenih tednov, po tem ko se je tako nepričakovano poročil z eno od svojih plesalk, egzo-tično Mayte Garcia. Poročila sta se prav na Valentinovo v 4. Maja Blagdan - Ja vjerujem u te 5. Forum - Kada moja ne budeš Predlog: Minea - Mrvica GLASUJEM ZA: NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M 1. MISSING - No Mercy 2. THUNDER - East 17 3. LET HER CRY - Hootie and the Blovdish 4. LOVE RANDEZVOUS - M-People 5. LOVER BE THY NAME - Haddaway 6. WHERE THE W1LD ROSES GR0W - Nick Cave & K. Minogue 7. FREE AS A BIRD - The Beatles Vestnik Vestnik Glasbena uganka Vidim, da niste prvič slišali Eloya, Lea, Bastiana in Bena, ki so člani skupine Caught In The Act, pravilno pa je odgovoril tudi Dejan Simonič, Logarovci 1 Ib, 9242 Križevci pri Ljutomeru. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo poklanja trgovina M-Shop, bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke, ki se glasi: Parizu. Poroka pa je za kakšen mesec ustavila tudi delo pri novi plošči, ki naj bi izšla konec letošnjega leta. Govori se, da bo ena najboljših hrvaških skupin Psiho-modo Pop posnela videsospot za skladabo Natrag u garažu z najnovejše plošče Unpljugd. To ne bi bila nič kaj nenavadna novica, če se ne bi govorilo, da bo to najdražji video-spot, posnet v hrvaški zgodovi- g ni. 2 Še bolj presenetljivo pa je, C da se za takšen korak ni od-ločila kakšna od neštetih tam- z kajšnjih hit zvezd. Z Kdo poje skladbo Pogrešal te bom? Odgovor; e "J Odgovore pošljite do 20. marca na naš naslov: Podjetje za >5 informiranje. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobo- § ta, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih do- | a mačih in tujih glasbenikih želite kaj izvedeti v rubriki Na glasbe-Jv it ni sceni. Če ne veste odgovora, nam pišite samo o svojih željahr y l J AUDIO - VIDEO - CD | ftlŠHOPj .2*1 69000 Murska Sobota, “J Slomškova 43 J1 TELEFON, TELEFAKS: 11 069/32-465 «1 PREDLOGI. ALWAYS BE MY BABY - Mariah Carey YOU DONT UNDERSTAND ME - Roxette SHAKALAKA - Sweetbox LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. JOK NA DEŽJU - Aleksander Mežek 2. POGREŠAL TE BOM - Jan Plestenjak 3. NAJ MESEC UGASNE - Irena Vrčkovnik 4. NAJINA PESEM - Čuki 5. NEKDO, KI ZMORE VSE - Vili Resnik 6. MOJA SREČA, TO Sl Tl - Alenka Vidrih in Miha Vardjan 7. SAMO Tl - Faraoni PREDLOGI: SAMA PROTI VSEM - Panda VDOVE KOLONIJE - Orlek | OB TEBI ZASPIM - 4 FUN i LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON Z 1. MOJA DEŽELA - Štrk 2. V TVOJIH OČEH - Alpski kvintet 3. NIČ NI VEČNO - Štirje kovači 4. RANJENO SRCE - Štajerskih 7 5. MOJA DOTA - Fantje izpod Vurberka 6. ROSA NA TRAVI - Rosa 7. SNEGULJČICA IN PALČEK - Ans. Francija Falanta PREDLOGI: PRIDI NA KAVO - Ans. Marjana Hercega Tl DOMAČA HIŠA - Ambicija KOUKOR SPREJMEŠ LJUBEZNI - Ans. Jožeta Burnika . j, Izpolnjene kupone pošljite do četrtka. 21. marca 1996, na Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene les -Kupon št. -------------------------------------------| Glasujem za skladbo: । ‘tuja:_____________________________________________——| ‘domača:—" y , ‘narodnozabavna:----------------------------------__----/ Ime in priimek ter naslov:________________________ Ji£stnikj4. marca 1996 Fdsevi mladosti Tako je gotovo bolj zanimivo ANICE mEkT'"6 d)elavke BoHio ki opravlja svoj Bistrini • drancih in n& Srednji šolslrn ’V ^^nem konceptu S S1Stema z“emarjeno dročie m precej široko P°‘ rok 7 sebnostnega razvoja Otte^"56 je °dločila> da Področju TTdelaraVn°natem 1 do a Tdko lzvaja z učenci od Podali«.raZreda ter v oddelkih danega bivanja socialne DNEVo DiSCi PUHa] koi-J SA =-------—j MAUC IH wevov mauca ig tu'Beg za Mini GolF I GRi ŠCE EA ODBoJko Ga LJŠi ODMOR)' VE Orlo Odprta Telovadnica IDEALNa 3* TEMisl AVTOMAT) Z.A %l_AbOUEO IGRiSCE ZA ROkoti Avto MATI Z-A Rije, ZA PbftSo ^(pri 'četice urah), za ^cijskev^T St°Pnje Pa in’ kalnega 5To so vaJ'e Psibo-^Bočajok^6?^’ ki učencem režeVanje JSC razumevanje in ?°žPost, d .av' VaJe jim dajo 3?]azij0 7P1razb° SV0Je misli, Spakovanj.. ,Je’ negotovost in ru8imi. Pomerjajo z so: in<) e’ k' i*b obravna-^efetvo -imV16!3' družina, st>jpoikl’čustva - v ega pa s0 ega 'n dokaj kori-S^jihn ^^^ndinske dela-pe? družk?1^3!0 Pri pouku 0>vaSevZbav7-in 8. razredu. n?henlenega n govoru z učiteljem kot °V p°dk z red?ela vključuje v Re S° š°la, straZ ‘čnimi temami, vSst’nasilje’dr(> Hat °SOent VjenJu, družina tudi vajo Carana družina. ^a(^na križanka »j* .^rilkismonlai^Tr j V- l V ■ , '1 tev. Ap Alen V Sm° °bJavth tudi nagradno križanko, ki jo je sestavil ttij, U Zato, eren iz Murske Sobote. Nismo dobili ravno dosti reši-nekol'k nai bi se^0 Rubili »le« knjižno nagrado? Ali pa ste bili v dile-Za čet t P°nagaiatln^en0Vala vas v Prekmurju s tremi črkami? Tu nam je kič iri? 'rko, jn tlskarski škrat, saj bi moral biti dodan še en kvadratek je naB‘ a> ki narn°tem bilo vse iasno’ da gre za Selo. SONJA ŠKA-a'a Sarno spi pos'ala dve rešitvi, je to prav gotovo vedela, četudi 'n sicer c ^at0 P Priznamo, kot da je pravilno rešila našo k OOM Ter aai (vodoravno): TONALIT, OKARINA, ZRNO, ’ 1 SE, A IN C Ut in se naučil smučati. TOMAŽ BRAČKO, 5. b OŠ Kapela POLMJEV. KUPON št. 27- ALI VESTE? ~OLARj£l/ ?!? M jO ct STASE 0iWČ/ “ ni<0J ril. Mrcini Hg čam U-tlOEJNA. »Razmislite, kaj si želite za svojo družino! Kaj bi v njej radi spremenili, če bi znali čarati? Napišite zgodbo o svoji družini, v kateri lahko začarate vse domače,« se je glasila naloga. In kaj je nekdo napisal? - Naša družina je največkrat složna in se kar dobro razumemo. Seveda so tudi izjeme. Včasih bi najrajši začarala mamo, ko mi ukazuje, naj pospravim svojo sobo, čeprav ni vedno razmetana. osebne 0^x7 Ali pa ko zakriči iz kuhinje, naj pobrišem posodo, jaz pa gledam televizijo. Očeta bi začarala takrat, ko sede za mizo in začne: 'Prinesi mi to, prinesi mi tisto ...’ Kdaj pa meni kdo kaj prinese? Vsi mi samo pravijo, da sem še mlada in si lahko sama vzamem stvari. Dedka bi začarala takrat, ko začne govoriti: 'Ko sem bil jaz mlad, nismo imeli vsega tega kot zdaj ...’ To mi gre zelo na živce. Z babico sem zadovoljna. - Želim si, da doma ne bi bilo več prepirov, pijančevanja in kajenja. Želim si, da bi imeli več časa drug za drugega in da bi se bolj spoštovali. To bi začarala. Ja, če bi lahko kar tako čarali? In kakšna bi bila idelana šola po njihovem mnenju? Poglejte njihovo skico (poster). Megleno jutro Megla nas skoraj vsako jutro ovije v svojo čarobno obleko. Ljudje hitijo po opravkih. Zatopljeni so v svoje misli in sploh ne opazijo, kako jih megla vodi v svoje skrivnostne labirinte. Kakor hitro se prikaže, tako hitro tudi izgine. Kot kraljica jutra pošilja svoje podložnike, meglene pramene, na cesto, kjer ovirajo promet. Ona pa sedi v svojem meglenem kraljestvu in se veseli, ko si njeni podložniki izberejo žrtev, ki jo zasledujejo in jo ovijajo, dokler se ne prikaže največji sovražnik te hudumušne kraljice jutra - sonce. Prameni megle se zvijajo, ko jih božajo topli sončni žarki. Naenkrat pa se razblinijo kot milni mehurčki in poraženi čakajo na naslednje jutro. Kakor hitro izgine megla, se prebudi narava. Megleno jutro naredi na ljudi J. G. O zimskih počitnicah Zimske počitnice sem preživel na Pohorju. Bil sem na smučarskem tečaju. Vreme je bilo lepo. Vsak dan smo se smučali v skupinah in spoznavali nova smučišča. Nekatere proge so bile ledene. Našo skupino je vodila tovarišica Frančka Sep. V njej smo bili smučarji začetniki. Posebno doživetje je bilo smučanje z baklami v dolino. Na vrh Pohorja smo se peljali z gondolo. Iz nje je bil lep razgled na pokrajino. Počitnice na snegu so minile brez večjih poškodb, le ena učenka si je nategnila kolenske vezi. Jaz pa sem spoznal veliko novih prijateljev slab vtis. Mrko se spogledujejo in zelo so tečni. Na neki način pa je tudi zanimiva, saj se vse dobro začenja s slabim. Tako se tudi lep dan lahko začne z meglo. BOJANA ŠKRABAN, 6. a OŠ III M. Sobota Moja želja Želim si, da bi imela kužka ovčarja. On je najboljši gospodar hiše in človeka. Ovčarji so lepi, postavni in dragi. Svojemu bi dala ime Hektor. Vpisala bi ga v pasjo šolo, da bi bil pameten in priden. TEJA DRVARIČ, 1. b OŠ Radenci Bili bi pravi učenjaki (Intervju z dr. Antonom Trstenjakom) - Kdaj ste prvič prestopili prag negovske šole? »4. novembra 1912. leta sem s sestro Naniko, 3 leta starejšo od mene, prišel v 1. razred in sedel v prvi klopi.« - Se spomnite, kateri učitelji so vas takrat učili? »Bila je učiteljica Marica Fiirst; še danes se spomnim, kako mi je dala vzdevek Rodmoški Tunek. V razredu sva bila dva Antona Trstenjaka, in tako naju je poimenovala po vasi, v katerih sva živela. Čez nekaj let jo je zamenjal njen mož Janko. Skoraj bi bil kaznovan zaradi nepazljivosti, ker se nisem oglasil, ko meje poklical le Anton Trstenjak, a mu je ga. Marica še pravočasno povedala, da ne slišim na ime Trstenjak, ampak na Rodmoški Tunek.« - Ali ste jo pozneje še kdaj srečali? »Da. Ko je bila v 94. letu na smrtni postelji v Ljubljani pri sinu Danilu, dilomiranemu inženirju arhitekture, mu je rekla: 'Pokliči mi Rodmoškega Tuneka!’ Srečanje je bilo je ganljivo. Potem sem jo obiskal še dvakrat. Rada me je imela.« - Kako ste takrat hodili v šolo, med vojno? »Edino prevozno sredstvo so bile noge. Tudi učitelji so morali večkrat službeno pešačiti v Gornjo Radgono. Najbližja cesta je vodila skozi Rodmošce, mimo moje rojstne hiše. Učiteljici sem večkrat nosil njen kovček ali torbico. S seboj je imela žemljo. Vedno jo je razpolovila in polovico dala meni, drugo polovico pa je obdržala zase. Kakšna preprostost in skromnost?« - Ste radi hodili v negovsko šolo? »V negovsko šolo nisem rad hodil.« - Zakaj ste imeli tak odpor? »Mi smo se vedno imeli za Bila bi predsednica Včeraj smo bili na izletu v Ljubljani. Šli smo tudi v parlament. Najprej so nam pregledali prtljago, potem smo lahko vstopili vanj. Sedeli smo tam, kjer sedijo predsednice in predsedniki. Pogovarjali smo se z Viko Potočnik. Počutila sem se, kot da sem predsednica. Vesela bi bila, če bi se to nekoč uresničilo. IRENA FILIPIČ 5. raz. OŠ Mala Nedelja Moja mama Moja mama je zelo pridna. Rada dela v kuhinji, na vrtu in okoli hiše. Tudi v službo rada hodi. Pomaga mi pri učenju in vedno skrbi, da sem lepo oblečena. Je zelo dobra kuharica in zna pripraviti dobro pecivo. Je visoka in nekoliko debelušna, zato vsako jutro stopi na tehtnico in se jezi. Rada bi shujašala, toda ne more nehati jesti. Imam jo zelo rada, ker me skoraj nikoli ne krega. MANUELA PRŠA Podružnična DOŠ Gaberje Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota, nagrade pošiljamo po pošti) Tisti, ki ste napisali, da so nekdanjo avstro-ogrsko monarhijo označevali s pridevkom črno-rumena ali črno-žolta, so prišli v ožji izbor za žrebanje nagrade. Po svoje pa imajo prav tudi ti-. sti, ki so odgovorili, daje bila to dvojna monarhija, ječa narodov idr. Nagrado pa prejme ANTON MIKL iz Čakove pri Vidmu ob Ščavnici. Čestitamo! Ali veste, kdaj bo spet prestopno leto? Odgovore pričakujemo najpozneje do 20. marca. 13 Radgončane, v šolo pa smo morali hoditi z južnega dela Rodmošec k Negovi. V radgonski šoli so se pod nemškim direktorjem perfektno naučili nemško. To sem si tudi jaz želel.« - Kako pa je bilo z nemščino na negovski šoli? »Učitelj je rekel: 'Ne maram vas dobro naučiti nemščine, da ne boste nemčurili. Če ne boste znali nemško, ne boste nemčurili.’« - Kljub temu ste vztrajali. Zakaj? »Leta 1916, ob veliki noči, sem odšel na radgonsko šolo. Vzdržal sem le tri dni. Ko je učitelj Fiirst to zvedel, je takoj poslal pošto moji mami, naj se nemudoma vrnem k Negovi. 'V Radgoni se ne bo nič več naučil kot v Negovi, razen faloterije.’ Zmagal je seveda on.« - Vam je kateri predmet v šoli delal težave? »Ne. Rad sem imel računovodstvo. Pomagali smo si s prsti, vendar nisem vedel, kaj bi počel z njimi, saj sem vedel iz glave.« - Kako so takrat živeli učitelji? »Učitelji so imeli nizek standard. Živeli so skromno, toda takrat niso nikoli stavkali.« - Kaj bi povedali za konec še našim šolarjem? »Bodite ponosni na Negovo, na njeno šolo, kajti nekaj zgodovinskega bliska pada tudi na vse vas, ki ste se šolali v njeni 'visoki šoli’. In še nekaj: učitelji so takrat malo dajali, učenci so vse sprejemali. Danes pa učitelji veliko dajejo, vsiljujejo po učbenikih, toda učenci malo sprejmejo. Če bi vse sprejemali, bi ob današnjem učnem načrtu morali biti že po osemletki pravi učenjaki.« Priredila: MOJCA LIPNIK OŠ Negova Kaj je ljubezen? Vsak dan se srečam z njo, obiščen rada jo, kaj je to? To je ljubezen, ki je včasih bolezen. A vedno pred njo bežim, ker se je bojim. Ljubezen je čustvo, ki druži ljudstvo, ljudje jo poznajo, zato se braniti znajo. En par zaljubljen, drugi priljubljen, tretji obljubljen in četrti izgubljen. Nekdo ljubezen izkazuje, drugi se iz nje norčuje. Izvira kot reka, je polna biserov in smeha, ki se nikoli ne neha. Včasih je trda kot opeka. Oko gleda vate, ti strmiš vame, jaz vem zate ... Vrh ljubezni je spoštovanje in tudi poučevanje. Jedro je razmoževanje in skupno naseljevanje. Okrogel je naš svet, zato vsak fant jih ljubi pet. Ljubezen sega od pet do glave, zato besede so polne hvale. TADEJA PITZ, 7. a OŠ Cankova 14 'z naših krajev SVETI JURIJ - Člani Gasilskega društva Sveti Jurij v Občini Ro-gašovci so se že velikokrat izkazali na tekmovanjih gasilskih društev; enako seveda na pravih požariščih v domači ali sosednjih vaseh. Lani so se udeležili tekmovanja gasilskih društev iz prejšnjih občin Murske Sobote, Gornje Radgone, Ljutomera in Lendave ter v hudi konkurenci zasedli prvo mesto! Zdaj pa se vneto pripravljajo na junijsko državno prvenstvo, ko se bodo pomerili z najboljšimi iz posameznih slovenskih regij. (Suzana Ficko) GORNJA RADGONA - V razstavni vitrini v prostorih Ljudske univerze v Gornji Radgoni ta čas razstavlja ljubiteljski slikar Tone Rovšnik, ravnatelj OŠ Apače. Predstavlja se s svojimi krajinskimi motivi in tihožitji. Slikarje imel doslej že več samostojnih razstav: v Gornji Radgoni, Negovi in Apačah. (L. Kr.) TURNIŠČE - Na slovesnosti v kulturnem domu v Turnišču so razglasili in nagradili najuspešnejše likovne in liteme ustvarjalce, ki so se za nagrade potegovali v likovno-literamem natečaju. Tega sta objavila OŠ Turnišče in kud Štefana Raja. Izmed malčkov iz vrtca, ki so ustvarjali na likovnem področju, je prejel prvo nagrado Tadej Žalik. Iz razredne skupine OŠ Turnišče je najboljše likovno delo ustvarila Nadja Horvat iz Turnišča. Izmed tistih, ki se izobražujejo na predmetni stopnji, je prvo mesto pripadlo Jasmini Žalik iz Gomilice. Med odraslimi je najboljše likovno delo ustavarila Gordana Bence iz Turnišča. - Pa literarni ustvarjalci? Z razredne stopnje je prvo mesto pripadlo Barbari Cigut iz Turnišča, s predmetne pa je bila pri literarnem ustvarjanju najboljša Aleksandra Gjerkeš iz Nedelice. Tudi odrasli so se potegovali za nagrado. Najboljše literarno delo je ustvarila Verona Houbar iz Turnišča. (J. Ž.) MAČKOVCI - Krajevna organizacija RK je dobro zastavila delo. Rezultati so vidni tudi v krvodajalstvu, saj se je nedavno udeležilo krvodajalske akcije rekordno število ljudi. Spodbudno je, da je bilo med njimi največ mladih. Največ darovalcev krvi je bilo iz Pečarovec in Ku-štanovec. Po uspelem človekoljubnem dejanju so se krvodajalci sešli na družabnem srečanju. (J. K.) LJUTOMER - Matična knjižnica ima 47.600 knjig, ki sijih izpo-sojuje 4.600 bralcev. V primerjavi s prejšnjimi leti se je lani števi- lo izposoj prepolovilo. Vzrok za to pa ni v nebranju, ampak ker knjižnica nekaj časa ni bila odprta, saj so obnavljali mestno hišo. Sedaj ima knjižnica ločene prostore: za odrasle in otroke. Tem občasno pripravijo ure pravljic. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. (F. KI.) KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - Na srečanju študijske skupine za 3. razrede osnovne šole so pripravili pedagoško delavnico na temo Domače naloge. Tačas pa poteka vseslovenska akcija, katere cilj je: učitelje od L, 2. in 3. razreda, ki bodo v 9-letni osnovni šoli spadali v prvo triado, čim bolj usposobiti za opisno ocenjevanje. (J. K.) ČRENŠOVCI - Predsednik občinskega odbora SKD v občini Črenšovci je župan Anton Tbrnar. Ta stranka ima sicer največ članov (150) v krajevnem odboru v Veliki Polani. Med nalogami, ki so sijih zadali na letnem članskem shodu, so prizadevanja za čimboljši volilni uspeh, sodelovali pa bodo tudi na Kleklovih dnevih. Na njih bodo letos govorili zlasti o delu duhovnika in zgodovinarja Ivana Zelka, ki je pokopan na črenšovskem pokopališču. Dotlej bo Vilko Novak pripravil knjigo o njegovem delu in življenju. (J. Ž.) METRSKI PETROVCI - V tej vasi so sešli gasilci na občnem zboru in pregledali lansko delo ter zastavili letošnje aktivnosti. Največji projekt je vsekakor nabava novega gasilskega vozila. Na občnem zboru so tudi sklenili, da bo društvo še naprej vodil predsednik Ivan Ciglar. (F. KI.) ■ VIDEM OB ŠČAVNICI - Društvo kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici je pripravilo enotedenski tečaj pletenja in kvačkanja, vodila pa gaje upokojena ravnateljica Anica Miholič. Izdelke bodo tečajnice prikazale na tradicionalni velikonočni razstavi, na kateri so po običaju tudi na ogled in pokušino velikonočne jedi. (L. Kr.) PUCONCI - V poletnih počitnicah bo na puconski osnovni šoli vseslovenski tabor z naslovom Življenje na podeželju. Prišlo bo okrog 30 mladih iz mestnih okolij, ki bodo v enem tednu spoznavali življenje na turistični kmetiji, se seznanili z živinorejo, sadjarstvom in lončarstvom, v prostem času pa se bodo vključevali v kulturno in športno življenje okolja. Tabor bodo organizirali po dogovoru z ministrstvom za šolstvo in šport. (J. K.) TIŠINA - Predsednik ribiške družine Tišina je Jože Erjavec iz Sa-tahovec. Letos bodo obnovili ribiško kočo, uredili dovozno pot do nje, kupili pa bodo agregat za proizvodnjo električne energije. Ribje mladice bodo vložili v tri nove gramoznice. Ribiči bodo več storili za lepše okolje, zlasti reke Mure. Na občnem zboru so podelili praktično nagrado članu družine Dragu Jurešu, saj je lani ulovil najtežjo ribo - krapa. (F. Ku.) TURNIŠČE - Na osnovni šoli v Turnišču so ustanovili turistično društvo. Tudi šolarji so namreč ugotovili, da so Turnišče in drugi trije kraji, od koder učenci prihajajo v šolo, zanimivi. Ustanovitev dru-šta je skoraj formalnost, saj so mladi že doslej delovali za popularizacijo svojega območja. Tako so lani izdali publikacijo Gostoljubje - nasmeh turizma. Mladi se bodo s svojimi aktivnostmi še posebej predstavili 15. avgusta, ko bo v Turnišču veliko proščenje. Oživiti pa nameravajo staro sejemsko prireditev Ferenčekovo senje, ki naj bi bila 4. oktobra. Hvale vredna je tudi odločitev, da bodo mladi iskali najbolj urejeno okensko polico, vrt, domačijo. (J. Ž.) LJUTOMER - Sodnik za prekrške je lani rešil nekaj čez 1.700 zadev in kar v 1.100 zadevah je izrekel denarne kazni v skupnem znesku 22.000.000 tolarjev, povrh pa je zaračunal še za 5.000.000 tolarjev stroškov postopka. Še vedno pa je veliko nerešenih zadev, zato so, da bi bilo delo bolj ažurno, zaposlili še enega sodnika za prekrške in administrativno moč. Vsi pa se bodo še naprej stiskah v enem prostoru. Čez čas naj bi dobili primernejše pisarne. (F. KI.) VIDEM OB ŠČAVNICI - Snemalec Branko Javornik in moderator Jože Tišler sta posnela v Grabšincih, Malem Moravščaku, Ko- kolanjščaku, Galušaku, Sovjaku, Grabonošu in na Ženiku oddaje z naslovom Utrip naše vasi. Posnetke bodo predvajali na lokalnem TV-omrežju, posnetke na videokasetah pa bodo tudi tudi prodajali. Seveda bodo kasete tudi shranili, saj gre za prikaz bogatega življenja in običajev na videmskem območju. Projekt je moralno in finančno podprla tudi Občina Sv. Jurij ob Ščavnici. (T. T.) BELTINCI - V organizaciji krščanskih demokratov je bila v Beltincih okrogla miza o razvoju slovenskega kmetijstva in vključe- vanju Slovenije v EU. Pogovor je vodil državni sekretar za kmetijstvo Ivan Obal. V razpravi so se zavzeli, da naše vključevanje v Evropo naj ne bi bilo na škodo kmeta, ki se že zdaj ubada z velikimi težavami. Res pa je tudi, da brez težav ne bo šlo. Tli pa vendarle upanje, da bo naš kmet preživel. (J. Ž.) SPODNJI IVANJCI - Gasilsko društvo, ki so ga v Spodnjih Ivanjcih ustanovili pred 60 leti, šteje 40 članov. V tem obdobju so si postavili velik gasilski dom, ki pa ga uporabljajo tudi drugi krajani. To pa je tudi razlog, da so strnili gmotne možnosti in uredili centralno gretje, kar bo stalo 600.000 tolarjev. Poslej bodo prišli tudi pozimi pogosteje skupaj. (L. Kr.) Naši preizkušam bratje Je med nami kdo, ki je pripravljen pomagati staršem z dvema otrokoma -invalidoma? Mati teh dveh otrok Emilija Baranja še zdaleč ni najnesrečnejša, kakor bi bil človek pričakoval, ampak je ob mojem obisku z njenega obraza žarela sreča. Od sosedov sem slišal, da je tudi druge dni taka. Zdi se, da je srečna, ker sta otroka, četudi težka invalida, pri njej in jima lahko pomaga. Niti pomisliti si ne upa, da bi ju dala v kak dom! Svoja otroka ima rad seveda tudi oče Ivo. Rad bi jima dal več tudi v gmotnem smislu, a kaj ko pa je tako na tesnem z denarjam. Ivo in Sandra sta hudo bolna Baranjeva domačija v Vanči vasi ima številko 63. Je novejša manjša stanovanjska hiša, katere notranjost je primerno urejena, čista in pospravljena, le pročelje bi bilo treba ometati. To pa je pravzaprav še najmanj, s čimer se zaposlujeta zakonca Emilija in Ivo, ki imata tri otroke. Najstarejša je Gabriela, rojena leta 1975, ki je zdrava, poročena in pravkar neguje svojega dojenčka. Sin Ivo, ki seje narodil 1979. leta, pa je telesno in duševno prizadet. Zdrava žal tudi ni hčerka Sandra, rojena 1986. leta, saj ima cerebralno paralizo. »Med nosečnostjo in po porodu je bilo vse v redu in veselili smo se, da smo dobili fanta. Ko je bil sinček star osem mesecev, je dobival napade. Z njim sva z možem hodila k vsenaokrog zdravnikom, a diagnoza je bila ista: epilepsija oziroma po slovensko božjast. Nikoli se ni trdno postavil na noge. Zdravljenje v Rakičanu in drugih bolnicah ni kaj prida pomagalo, le preprečilo je morda pogostost napadov, ko se onesvesti, se peni... Redno mu dajemo kapljice apilepsin in tablete primidon.« Pomagal bi lahko le čudež svoja leta predebel. Kot negiben je sedel na invalidskem vozičku v bližini mame. Taje povedala, da sin veliko razume; pozna ne le domače, ampak tudi sorodnike, le povedati ne more nič. Še sline mu je obrisala ona. Jasno je, da tudi na stranišče ne more sam. V bolnici v Ljubljani je bil nazadnje 1989. leta. Baranjeva sta se Emilijina pripoved je bila zame velik šok, zanjo, mater, pa je bilo to že ničkolikokrat povedana zgodba. Ivo, ki je star 17 let, je za ranjevo stanovanje, sem jo našel, kako je kobacala po vseh štirih po tleh. Potem ji je mama pomagala na kavč, kjer je (ob)ležala. Če sem Emiljo prav razumel, sta se z možem odločila za tretjega otroka v upanju, da bo zdrav kot prvi (pravzaprav prva - hčerka Gabriela) in da bodo potem vsi lažje skrbeli za svojega bolnega Iva. Mamo je zaskrbelo: Sandra je le ležala »Sandra se je rodila na videz zdrava. Zaskrbelo pa me je po šestih mesecih, ko otroci te starosti že sami sedijo, ona pa je le ležala. Z njo sem šla k domačim zdravnikom in v Ljubljano smo jo peljali, kjer so podali diagnozo: cerebralna paraliza. Za zdravljenje ni posebnega kemičnega zdravila, pač pa le fizioterapija. Dokler je bila še majhna in lahka, sem jo nosila na fizioterapijo v Moravske Toplice, zadnjih šest let pa ne več, ker je za nositi pretežka, avta pa nimamo, da bi jo peljali.« Tako kot vse dobre matere in očki, imata tudi Baranjeva rada svoja otroka, četudi (ali pa ravno zato) se od drugih ločita, ker sta bolna. Mama Emilinja je opustila celo službo, samo da bi bila ob vsakem česu pri njima oziroma onadva ob njej. V oskrbo v dom pa ju nikakor ne bi dala. sprijaznila s sinovo usodo: stanje se, razen, če bi se zgodil čudež, ne bo spremenilo na bolje, zato pa sta kupila poleg vozička še sobno dvigalo, s katerim ga preneseta s postelje na voziček oziroma z vozička na posteljo. Nekoliko več upanja za izboljšanje pa imata starša pri svoji hčerkici Šandri, ki bo avgusta stara deset let. Ko sem vstopil v Ba- Emiliji sem se drznil ugovarjati. Trdil sem namreč, da bi mlado bolnico moralo voziti reševalno vozilo, a sta mi oba zakonca v en glas zatrdila, da socialno tega ne plača. Je pa plačalo tehnični pripomoček za vajo hoje - tako imenovano hodilko. Zdaj je mama ne le mama, ampak tudi neke vrste fizioterapevtka svoje hčerke. Vaje je desetkrat prišla poka- zat Mira Frelih iz bolnice v kičanu, pripomočke (valj,« in blazino) pa sta Baranje™ bila od nemške dobrodelne pingove družbe, ki deluje pr pnijskem uradu v Veržeju, ustanove dobe tudi drugo' moč, na primer so jim pralni stroj, uredili * ™ nico in greznico ... Še so dobri ljudje tem svetu! Prav gotovo so taki tudi jd® in v tujini) med bralci nas® sta! Že res, da mama E®'W . liko pomaga svoji bolni razgibalnih vajah, a to sev^ ni dovolj za upanje, da bis letce trdneje postavile'aa veliko bi pomagala tudi termalnem kopališču v M° Toplicah. Zapisano je ze, ranjevi nimajo avta, im« (pa ne samo enega) mn^ . ljudje! Je kdo, ki bi P°“?j)j[t starejši avto, s katerim njeva vozila svojo hčer j pijo? Je kdo, ki ima avto i bi določen čas (denimo vozil bolno Sandro in mo kot spremljevalko na wli pevtskle vaje v topHce; dnevno moral žrtvovati s Veliko? Nikakor ne, ko krat veliko več časa ne »zabijemo«! In še tretji P kjer pa lahko sodelujem« ranjevima je potreben a ' za luksus, ampak za nJUI1 otroka. Le kako naj ga ,ajesl ta? Emilija je do 19“- .y^ let delala v Mesni induS rski Soboti, potem Pa J® porodniškem dopustu, jsi se na delo ni več vrnilm je posvetila svojima boln’ koma. Mož Ivo pa je 1"' soboški Panoniji. Taje’, šla v stečaj. Dve leti je pjj< narno nadomestilo, P° tudi to presahnilo. ®a,a jajneP^ živijo s 34.000 tolarji soc «{i moči in 20.000 tolaI3*%I)ilill’ dodatka. Nimajo le spodinjskih izdatkov, a stroške za plenice svoj otrok! Če bi jim bil ko pomagati, naj vek na žiroračun: j 1 Julija “ 340-13-115218/43, ranja, Vanča vas 63, na. in pripiše Za Iva § SOpu “ Življenje v naravi Bo Gregor vendarle (v)zletel? Kranjčevi iz Velike Polane že nekaj mesecev skrbijo za štorkljo, ki jo je mati zavrgla V štorkljinem gnezdu pri Den-ševih v Veliki Polani so se lani pojavili štirje mladiči. Trije so vzleteli in odleteli v tople kraje, tretji pa je bil slaboten in je obležal na tleh. Našel gaje sosed Štefan Kranjec in ga odnesel domov, kjer so mu posvetili izredno skrb, saj ga hranijo z govedino pa tudi z njemu naravnejšimi jedmi: z ribami, žabami in celo z mišmi. Dokler je bilo še toplo, je štorkljin mladič, ki so mu kmalu zatem dali ime Gregor, prebival v koruznjaku; brž ko se je ohladilo, pa so ga prenesli v topel goveji hlev in zanj ogradili prostor. Tja ne le da mu prinašajo hrano, ampak ga hodijo tudi »cartat«. Pa ne le domači, ampak tudi drugi, vsekakor pa otroci. »Nekega dne sem ga odnesel ven. Z njim sem se povzepel v nadstropje in ga spustil, da bi preveril, ali si je med bivanjem pri nas že nabral moči. Res je zamahal s krili in odletel. Šel sem v smeri njegovega leta in po dveh urah sem ga našel na bližnjem Gospodskem, od koder se je potem vrnil domov,« je poko- , mentiral Štefan Kranjec. Seveda sta s sinom prinesla »štrka« iz hleva. Opazil sem, da stoji dokaj trdno na nogah pa tudi vzleteti je poskušal. Tega mu Kranjčevi seveda ne bodo branili. Sklenili so, da bodo Gregorja spustili k štorkljam, ki se bodo vsak čas vrnile iz Afrike. Najbrž se bota »nedonošenček« kar hitro vživel v svojo naravno druščino. Jim bo sicer hudo, ko bo odletel, a tudi toplo pri srcu, saj so čez zimo (o)hranili življenje, ki bi sicer usahnilo. Š. S. Vestnik Štefan Kranjec in njegov sin sta še posebej močno nayeZpoje, gorja. Celo zdresirala sta ga, saj, ko mu kateri reče, naj liv . »zapoje«. - Fotografija: Š. S. Prevzeli naj bi regijski center za reševanje iz vode . Načrti radgonskih gasili’ Zaradi preobremenjenosti v zasebnem podjetju so razrešili dosedanjega poveljnika društva Franca Mundo in na njegovo mesto imenovali Draga Vogrinca, ki je gasilski častnik prve stopnje, zaposlen pa je v GD Gornja Radgona. Predsednik GD Gornja Radgona Peter Cvetkovič je pohvalil gasilce, saj so dosegli dobre rezultate tako v gasilski enoti kot v enoti za reševanje na vodi in iz vode (potapljači). Še posebno je potrebno čestitati vodji potapljaške enote Bogdanu Sajnoviču, saj jo vodi 20 let. Torej od ustanovitve do danes. Sicer pa so dobro usposo- bljeni tudi za reševanje in dajanje pomoči v prometnih nesrečah. Pri tem jim pride prav tudi posebno vozilo za reševanje v prometnih nesrečah, ki so ga uspeli kupiti v lanskem letu. Radgonski gasilci si prizadevajo dobiti koncesijo ne le za reševanje ob prometnih nezgodah, ampak se tudi potegujejo, da bi v tem letu Pre > regijskega centra Z j ji«Ji na vodi in iz vode- $ da so za to usposobljeni in oPU^jlirJ ta način bi tudi denarja, ki ga Pj-apV. .J , izpeljavo svojih s J j Med številnim’ PjiRj/' I nalogami je tudi skega doma m . I tvenega prostora J' marca 1996 15 estnik Čutiš jo kot del sebe. Voziš jo kot del ceste 17.990 DEM tl S i Servis Groznik (068/44-701); SKUPINA 069: S.O.S,Company (069/23-507), Avlo Rajh (069/81-560), Triotehna (069/75-074). « ZASTOPNIK PROGRAMA FORD ZA SLOVENIJO: Summit motors Ljubljana d.o.o. § TRDKOVA 54 Tel.: 069 55 141 M “ od 15.991 DEM 1 Judite z nami - ■ ,E boste sami Robi Hozjan s.p. ŽIŽKI 95 a tel./fax: 069 70 833 I 6 LET GARANCIJE PROTI -► PRERJAVENJU BASE:1.498ccm,70 KM, radiokasetofon s 4 zvočniki, zunanja ogledala nastavljiva od znotraj, deljiva zadnja klop, bočne ojačitve v vratih GSI - DODATNA OPREMA K MODELU BASErzalemnjena stekla, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, odbijači v barvi vozila, merilec vrtljajev, cena od 17.802 DEM dalje KUPON Nagradno vprašanje Kateri nogometni klub v Pomurju je najboljši? Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M. Sobota ■ TO^RNk SL4DKORJK ORMOŽ TOVARNA SLADKORJA d. d. ORMOŽ VSEM, KI JIH ZANIMA PRIDELAVA SLADKORNE PESE! ŠE LAHKO SKLENETE POGODBO ZA PRIDELAVO SLADKORNE PESE V LETU 1996 Ekonomske analize Kmetijskega inštituta Slovenije in raziskovalni projekt Slovensko kmetijstvo in evropske integracije dokazujejo, da je sladkorna pesa po doseženem dohodku na hektar ena najzanimivejših poljščin pri nas in v Evropi. To je dokazala tudi v naši pridelavi. Tovarna sladkrja, d. d„ Ormož vabi k sodelovanju vse kmete, ki lahko vključijo v svoj kolobar to industrijsko poljščino. Osnova za odkupno ceno sloni na tržnem redu za sladkor vlade Republike Slovenije in na kalkulaciji za pridelavo pese, ki je sestavni del tržnega reda. Odkup pese je zagotovljen in j>rav tako poraba sladkorja. V lanskem letu smo pridelovali na 6.200 ha, v letu 1996 pa želimo pridelovanje razširiti na vsaj 7.200 ha. Ker je setev pred vrati, prosimo vse zainteresirane, da čimprej sporočijo svojo odločitev za setev in sklenejo pogodbo o pridelavi. Vaša odločitev bo koristna za vas in za Slovenijo. Cim prej moramo posejati s to poljščino najmanj 8.000 ha, da si zagotovimo željeno pridelovanje sladkorne pese tudi ob morebitni vključitvi v Evropsko skupnost. Znanje in izkušnje, kijih ima kmetijska strokovna služba tovarne, ter opremljenost s specialnimi kmetijskimi stroji so tudi vam zagotovilo za uspeh. - NE VESTE, KAKO?! - NE VESTE, KOLIKO?! - ZAKAJ BI PLAČEVALI VEČ, KOT JE POTREBNO ?! - BODITE MED TISTIMI, KI DOBIJO NAZAJ!!! - UVELJAVITE VSE OLAJŠAVE, KI VAM PRIPADAJO! - IZOGNITE SE NAPAKAM V VAŠO ŠKODO! - HITRO, KAKOVOSTNO, POCENI!!! POKLIČITE 23 433 (8.-20. ure)! Rok za oddajo napovedi za DOHODNINO je 31. marec! GORICANKA TRDKOVA, d.o.o SV. JURIJ 10 Tel.: 069 57 599 89,00 SIT brez p. d. Do 15. aprila brezplačna dostava PRI POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH in njihovih zastopnikih : ATHENS 062/25 860 • avto peruš 0602 /83 328 • emona merkur ptuj 062 / 771 385 - mobix 069 7 70 550 - neostill 062 / 766 130 AVTO HIT 068 / 26 077 avto dom 0608 / 70 150 • avtokleparstvo krmelj 068/44 373 • hevreka 0608 / 62 109 h o r d 061 / 851 384 - rosal 068 / 58 084 - AVTOTEHNIKA CELJE 063 / 38 511 - mta-car 063 Z 794 300 - milan maurer 063 / 853 311 - BANT 065 / 61235- avlo Šuligoj 0609 / 628 638 ■ as trade 065 / 82 261 - collie 067/31 478 KOMPAS HERTZ 061/15 92 007 • armič 061 / 653 746 - izvir 061 / 777 852 • tompro 061 / 727 216 - MEGA AVTO 061 / 264 087 P0LIET0601 / 64 687 ■ avto hastnik 0601 / 44 220 - VAREX, G.M.C. 064 / 331 013 ■ avtoservis bogataj 064/58 850 Republika Slovenija, SODNIK ZA PREKRŠKE MURSKA SOBOTA obvešča da bo od 18. 3. 1996 naprej posloval v prostorih poslovno-stanovanjske stavbe SOBOČANKA v Lendavski ulici 18, Murska Sobota, II. nadstropje. 16 vestnik, 14. marca eportaža Pesticidi Mogočnost mogočnega - za samouničenje Zvončki zanjo niso več cveteli Beli zvončki me spominjajo nanjo. Govorila je o njih in si zaželela, da bi jih lahko vsaj še enkrat doživela. Toda bolezen je neusmiljeno trgala njeno telo, z naglico, kakor v posmeh njeni veliki želji. Zvončkov in pomladi ni dočakala, v trpljenju je zapustila ta svet. Imela sem jo rada in skupaj z njo doživljala najprej boj z boleznijo, prenašanje bolečin z upanjem, da bo bolje, in na koncu vdajo in pričakovanje konca. Neštetokrat se je vprašala, zakaj, toda vprašanje je ostajalo nemo tudi vsem nam, ki smo bili z njo in ob njej. Vem, da bi mnogi med nami lahko zapisah svojo zgodbo, zgodbo, polno trpljenja, upanja pa tudi obupa in žalosti. V ozadju vseh pa vedno ostaja vprašanje, ki nima odgovora: zakaj. Zakaj vse več ljudi zboleva za rakom, zakaj ta zlovešča bolezen, za katero so zdravniki še pred časom ugotavljali, da se najpogosteje pojavlja v določenem starostnem obdobju človeka, sedaj ne pozna več starostnih meja in se oglaša že pri nekaj let starih otrocih, pri mladostnikih, srednji generaciji ter starih. Kaj se dogaja v našem telesu, da kloni, zakaj obrambni imunski sistem ne opravi svoje naloge? Kaj se dogaja v našem svetu, da nas peha v bolezen, raznovrstne bolezni, za katere pred leti še slišali nišo, sedaj pa so vse pogostejše? Zakaj se nam nizajo bolezni, za katere zdravniki pravijo, da ne poznajo izvora, zakaj toliko degenerativnih sprememb, toliko alergij, prirojenih anomalij? Priznajmo si, kadar se ozremo okoli sebe in vidimo vse bolezni, trpljenje in življenjske tragedije, nas postane strah. Bojimo se, ker vemo, da se zgodba, ki jo je doživel naš znanec ali prijatelj, lahko že jutri začne dogajati nam. In takrat, ko te zadene, ostaneta samo ti in bolezen. Vse drugo ostaja tam nekje zunaj. In zato imamo pravico vedeti in spraševati. »Imamo podatke, toda novinarjem jih neradi dajemo zaradi tega, ker jih po svoje interpretirajo,« je bil odgovor pred dnevi, ko sem spraševala o podatkih o vsebosti pesticidov v naši podtalnici. Sama vem, da nisem toliko pametna, da bi se lotila razlaganja podatkov, toda pričakujem, da potem to opravijo tisti, ki se z vprašanji onesnaževanja našega okolja ukvarjajo poklicno, ki so za to strokovnjaki, ki lahko tudi svetujejo, prepovedo v dobro človeka. Od njih pričakujemo, da svoje delo razumejo kot delo, namenjeno ljudem in za ljudi, ter ne zgolj kot delo za njihove študijske naloge, disertacije, za potrjevanje v znanstvenih krogih ter za zaprto razpravljanje v ozkem krogu. Da svet povprečnih smrtnikov marsičesa ne razume in si razlaga po svoje? Da, dokler ostaja nepoučen. In kot da nekomu to tudi ustreza. Novinarskega sestavka, tudi tega, zagotovo ni mogoče jemati kot strokovno študijo, kot večno resnico, saj ne more biti drugo kot pisanje za seznanjanje ljudi. S tem, kar je in kar so spoznali drugi. Je lahko le opozorilo in kamenček k osvešča- tako kot kmet na njivi še sami vdihavamo strupene hlape, ki jih raznaša veter. Če se morda vprašanja škodljivosti pesticidov, njihovih dolgoročnih vplivov na človeški organizem in na ves živi svet avtoiji v stro- cidi in zdravje v Pomutju, dokončane pred tremi leti, so z anketiranjem zajeli pet raziskovalnih skupin, prodajalce fitofarmacevtskih pripravkov, delavce, ki so na kmetijskih posestvih odgovorni za varstvo rastlin, torej predvsem traktoriste, kmete in nosečnice. Za prodajalce so ugotovili, da so imeli v povprečju opravka z 2.647,09 kilograma kemičnih sredstev na leto, od 500 kilogramov pa do 10 tisoč kilogramov, odvisno pač od letnega časa ah prodajalne. Skoraj polovica vseh vprašanih prodajalcev je delala s pesticidi manj kot 20 odstotkov delovnega časa, sfata, večinoma atropin ter geoal, ki spadata v četrto skupino strupenosti. V svoji nalogi je še zapisal: upoštevati moramo, da vinogradniški delavec pesticidom ni izpostavljen samo ob škoropljenju, ampak je kemičnim škodljivostim prahu, ki ostaja, izpostavljen še nekaj časa po škropljenju. Po podatkih zdravstvenih pregledov so vinogradniški delavci najpogosteje obolevali za boleznimi cirkulatomega sistema, predvsem zaradi arterijske hipertenzije, lokomotornega sistema, bolezni respiratornega ter prebavnega sistema. Med ugotovitvami je tudi navedeno, da delavci nimajo ustrezne zaščite pri delu s pesticidi in umetnimi gnojili. Beltincih (1,0; 1,32 in 0,92 mikrograma na liter). Normativ SZO-ja za atrazin je 2,0 mikrograma na liter, normativ EGS-a pa je le 0,1 mikrograma na liter. Metolaklor pa raka. V letu 1989 so na pobu*^ šnih svetov pomurskih občin li vzorce pitne vode na tn« mestih v takratni mursko80 . IIICSLUI V LaKldLHl občini, dvajset v lendavkit#^ Pripravka z imenom Deherban A in Dikocid vsebujeta P°1 gramov na liter zloglasnega herbicida 2,4 D. Pripravek z ioten Gesaprin 5 ■ WP pa vsebuje polovico atrazina. Pesticidi stopajo v naše, telo z užito hrano in pijačo, določeno količino strupov pa tudi vdihavamo ali pa se absorbira skozi kožo. Osnovne fiziološke učinke pesticidov strokovnjaki delijo: - na somatični nivo ali poškodbe telesnih celic (nevrotoksičnost ali okvara živčevja, poškodbe hormonskega ravnovesja, poškodbe respiratorne, dihalne funcije, poškodbe organov izločanja, motnje delovanja imunskega sistema), - na germinalni nivo ali poškodbe zarodnih celic (zmanjšanje biotičnega potenciala ali zmanjšanje reprodukcijske sposobnosti, mutagerto delovanje, teratološki učinski ali okvara ploda v času nosečnosti) kovnih krogih lotevajo nasploh, dobi pri nas ta problem še kak močan lokalni geografski prizvok z ugotovitvijo, da so pesticidi naši vsakdanji spremljevalci, in ne le da jih uživamo s hrano in vodo, v kateri se kopičijo, ampak jih naše telo srka vase v stiku z njimi ob njihovi uporabi na poljih, vinogradih, sadovnjakih. Ti strupeni vražji zvarki, kot jih v svoji knjigi imenuje Anton Komat, nas, ljudi obmurske pokrajine, spremljajo od pomladi do jeseni, so na naših policah, vedno pri roki in samoumevni kot kruh na mizi ali aspirin v predalu prve pomoči. Priznajmo si, mnogokrat tudi kot sredstvo za končanje lastnega življenja. več kot polovica pesticidov, ki so jih vzeli v roke, pa je bila v obliki praška. Skorajda vsi prodajalci so imeli opravka s kemičnimi sredstvi tudi pri domačih opravilih. V povprečju so anketirani prodajalci kemične pripravke prodajali ali bili v stiku z njimi deset delovnih let. Njihova izobrazba: več kot 60 odstotkov anketiranih prodajalcev iz prejšnje murskosoboške občine je imelo končano le osnovno šolo. Nekaj manj kot 70 odstotkov vprašanih traktoristov je prišlo v stik s fitofarmacevtskimi pripravki ob pripravi škropiva, večina teh pa je bila v stiku z njimi do 20 odstotkov celotnega delovnega časa. V povprečju je vsak od njih po poljih Bomo verjeli le, ko bo dokazala statistika? Raziskave, ki so s svojimi spoznanji le ogledalo našega brezbrižnega in lahkomiselnega ravnanja s. pesticidi, seveda potrebujejo nadaljevanje. V zraku namreč še vedno ostaja tisto težko vprašanje: zakaj. Ali, koliko je načeto naše zdravje zaradi uporabe kemijskih sredstev v kmetijstvu? Kdo in kdaj nam bo znal odgovoriti na vprašanje, kakšni so dolgoročni vplivi pesticidov in njihovih ostankov na naše življenje in življenje vsega živega, rastlin in živali. Da, tudi vsega živega, kar nas obdaja, vse narave! Spraševati se samo po tem, koliko strupi škodujejo človeku, meni, ki si v svoji nadutosti natikam krono nad vsem, kar je živo in kar me obdaja, je dejanje zaničevanja dejstva, daje tudi človek del narave. Mar mi lahko kdo zagotovi, da z zastrupljanjem živega sveta okoli sebe ne zastrupljam. morda še z večjih smrtonosnim udarcem, tudi samega sebe in svojih potomcev? so našli v Beltincih, Bogojini, Dolnjem Lakošu, Kokoričih in Tovarni mesnih izdelkov. Poleg teh dveh vrst pesticidov so ugotovili tudi herbicid MCPA v Dolnjem Lakošu (3,6 mikrograma na liter), v Ranko-vcih (2,7 mikrograma na liter) in v Melincih (1,22 mikrograma na liter). V teh treh vzorcih je bila vsebnost pesticida enormno visoka, saj je za klorirane pesticide dopustna meja le 0,08 mikrograma na liter. V letih 1989 in 1990 je bila vsebnost atrazina med vsemi ugotovljenimi pesticidi v odvzetih vzorcih podtalnice najvišja. Najvišjo vrednost atrazina so namerili v vzorcu, odvzetem v Gančanih, največ metolaklora pa so namerili v Rankovcih. Od drugih pesticidov so v nizkih koncentracijah ugotovili še pesticide DDT, alaklor, TDE, propazin, prometrin, simazin in biomacil. Tudi v letu 1991 so najvišjo izmerjeno vsebnost pesticidov v podtalnici izmerili v vzorcu, odvzetem v Rankovcih, do- lišču Mota v ljutomerski 0 Najvišjo vrednost atrazina so^( vili v vzorcu, odvzetem av? j Puconcih (3,32 mikrogram8 ter). Povečane vsebnosti am S ugotavljali še v Beltincih, in Kramarovcih. Zelo viso centracijo atrazina so ugo®" v odvzetem vzorcu pitne v”0 berju (kar 4,6 mikrograma" Hidrometeorološki zav . venije je v okviru Mi"’8” okolje in prostor opravil po-( študijo Kakovost voda v » letu 1993. V poglavju okat podalnic in izvirov Pr’ Mursko polje, Prekmurje ško dolino med drugim zaP Mursko polje: Kisika je zajemnih mestih (Vučjava ca in Zgornje Krapjej ma o zelo čista podtalnica že vse vzorčenja (1988-93) v 0 ^ir Zaradi povišanih vsebnos f skih snovi, AOX-a, kalija i na ter amoniaka, nitritov_ Ugotovljeno je, da je prva stopnja pri nastanku raka mu a f celice. Torej poškodba DNA, ki je lahko le drobna sPre,ne,n^ zaporedju nuklearnih baz, ali pa obsežne poškodbe krotnos ki jih vidimo kot kromosomske aberacije. Če je neka snov sposobna reagirati z DNA, ima to sposobn ena sama molekula te snovi. Ena sama molekula toksin lahko povzroči mutacijo. Če je tako, potem se lahko vprašamo: koliko se sploh sklicujemo na postavljeno mejo, normative ali prag škodijo vsebnosti pesticidov v hrani in vodi? . ’ V- Trgovine so ob pravem času z njimi vedno dobro založene, saj je prodajanje kemije za kmetovanje še kako dober in donosen posel. Brez pojasnila si je v trgovini mogoče kupiti neomejeno količino pesticidov, pa čeprav je v vrečicah in stekleničkah strup. In povrhu ga prodajalci prodajajo malomarno, ne da bi vsaj svetovali in opozarjali. Mnogi za to tudi nimajo ustreznega znanja. Pomembna sta le pridelek in za- Vprehranjevalni verigi se pesticidi biomagniftcirajo v smeri navzgor ali proti mesojedim v verigi. Vedimo, da je človek na vrhu večine prehranjevalnih verig nju, spoznavanju tistega, kar nam je neznano, prikrito ali zamolčano. Strupeni zvarki spremljevalci našega človeka Skorajda ni kleti na našem koncu, kjer na policah ne bi našli tudi pripravkov za zatiranje rastlinskih in živalskih škodljivcev - pesticidov. Kemija je postala nepogrešljiv del našega kmetovanja. Vsi, kar nas je na tem koncu, imamo neposredni stik s pesticidi, pa če nam je kmetijsko, sadjarstvo in vinogradnišvo poklic, le vir za dodatni zaslužek ali zgolj ljubiteljska dejavnost ali pa nič od tega, vendar živimo v tem okolju, ko na primer v času škropljenja služek? K temu cilju vodijo tudi nakupi pesticidov čez mejo. Ne le, da so cenejši od naših, v trgovinah tam čez je mogoče kupiti pesticide, ki so jih morda pri nas že prepovedali uporabljati. Strupeni zvarek, ki ga sosedje še imajo, je namreč mnogo »učinkovitejši«. Mana zaslužka, denarja ne pozna vesti in gre tudi prek človeka. Toda naš človek si v primerjavi z aparatom kemijske industrije na ta račun vendarle ne kuje bajnih zaslužkov. Tako ravna pogosto zaradi neznanja ter nuje preživetja. V oblaku strupene megle Avtorji raziskovalne naloge Pesti- razpršil 897,13 kilograma fitofarmacevtskih sredstev v enem letu. Zaščito pri delu je uporabljala le polovica delavcev, zdravstvene težave pa jih je imelo 20,7 odstotka. Kmetje so porabili 5,6 kilograma pesticidov letno na hektar obdelovalne površine, povprečna obdelovalna površina vprašanih pa je znašala 9,1 hektarja. Nekaj več kot polovica vprašanih kmetov ni imela ostankov škropiv, 15 odstotkov jih je zlila na zemljo, četrtina jih je odstranila drugače. Skoraj devetdeset od sto vprašanih kmetov pri delu s kemičnimi sredstvi ni uporabljalo nobene osebne zaščite. Kar 22,8 odstotka vprašanih jih je tudi potrdilo, da so imeli zdravstvene težave, zdravstvene težave je imelo tudi več kmetov, ki so obdelovali več kot 11 hektarjev obdelovalnih površin (nekaj manj kot 34 odstotkov vprašanih). V raziskavi so dobili tudi podatek, ki so ga niso pričakovali, in sicer, da je imelo neposredni stik s pesticidi tudi 33,7 odstotka vprašanih nosečnic. Te so živele na kmetiji. Avtor specialistične naloge Okvirna analiza in zdravstvena ocena delovnega mesta vinogradniškega delavca ugotavlja, da delavec, zaposlen v kmetijskem kombinatu pri pridelovanju grozdja in vina, letno škropi 46 delovnih ur ali 5,75 delovnega dneva na leto. Vinogradniški delavci so v glavnem uporabljali herbicide na osnovi triazonov in glifo- Morda bo res prišel ta čas, ko bodo tudi raziskovalci lahko potrdili tisto, kar si po svoji zdravi pameti ali po grenkem spoznanju pojasnjujemo ter sami iščemo vezi. Kar nekaj obrazov imam v mislih, ljudi, ki so delali na kmetijskem posestvu, leta škropili s kemičnimi pripravki, potem pa še v letih ustvarjanja zboleli za neozdravljivo boleznijo ter umrli. Ni raziskave in ne statistike o tem, ki bi dokazovala ali zavračala. Toda, je mar res potrebno, da nam mora naše vsakdanje izkustveno spoznanje dokazati statistika, da potem verjamemo? pustna vsebnost 0,1 mikrograma po normativih EGS-a pa je bila presežena skoraj v vseh vzorcih. Višjo koncentracijo pesticidov so izmerili v vzorcih, ki so jih odvzeli jeseni. Vsota vseh najdenih pesticidov je vedno presegala dopustno mejo v štirih, občasno pa v sedmih črpališčih. Najvišje koncentracije pesticidov so bile v Rankovcih, Črnskih mejah, Tovarni mesnih izdelkov Murska Sobota in Beltincih. ATRAZIN Atrazin spada med herbicide tria-zine. S simazinom in prometrinom • spada med klortriazine, ki so v tleh zelo obstojni in jih zato ne bi smeli uporabljati na vodozbirnih območjih. Atrazin se v Sloveniji pogosto uporablja, predvsem za škropljenje koruze, v vinogradih in sadovnjakih. Nekateri pleveli so v procesu naravnega izbora postali proti njim že odporni ( ščir, metlika, loboda in drugi). Strupenost delovanja se kaže v rušenju fotosinteze, preprečevanju puhtenja iz raslin, razkroju kloropla-stov in drugih posledicah. Izjemno pomembna je njihova lastnost, da lahko nadomeste pirimidinske baze v DNA in RNA. Torej lahko usodno menjajo strukturo dednega zapisa tov je slabše kakovosti P° Veščici. Na zajemnem 111 eSJ)až6,|, nje Krapjejepodtalnico0,. predvsem z nitrati, pestič’ -L)jX in organskimi halogenin” .M (AOX). Smernice EvroP^ nosti presegajo nitrati. P kalij- Prekmurje'. Podtalm0 zajemnih mestih se p° osnovnih parametrov raz čina je nizka vsebnost lotnem območju. Vsa me snažena. Tako so z izjem 1 ga mesta Gornji Lakoš n‘ aCije f gih mestih visoke konec : sticidov, ki so v Rakiča” g6jjjci mikrograme na liter, v celo 5 mikrogramov Rakičanu so poleg tega P organska topila, ki kazeJ eStU raščanja. Na zajemne"’ nji Lakoš niso proble"1^ cidi, ampak izjemno vi . sti nitratov in kalija-sta v programu konto vosti podtalnic zajeti j jf. mesti. Obe sta onesnariejavll0iiji, intenzivne kmetijske Kontaminanti so nitra kalij in cink. .k Sredstva za kemično zatiranje in uničevanje rastlinskih in živalskih škodljivcev so pesticidi. Najpogostejši med njimi so herbicidi, fungicidi in insekticidi. Namen pesticidov je predvsem njihovo biocidno delovanje, torej delovanje, usmerjeno proti življenjskim procesom v organizmu. Ker učinkujejo že v neskončno majhnih količinah, se pričenja rušenje homeostaze ali ravnovesja organizma že na celični ravni. V kozarec si točimo tudi atrazin Zavod za zdravstveno varstvo iz Maribora jemlje od leta 1988 vzorce podtalnice na določenih mestih v Pomurju ter ugotavlja vsebnost pesticidov. V vzorcih so, kot prikazujeta tabeli, najpogosteje odkrili pesticida atrazin in metaklor. Leta 1988 so višjo koncentracijo atrazina ugotovili v treh vzorcih, odvzetih v celice. Genotoksičnost, mutagenost in velika obstojnost atrazina v okolju naj bi vodile k odločitvi za prepoved uporabe triazinov v Sloveniji. V knjigi Organic carcinogenes in drinking water, 1986, njeni avtorji navajajo kot nevarne kancerogene pesticide: 2,4 D, Diazinon, Mala-tion, Klordan, Dikloretan,2,4,5 TP, Atrazin, Lindan in Paration. Njihovo dolgoročno delovanje na človeški organizem v koncentraciji okoli 10 mikrogramov /1 naj bi povzročalo Kemija že v In kaj zapisati za koPej() za streznitev nam vS ^11 človeštvu ugotovitev. y ^1^ nove v Nemi pomlad’- .jj uL, dveh desetletjih, od bljajo, so se kemične s nje škodljivcev tako m po živi in neživi "a^ovs^J/ letimo nanje že prav P so jih v večini rek in ce . $ nih tokovih. ...... je n« Ostanki kemikalij M rajo v zemljo še leta P g0 pPji človek raztrosi. Z v° organizme, v ribe. P”0^^ divje ter domače živa človeka. v sa”1 Nihče drug, le c, pravlja mrtvaški naP' 14. marca 1996 17 »a tira bujski val, rešitev zadnji hip loi?« str°kovnjaki so staknili glave. Bole-Vni so ^eli, kaj dela brezobzirni poslo- sti i»e Z na^m okoliem- Prleška akademija znano-n'n umetnosti PAZU je podelila tej skupini isje možno priznanje - zlata žvala(*). Na razko- J6 v Epskem domu na Ka-državn3 u’J™Je zlat0 žvalo podelil poslanec mo str?!? Z-a gospod Ivo Kahlica. Pa prisluhni-v«mo d °Vn\0^razl0^’tvl njihovega dosežka. »Vsi omanci/ ?8 jil vse svoje potrebe ^lika količi rokovnjaki pričakujejo, da bi dovolj °viti količii?3 mrež morala že v slabem letu prepo-v ozračju našega pla-n°ant saj ie 6 strokovnjake smo lahko resnično po-naš>h dni«i P?,'ZnaJdbi dinamita to največji izum P^Usno z? »v • 1 Poslanec g. Ivo Kahlica. Mrežo t°Vama nf.v, i0 v LTT-ju (Ljutomerska tekstilna ^ra/^^.^-kjerso zaslutili posel sve-(*žvaiTStL ~ konjski volan) naša draga’ NagJ^’daJ mi vina Ni ?altaj je ” *prašanje za naše poslušalce: s e^ai najboiiy# najvišjim ciljem. Pot ciljev pa kaže Partija. v idejah Kardelja in s() jr dosego najvišjih cilj voljena vsa sredstva- Tako se pravoso J kot element »dobrega stega »dobrega«, k1 P jS pot' nika vodi po edini »P »jlj# (se 11 . Godovni zavetniki 15. del Pripravil: Štefan Sobočan 25. november: Katarina Zavračala je ženine Če je bilo res tako, kot pravi legenda, potem je bila Katarina, rojena v 3. stoletju v Aleksandriji v Egipu, podobna nekaterim današnjim dekletom: lepa, izobražena, bogata, a je v svojem ponosu (in tu je ta podobnost) zavračala mladeniče, ki so ji dvorili. Noben naj ne bi bil zanjo dovolj dober. Nekoč pa je srečala puščavnika, ki jo je prepričal, da je njen pravi ženin Jezus Kristus, in kmalu zatem se je dala krstiti in je obžalovala svoje grehe. Na žetveni praznik, kamor jo je povabil cesar Maksencij, je šla samo zato, da bi povedala, da poganski bogovi niso pravi. Poznje se je pomerila še s 50 modrijani in bila tako prepričljiva, da so se še oni dali krstiti. Ni pa se omehčal cesar: na sArt na grmadi je dal obsoditi omenjene modroslovce, Katarino pa so vrgli v ječo, jo mučili ter pustili brez hrane, a ni umrla. Klonila je šele, ko so jo obglavili. Njene relikvije so našli na gori Sinaj in tam je zdaj samostan. Ta mučenka, ki je umrla 306. leta, je zavetnica devic in zakonskih žena, učiteljev, študentov in učencev, govornikov, kolarjev, lončarjev, mlinarjev, predilcev, vrvarjev, ladjarjev, strojarjev, frizerjev, tiskarjev, čevljarjev, odvetnike, notarjev; pomaga pri iskanju utopljencev in pri migreni ter bolečinah jezika. 30. november: Andrej Bil je navaden ribič Tako kot brat Simon, je bil tudi on ribič v Kafanaumu ob Genazareškem jezeru. Najprej je postal učenec Janeza Krstnika, poznje pa apostol »prvo- poklicani«. Tako kot brat, se je tudi on odzval Jezusovemu vabilu: »Hodita za menoj! Naredil vaju bom za ribiča ljudi!« Andrej je poznje veliko misijonaril. Nazadnje naj bi bil v Grčiji. Okoli leta 60 ga je dal cesar Neron ujeti in ga silil, naj daruje poganskim bogovom. Ni se uklonil, to pa je pomenilo smrtno obsodbo. Pribili so ga na poševni križ, pd tam tudi ime Andrejev križ (tudi prometni znak na cesti pred železniškim prehodom). Sv. Andrej, ki ima v naši pokrajini veliko »ime-njakov«, je zavetnik ribičev in trgovcev z ribami, mesarjev, rudarjev, vrvarjev; prosijo ga za pomoč proti protinu, bolečinam v grlu, krčem, rdečici, je pa tudi priprošnjik za dobro poroko. Njegovo glavo hranijo od 1964. leta v Patrasu v Grčiji, pred tem pa je bila 500 let v Rimu. Vrnitev je odobril papež Pavel VI. 3. december: Frančišek Krstil lovce na bisere Frančišek Ksaverij, rojen 1506. leta na gradu Jevier v Španiji, se je spustil med najnižje plasti prebivalstva, se prilagodil šegam in navadam in kot tak začel svoje misijonsko poslan stvo zlasti na Daljnem vzhodu. Umrl je 1551. leta na Sancianu na Kitajskem. Na pot v Indijo je kot jezuit odšel na svoj 35. rojstni dan. Najprej je deloval med revnimi lovci na bisere in bil uspešen, saj je 1544. leta v enem samem mesecu krstil okrog 10.000 spreobrnjencev. Po odkritju Japonske je potoval tja in nekaj časa tam deloval, nato pa spet odpotoval v Indijo, od koder ga je pot vodila na Kitajsko in je pristal v Sancianu; od tam pa je želel v Kanton, a mu ni uspelo, nakar je zbolel in kmalu umrl. Jezuiti so dosegli, da so vsaj njegovo roko 1615. leta prepeljali v Rim. Frančišek je zavetnik Indije, misijonarjev, mornarjev, katoliškega tiska, posrednik proti viharju in kugi. Krsta z njegovimi kostmi je v samostanski cerkvi Bom Jesus v Goi. 4. december: Barbara Rodila se je v Turčiji Kot o mnogih drugih svetnikih in godovnih zavetnikih, govori legenda tudi o sv. Barbari. Ime postaja moderno tudi v naših krajih, zato bo prav, da preberemo, kdo je bila. Rodila se je v 3. stoletju v Izmidu v Turčiji, umrla pa 306. leta. Z mečem naj bi jo pokončal lastni oče Dioskur, ki ga je brž nato ubila strela. Barbara se je navdušila za krščanstvo, a oče tega ni mogel prenesti in jo je dal zazidati v stolp, pozneje jo je dal bičati, tepsti s kiji, žgati z baklami; celo prsi naj bi ji odrezali. Potem so jo hoteli peljati po ulicah, da bi prikazali, kaj čaka ljudi, ki bi se dali krstiti in posta li krščani. Nenadoma se je prikazal angel in Barbarino telo zavil v belo obleko. Nazadnje je klonila pod mečem svojega očeta. Barbarine relikvije so okoli leta 1000 pripeljali v baziliko sv. Marka v Benetke, od tam pa na bližnji otok Torcello. Barbara je zavetnica stolpov, rudarjev, kmetov, arhitektov, gradbenih delavcev, zidarjev, livarjev zvonov, kovačev, kamnosekov, grobarjev, zvonarjev, kuharjev, mesarjev, gasilcev ... Je pa tudi priprošnjica v stiski. 6. december: Nikolaj Svetnik in prijatelj otrok Naši otroci so v decembru še posebej srečni, saj jih najprej obišče Miklavž, potem Božiček in nazadnje še dedek Mraz in vsi prineso darila. Nikolaj se je rodil 280. leta v Patrasu v Grčiji, umrl pa 345. lerta v kraju Mira (današnji Demre) v Turčiji. Kot škof je postal žrtev preganjalcev kristjanov. Njegove posmrtne ostanke so si skozi stoletja lasti razni narodi, od leta 1087 pa hranijo njegove relikvije v baziliki S. Nicola v Bariju v Italiji. S čim si je pravzaprav pridobil toliko častilcev? Poglejmo, kaj pravi ena od niza legend! Obvaroval naj bi učence pred tem, da bi jih zločinski gostilničar, pri katerem so se nastanili, ubil in dal v razsol. Tudi nekaj slik se naslanja na to legendo: Nikolaj je prikazam s sodom za razsol, v katerem sedijo trije fantje ... Po drugi legendi pa naj bi Nikolaj vrgel zlatnike trem sestram, ki jih ^Ui^ je oče dal služit v JaV^ jih tako obvaroval da!) pred grehom- P kar hitro poročile1'1 J|jiii>L ma po naše Miklavži® P j]#| zaščitnik: otrok, devic’ ■ trgovcev, lekarnarjev.^', mornarjev, splava2t>fl35 pekov, mesarjev, P|V. ovc« ,f kmetov, tkalcev, kamnolomih, svečarj ^jc .!., pa tudi ljubljanske _ 13. decembra: Zavetnica sKP^ J Lucija ni le ampak tudi: bolnih1 tov /J mh pocestnic, K3 larjev, sedlarjev, kt^v,^ čijažev, pisarjev, 0 J tarjev, služkinj, krosm 1 je mučenka, r°Jen^o4 V '> umrla pa je je leta j jj f0% | zah v Italiji, kjer se J j« j Zaobljubila si je ®ist ni povedala niti lastP potc^f jo je ta hotela porot; ■ jp mati nenadoma z° rka Lucija jo je Pr0® ’ ma na grob sV-ozdravela. Mati ji J® p e nila željo, ži^:/ umaknjeno devis Kaj pa ženin? D® namestniku cesarja v? na, prijeli so jo, J mučili. Ni klonila- stii, J hoteli popeljati P° ii>’ jo dali v javno hišo. n ni mogel speljati s1 cijo polili z vrelim Lf' je nepoškodovana^ 0/ jo pokončali z m :6v J-relikvijami sv. Lu°d ped J S. GeremiaeLucia^/ l^stnik^u. marca 1996 19 ronika Tiskovna konferenca na UNZ Murska Sobota Koliko mrtvih in hudo poškodovanih? strani Zmraz'’ ko al’ ce*° vidi hudo prometno nesrečo, po drugi še več življenj, ko vidi, kdo vse ^volanom in kako vozi. Peda^ih1^™ po neuradnih lov! Ti 20-000 avtomobi-gonu In°klk°raj nenehno v P°-ne upoštt V°Zniki še zdaleč nih PrednVaj0 cestnoPromet-število nP1S0V’ ne preseneča PontNek^ nez8°d- Na rencinJ^ konpe-So načelnENZ Murska Sobota Darko Anželj p°ročilo n ,odelavci predstavili 110 0 inskem delu. Za polovico več rJu setU Seje v Pomu’ Srečsteipu Prometnih ne-I6 nesreč ?mi p°škodbami in bansko n Snir.tnim izidom. Ivancev ; a Je ®tevilo poško-^eWo n J1"ev večJe- Tako V rrornet ^kOdova10 140 Iju-?je Pos-kon Umrl° 37 ljudi, 45-VPrimP°Vanih paJe bil° tebil4e^ prej rU(io telesn VeC’ razen ®tevHa T'takih ip ,°, P^kodovanih. 6tu 172. I a^‘ ° v Predzadnjem ,udi 1.86; n' Pa se Je zgodilo d riePasta]a?metnih nesreč, (P°škodm e ,materialna ško-Pn°d°bno) v a?' avtomobili in nesreč jc bilo ^^sej?2-85- Kar 1.691 l?'11’ ^4 na£°ddo v naših na’ einase'jihG Zunanj njih- Tam ^nihp^bdo tudi največ ^•Ob0^ oziroma celo J fileta pJP0stevanju gostote nobPeVllu nez8°d ne sevale naihnrdsek ali cesta> 1 Ptagit ° iJ °bremenjena to ’ Pr°giThtra na cesta MIO-(tak ajv®č r>r S°b°ta-Lenda-tis«h s t 1metnih nesreč kakor 0SSnimi poškod-so p 11 z materialno . izročili vozniki osebnih avtomobilov (1.991), potem vozniki tovornih avtomobilov (203), vozniki traktorjev (68), kolesarji (45), vozniki motornih kolesa (44), vozniki avtobusov (27), pešci (14) in vozniki delovnih strojev (8). V Sloveniji se je lani zgodilo 38.826 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 415 ljudi, hudo poškodovanih pa je bilo 2.537 in lažje poškodovanih 5.440 ljudi. Število nesreč se je v primerjavi z letom prej v naši državi povečalo za 2,6 odstotka. Najpogostejši vzroki, zaradi katerih je prišlo do nesreče, so: neprimerna hitrost, ki je »botrovala« 734 nesrečam, potem iz- . siljevanje prednosti vožnje (352 nesreč), malomarni premiki z vozilom (349), stran in smer vožnje (333), nepravilno prehitevanje (158), neprimerna varnostna razdalja (228 nesreč) ... Največ nesreč se je lani zgodilo v oktobru (228), najmanj pa v lanskem februarju (120). Največ smrtnih žrtev je bilo lani maja (6). Najpogosteje so se nesreče zgodile ob petkih med 14. in 15. uro. Seveda vas zanima, kaj so storili policisti, da bi bil krvni davek manjši. V letu 1995 so na kraju samem kaznovali celo 22.027 udeležencev v cestnem prometu, kar je za 65 odstotkov več kot leta 1994. Sodniku za prekrške so prijavili kar 10.108 cestnoprometnih kršilcev oziroma 49 odstotkov več. Potem so izstavili 8.527 plačilnih nalogov, izdali 6.394 pisnih opozoril zaradi storitve manjših prekrškov, v prometu so odkrili 2.321 vinjenih voznikov, kar je za 54 odstotkov več kot predlani. Zagotovo pa je bilo alkoholiziranih voznikov še več, kajti 1.657 jih je preskus z alkosko-pom odklonilo, kar štejejo kot bi bil voznik pod učinkom alkohola. Kljub več kot ducatu avto-šol v Pomurju so policisti lani odkrili 1.197 oseb, ki so upravljali motorna vozila, ne da bi za to imeli vozniška dovoljenja. Več kot 800 pa je bilo v prometu takih, ki si niso uspeli pridobiti niti potrdila o poznavanju cestnoprometnih predpisov. Čemu-bi vozilo registriral in plačal dajatve, si je najbrž mislilo 756 voznikov, ki na svojih motornih prevoznih sredstvih niso imeli tablic. Milijoni čez mejne prehode Iz našega pregleda ni razvidno, v kakšnem odstotku so ce- Gasilsko poveljstvo Moravske Toplice Kategorizacija društev Pod gasilsko poveljstvo Občine Moravske Toplice spada 26 gasilskih društev. V njih so že imeli letne občne zbore, izvedli so seminar za poveljnike in podpoveljnike ter izdelali kategorizacijo društev po novih merilih. V teh dneh se nekaj gasilcev izobražuje za strokovne kadre ter naziv gasilec. Posvet sodnikov pa bo pred začetkom tek- stnoprometne predpise kršili in V^žnmofeflfl Wil 4$™$ šen je delež voznikov, ki stanujejo na zunajpomurskem območju (v drugih regijah Slovenije oziroma v tujini). Dejstvo pa je, da je na naših cestah tudi množica vozil z nemurskosobo-ško registracijo. Živimo pač na izrazito tranzitnem območju, in to zaradi državnih meja oziroma prehodov čeznje. V lanskem letu je državno mejo na vseh pomurskih mejnih prehodih prestopilo 20.350.946 potnikov, leto prej pa 17.536.264. Čeprav velikokrat slišimo in beremo, kako gost je promet čez mejni prehod v Dolgi vasi, torej z Madžarsko, so na prehodih s to državo našteli 5.172.069 prestopov, veliko več, in sicer kar 11.950.176 potnikov, pa so našteli na pomurskih prehodih z Avstrijo, Potnikov na Hrvaško oziroma od tam pa je bilo le za 20.000 tisoč več kot predlani, to pa je 3.372.029 potnikov. Največ prehodov z Avstrijo so opravili državljani. Pa ne le ljudje, ampak predvsem vozila so ustvarjala gnečo na naših cestah. Tako je čez mejne prehode z Avstrijo peljalo 3.434.952 osebnih in tovornih vozil ter avtobusov, čez prehode z Madžarsko je teh motornih vozil peljalo 1.390.888, veliko pa tudi čez prehode s Hrvaško: 1.055.737. V primerjavi z letom 1994 je čez mejne prehode in tako tudi po naših ozkih in slabih cestah lani peljalo za 28 odstotkov več vozil, ki so bila v tranzitu. Veliko bolj, kar za 34 odstotkov, se je povečal tovorni promet čez prehod v Dolgi vasi, saj so našteli kar 223.257 tovornjakov. Š. SOBOČAN movanj. Letos bodo 100-letni-ce praznovala gasilska društva Sebeborci, Tešanovci in Prosenjakovci, 70-letnici bosta v Natakar, taksi prosim! Trezno na jožefovo! 8. marca, torej na dan žena, so pomurski policisti med 15. in 22. uro v preventivni akciji psihofizičnega stanja udeležencev v prometu odkrili 239 takih, ki ne bi smeli biti v tistem času za volanom. In kako so ukrepali? Zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov so napisali 70 prijav sodniku za prekrške, 169 udeležencev v prometu so na kraju samem denarno kaznovali ... Alkoskop zaradi suma alkoholiziranosti so ponudili 56 voznikom, 17 jih je odklonilo »pihanje«, pri 23 voznikih pa je bila ■ stopnja alkohola daleč čez dovoljeno. Za petek, 15. marca, in za torek, 19. marca, ko praznujejo god Jožefi, policisti napovedujejo novi preventivni akciji. Ti pa bosta že v okviru akcije Natakar, taksi prosim, ki bo trajala od 15. marca do 10. aprila. Udeležencem v prometu bodo izročali kresničke in poučno zloženko, na katero bodo tistim voznikom, ki jih bodo preskusili z alkoskopom, zapisali, kolikšna je bila koncentracija alkohola v njihovem izdihanem zraku. Seveda, če bo višja od dovoljene, vsekakor pa, če bo zares visoka, bodo ukrepali tudi represivno. In da se vam kaj takega ne bi zgodilo, nekaj nasvetov, ki jih povzemamo z omenjene zloženke. Najvišja dovoljena meja, ki jo še sme imeti voznik, ki mu vožnja ni tudi poklic, je 0,5 grama alkohola v kilogramu krvi. Koliko gramov alkohola bo v naši krvi, je odvisno od telesne teže, spola, telesnih sposobnosti, navajenosti na alkohol, vrste alkoholnih pijač; od tega, kaj smo jedli pred pitjem ali med njim, kako smo pili (»eksanje« nima enakih posledic kot počasno pitje itd). Če z avtom potujete v tujino, je dobro vedeti, kolikšna koncentracija alkohola v krvi je dovoljena v nekaterih državah! Vzhodna Evropa, Turčija, Albanija in Bolgarija: 0,0 grama; Švedska in Poljska: 0,2 grama; Nemčija, Grčija, Portugalska, Nizozemska. Norveška ...: 0,5 grama: Avstrija, Italija, Španija. Velika Britanija, Islandija ...: 0,8 grama; Irska: 1,0 gram alkohola na kilogram krvi. Pa še kazni! Pri nas so kazni za alkoholizirane voznike 48.000 tolarjev, povrh pa še varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za najmanj en mesec do največ enega leta. Kazen je enaka tudi, če preiskovanec noče opraviti alkotesta. Huje je v svetu! V Avstriji boste plačali 100.000 šilingov kazni ali šli zapor za 6 tednov; v Franciji je kazen od 2.000 do 30.000 frankov in zapor od 2 mesecev do 2 let ... In kako bomo praznovali jožefovo? Če ne boste sedli za volan, potem si lahko privoščite tudi alkoholček, drugače pa boste morali nazdraviti z brezalkoholnimi pijačami. S. S. Berkovcih in Ivanovcih, slovesnosti pa bodo še drugod. Gasilci v Filovcih so naročili izdelavo avtocisterne, tako vozilo pa si želijo tudi v Selu in Sebebor-cih. Največji problem pa je seveda denar, saj pa ga država zanje namenja premalo. V gasilskem poveljstvu Občine Moravske Toplioce pa posvečajo posebno skrb tudi gasilskemu pomladku. Tako so pripravili v zimskih šolskih počit- nicah v telovadnici OŠ Bogojina enodnevno rekreacijsko srečanje pionirjev; enkrat v poletju pa bodo imeli dvodnevni tabor nekje v naravi. V poveljstvu se pač zavedajo, kaj pomeni imeti mlade gasilce, saj bodo ti hitro nadomestili starejše. Društva, ki imajo mladino, bodo ustanovila mladinske komisije kot obliko dela mladih s svojimi programi in željami, seveda pod vod- D. I. stvom društev. ------------------------------------- u P^vna dejstva v odnosih v^^nik - Logo s” ^Sačna nasl°vom Pravna dejstva v primeru Gradbenik in Logo dga terjaj Balantič navajal predvsem svoja mnenja, ocene in •o^navai051 seznanJalspodatki enostransko in nepovezano, tako eWar so T dejanskih razmer lahko zmede. tije' ^oje,^ tualne ocene dejstva dne 5. 3. 1996 naslednja: se °LPrenosu J>or.°^anju novinarju Vestnika sem navajal sklep Agen-^ep nano,rUZ^ene8a ^Pitala na sklad in člene ZLPP-ja, na katere lo, kar f.a' ^aja Balantič, se niti v sklepu niti v njegovi obrazložitvi 2j^ar'Sed , ^ytiomo^ Pravnih dejstev tiče, pa so ta naslednja: 7 1992('>a S°dba 0 Prisilni poravnavi TLO-ja v stečaju velja djen: spojitev Tt n ■ « J oP ->o k'1 a " Gradbeniku in izbris TLO-ja iz registra po-d ' Spre^ 9. 1992 7 190 ? Ustan°vitelja družbe Logo je registrirana na sodišču . “o tf>h efSe vods^S^ odredbah, ki nalagajo Gradbeniku obveze in pra-‘°žbe 'av"a inBh izvaja. »on 2» Jeklot h lavec ena dejanja so umaknjene tako s strani družbe 2 Gram, n^' ker so razlogi njihovih zahtev usklajeni in dogo-l^a°od^^^^ dej $ strani g n samo t0^bi, vloženi 29. 5. 1995 in 20. 9. \ ’J hožbi pa a .dča. Vložene so po treh letih od izvedbe toženih /^age) ^oJerh skromnem mnenju nimata nobene realne pra- ^ko^^ljom'^ tr^tev v P‘smu samo toliko: 0 zdn,« a s' Balantič še sedaj ne loči Zakona o podjetjih od ^k°Gradben^ % J^boru dri »h men' °^ta’ ‘mam dominantno vlogo v upra-2 pa SQZ e Logo. G. Balantič še vedno razmišlja samoupra-dogov^ medtem spremenila. Sklep zbora delavcev v družbi Pod°^e?ePravne^- ° ° ^’ re&striran P° zakonu 0 podjetjih, v ten^J^ 50 organi d. o. o. skupščina, ki jo tvorijo a’ °dgovOrp rim.eru Gradbenik in upravni odbor kot organ upra-skupščini. - Podatki, ki jih v nadaljevanju navaja, so enostransko, nestrokovno in tendenciozno napisani. - Ne nazadnje so podatki, ki lahko argumentirano ovržejo napisano, poslovna zadeva in ne spadajo v javnost. 4. G. Balantič me dolži, da lažem. Iz tega, kar sem povedal, javnost lahko presodi, kdo laže, g. Balantič ali podpisani, zato na tovrstne obtožbe ne bom odgovarjal v časopisu. 5. Kar se lastninjenja tiče, se vodstvo Gradbenika in Loga trudi omogočiti lastninjenje upravičencem ZLPP-ja, to je sedaj zaposlenim, nekdanjim zaposlenim in upokojenim delavcem, kar je bilo nedvoumno urejeno s programom lastninjenja za Gradbenik in Logo, vsakega posebej. Še nas pri tem g. Balantič ne bi oviral, bi bili obe podjetji že olastninjeni. 6. G. Balantiča želim spomniti, da je po dogovoru z mano prevzel naloge pomočnika direktorja Loga za komercialno področje. Ta dela je prevzel in podpisal individualno pogodbo. S tem je prevzel odgovornost za zagotavljanje naročil družbi Logo. Dobro bi bilo slišati, koliko poslov je sklenil v zadnjih dveh letih. 7. Na koncu bi Ti še, gospod Balantič, rad povedal nekaj osebnega. Glede na to, da si že dalj časa na bolniškem dopustu in da Ti verjetno še ostane kaj prostega časa, Ti kot nekdanjemu prijatelju priporočam, da začneš v interesu Loga čimprej izterjevati denar, posojen zasebnim podjetjem v Lendavi in Čakovcu v času, ko si bil direktor. Istočasno pa Ti sporočam, da od Tebe ne nameravamo odkupiti tožb, ki si ju vložil proti SGP Gradbeniku, ker za to ni potrebe. Očitno pa je, da je Tebi manj za javno kot za osebno korist, sicer mi po kuloarjih ne bi predlagal odkupa tožb. In tudi zato Ti predlagam in upam, da boš obe tožbi umaknil. Sporočam Ti, da si s Teboj po časopisu ne bom več dopisoval. Anton Bensa Odgovor na članek »Javno vprašanje nekdanjemu direktorju KZ Panonka Francu Vratariču« Pisca članka že dolgo poznam, več je bilo tudi primerov njegovih »napadov// name v tisku. Običajno do sedaj nanje nisem odgovarjal in tudi sedaj nimam prav nobenega namena odgovarjati na postavljena vprašanja iz tega članka, saj so postavljena izrazito tendenciozno, z namenom izkrivljanja resnice. Poleg tega pa je bilo nedvomno prav pi scu članka kot dolgoletnemu vodilnemu delavcu v prejšnji KZ Panonka stanje, ki daje odgovore na zastavljena vprašanja, dobro znano. Moti me nekaj drugega, kar me je končno spodbudilo k odzivu na tokratni prispevek pisca v časopisu Vestnik. Pisec v prispevku operira z izrazi, kot so »civilizirana družba, pravno urejena družba, morala«. Če si državljan želi takšno družbo, mora tudi sam v njej sodelovati kot član le-te ter se tudi sam držati pravil demokratične skupnosti, ki naj to civilizirano in pravno varovano družbo zagotavljajo. To obenem pomeni, da ne zlorablja svobode pisanja in da se pri pisanju v javnem časopisu vede v skladu z etiko, ki tudi sicer zavezuje novinarje. Namen te etike je varovanje človeškega dostojanstva drugih, zato pisanje ne sme biti žaljivo. Ker je v navedenem prispevku pisec daleč prešel to mejo tolerance, sem se odločil za odgovor. Vse »obtožbe« na moj račun v tem prispevku so tako hude, da bi že vsaka zase predstavljala kaznivo dejanje, kot to tudi pisec nakazuje. Takšne obtožbe bi kvečjemu sodile v obravnavanje pristojnih organov odkrivanja in pregona, zato kvečjemu mirno izjavljam, da dovoljujem tem organom preverjanje mojega dela v času prejšnje direktorske funkcije v KZ Panonka. Pri tem velja mimogrede omeniti, da je takšen postopek stekel že pred leti (bogve na čigavo prijavo?), vendar očitno ne s takšnim izidom, kot ga je pričakoval pisec članka. V preostalem, v kolikor se članek dotika ocene uspešnosti mojega delovanja v direktorski funkciji, moram povedati, da gotovo tudi brez napak ni šlo, vendar so bili rezultati poslovanja tako plod mojega dela kot tudi plod dela drugih, prav gotovo pa tudi spleta okoliščin, odvisnih pač od trenutnih družbenoekonomskih razmer. Deli prispevka, kjer mi pisec očita »boljševistične« metode pri mojem delu, pomanjkanje morale in človečnosti, so skrajno žaljivi. Odmevni so tudi v okolju, v katerem živim, in dejansko pomenijo kršitev časti in dobrega imena. Takšno pisanje je v nasprotju z vsako etiko in moralo (na katero se pisec sicer sklicuje), daleč mimo pravic demokratične družbe. Nič nimam proti zdravi kritiki, če ta ni zlonamerna in žaljiva. Sam bi ravno tako lahko kritično ocenil delo pisca kot enega od vodilnih delavcev v obdobju, ki ga prispevek omenja, tudi žaljiv ni težko biti, še posebno, če sam delaš neke vrste življenjsko bilanco in poskušaš določene neuspehe pripisovati drugim (kar bi lahko rekli za pisca). Vendar pa ne želim vračati piscu članka na enak način. V primeru nadaljnjega pisanja o meni na podoben način (če bo piscu spet odpovedal čut za zmernost in taktnost) bom prisiljen takoj poiskati ustrezno sodno varstvo. Franc VRA TARIČ 20 vestnik, 14. marcaj^ »port Prva državna nogometna liga Korotan : Mura 0 : 1 (0 : 1) Prevalje - Igrišče Korotana, gledalcev 1000, sodnik Bohinc (Škofja Loka). Strelec: 0 : 1 Hlebalin (17). Mura: Černjavič, Baranja, Bloudek, Cifer, Kardoš, Alihodžič, Brezič (Gajser), Cirkvenčič, Kokol, Bakula, Hlebalin (Rous). Sobočani so na težkem igrišču v Prevaljah osvojili dragocene točke, čeprav so nastopili brez kaznovanega Breznika, ki ima prepoved igranja štirih tekem. Mura je prišla v vodstvo že v 17. minuti po zaslugi iznajdljivega najboljšega strelca Hlebalina. Bakula mu je s sredine igrišča podal uporabno žogo v končnico napada, Hlebalin pa je izkoristil napako vratarja Koželja, ki je zapustil vrata. Tudi gostitelji so imeli priložnosti za gol, ki pa so zaradi nespretnosti napadalcev in odlične obrambe vratarja Černjaviča, kije bil najboljši mož na igrišču, ostale neizkoriščene. Sobočani so tako krepko na drugem mestu. I. SNL Rezultati - 21. kolo Beltinci: Olimpija 1 : 2 Korotan : Mura 0 : 1 Izola : Publikum 1 : 1 Maribor : Primorje 2 : 0 Gorica : Rudar (V) 1 :0 Gorica MURA Olimpija Punlikum Rudar (V) Maribor Primorje BELTINCI Korotan Izola 2112 21 21 21 21 21 21 21 21 21 9 9 8 8 7 6 6 6 1 6 9 5 6 5 7 8 8 6 3 33:1442 3 25 : 1838 7 45 : 2532 7 40 : 3330 8 34:2729 7 7 7 9 Beltinci: Olimpija 1 : 2 (1 : 1) Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 3.000. Sodnik: Jakopiček (Maribor). Strrelci: 0 : 1 Cimerotič (30), 1 : 1 Cener (36), 1 : 2 Pavlin (85). Beltinci : Boškovič, Tratnjek, Jeraj, Sirk, Ilič, Šarkezi, Črnko (Nejman), Cener, Baranja, Osterc, Škaper. Tekmeca sta prikazala dobro igro, s katero so bili gledalci gotovo zadovoljni, niso pa bili zadovoljni z rezultatom. V dokaj izenačenem srečanju bi najbolj ustrezal neodločen izid. Moštvi sta navdušili z nekaterimi hitrimi akcijami, ki pa so ostale neizkoriščene. Vsi trije zadetki so padli po prekinitvah. Prvi so povedli Ljubljančani, ko je po streljanem kotu odbita žoga prišla do Cimeroto-viča, ta pa jo je z močnim strelom poslal v mrežo. Beltinčani so izenačili iz prostega strela, ki gaje izvedel Cener, kije bil poleg Šarkezija najbolj opazen gostitelj. Potem ko Nejman ni izkoristil idealne priložnosti za gol, so Ljubljančani pet minut pred koncem iz kota dosegli zmagoviti zadetek. n. SNL 515 28 : 2028 28 : 2726 21 :2526 23 :3024 11:69 8 Rezultati - 17. kolo Železničar (MB): Nafta 0 : 3 Koper : Napredek 1 : 1 Zagorje : Črnuče 3 : 1 Family shop : Šmartno 1 : 0 Mengeš : Vevče 0 : 5 Šentjur : Železničar (LJ) 0 : 2 Rudar (T): Naklo 2 : 2 Drava prosta Druga državna nogometna liga Železničar (MB): Nafta 0 : 3 (0 : 1) Maribor - Igrišče Železničarja, gledalcev 500. Sodnik: Žerak (Branik). Strelci: 0 : 1 Dominko (45), 0 : 2 Hranilovič (50), 0 : 3 Tadič (81). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Kelenc, Novak, Slavic, Drvarič, Hranilovič (Baša), Zver (Utroša), Bursač, Tadič, Dominko (Gabor). Lendavčani so drugič zapored zmagali. Tokrat so v Mariboru prepričljivo premagali Železničarja in tako potrdili, da so resen kandidat za najvišje mesto. Zmaga Nafte bi lahko bila še prepričljivejša, saj v začetku drugega polčasa niso izkoristili enajstmetrovke. Treba pa je povedati, daje bil v 50. minuti izključen domačin Fane-del, tako da so Lendavčani igrali z igralcem več. Želez. (LJ) NAFTA Črnuče Šentjur Rudar (T) 1711 1712 17 17 17 Family shop 17 Koper Drava Naklo Napredek Šmartno 17 16 17 16 17 Želez. (MB) 16 Vevče Mengeš Zagorje Radeče 17 16 17 15 9 9 7 8 6 6 5 5 6 6 4 3 3 2 6 2 3 2 7 4 5 4 6 6 3 4 0 35 : 7 39 3 32 : 8 38 5 33:2230 6 27:1729 3 19:1327 5.22 : 1827 6 6 6 5 8 6 310 6 7 311 211 17:1622 19:2222 21 : 2021 18 : 1921 23 : 2521 21 : 2621 21 : 2415 14:2615 12:4212 12:41 8 ŠPORTNA NAPOVED V PKL - moški --------------- Rezultati - 15. kolo Sebeborci: Lindau Icl 70 : 49 Radenci: Lindau 96:91 La Luna : Radgona 76 : 66 Claudia shop : Sobota 91:52 Ljutomer: Brod 0:2, b. b. V športni napovedi št. 5 sodeluje Živko Stanič, predsednik Nogometnega kluba Graničar iz Benice. Prognoziral je takole: Pari Nap. La Luna 1414 Claudia shop1412 1. BELTINCI: Gorica 2. Izola: MURA 3. Family shop : NAFTA 4. BELTRANS: Kungota 5. ODRANCI: Aluminij 6. Dravograd : BAKOVCI 7. Dravinja: TURNIŠČE . 8. Nedelica : Opel Horser 9. Dobrovnik: Čentiba 10. Emal: Kerna 1 2 0 1 1 0 1 2 1 2 Sobota v. Radgona v. Lindau Sebeborci Radenci Lindau Icl Brod Krog Ljutomer 1511 15 15 15 15 15 15 15 9 8 7 7 4 2 0 01176:891 21078:760 41064:945 6912:838 7932 : 945 28 26 26 24 23 8906: 92422 81100:113122 11800:102719 13687:112117 15166:236 3 (K. Glažar) Rokomet ..... Derbi brez zmagovalca ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 5 Napoved 1. BELTINCI: Gorica 2. Izola: MURA 3. Family shop : NAFTA 4. BELTRANS: Kungota 5. ODRANCI: Aluminij 6. Dravograd : BAKOVCI 7. Dravinja : TURNIŠČE 8. Nedelica : Opel Horser 9. Dobrovnik: Čentiba 10. Emal : Kerna Izpoljnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka, 22. marca 1996. Pri žrebanju bomo upoštevali osem pravilnih napovedi. Ime in priimek ter naslov: Pokrovitelja športne napovedi sta prekmurska nogometna prvoligaša Beltinci in Mura. V športni napovedi št. 3 naši reševalci niso imeli sreče, saj nismo našli listka z 8 pravilnimi napovedmi. Pravilna'rešitev: Beltinci: Olimpija 2, Korotan : Mura 2, Izola : Publikum 0, Maribor : Primorje 1, Gorica : Rudar (V) 1, Železničar (Mb): Nafta 2, Zagorje : Črnuče 1, Mengeš : Vevče 2, Šentjur : Železničar (Lj) 2 in Family shop : Šmartno 1. V osemnajstem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je bil v Murski Soboti odigran lokalni derbi med Pomurko iz Bakovec in Poletom iz Murske Sobote. Srečanje seje končalo neodločeno 18 : 18 (8 : 12). Pomurka: Božič, A. Vereš 2, R. Ve-reš. B. Kavaš 2, Bedekovič 7, J. Buzeti 3, S. Buzeti 1, B. Vereš, Okreša 2, Lovenjak 1, Husar, M. Kavaš. Polet: Maitz, Murgelj 2, Sečko 7, Lovenjak 5, Osterc, Sla-mar, Čemela 1, Merica, Horvat 2, Škraban 1, Žugelj in Kuhar. Vodeče Radeče pa je premagalo Krog s 30 : 21 (17 : 12). Krog: Hanc. D. Kolmanko 1, A. Kol-manko 7, L. Sapač 1, A. Sapač 3, Meolic 3, Vlaovič, Kosednar 1 in D. Titan 1. Košarka " Nova zmaga Pomurja V osmem krogu končnice prvenstva v slovenski ženski ligi je ekipa Pomurja v Ljubljani premagala Mibex Ilirijo mlade s 55 : 49 (19 : 28). Zmago so si So-bočanke zagotovile šele v drugem polčasu. Strelke za Pomurje: Orijeva 3(1:2), Drožinova 20 (0 : 2), Zotova 19 (6 : 8), Pu-šenjakova 7 (4 : 4), Jocičeva 6. (zt) Strelstvo Zmaga Ljutomerčanov V devetem kolu prvenstva v prvi državni strelski ligi je Ljutomer v Ljubljani premagal Proleterja s 1740 : 1697 krogov. Za Ljutomer so tekmovali: Manuela Rudolf, 584, Rajko Robnik, 582, in Darko Horvat, 574 krogov. V devetem kolu druge državne strelske lige je Celje premagalo MI Pomurko iz Murske Sobote s 1664 : 1653 krogov. Za Pomurko so tekmovali: Janez Gomboc, 547, Milan Kreft, 562, in Martin Žigo, 544 krogov. (AV, FŠ) Vestnik Marija Ferjan - Mancika Zopet je nastala vrzel v naših vrstah. Marije Ferjan, roj. Barbarič, ene od prvih mladenk, ki se je leta 1920 priključila Sokolu, ni več med nami. Pred dnevi smo našo srčno dobro in plemenito prijateljico Manciko položili k večnemu počitku. Marija Ferjan - Mancika, kot smo jo ponavadi klicali, se je rodila 13. 9. 1908 v Murski Soboti. V svojem rojstnem mestu seje šolala, živela in delala vseh 88 let. Njena življenjska pot je bila bogata in prepletena s številnimi telesnokulturnimi dejavnostmi. Začela je kot naraščajnica v Sokolu v Murski Soboti, kjer si je nabirala vrline: poštenje, iskrenost in prijateljstvo, ki jim je ŠD Lendava Skrbijo za mlade šahiste ŠD Lendava, ki je lani praznovalo 50-letnico delovanja, uspešno tekmuje v drugi državni ligi, kjer je lani zasedlo sedmo mesto. V društvo pa ne mislijo le na tekmovalne rezultate, temveč skrbijo za vzgojo mladih šahistov. Uspešno mentorsko delo opravljajo Strbad, Žilavec in Huzjan. V svojih vrstah imajo tudi državnega prvaka Aleša Lazarja (do 12 let). Razvili so tudi dobro sodelovanje s šahisti Volana iz Zalaegerszega, s katerimi se vsako leto srečujejo. To so ugotovili na letnem občnem zboru društva, se zahvalili dosedanjemu predsedniku Štefanu Jerebicu za uspešno delo ter izvolili novo vodstvo. Za predsednikuje bil izvoljen Štefan Huzjan. (FB) Šport od tu in tam Namizni tenis - V Zagrebu je bilo drugo mednarodno člansko prvenstvo Hrvaške. Med okrog sto tekmovalci iz 19 držav je v slovenski reprezenatnci sodeloval tudi mladi Horvat in prikazal dobro igro. Pozna pa se mu neizkušenost. Tako je v predtekmovanju izgubil z reprezentantom Hrvaške Tošičem, čeprav je v tretjem nizu vodil z 20 : 18 in z Italijanom Mersijem v tretjem nizu z 10 : 6. (M. U.) Šah - Hrvaški Velemojster Krunoslav Hulak, sicer član ŠD Radenske Pomgrad iz Murske Sobote, je v Murski Soboti odigral simultanko na 23 deskah in zmagal z 19 : 4 točke. Premagal ga je Alojz Kos, remizirali pa so: Štefan Režonja, Miha Gomboc, Lea Števanec, Danilo Hari, Feliks Kerec in Blaž Fras. Kegljanje - V trinajstem kolu prvenstva v medregijski kegljaški ligi za ženske je Šoštanj premagal Nafto iz Lendave s 5 : 3 (2351 : 2293). Za Nafto so zmagale: Staničeva 409, Ščapova 387 in Kavčičeva 361 podrtih kegljev. Tekmovale pa so še Žalikova . 375, M. Vargova 388 in Utroše-va 373 podrtih kegljev. Vil. kolu prve mariborske kegljaške lige je Nafta premagala Falo s 5 : 3 (4836:4818). (M. Žalik) Košarka - Na četrtfinalni košarkarski tekmi Slovenije za st. dečke je ekipa OŠ I iz Murske Sobote premagala OŠ Dravograd s 53 : 37 in se tako uvrstila v polfinale. Koše za OŠ I so dosegli: Turki 21, Škandali 14, Kerčmar in Hari po 6, Fartek in Polanič po 3. Judo - V Nagykanizsi na Madžarskem je bil mednarodni turnir v judu za pokal Miltiplexa. Med 170 tekmovalci iz 10 držav je sodelovalo tudi 14 Lendavčanov, od katerih jih je 10 dobilo medalje. Prva mesta v svojih kategorijah so zasedli: T. Časar, Hajdu, Zadravec, Nedelko in M. Časar. Drugi je bil Recek, tretji pa Perme, Leg-čevič, Kavaš, Kovač, Lučič in Szabo. Ekipno je bila Lendava tretja, (dl) Dvoranski hokej - V Murski Soboti je bilo državno mladinsko prvenstvo v dvoranskem hokeju. Sodelovale so štiri ekipe. Izidi: Lek : Murska Sobota B 9 : 0, Triglav : Murska Sobota A 4 : 1, Murska Sobota A : Murska Sobota B 6 : 2, Lek : Triglav 2 : 2, Triglav : Murska Sobota B 16 : 0 in Lek : Murska Sobota A 3 : 1. Vrstni red: 1. Triglav (Predanovci), 2. Lek (Lipovci), 3. Murska Sobota A in 4. Murska Sobota B. Karate - V Rušah je bil mednarodni seminar v karateju za mojstre I, II in III DAN. Vodil ga je Japonec Rikuta Koga 7 DAN. Med 112 udeleženci iz 23 klubov so bili tudi kandidati iz Pomurja. Izpit za mojstra I DAN so opravili: Bojan Skotnik (Radenci), Andrej Husar, Kristjan Vrečič in Nina Gaber (vsi MS). D. Škandali. Šah - V Gančanih je bil 5. tradicionalni mednarodni šahovski konectedenski turnir. Sodelovalo je 62 šahistov. Zmagal je član Radenske Pomgrada Kovač z 8 točkami pred Ciganom, 7,5, A. Kosom, Žugajem, Kisom, Lind-nerjem in Gaberjem, po 6,5, Valenčičem, Krumpačnikom, Vučkom, Režonjo, Gruškovnjakom in Maričem, po 6 točk. Šesti turnir bo 24. marca v Ormožu. Košarka - V tekmovanju slovenske košarkarske C-lige so Radenci premagali Satir s 75 : 66 (39 : 29). Strelci: Pavlin 32, Bratkovič 14, Ulaga 13, Lukič 13, Tomič 3. (BG) Karate - Na mednarodnem karate turnirju za pokal Donave v Nemčiji sta sodelovali tudi mladinki KK Mura-ken iz Murske Sobote Tanja Bogar, ki je v borbah zasedla četrto, in Anita Krahler, ki je bila peta. (R. Horvat) ' Strelstvo - V pomurski strelski ligi v tekmovanju s serijsko zračno puško je bilo na sporedu osmo kolo. Vodi ekipa SCT-ja s 24 točkami (8589) pred Gančani (8687), Škorpijonom (8609) in Ljutomerom (8412), vse imajo po 20 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Milan Hari z 2933 krogi pred Marjanom Balažičem (oba Gančani), 2914, Štefanom Balaškom (Škorpijon), 2906, Goranom Maučecem (Bakovci), 2905, in Jankom Kuzmo (SCT), 2903 krogov. (T. Horvat). Kegljanje - V osmem kolu ma-riborsko-podravske kegljaške lige je Mura iz Murske Sobote v Slovenskih Konjicah premagala Lovrenc s 6 : 2 (3780 : 3748). Za Muro so zmagali: Durič, 657, Šebjanič, 648, Borovič, 638, in Gergyek, 632 podrtih kegljev. Tekmovala sta še Smolkovič, 613, in Iskra, 592 podrtih kegljev. (S. Durič). Namizni tenis - V Preserju je bil tretji odprti pionirski namiznoteniški turnir. Sodelovalo je okrog sto igralcev iz 23 klubov. Izkazal se je Sobočan Koščak, ki je v polfinalu izgubil z zmagovalcem turnirja Jagrom v tretjem nizu na razliko in tako zasedel ostala zvesta dolga leta, štvu je ostala aktivna do šes tih let. Poznali smo jo kot’2 no humanega, globoko čus ga človeka, v katerem ni hice sovraštva in nevešč Ji’ Poleg svojega rednega dela govini in nazadnje v oN upravi) je aktivno delala ko vadka - gimnastičarka m ska igralka v Sokolu in ne še tudi v Fizkulturnem df Murska Sobota. Predvste(jf vojni je bila povsod tam>K1 bilo potrebno prevzema' vorne obveznosti. Z mo# lanom sta med vojno hfa s dpirala ilegalno delo,'s madžarski fašisti leta 19 “ ugrabili in odvedli v tabori ’ koder se ni več vrnil- Ob nih jubilejih je Mancika pomembna priznanja#^ družbeno delo. Mancika J^ po duši zelo plernen*ta’r0.Nj nam v pomoč, vsem v op ena mirna narava je vp1^ nas pomirjevalno, saj J razumeti človeka. ^<1 Zaslužila sije, daj° n srcih kot dragocenega c"1 jtl nas je s svojo ljubeznijo in nas napravil za vecn nike- Telesnovzgojn°d,y Partizan, Murska I tretje mesto. Šbul je osmerico, Balažič Pa najsterico. (M. U.) .. jjel’ Badminton - V Lj'u vLjjfli/ drugi pozivni turnir’ ’ nu za dečke in deklice Med 31 fanti in 18 de* .# pf delovali tudi Lendavca novno dokazali, da itn,8^^ naraščaj. Pri dečkih J® Dani Novak, ki je v finam „ j|Of gal klubskega koleg0 j, vata z 2 : 1. Jernej ^(1 peto mesto premaga jj/ Ketler pa se je uvrstil 12. mesta. Med dekle na Koncut izgubila še |e Majo Tvrdi in zasedla o sto. Renata DjurkacJ mesto premagala Maje. čič iz Mirne. (B. Seke_r Veleslalom -Gornja Radgona b° -jfal11 17. marca 1996, Arehu tradicionalno* movanje v veleslalom11 ^lU tegorije. Odhodna^ bo ob 7.30 z AP Ra^a/ 7.45 z AP Gornja Ra^/ na prevoza, čarska vozovnica je : mladino do 16 let in za odrasle. Prijave z pirnica Slana v G°™ (61 970). T.T. .pen1'; Šah - Na hitropo‘^10^ niju ŠD Lendava je ’ 12 šahistov. 10 točkami pred Zua p,, ( badom, po 9, H°zJa fg) . Lazarjem, 6,5 točke- ' Namizni tenis - m prvenstvu ŠŠD v nam ? su je zmagala Os Sobo« pred OŠ U ® na. Med nižjimi ram C gal Ferenčak (OŠ mi pa Puhan j (MU). Vt<Ž Mali nogomet - ’ državne lige v male J sta se moštvi Interie । jučarovec in Šarbeka j. I j z neodločenim iz' . 0). Strelec za Interte Nemec. (NŠ). Veleslalom - 0 ju’11 J bilo državno prven5 tek*1’ pl' v veleslalomu. Med y v'f ; ci je član Društva ce izi^ii’ ralize Murska S°b°। bnjak v kategoriji A « trto mesto. (TK)- Šah - Na februar A skem hitropotezne’ Ji (t gaje pripravilo sp° jz M J Radenska 9 Sobote, sta bda 1 mj”' najboljša Sedonja S' sta zbrala P° 6’’‘vač,5' Števanečeva, 6, i* vak, 4.5 točke. marca 1996 ► port Predstavljamo vam Miha Gomboc - državni prvak v pomurskem prostoru se znova in znova pojavljajo mladi šahovski talenti, kar pomeni, da tako na šolah kot v klubih posvečajo mlademu naraščaju posebno skrb. Rezultati načrtnega in strokovnega dela so bili vidni tudi na letošnjih državnih prvenstvih, saj so pomurski šahisti osvojili več naslovov državnih Prvakov. Med te sodi tudi trinajstletni Miha Gomboc iz Černe-lavec, učenec sedmega razreda soboške prve osnovne šole, sicer elan Šahovskega društva Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. S šahom se je začel ukvarjati v tretjem razredu osnovne šole pri mentorju Jožetu Benku. V zadnjem času pa si svoje šahovsko znanje izpopolnjuje pri men-torju ter znanem pomurskem sahistu in mojstru Fide Borisu T • w nJa Stumberger - državna prvakinja ?er $ Crene6*03 ^anja Štumber- pionirskem prvenstvu v Krškem skem ^tskesim« Vec’dijakinja mari- peta, predlani si je na državnem Kranj ^ga&J^čianicašaho PersPektivne /t'0 nadarjene 'n Ze'° mlada n -^tke, saj si je že Premikaetin^?a*10vn'c' Je začela asn°vne šol/v^6”1 razredu ^i Začela kmalu se je Skihin^ ri"11' ^idnejše^81^^111 tekmova-i °Venskem n ezultate v širšem !a dosegati iP.rostoru pa je zače- U’ Pridobila n S0 bile na Are‘ , državnemPrav'C0 s°delovanja Vu v Kra .p'On>rskem prven-v2° je zasedla bil k° leto izh i-^° uvrstitev je ^^Ocn "J'"1 drŽaVnem ZVe«a Unr°8°metna ------ O ^dava ^^mbn tekmovalnega sistema? reo^^nezv^P^'11' Območne žSih ki ima miJ? ’18° n0» Ubov’ ki vklju‘ ^"tcev, 2tv8ometašev (271 7 kadetov in 180 Sobočanov ski S k^ega n Pni de' državnega odbojkarskega prvenstva. V prvem ■ 8, i) d teprič^605^3 23 nasl°v prvaka je ljubljanska Olimpija v Mur-toije '15,15 . 0Van° premagala Pomurje s 3 : 2 (11: 15, 15 : 11, 15 sožf/1816 Mlad Odbojkarji Pomurja, okrepljeni s hrvaškim organiza-hih Z D enorn Kašičem, so si zapravili zmago v četrtem nizu, saj 8: l (11 Zmag0 kna'° Pa dovolili gostom, da so dosegli deset zapored- V,, • t 1V .Odbojkarji Maribora Marlesa so premagali Pomurje s 7’'5: 10, 15: 14). Zaliv, rs 3 : 2 v ?Vrstitev v 1 odbojkarsko A-ligo je Fužinar premagal s 3 • 111 dru8em srečanju pa je Ljutomer premagal Simonov Za „^7. 14: 16, 15: 8. 15: 12). s 3: । ™nice Marih^ V 1' odbojkarsko A-ligo je ekipa Ljutomera 'Pre,hap : 10, 4 . j°r v Ljutomeru presenetljivo premagala Zg. Savinjsko VtH?leekipo r n/’ 15 : 8. 15 : 10). V drugi tekmi so Ljutomerčanke mi za obsta u Tilie,iz Kočevja s 3 : 0 (15 : 12, 15 : 13, 15 : 3). VuL^tiagair. k?ek v L ženski odbojkarski B-ligi je Pomurje v Murski V0Vanju s 3 : 0 (15 : 3, 15 : 8, 15 : 5). % linj ^žale s 3 • n Je državne moške odbojkarske lige so Beltinci prema-s i6 trelia ekin n ' 8’ '5:7, 15 : 9). V tretji državni ženski odbojkar- : (N§, F^) ran'ka premaSala drugo ekipo MTC-SL-ROTA So- moj- ttetk^spešneiši "'kuv v malem nogometu v Murski Soboti so "testo ^°ričani, gostitelji Sobočani pa so zasedli _ Fotografija: Jure Zauneker Kovaču. Miha se je začel uveljavljati že pred štirimi leti, ko je prvič postal občinski in medob- činski šahovski prvak. Oba naslova je ponovil predlani in lani, medtem ko je bil letos na obeh peta, predlani si je na državnem pionirskem prvenstvu v Mariboru delila tretje mesto, lani pa je prvič sodelovala na državnem mladinskem prvenstvu (do 18 let) v Mariboru, kjer je zasedla drugo mesto in si pridobila pravico sodelovanja na Evropskem mladinskem prvenstvu (do 18 let) na Poljskem, kjer je zasedla petindvajseto mesto. Svoj največji uspeh je dosegla lani, saj je kot najmlajša tekmovalka sodelovala na državnem prvenstvu za članice v Ljubljani in osvojila naslov mojstrske kandidatke. Letos seje uveljavila na močnem mednarodnem turnirju v Novi Gorici, kjer je bila druga najboljša ženska. Izpolnila pa se ji je tudi lani napovedana želja, saj je na letošnjem državnem mladin- dečkov), so po sprejetih poročilih največ razprave namenili predlogu sprememb tekmovalnega sistema. Izvršni odbor zveze je namreč pripravil predlog, da bi v tekmovalni tekmovanjih drugi. Doslej je trikrat sodeloval na državnem prvenstvu. Predlani je bil šesti, lani pa peti. V aktivnem šahu pa je zasedel tretje mesto. Svoj največji uspeh pa je dosegel na nedavnem državnem šahovskem prvenstvu v Mariboru, kjer je med dečki do 14 let zasedel prvo mesto s 7,5 točke in postal državni prvak. Tega uspeha je zelo vesel, saj ga ni pričakoval, hkrati pa mu je v veliko spodbudo za nadaljnje še zavzetejše delo. Z osvojitvijo naslova državnega prvaka si je pridobil pravico sodelovanja na svetovnem prvenstvu, ki bo letos v Španiji ali Braziliji. To bo zanj velika preizkušnja. Upa, da se bo dobro pripravil na tekmovanje in dosegel dobro uvrstitev. Sicer pa si želi, da bi tudi v prihodnje dosegal dobre rezultate in da bi se mu izpolnila želja -postati mojster Fide. Feri Maučec skem prvenstvu (do 18 let) v Kranju osvojila naslov državne prvakinje in si pridobila pravico sodelovanja na svetovnem prven- Feri Maučec stvu. sezoni 1997/98 v prvi lendavski kakovostnejši medobčinski ligi namesto sedanjih 12 tekmovalo le osem moštev po štirikrožnem sistemu. V drugi medobčinski ligi pa bi tekmovala preostala moštva, ki ne izpolnjujejo zahtevanih kriterijev za kakovostnejšo ligo. Poleg tega je dal svet županov petih občin na območju ONZ Lendava pobudo, da se skupaj z ONZ Murska Sobota ponovno ustanovi pomurska nogometna liga, kjer naj bi tekmovale najkakovostnejše pomurske ekipe, s tem da ostane avtonomnost ONZ Lendava ne-sprememenjena. Mnenja so bila deljena. Zato so se dogovorili, da bodo dali klubom v razpravo predlog sprememb tekmovalnega sistema, ki gaje pripravil izvršni odbor. Imenovali pa so petčlansko komisijo (iz vsake občine po e-den), ki bo skupaj s predstavniki ONZ Murska Sobota proučila možnost ustanovitve pomurske nogometne lige ter izdelala predloge in kriterije za njeno delovanje. O do-kočni spremembi tekmovalnega sistema pa bo odločila skupščina ONZ Lendava. Na skupščini so se tudi zavzeli, da je potrebno v Lendavi čimprej dobiti poslovne prostore zveze in uvesti računalniško obdelavo podatkov. Sprejeli so tudi program dela za letos in zaslužnim podelili priznanja. Ta so prejeli: Mirko Žižek s Hotize, Živko Stanič iz Benice, Jože Pal iz Lendave, DOS I Lendava in Ton-ček Gider iz Murske Sobote. F. M. Spidvej —————— Tri dirke v Lendavi Spidvejska komisija pri AMZ Slovenije je pripravila koledar spi-dvejskih prireditev za letos, na katerih bodo sodelovali slovenski tekmovalci. Tekmovalna sezona se bo začela 14. aprila s prvo dirko za državno prvenstvo posameznikov in končala 6. oktobra z zadnjo dirko za državno prvenstvo posameznikov. Spidvej klub Lendava bo or- Feri Maučec kegljaškega športa Dve medalji Marice 409 kegljev.V tekmovanju dvojic Varge na EP Za Marico Vargo, članico KK Čarda iz Murske Sobote, je bilo leto 1975 najuspešnejše v nicami in s 387 podtimi keglji za- njeni športni karieri. S kegljanjem se je začela ukvarjati povsem po naključju v sindikalni ekipi Potrošnika iz Murske Sobote, kjer je bila takrat zaposlena. Spodbuden začetek in pritegnili so jo v KK Čarda. Leta 1971 je dosegla prvi vidnejši rezultat. Na slovenskem mla- dinskem prvenstvu v Ljubljani je podrla 378 kegljev in zasedla četrto mesto. Leta 1973 pa je že prvič nastopila v mladinski reprezentanci Jugoslavije na evropskem mladinskem prvenstvu v Prerovu na Češkem. Leta 1974 je na slovenskem mladinskem prvenstvu v Ilirski Bistrici s 761 podrtimi keglji zasedla šesto mesto. Na članskem prvenstvu mariborske kegljaške podzveze je bila tretja, na članskem prvenstvu Slovenije pa je zasedla z 805 podrtimi keglji petnajsto mesto, s čimer si je zagotovila sodelovanje na članskem prvenstvu Jugoslavije v Novem Sadu, kjer je podrla 770 kegljev in zasedla 38. mesto med 80 tekmovalkami. Na slovenskem prvenstvu dvojic je s klubsko kolegico Ido Dundek (Sabo) zasedla četrto, na slovenskem članskem prvenstvu pa s klubsko kolegico Nado Kerčmar sedemnajsto mesto. Leta 1975 je zasedla na izbirnem tekmovanju za sestavo mladinske reprezentance Jugoslavije četrto mesto z 2.346 podrtimi keglji. Najboljša je bila na tekmovanju v Zagrebu, kjer je z 810 podrtimi keglji zmagala, na tekmovanju v Novem mestu pa je bila druga (771) in četrta (765). Z osvojenim četrtim mestom na izbirnem tekmovanju si je zagotovila mesto v mladinski reprezenatnci Jugoslavije, ki je sodelovala na evropskem mladinskem prvenstvu v Budimpešti, kjer je osvojila dve medalji (zlato in srebrno) in dosegla svoj največji uspeh. V ekipem evropskem mladinskem prvenstvu, kjer je Jugoslavija zasedla prvo mesto, je podrla Tonček Žnidarič - sedemdesetletnik Te dni je praznoval visok življenjski jubilej - sedemdesetletnico - Tonček Žnidarič iz Radenec, dolgoletni športni in družbenopolitični delavec. Rodil seje L marca'1926 v Grabah v kmečki družini, kjer je bilo šest otrok. Osnovno šolo je končal v Križevcih pri Ljutomeru. Kot mladeniča so ga Nemci leta 1943 odpeljali na prisilno delo na Češko in Poljsko, nato pa leta 1944 poslali v nemški vojski na fronto v Franciji. Septembra leta 1944 se je vključil v 5. Prekomorsko brigado ganizator treh dirk, dveh za državno prvenstvo posameznikov in dirke za državno prvenstvo dvojic. Prva dirka v Lendavi bo 26. maja, ko bo na sporedu tretja dirka za državno prvenstvo posameznikov. Druga dirka v Lendavi bo 23. junija, ko bo državno prvenstvo dvojic. Tretja dirka v Lendavi pa bo 31. avgusta, ko bo na sporedu predzadnja dirka od šestih za državno prvenstvo posameznikov. sedla sedmo mesto med 20 tekmovalkami. Na prvenstvu mariborske kegljaške podzveze je zasedla v tekmovanju dvojic skupaj s klubsko kolegico Dragico Gomboc prvo mesto, na slovenskem mladinskem prvenstvu v Mariboru pa je bila tretja. Uspešna je bila tudi na tekmovanju ob Marica Varga z zlato in srebrno medaljo na evropskem mladinskem prvenstvu Budimpešti. praznovanju 25-letnice slovenskega kegljanja v Ljubljani, saj je s 411 podrtimi keglji zmagala. Marica Varga je bila leta 1975 izbrana za najboljšo športnico Pomurja. Uspešno je tekmovala tudi za mariborski Branik, kot njegova članica je na državnem prvenstvu zasedla tretje mesto, za KK Muro iz Murskega Središča, za KK MTČ iz Čakovca in za KK Nafta iz Lendava, kjer še vedno uspešno tekmuje. Miro Steržaj drugi Na novem avtomatskem kegljišču Jeruzalema v Ljutomeru in Diane v Murski Soboti je bil leta 1975 tretji tradicionalni mednarodni kegljaši turnir dvojic, ki ga je organiziral Kegljaški klub Radenska iz Radenec pod pokroviteljstvom Zdravilišča Radenske. Sodelovalo je 20 dvojic iz petih držav: Avstrije, Madžarske, Bolgarije, Romunije in Jugoslavije. Miro Steržaj in Ludvikova, NOB in prek Italije prišel v Dalmacijo, kjer je sodeloval v operacijah do osvoboditve Ljubljane leta 1945. Leta 1947 se je vrnil v domači kraj in se predvsem posvetil športu. Trinajst let je opravljal delo inštruktorja za telesno vzgojo pri Fizkulturni zvezi Slovenije. Nato je dve leti poučeval telesno vzgojo na pedagoški gimnaziji v Murski Soboti. Od leta 1962 do 1986 je delal na osnovni šoli v Radencih, zadnjih 12 let kot ravnatelj. Ob delu se je strokovno izpopolnjeval in leta 1972 je diplomiral na fakulteti za telesno vzgojo v Ljubljani terpostal profesor telesne vzgoje. Poleg rede-nega delaje več kot trideset let aktivno delal v športnih društvih kot vodnik, trener in organizator, opravljal pa je tudi številne odgovorne funkcije. Aktiven je bil tudi v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v KS Radenci, kjer seje predvsem zavzemal za sprejem krajevnega samoprispevka za gradnjo nove šole in telovadnice v Radencih. Za svoje bogato in uspešno delo je Med junaki pa je skupaj z Makedonko Elizabeto Čolakovsko podrla 426 kegljev in zasedla drugo mesto. Tekmovala je tudi med posamez- ki sta zmagala na prvih dveh tekmovanjih, tokrat nista ponovila uspeha, saj sta zasedla šele četrto mesto z 2679 podrtimi keglji. Zmagala je dvojica Dra-gaš - Sobolova (Hrvaška) z 2.875 podrtimi keglji. Med posamezniki je zmagal Tismanaru (Romunija) s 1.916 podrtimi keglji pred Mirom Steržajem, 1.912 podrtih kegljev. Pri ženskah pa je zmagala Sobolova (Hrvaška) z 896 podrtimi keglji. Drugi rezultati pomurskih tekmovalcev: Smodiš 1.785, Drvarič 1.764, Horvat 1.704, Kerčma-rjeva 784 in Vargova 770 podrtih kegljev. Združitev Radenske in Čarde Zaradi kadrovskih in finančnih težav sta se pomurska kegljaška kluba Radenska iz Radenec in Čarda iz Murske Sobote leta 1975 združila v enoten klub Radenska-Čarda. Za predsednika izvršnega odbora so izbrali Emila Zelka, za vodjo tehničnega odbora pa Ladislava Lazarja. Sedaj tekmuje kltib pod imenom Radenska v drugi državni ligi. Zadnje srečanje pred združitvijo v vzhodni conski ligi se je končalo za zmago Radenske s 7.197 : 6.950 podrtih kegljev. Za Radensko so tekmovali: Gajšek 872, Kovačič 833, Celec 884, Norčič 850, Vereš 939, Drvarič 957, Horvat 888 in Smodiš 974 podrtih kegljev. Za Čardo so tekmovali: Bavčar 896, Vrdoljak 872, Lutar 855, Kutuš 821, Ciman 928, Zelko 827, Prosič 878 in Sočič 873 podrtih kegljev. Na prvem nastopu po združitvi klubov je Smodič na prvenstvu mariborske kegljaške podzveze med 124 tekmovalci zasedel tretje mesto, ženski dvojici Kardinar (Nagy) - Gomboc pa sta bili četrti. (Nadaljevanje) prejel številna priznanja. Med njimi velja omeniti medaljo za hrabrost v NOB, Blodukovo plaketo in zlato značko Fizkulturne zveze Jugoslavije, zlato značko pedagoških delavcev Slovenije ter različna občinska priznanja. Kljub sedemdesetim križem mu zdravje dobro služi, za. kar skrbi sam z aktivno rekreacijo (smučanje, plavanje, kolesarjenje), še vedno pa je zelo aktiven v občinskem svetu, kjer se vselej zavzema za razvoj občine. K visokemu jubileju tudi naše čestitke! F. M. 22 'e zgodi se vsak dan Kitajskem odpira tržišče z več kot milijardo ljudi. V boju za kupca jim ni žal ne časa ne denarja, ki se jim bo večkratno povrnil. Zahodne marketinške metode pa so že prevzeli tudi kitajski proizvajalci. ŠKORPIJON Ona: Obeta se ti prijeten konec tedna, ki ti bo v prihodnosti še veliko pomenil. Tudi na poslovnem področju se ti obeta precejšen vzpon, ki ti bo pošteno vzdignil ugled med sodelavci, predvsem pa pre- magal tvoje finančne težave. On: Najprej ti cela stvar ne bo preveč dišala, vendar pa se boš kaj kmalu privadil in postalo ti bo celo všeč. Še vedno pa se ti ne bo uspelo sprijazniti z izgubljeno priložnostjo, kar se ti lahko še maščuje. Tak je tildi tč 8. marec mino v znamenji klincot IF nej samo tistih v stili: kline te gleda), pa 7 pa sendvičof, šterih so se namesto normalnega obe TEHTNICA Ona: Od dogovorjenega srečanja ne smeš pričakovati preveč, še najbolje bo, da ne pričakuješ ničesar in boš na koncu prijetno presenečena. Prisluhni partnerjevim težavam, saj te v tem trenutku resnič- no potrebuje. On: Videl boš, da se stvari razpletajo kar same od sebe, torej so bile tvoje skrbi popolnoma odveč. Poslovni partner ti bo predlagal poglobljeno sodelovanje, ti pa boš presodil, ali se ti bo Jo tudi splačalo. televizijo, pa je stvar rešena. Brat Džouži Senzacija pri Toyoti EPP po kitajsko Kitajska se naglo odpira svetu in izdelkom, za katere pred kratkim še niso vedeli. Saj so bili tako ali tako prepovedani. S prehodom na tržno gospodarstvo pa se velikim multinacionalkam z zahoda na zvezde vam kažejo OVEN Ona: Naletela si na enkovredno tekmico, ki ti lahko dodobra zagreni življenje. Partner ti je sicer zvest, vendar se je začel zanimati za dokaj nevarne zadeve. Poskrbi za red v hiši, če ne, bo prepozno. On: Poslovna poteza, ki ti že nekaj časa dozoreva v glavi, se bo končno začela tudi uresničevati. Le zakaj si tako dolgo čakal? V ljubezni pa nikar ne pričakuj čudežev, ampak bodi malo bolj samokritičen. BIK Ona: Nepričakovana ponudba ti bo prinesla želeno samozavest, še vedno pa bo ostalo odprto vprašanje, ali se ti vse skupaj sploh splača. Glede obveznosti ti ne bi škodilo malo več resnega pristopa pri reševanju le-teh. On: Vsi strahovi in pomisleki, ki ti že nekaj časa grenijo življenje, bodo prešli ob prijetnem presenečenju, ki se ti obeta konec tedna. Načrte za velika dejanja pa rajši preloži na kasnejše obdobje. DVOJČKA Ona: Bodi pozorna na dogajanja okoli sebe, saj se bodo začele dogajati prav čudne in nenavadne reči. Partner bo posumil o tvoji zvestobi, zato mu raje posveti malo več pozornosti. Vsekakor ti bo to znal pošteno poplačati. On: Spoznal boš, da ni ravno nujno, da vedno obvelja prav tvoja beseda. To te bo sicer v začetku kdaj pa kdaj razjezilo, toda kaj hitro boš spoznal, da je tudi druga varianta zate karseda ugodna. Mogoče celo bolj... RAK Ona: Ne poskušaj ustvarjati videza, da si stanovitna, saj ti tako ali tako ne bo nihče več nasedel. Je že tako, da je tvoja preteklost prepolna kratkih avantur, ki imajo žal tudi nekaj slabih posledic. On: Prevečkrat si zadajaš skoraj nemogoče naloge, pozneje pa se zaradi tega predajaš melanholiji. V prihodnjem obdobju se raje posveti realnim ciljem in videl boš, da se sreča lahko nasmehne tudi tebi. LEV Ona: Prijateljeva naklonjenost se bo sprevrgla v začetek trajnejše zveze, v kateri bosta uživala oba. Prijateljica te bo povabila na prijeten klepet, kjer se ti bodo razjasnile mnoge skrivnosti iz preteklosti. On: Še vedno se ne boš mogel odločiti, ali naj tvegaš in sprejmeš ponujeno priložnost ali pa se držiš zanesljivega posla. Vsekakor pa brez tveganja ni pravega zaslužka, ki bi ti prišel še kako prav. DEVICA Ona: Vate se bo naselil občutek, da te nekdo stano zasleduje. Pusti se mu ujeti, pa ga boš ujela tudi sama. Konec tedna boš preživela daleč od vsakodnevnih tegob, ki so ti že dodobra zagrenile marsika- tero priložnost. On: Nikar se ne pusti zmesti osebi, ki ve veliko manj kot ti. Je že res, da si sredi problemov in težav, a najhujše je že za tabo. Neki izziv ti bo v življenje prinesel prijetno nalogo, ki jo boš z veseljem opravil. STRELEC Ona: Znanec ti bo ponudil priložnost, da se srečaš z nekom, ki ga že dolgo opazuješ. Toda nikar se ne prenagli, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi prava katastrofa. Predvsem pa pazi, da tega ne izve tvoj partner! f On: Imaš odlične možnosti, da uspeš na področju, kjer si to že dalj časa prizadevaš, vendar pa možnosti same niso dovolj - za uspeh se je potrebno pošteno potruditi, prav pa bo prišel tudi kanček sreče. KOZOROG Ona: Sicer se boš upirala načrtu, s katerim te bo presenetil prijatelj, a se mu boš na koncu koncev vendarle morala podrediti. Še vedno pa boš nekje v sebi obdržala skrite adute, ki bodo lahko obrnili potek »igre«. On: Čeprav ti gre v tem trenutku kar najbolje, pa bi bilo koristno, da bi poskrbel tudi za prihodnost. Prav nobena stvar ni tako stabilna, da bi se ne uspela izjaloviti! Toda predvsem brez kakršne koli panike. VODNAR Ona: Človeška nevoščljivost nima meja in to boš kaj kmalu okusila na svoji koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosila nekoga pametnejšega, saj se boš v nasprotnem primeru kaj hitro zapletla v popolno zmedo. On: Naj ti ne bo žal, da si pogosto osamljen, saj je to odlična priprava za novo, popolnejšo ljubezen. Toda vseeno se ti ni treba zapirati vas^ kajti za srečo se bo potrebno tudi malce potruditi, predvsem pa oditi v družbo. RIBI Ona: Bodi iskrena in ne zidaj gradov v oblakih, saj se le-ti lahko kaj hitro podrejo. In nikar ne zvračaj vse krivde na svojega partnerja, saj se mu lahko dodobra zameriš. Poskrbi raje za svoje zdravje. On: Čeprav si mislil, da je vseh težav končno ko nec, se ti obeta dokajšnje presenečenje. In nikar ne misli, da se boš iz vsega skupaj izvlekel povsem brez posledic, ampak se raje pripravi na izdatke. Na avtomobilskem sejmu v Tokiu so predstavili novo vozilo proizvajalca Toyota M-otors, nagrajeno z medaljo. Vozilo se premika z dvema obročema, ki krožita okrog voznika in nad njim, in pomeni pravo senzacijo v »brezkolesn-em« transportu. Študija nemškega ortopeda Thomasa Wessinghagea je v ZRN povzročila pravi preplah, saj pri mladostnikih navaja skrb zbujajoče visoko število okvar hrbtenice, poškodbe vratnih vretenc in kroničnih bolečin v hrbtu. Zdravnik namreč zatrjuje, da otroci in mladostniki preveč časa presedijo pred računalniki, starši pa premalo razmišljajo o tem, da bi jim priskrbeli primerne ■ stole in jih opozarjali na pravilno držo. Poleg tega pa se mladi tudi premalo gibljejo. Omenjeni ortoped svetuje staršem: »Otroci naj veliko hodijo bosi, se igrajo z žogo in plezajo na drevesa.« Ker imajo tudi otroci tudi pri nas že veliko računalnikov, ne bi bilo narobe, če jih na pravilno držo nenehno opozarjamo. Kasparov premagal najboljši računalnik IBM-ov računalnik Deep Bl-ue, ki velja za najboljšega, je odigral šahovsko partijo s svetovnim prvakom Kasparovim in izgubil s štiri proti dve. Gari Kasparov je konec minulega leta odigral šahovsko partijo s računalnikom Fritz 3, ki ima šahovski program za računalnik Pentium. Tudi takrat je zmagal človek. Človek je torej zmagal, zanimivo pa je, da je v prvi od šestih partij zmagal računalnik. To je bil pravi šok za vse ljubitelje šaha, a tudi za svetovnega prvaka. Potem pa je Kasparov zmagal s rezultatom štiri proti dve in tako dobil 400.000 dolarjev nagrade. Zgodovina šahovskih računalnikov je stara. Prvi program za računalniški šah je napisal leta 1947. Leta in leta je bil za šah najbolj usposobljen računalnik UNIVAC, za katerega so trdili, da je boljši od katerega koli človeka. Fizik O Shanon je pozneje napisal algoritem za računalnik, ki igra šah, in to je dalo možnost za razvoj računalniških šahovskih dvobojev. Prvo odprto šahovsko prvenstvo za računalnike je bilo leta 1970. Med šestimi je bil najboljši program Chess 3.0. V raziskovanje sta se vključila tudi prejšnja svetovna prvaka v šahu, priznani elektroinženir Mihail Botvinikov in dr. Euwe, takrat eden od šefov v evropskem centru IBM. Leta 1977 je izdelan prvi mikroračunalnik, ki igra šah. Programerjem seveda nikoli ni bilo lahko, saj so se morali sprijazniti z dejstvom, da se samo prve štiri poteze na šahovski plošči lahko odigrajo na 317 miljard načinov, da po desetih potezah število možnosti naraste za 27 ničel in se potem poveča za človeka nerazumljivo mečah# /X P ve Ato - poget ji klincof (Pa Jako boječe je bilou po radiji doj 8. marca tiidi teden boja prouti boječe povejdano, kak boječe se borimo. Či strokovnjaki povejo, jako škodliva, pa povzroča raka, stran gor postavi, pa tak prouti co norma 111^“ -mogli posliljžiti nešterni moški v tiston časi/ 3 ženske praznovale. Tak je tou minolo, zaj pa čakamo/ ka pride of novi svetek po evropskon vzori/ zV^ Mutertag. Bela je vč zračuno, ka je dan žena sve ženskoga spola od dojenčkof pa do starosti 123 1*1 ' kelko ma najstarejša ženska na svejti, mutertag P od trnajstoga leta dale, od kar ženski svejt že P 13 lejtaj rojeva. Naj samo bou zdravo, pravi Bele najdrakša zdavanjska, pa čedno, pravi un. ,, dano, ka je * raku. Tou je F tudi prouti OJ ka je kakša st te se fčasi tr a guči, ka vse sl^ okoli letijo. Mij navadna raja pa ešče zaj ne a gvilšno ali parada j z istina škoudi, pa ugurke/ krumpli tadi v takšoj pa ovakšoj formi povzro raka, pa.. .. , nej cigaretIni pa nej, tej škodijo, samo reklame se nesmi za nje delati f obliki pa ob takšon pa takšon časi, so vč nap našon parlamenti. 10> Sevanje? Ma kaki, što si je pš tou norijo vč zini Tou je nej važno. Tou sploj nej trbej raziskati-tou nega pejnez. Tou lej ko na pamet gučimo, do mere tou škoudi. Dokič kumi kaj fkraj ne spadal sevanja, je nej premočno, je v mejah dovoljenega* meje so si pa tudi na*pamet zmislili. Starši včr na den bulijo v televizor, te pa diteti kr ka naj tak dugo ne gleda v računalnik, ka tou sko Tak ka te dejte odide od računalnika k njiina 9 število možnosti. Zato to spominja na legendo o vladarju, ki je pristal na prošnjo izumitelja šaha, da za svoj izum ne dobi nagrade v zlatu, temveč da se mu odmeri toliko žita, kolikor bi zneslo, če bi se na prvo šahovsko polje položilo eno zrno, na drugo dva, na tretje štiri in tako naprej v geometrijski pro-gresiji do 64. polja. In to je torej 2 na 63 potenco, za takšno količino pa bi bili potrebni vsi silosi sveta. Šahovska partija skriva v sebi ogromne možnosti, večje od 10 na 125 potenco. Mački »e skrbijo za mucke Mačjega samca otroci sploh ne zanl^nest>|t so postale muce neka modne feministke, vanju in pri skrbi za °a pomagajo druga ^rU?j ' vo je, da se mačke, .^jo tropih, običajno orga skupine, za katere J popoln matriarhat-čjo kolonijo ob^^^hiC' jo prababica, nekaj mačjih mater in nj v tF Medsebojna P°m°c^olj* skupini zelo razvita, saj šene živali pogost0 r manj izkušenim že Tudi mladi mucki s° ..pjic ežnosti svojih tet 0 J1 bic, ki jih čistijo 'n ! sneje. Doječe sarm0 nijo mladičke, kat°r. odšla na lov - °e če zapustiti, veliko ft( za njene mladičke mačje sorodnice. SOS telefon za zelis sj|p otroke, žrtve na 061 441 f3 ali 97 od 18. do D POKoV KA 2«| popi A- žž£stnik, 14. marca 1996 23 ,a vsakogar nekaj Potep '“^DnM0 topl°- zamikalo svetove v°Vab’ odkrivati nove ložn°st Dri™ Je Za takšno Pri-če?Ve|ia J, rnej^ kot hla-Puščavj ar tlte se na safariju v mačega „ Letnicah do-& mesta rasnega trgovske-?ne. dovoli >Ce na' bodo udob-k°tak in 2-^roke za sproščen kakšni kav Zerno Posedanje v ^armci. V pasu iahko Nežno in romantično Nekateri srednješolci so se že zavrteli v taktu četvorke in se z maturantskim plesom poslovili od šolskih klopi, druge ta imenitni dogodek še čaka. Glavni problem je seveda obleka. Nekaj posebnega mora biti, navsezadnje gre ob taki priložnosti za ples v novo življenje. Za dekleta danes tale predlog: mala koktajl obleka z gornjim delom iz prosojnega sifona. Životec je pokrit z biserčki, krilo sega nad kolena, je iz satena in ukrojeno v bogat slap volanov. K taki oblekci se poda tudi šifonasto spodnje krilo - rob je obšit s satenastim trakom in naj le zapeljivo kuka izpod krila. Kuhajte z nami Nadeta zarebrnica na dunajski način Masaža imajo elastiko, lahko so vzorčaste ali enobarvne, do gležnjev ali le sredine meč segajoče, vedno pa so iz prvovrstnega blaga. Hit: k hlačam kratka majica v enakem barvnem tonu, čeznjo pa stare dobre elastične naramnice. Nevama leta Če vas dajejo kilogrami, se morate za uravnavanje telesne teže odločiti čim prej - še najbolje pred 35. ali 40. letom.Takrat je namreč koža še dovolj elastična, da si opomore po celulitisu. Koža ima značilen »pomarančni« videz prav zaradi maščobe, ki se skriva pod njo. Dokler je koža še voljna, bo izgubila videz pomarančne lupine, ko boste odstranili celulit, kasneje pa boste težko skrili, kje so se nekoč kopičile maščobne blazinice. Presnova se vsako desetletje po dvajsetem letu upočasni za odstotek do dva. Če boste torej enako bogato jedli kot pri dvajsetih letih in ne boste stopnjevali telesnega gibanja, se vam bo telesna teža neizbežno povečala. Prav zaradi upočasnjene presnove se pri moških po petdesetem letu maščoba povprečno podvoji, pri ženskah pa poraste približno za polovico. Vestnik vsak četrtek z vami in za vas! Potrebujemo: 4 lepe svinjske zarebrnice brez kosti, 4 tanke rezine mesnate slanine, 4 kot svinčnik debele rezine sira (ementalec ali trapist), 8 kot tanki svinčnik paličasto narezanih kislih kumaric. Zrezke potolčemo z obeh strani, pri tem pazimo, da jih ne preluknjamo, solimo in popramo. Na daljši rob pripravljenega zrezka položimo v mesnato slanino zavito rezino sira, ob straneh priložimo siru dve rezini kislih kumaric (na vsako stran po eno). Tesno zvijemo v mesno roladi-co, dunajsko paniramo (moka, jajce, drobtine) in na ne prevroči globoki maščobi pokrito svetlo rjavo ocvremo. Pred serviranjem odstranimo zobotrebec, s katerimi smo pred cvrenjem speli mesne roladice. Zraven ponudimo rižev obroč, ki ga v sredini napolnimo z mlado dušeno zelenjavo. V pozni pomladi vzemimo: droben korenček, grah in na kockice narezane kolerabice. Dušeno zelenjavo izdatno potresemo s sesekljanim peteršiljem. Rižev obroč: zavremo približno 2 1 slane vode, vanjo stresemo prebrani in oprani riž. Posodo pokrijemo in ga pri srednji temperaturi v 15 do 20 minutah skuhamo. Nato ga stresemo na cedilo in počakamo, da se odcedi. V ponvi raztopimo 5 dag masla ali margarine in riž na hitro pogrejemo. Rahlo ga potlačimo v pomaščen okrogli nadev, ki ima v sredini tulec. Damo ga v pečico pri 100°C, kjer ga pustimo 15-20 minut. Nato ga prekucnemo na vročo servirno ploščo. Votlino v sredini riža napolnimo z dušeno zelenjavo. Zraven ponudimo sezonsko solato. Cilka Sukič ohranjanj arejša in najbolj naravna metoda zdravljenja in h tako se3 ZdravJa- Človeški rod jo je uporabljal tisočletja '^oljšan' ?branda do danes. Učinki masaže so: " bolj§a in r krvPega >n limfnega obtoka ' b'trejše Jtrejša regeneracija tkiv 'koža se o pravUanje metabolnih produktov odpOrna i^je. je bolj elastična, vitalna in mehansko °teklin boljša j«. ,°*rdbn in zlepljenih tkiv Spr°stitevk epna gibljivost P°kivitev 'n razte8nitev skrajšanih kit in mišic ■^nZe"traIltega perifenega živčevja •Zb°ijšan‘ag Za b°iedino 'boljšaj6 re®Pirativne - dihalne funkcije nostj jn g|aPsečnega počutja, deluje proti stresu, nespeč negaobra°.Vratu> dekolteja in ramen ponavadi vključuje n° prijetna3 V kozrnetičnem salonu. Masaža rok je še poseb-^^alo gjk?r* ijudeh, ki veliko delajo z rokami. Ljudje se edicain , torno v naravi, na delu običajno sedimo in popačenj skieOt So siaba prekrvavitev, bolečine v nogah, Ječimo P1’ raz®irjene vene, se skoraj ni mogoče upreti. gOstati matjSV°- m no8am masažo. Vsaka mlada žena želi n'h mišic n a j' nosečnost spremeni videz. Masaža trebu-J^njšuje P? P°rodu s telovadbo vrača napetost mišic in Dasaža treh°kSe$ teiesa- Proti zaprtju pomaga pravilna l^irjevaiH11^’ ^asaza hrbta ali celega telesa je »odlično« s>.^enico n s^edstvo- Priporočljiva pa je tudi pri težavah s SCa’ kar inr r' frizerski saloni ponujajo tudi masažo la-Prav tako pozitivne posledice za zdravje. Mihaela Lovrenčič, zdravstvena in kozmetična tehnica 9 kljub e'° skro ’ °a Va^ Pijače imajo visoko kalorično 8^ ^^ne 111110 obl°žen, vrednost, skrivajo pa še eno kilo- nevarno past: ker ženske v že-^redvs' Ste POrnislil’ lodcu nimajo vseh potrebnih en1 a|koholne encimov za razgraditev alkoho- Cvetkova 2. tel : 31 760 |J°stUjEVRG0v,N^ e’ stroji^NO LETO ’VEDNO BOLJE ZALOŽENA -i kram ^'betonske sohe, gnojila,semena, sadike, eNA in še in še. VAS PRIČAKUJEMO! " *AfiT|QQ zvestobe 5 , POPUST _ ^MERKUR Rezanje keramičnih ploščic S primernim orodjem in po nasvetih boste postali pravi specialist za obdelavo keramičnih ploščic. Vsi rezi in vsa vrtanja se vam bodo posrečili in le malokrat vam utegene katera od ploščic počiti. Najprej moramo na ploščici zarisati črto, po kateri jo bomo odrezali. Za to bomo uporabili mehak svinčnik ali flomaster. Da bi lahko ploščico odrezali, moramo opraskati glazirano površino. Zato uporabimo rezi- Stenske keramične ploščice so razmeroma tanke, vendar to ne zmanjšuje njihove trdnosti in odpornosti. Prednost je v tem, da jih laže obdelujemo. Za . rezanje in obdelavo keramičnih ploščic je danes na voljo primerno orodje, s katerim je obdelava ploščic dokaj enostavna. lo za steklo ali specialno jekleno konico. Pomembno je, da ploščico zarežemo z eno samo potezo, tako da zarezovanja ne bo treba ponoviti. Pri tem moramo obvezno uporabiti primerno ravnilo ali šablono. Pri prostorč-nem zarezovanju namreč rezilo kaj rado zdrsne iz želene smeri. Najbolje je, da rezilo pomikate proti sebi, tako da ga z enakomernim pritiskom počasi vodite prek gladke površine ploščice. Pri tem naj bosta rezilo za steklo ali jeklena konica skoraj navpična. Nato potolčemo ploščico na hrbtni strani ob zarezani črti. Končno jo položimo na oster rob, rahlo pritisnemo obe polovici, in dobili bomo odrezano ploščico. Specialne klešče za ploščice ali naprava za rezanje ploščic imajo pripravo za lomljenje ploščic. Pri izrezo- vanju najrazličnejših oblik je pomembno, da natančno zarišemo željeno obliko. Pri tem si lahko učinkovito pomagamo s kartonskimi šablonami. Manjše okrogline in izreze najlaže izdelamo s papagajkami. Če boste namesto klešč uporabljali specialno žagico, bo rez veliko bolj gladek. Za vrtanje lukenj so na razpolago cela vrsta svedrov za ploščice in steklo, specialna krožna žaga in okrogle žage s premerom, ki je potreben za kasnejšo montažo vtičnic in stikal. la, povzroči alkoholna pijača nevzdržno željo po hrani. Po nekaj kozarcih vina ali piva je pogrebna res jeklena volja, da ne zlezemo v hladilnik. Če ste se odločili za hujšanje, morate vedeti, katere pijače so »napačne«. Vode, čaja in mineralne vode si lahko privoščite v neomejenih količinah, toda že pri nesladkanih sadnih sokovih je potrebna previdnost. Deciliter sadnega soka ima 60 kcal in predvsem poleti ga ni težko spiti ves liter - to pa je že kalorična vrednost bogato naloženega krožnika. Še slabšo uslugo si delamo, kadar žejo gasimo s sladkanimi gaziranimi pijačami, ki so prave kalorične bombe. V tabeli prikazujemo kalorično vrednost pijač. Pižamo poznamo danes kot oblačilo za spanje, sestavljeno iz hlač in bluze. Ime izhaja iz hindujske besede paejama, kar pomeni oblačilo, ki pokriva noge. V 19. stoletju so pižamo sestavljale ohlapne hlače in jopiču podoben zgornji del s prepasnico. Ob prelomu stoletja so obstajale različne oblike pižam, salonske pižame, denimo, ki sojih nosili moški kot elegantno večerno oblačilo. V 20. in 30. letih so ženske nosile elegantne večerne pižame in različice pižam za plažo. Film Zgodilo seje neke noči s Claudette Colbert in Clarkom Gablom v glavnih vlogah je prispeval k povečanju priljubljenosti ženskih pižam. Kmalu zatem so nastale sodobne spalne pižame. SESTAVIL MARKO NAPAST ITALIJANSKI FILMSKI IGRALEC IN KOMIK »TRETJI STAN’ V FEVDALNI FRANCIJI FRANCOSKI PISATELJ (PIERRE) PISMENO POTRDILO, SPRIČEVALO 1 PERJE PRI REPI IN KORENJU ODREZANI DEU JRTE, ROZJE ČASTILEC MESTO PRIHODNJE OLIMPIADE {V ZDA) ŠVICARSKI SLIKAR V PASTELU IN EMAJLU SLOVENSKI OPERNI BASIST (JULU) GRŠKA BOGINJA PREPIRA ORANJE REGULACIJA RADO SIMONITI DOMOVINA TUVINCEV IGRALEC SELLECK PODLOŽNIK V STARIH ATENAH LJUDSKI IZRAZ ZA ZADNJICO PEVEC PESTNER ČEŠKA PRI-TRDILNICA OBOO SLIKE RUSKA NAPRAVA ZA KUHANJE ČAJA . OUVER TWIST KAR^L NOVACEK VEUKA POSODA V KOPALNICI EDEN 00 STARSEV, OČE PODZEMNA ŽIVAL AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE KAVELJ, KLJUKA GLAVNI STEVNIK SPOJINA. IZVIRAJOČA IZ DRUGIH SPOJIN KRAJŠA VSTOPNA SKLADBA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: ikterus, Zvereva, samomor, Iko, Ozd; laterne, J, alkil, EM, deka, Vidor, aker, ak, lekarna, Kla-danj, Annobon. Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. avgusta 1995, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. •BRAMAC* Vse za streho. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! 24 vestnik, 14. marca elevizijski spored od 15. marca do 21. marca PETEK 15. MARCA k______ TV SLOVENIJA 1 10.35 Čiv čiv, še dolgo bom živ 10.50 Otroci širnega sveta 11.10 Zbogom, dekle, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.30 Svet narave, angleška serija 15.20 Orgle na Slovenskem 15.45 Stilna oddaja: Premrl 16.20 Kam vodijo naše stezice 17.00 Dnevnik 17.10 Moja ideja, nizozemska nanizanka 18.00 Kate in Allie, angleška nanizanka 18.30 Hugo 19.30 Dnevnik 20.05 Sorodne duše, angleška nanizanka 20.40 Podarim - dobim 20.50 Poglej in zadeni 22.30 Dnevnik 23.00 71 izsekov nekega dogajanja, avstrijski film 0.35 Poročila TV SLOVENIJA 2 10.10 Svetovni poslovni utrip 10.35 V žarišču 11.05 Podoba podobe 11.55 Umetniški večer 13.25 Tišina palače, tunizijsko-francoski film 15.30 Moški, ženske 16.30 Sorodne duše, angleška nanizanka 17 .00 Shingalana, avstralska serija 17.30 Veliki dosežki slovenske kirurgije 18 .00 Po Sloveniji 18.55 Finale SP v smučarskih skokih ekipno, prenos 21.15 Umor po pogodbi, italijanska nadaljevanka, 3/4 22.05 Studio City 23.05 10.000 obratov 23.55 Novice iz sveta razvedrila 0.20 Nor na reklame, serija POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Med prijatelji, ponovitev narodnozabavne oddaje - 14.30 Jezni mladenič, film - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara, nanizanka - 18.00 MacGyver, nanizanka - 19.00 Krila, nanizanka - 19.30 24 ur -20.00 Dosejeji X, nanizanka - 21.00 Newyor-ška policija, nanizanka - 22.00 Odpadnik, nanizanka - 23.00 Muha, film - 0.30 24 ur, ponovitev - 1.00 POP 30, ponovitev - 1.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 U-mor na višini, ameriški film - 14.15 Risanka -14.35 Allis z -is, serija - 15.05 Poročila -15.10 Izobraževalni program - 16.15 Za otroke - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Pol ure kulture - 19.30 Dnevnik - 20.10 Javna zadeva - 20.45 Glasbena oddaja - 21.45 Pregnanci, dokumentarna oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Terra X, serija - 23.55 Poročita TV HRVAŠKA 2 15.55 Koledar - 16.05 Triler - 17.05 Besede, besede - 17.35 Turbo Limach Shovv - 18.55 SP v smučarskih skokih - 22.20 Latinica: Umetna oploditev - 23.35 Demon, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.25 Otroški spored - 8.35 Speedy Gonzales -9.05 Alf - 9.30 Kdo je tukaj šef? - 9.55 Ekipa A - 10.40 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 Prismojen pacient, komedija - 13.00 Otroški spored - 15.05 Speedy in Gonzales - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.10 Katts in pes -17.35 Kdo je tukaj šef? - 18.05 Polna hiša -18.30 Alf - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Nabito orožje, komedija - 21.40 Nogomet - 22.20 Polmesečna ulica, srhljivka - 23.45 Čas v sliki - 23.50 Petek, trinajstega, srhljivka - 1.20 Čas v sliki -1.45 Schiejok vsak dan - 2.45 Dobrodošli v Avstriji - 4.30 Lov na moške, komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček - 9,55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Vera - 13.00 Čas vsliki - 13.10 Alpe-Donava-Jadran - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsdak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.15 Ordinacija Biilovvbogen - 22.05 Čas v sliki - 22.30 Moderni časi - 23.00 Gospa Pepi in barabe - 23.30 Hotel sem živeti -0.25 Psihologija množičnega morilca - 1.10 Poštar vedno zvoni dvakrat, film - 3.05 Pogledi s strani - 3.10 Kalifornijski klan - 3.50 Čas za kulturo - 4.30 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Pravljična igrica - 9.30 Praznovanje 15. marca - 10.00 Veseli ep - 11.00 Praznovanje -12.00 Poročila - 12.15 Lisztove skladbe -12.55 Praznovanje - 13.45 Dokumentarni film - 14.40 Ferenc Arus - 15.15 Dečki iz Pavlove ulice, film - 17.05 Kratki film - 17.25 Spominska obeležja - 18.10 Podelitev nagrad - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Gesta Madžarov - 20.20 New Buda, tv-igra - 21.40 Deklamacija - 21.45 Spominska znamenja - 22.20 Siromaki, madžarski film - 23.45 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 9.35 Za otroke - 10.00 Nenavadni naravni pojavi - 10.45 Risanka - 11.00 Frida, norveški film - 11.40 Risanke - 12.00 Begunčki, ameriški film - 14.35 Pratika - 14.45 Brooklynski most, serija - 15.10 Narodopisje - 15.15 Med snemanjem - 15.55 Vaterpolo - 17.05 Dvorec Frankenberg, serija - 18.00 Vesoljske igre -18.30 Monpti, nemški film - 20.05 Vittorio Sto-raro, portret - 21.05 Muza - 21.15 Kviz -21.45 Telešport - 21.55 Športna stava -22.10 Pregled tiska - 22.15 Lisztov večer -23.45 Gesta Madžarov RT L 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Prijazna družina -6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi -7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldo-va zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 1 7.30 Med nami - 18.00 Dober večer -18.30 Zvezdni magazin - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Otroci posnemajo zvezde - 21.15 Zgodbe z otoka Sylt - 22.15 Sedem dni - sedem glav - 23.10 Robocop - 0.00 Dnevnik -0.30 Prijazna družina -1.25 Prijazna družina -1.50 Prijazna družina - 2.15 Prijazna družina -2.40 Nočni dnevnik - 3.15 Prijazna družina -3.45 Prijazna družina - 5.00 Risanka SOBOTA 16. MARCA TV SLOVENIJA 1 8.20 Radovedni Taček: Plavalec 8.35 Kljukčeve dogodivščine 8.50 Male sive celice, kviz 9.35 Zgodbe iz školjke 10.10 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 10.35 Billove prigode z rečno barko, ameriški film 11.50 Veliki dosežki slovenske kirurgije 12.20 Komorni zbor 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.55 Terra X, nemška serija 14.40 Tednik 15.30 Christy, ameriška nadaljevanka, 6/21 16.20 Magična moč živali, angleška serija 17.00 Dnevnik 17.10 Razjarnikovi v prometu 17.55 Alpe - Jadran 18.35 Hugo 19.30 Dnevnik 20.10 Zlata kaseta 21.15 Zgodbe iz Amerike, potopisna serija 22.05 Turistična oddaja 22.30 Dnevnik 23.00 Nevarna ženska, ameriški film 0.55 Poročila TV SLOVENIJA 2 11.50 Poglej in zadeni 13.20 Slovenski oktet 14.20 Saboter, ameriški film (čb) 16.05 Znanost od blizu, kanadska serija 16.30 SP v smučarskih tekih, finale 18.30 Karaoke 19.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 20.05 Ruby, ameriški film 21.55 Zlati petelin 22.40 Sobotna noč POP TV 7.00 Videostrani - 9.30 Fliper, otroška nanizanka - 10.30 Odpadnik, ponovitev - 11.30 Newyorška policija, ponovitev - 12.30 Dosjeji, ponovitev -13.30 Gradn Prix, magazin - 14.00 Jezni mladenič, ponovitev filma - 16.00 Obraz tedna, ponovitev - 16.30 Ne greva še narazen, nanizanka -17.00 Alberto Tomba: Zgodba o uspehu - 17.30 Beverly Hills, ponovitev - 18.30 Melrose Plače, ponovitev - 19.30 24 ur - 20.00 Na jugi, nanizanka - 21.00 Obtožena, film - 23.00 Radioaktivni morilec, film - 0.30 24 ur - 1.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Slanko, otroška serija - 9.25 Risanka - 10.00 Otroci v Avstraliji - 10.30 Flipper, ameriški film - 12.00 Dnevnik - 12.20 Prizma -13.20 Dokumentarna oddaja - 13.50 30 minut -14.20 Briljanteen, oddaja za mlade - 15.10 Svetovni reporterji - 16.00 Poročila - 16.05 Televizija o televiziji - 16.35 Sinovi neviht - 18.00 Turbo Limach šov - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zabavna oddaja -21.15 Ouicksand, ameriški film - 22.55 Dnevnik -23.15 S sliko na sliko - 23.45 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 15.40 Koledar - 15.50 SP v smučarskih tekih -16.50 Beverly Hills, serija - 17.35 Melrose Plače, serija - 18.20 Alpske čarovnije, dokumentarna serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Trogir, dokumentarni film - 20.40 Vidikon - 21.25 Z jadri okrog sveta, serija - 22.20 TOP 20 - 23.05 Največji zločini 20. stoletja, serija TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.30 Otroški spored - 8.55 Vroča sled - 9.55 Sobotna igra - 10.35 Dennis - 11.10 Disneyev Aladin - 12.05 Harry in Hen-dersonovi - 12.25 Kalifornijski klic v sili - 13.10 Šport - 14.00 Mularija, začetek nanizanke - 14.50 Blossom - 15.10 Princ iz Bel-Aira -15.35 Pomorska raziskava DSV - 16.25 Beverly Hills - 17.10 Melrose Plače - 18.00 Nogomet -19.00 Sami nesmisli - 19.30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Se znate pošaliti?, prenos - 22.05 Šport - 0.00 Čas v sliki - 0.05 Half Moon Street, srhljivka - 1.30 Kalifornijski klic v sili - 2.15 Melrose Plače - 3.05 Beverly Hills -3.45 Nordvvest Passage, vestern - 5.30 Sami nesmisli TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo, Avstrija - 9.45 Idealni kandidat, film - 11.15 Nori profesor, komedija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Orkester Schra-mmel, film - 14.45 Mestece Rheinsberg, film -16.30 Alpe-Donava-Jadran, magazin - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živali iščejo dom - 17.53 Verstva sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Sporna vprašanja -19.00 Avstrija v sliki - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Vrhunski dosežek, komedija - 21.45 Čas v sliki - 21.55 Kamela gre skozi šivankino uho, komedija - 23.50 Detektiv Puntacavallo - 1.10 Pogledi s strani -1.35 Šport - 2.40 Videonoč TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.00 Friderikosov shovv -11.40 Narodna glasba - 12.00 Poročila -12.05 Ponovitve serijskih filmov - 14.40 Odgovarjamo na telefone - 14.50 Dandanes - 15.15 Popoldne z Disneyjem - 16.45 Nepričakovano potovanje - 17.35 Muzej naroda - 18.30 Kolo sreče - 18.55 Pravljica - 19.15 Štorije - 19.30 Dnevnik - 20.15 Gesta Madžarov - 20.25 Dallas - 21.20 Smrtonosna spokojnost, film - 22.55 Ekskluzivno - 23.15 Filmski program TV MADŽARSKA 2 6.30 Za kmetovalce - 7.00 Narodnostne oddaje - 11.00 B. Orban, 8. del - 11.45 Olimpijci -12.30 Salty, serija - 13.05 Borilni športi -13.35 Kratki filmi: Pustolovščina, Carstvo peska, Oblikovani živalski svet, Slavni evropski dvorci -15.00 Stiki brez meja - 15.25 Trend - 15.50 Dandanes - 16.05 Kviz - 16.30 Svetovni tednik - 17.00 Športni program - 19.05 Familija -19.40 Pari na umetninah - 19.55 Pratika -20.05 Telebingo - 21.00 Odlikovani znanstveniki - 21.50 Pregled tiska - 22.00 Igra življenja in smrti, tv-igra - 22.30 Gesta Madžarov RT L 5.30 Otroški spored - 8.50 Morska deklica Arie-la - 9.50 Disneyev Aladin - 10.20 Risanka 10.30 Mali nepridipravi - 11.45 Povver Rangers - 11.05 Na krilih pravičnosti - 11.30 Nepremagljiv Irionman - 12.55 Karate Kid & Co., film -12.20 Polna hiša - 12.50 Kdo je tukaj šef? -13.50 Življenje in jaz - 14.20 Krepka družina -14.50 Princ iz Bel-Aira - 15.15 Prijazna družina - 15.45 Party of Five - 16.45 Berverly Hills -17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Ob koncu tedna - 20.15 Vitezi sreče, film -22.00 Kako, prosim? - 23.00 Sobotna noč -0.00 Odločitev v Riu, film - 1.30 MANTIS - 2.15 Ekipa A - 3.05 Odločitev v Riu, film - 4.25 Melrose Plače - 5.15 Risanka NEDELJA 17. MARCA TV SLOVENIJA 1 8.35 Aneta, češka nadaljevanka 9.05 Živ žav 9.55 Nedeljska maša 11.00 Izobraževalna oddaja 11.30 Obzorja duha 12-00 Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja 12.30 Folklorna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.35 Karaoke 14.40 Nedeljska reportaža 15.10 Dlan v dlani 15.2 5 Cherbourški dežniki, francoski film 17.00 Dnevnik 17.10 Po domače 18.45 Zatv-kamero 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Poletje 1945, nizozemska nadaljevanka, 7/8 22.20 Dnevnik 22.40 Ciklus filmov Matjaža Klopčiča: Nori malar, slovenski film 23.45 Poročila TV SLOVENIJA 2 10.35 Angleška glasbena lestvica 11.25 Videošpon 12.10 V vrtincu 12.55 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 13.25 SP v smučarskih tekih, finale 13.55 SP v smučarskih skokih, finale 16.00 SP v smučarskih tekih, finale 17.00 Film 18.45 Smučanje za pokal Loke 19.00 DP v nogometu, SCT Olimpija: Maribor Branik, reportaža 20.05 Izgubljene civilizacije, serija 20.55 Večerni gost 21.55 Mali koncert 22.05 Neskončno slovo, nemška drama 23.20 Športni pregled POP TV 8.00 Peter Pan, risanka - 8.30 Spidi in Gogi, otroški šov - 9.30 Morska deklica, nanizanka -10.00 Kimba - beli levček, risanka - 10.30 Ede-ra, nanizanka - 11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja - 12.00 Med prijatelji, oddaja o narodnozabavni glasbi - 13.00 Velikan, film - 16.00 Zaznamovani, nanizanka - 17.00 Operacija Šim panz, film - 19.00 2,4 otroka -19.30 24 ur -20.00 Prijatelji, nanizanka - 20.30 Urgenca, nanizanka - 21.30 Črni gad, nanizanka - 22.00 Vesta jazz, film - 0.00 Na jugi, ponovitev - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Leteči medvedki - 9.00 Verjetno so ponoreli, otroška serija - 9.30 Risanka - 9.40 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, serija - 10.10 In to naj bi bilo življenje, otroška serija - 11.00 Risanka - 11.10 Gledališka igra -12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja -13.10 Folklora - 13.40 Mirin dobro - 14.15 Opera Box - 14.50 Vedno v nedeljo - 17.00 Poročila - 17.10 Geronimo, ameriški film - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Bravo! -22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Zakonsko življenje, humoristična serija - 23.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 8.50 Koledar - 9.00 Mike Tyson : Frank Bruno, boks - 9.55 Peta prestava - 10.25 Briljateen -11.10 Vidikon - 11.55 Športna nedelja - 13.50 SP v smučarskih skokih - 16.00 SP v smučarskih tekih - 17.00 Bodyfitness - 17.20 Košarka NBA - 17.55 Smučarski shovv - 18.25 Posnetek boksa - 19.20 Košarka FIBA - 19.40 Tretji šport -20.00 Rugby - 20.20 Zadnje dejanje, ameriški film - 22.25 Športna oddaja - 23.30 Koncert TV AVSTRIJA 1 6.00 Skozi galaksijo in potem levo, otroška nanizanka - 6.25 Otroški spored - 8.25 Ko so živali zapustile gozd - 9.30 Resnični junak, komedija -11.05 Disneyev festival - 12.00 Mladinska oddaja - 12.55 Šport - 16.30 Strast na ledu, fiIm -18.05 Mr. Beam - 18.30 Srček - 19.00 Nor nate - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vse moje hčerke, družinska nanizanka - 21.05 Portret športnika - 21.55 K stvari - 23.10 Čas v sliki -23.15 Vizije - 23.20 Nedolžnost, film - 1.25 Melodrama - 3.45 Pri hiši je hudič, komedija -5.30 Raj za živali TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Noetova barka - 9.30 Katoliška maša - 10.30 Čas za kulturo -11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Iz parlamenta -12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.05 Tednik - 13.30 Tuja domovina - 14.00 Halo, hotel Sacher... portir - 15.00 Pesem doni, film -- 16.30 Življenje v divjini - 17.00 Časvslikv-17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta -18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Columbo - 21.50 Čas v sliki - 22.00 Ceste San Francisca, film - 23.30 Pri hiši je hudič, komedija - 1.05 Pogledi s strani - 1.15 Čas za kulturo - 1.45 Videonoč TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin - 11.00Globus - 12.00Poročila - 12.05 Minu-te za srečo - 12.30 Poje Klara Szentendrei -13.00 Top model - 14.30 Magazin - 15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Metodistični verski program - 16.00 Disneyjeve risanke - 17.05 Puder - 17.35 Napisne table - 18.00 SP v umetnostnem drsanju - 18.30 Kolo sreče -19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 Gesta Madžarov - 21.10 Odprto mesto Rim, italijanski film - 22.00 Deklamacija - 22.05 Preizkušnja spomina - 22.55 Mojstrovine, Beethovnove sonate TV MADŽARSKA 2 7.35 Kje, kaj? - 8.00 Moški spol - 8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Računalništvo - 10.00 Kviz za mlade zakonce -11.00 Športni program - 13.00 Islandska ekspedicija - 13.30 Denarje sveta vladar - 14.00 Baiaton - 14.30 Iščemo izginule odrasle -15.05 Lomilec src, serija - 16.00 Kviz - 17.05 Beatlesi - 18.00 Dobrodošli - 18.30 Evropski magazin - 19.00 Deli telesa - 19.30 Pravljica -19.45 Mojstrovine - 20.00 Nogometni pregled -22.25 Nogometni pregled - 22.25 Telešport -22.50 Naše okolje - 22.55 Pregled tiska -23.00 Nočno zatočišče, okrogla miza - 24.00 Gesta Madžarov RT L 5.30 Otroški spored - 8.20 Dobro jutro, nedelja - 8.40 Disneyev Aladin - 10.10 Na krilih pravičnosti - 10.35 V. R. Tropers - 11.00 Prijazna družina - 11.55 Disneyeva reportaža - 12.10 Nenavadno potovanje v deželo palčkov, film -13.50 Ekipa A - 14.45 MANTIS - 15.45 Pomorska raziskava DSV - 16.45 Earth 2-17.45 Rudijev pasji šov - 18.15 Oddaja o živalih -18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Vprašanje sreče, komedija - 22.00 Spieglov tv-magazin - 22.50 Prime Time - Pozna izdaja -23.05 Borili se bomo za vas, film - 23.50 Moni-ght - 0.25 Igre gostov - 1.00 Earth 2 - 1.50 Barbel Schafer - 2.40 llona Christen - 3.35 Hans Meiser - 4.30 Eksplozivno - 5.15 Zvezdni magazin PONEDELJEK 18MARCA TV SLOVENIJA 1 11.00 Ciciban teče v zeleni dan 11.25 Arabela se vrača, češka nadaljevanka 11.55 Nori malar, slovenski film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 14.15 Utrip 14.30 Zrcalo tedna 14.45 Zatv-kamero 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Večerni gost 16.20 Dober dan, Koroška- 17.00 Dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Klobasa । 17.25 Allis, napisano z -is, švedska na : vanka I 18.00 Simpsonovi, ameriška nanizan« 18.30 Lingo, tv-igrica 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.05 Frasier, ameriška nanizanka 20.35 Tv-konferenca ., 21.25 Zasebno življenje rastlin, angl®® 22.30 Dnevnik .«2 23.00 Vdove, angleška nadaljevanka, 23.50 Svet poroča 0.20 Poročila TV SLOVENIJA 2 10.05 Učimo se tujih jezikov: Angl®®®8 10.30 Ljudje in zemlja, kmetijska od<* ; 11.00 Turistična oddaja ja 11.15 Policist s srcem, avstralska na 12 .00 Zlata kaseta 13 .00 Sobotna noč 15.00 Studio City 16.00 Športni pregled nizanfa 16.45 Noro zaljubljena, ameriška na 17.10 Učitelj, francoska nadaljevan® 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena lestvica 20.10 Osmi dan 20.40 Bronco Billy, ameriški film 22.35 Brane Rončel izza odra POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barba& tev - 12.00 Prijatelji, ponovitev - 12-skupaj, ponovitev - 13.00 Alberto10 ba o uspehu, ponovitev - 13.30 Urg ’ vitev - 14.30 Operacija Šimpanz, P° ra * - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Bam_ zanka - 18.00 MacGyver, nanizani Krila, nanizanka - 19.30 24 ur, P n 20.00 Bela palača, film - 22.00 M jpc zanka - 22.30 Magnum, nanizanka -ur, ponovitev - 0.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara bro jutro - 10.00 Poročilla - 10-05 -^ili program - 11.30 Modul 8 - 1। 12.20 Ljubezen, serija - 12-4 ameriški film - 14.2 5 Za otroke - 1 - 15.10 Izobraževalni program -- 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kns jjt serija - 18.15 Kolo sreče - 18-5° =" r 19.30 Dnevnik - 20.10 Živa resm° Planetarij - 21.50 Dokumentarna^ 22.20 Dnevnik - 22.40 S sliko na s« Mac, ameriški film - 1.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 16.15 Koledar - 17.15 Športna od^^/ Podobno, vendar različno - 1.®‘, n;ka4 oddaja - 19.00 Neustrašni, otr 19.30 Dnevnik - 20.15 MurphyBrow [35^ nanizanka - 20.45 Hrvaška in svet - , nogomet - 22.35 Glavni igralec, s Glasbena oddaja TV AVSTRIJA 1 g.ooj 6.05 Blossom - 6.25 Otroški SP°/®?A A - 9.25 Kdo je tukaj šef? - 9.50 tj Vesoljska ladja Enterprise - 11 -2’ -c film - 13.00 Otroški spored - |5' ^41) -miš sveta - 15.30 Mini čas v sli« soljska ladja Enterprise - 16.25 t r, P' Katts in pes - 17.40 Kdo je tukaj Rose^,? Polna hiša- 18.30 Alf -19-00 M 19.30 Čas v sliki - 20.00 Spon ' * ski naskok, kriminalka - 22.1° 4 film - 23.55 Čas v sliki - 0.00 Ne^jrfp be, satira -1.55 Čas v sliki -2-25^^ dan - 3.25 Dobrodošli v Avstriji' pes - 5.40 Raj za živali TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so nie 9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiel0 12.00 Časvsliki - 12.10 Šiling' ori s’» sliki - 13.10 Orientacija - 13-4“ _ i5.’J konjiček - 14.25 Kalifornijski kia gati in lepi - 16.00 Schiejok Atriji Cas v sliki - 17.05 Dobrodošli^ 20.0%^ Avstrija danes - 19.30 čas v sliki' _ j' di s strani - 20.15 Gorski zdravni v sliki - 22.30 Čas za kulturo - 2J’ 3j Py 23.45 Kruh in čokolada, file1' K strani - 1.40 Kalifornijski k]an ' '5,28 3.40 Morilski naskok, kriminalka kulturo TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni ročila - 9.10 Na zdravje!, ne, vmes Disneyjeve risanke ' 1 12.05 Posel - 12.25 Telepakk' _ nostne oddaje - 15.00 sanka - 15.20 Matematika - 1°3o AJ/ 16.05 Mi smo na vrsti -podeželje - 17.00 Za otroke - J - 18.00 Overi - 18.10 Begavc^gjJ^ - 18.30 Kviz- 18.55 Pravljica -- 19.30 Dnevnik - 20.05 G 20.15 Muhasti letni časi - 2 21.15 Panorama - 22.45 Z evri 22.45 Debatni program - 23-J J TV MADŽARSKA 2 14.00 Zasedanje parlamenta - ' „ 0- 4® ■ filma - 18.00 Regionalni Pr°9£ ešP°Vl()P j! stveni poročevalec - 18.45 । ■_ Športni program - 21.00 Sne sreč°Jti5g' cijska poročila - 21.15 Igra preS,.^ j Muza - 22.00 Objektiv - 22-5 j/in^/ 22.35 Varstvo mest - 2^'nn Luiz'" 23.55 Gesta Madžarov - 24.u neki deklici, danski film žjfrfr 4. marca 1996 25 UT L ’ 5,35 B°9ati in leP' ’ 6,05 <00?^ SprinoSSed.uih ’ 7,35 Med nami - 8,05 10.00 Leni frodba ~ 9-05 Kalifornijski klan -Z8bil Solda?0 " 10,30 Nikoli na bom P°’ Družinski • !'00 Vročana9rada - 11-30 12.30 Zlata di l200 °P°ldanski magazin -konjiček i/m n a ‘ 13.00 Umori so njen Christen - lfi‘nn ,?arbel Schafer ’ 15,00 llona ' 17.30 Med Hans Meiser ’ 17-00 Tvegano 18,30 L?? Pam|- 18-00 Dober večer -'9.10eS1 "frzin - 18-45 Poročila -' 20.15 Mož hVn° ' 19,40 Dobri časi’ slabi časi ' 23-00 Deset fr?06, ,ilm " 2155 Magazin Dnevnik - 0 deSeto ’ 23,30 Kino " O-00 1.30 Zlataofrheers ' 1,00 Prijazna družina -Sevnikg™6 a ’ 2,00 Barbei Schafer - 2.55 S6r'5,05EksP|o^^^^ 19 marca 11.20 1aPQnske pravljice 11,45 Billovo^6’rnladinska i9ra film pri90de z rečno barko, ameriški 13.00 13.05 14.05 14.35 45.05 46.20 17.00 17.10 17.30 17.40 ]8.00 8.30 19.30 20.05 20.35 21.25 22.30 23.10 O.Oo Poročila Ungo Raduha’izObraževalnaoddaia Mostfr° Sl°V0' nemška drama Dnevnik Han^Ln d°9odivščine Aneta avedska nanizanka Kate in ka nada|ievanka Kolo sreče6’ ari9leška nanizanka Dnevnik Informatik ne 9re’ an9teška nanizanka SS"1'* Dnevni poroči’|an9leška nadaljevanka, 7/12 "S ?°5 S frmoč m Jadran ofriheo AnfrQbratov Okus Po j, Pe 9re' angleška nanizanka P° Sloveni°ClnU’ an9leška nanizanka &'a"1a ufrpon Blišču Učitelj , °či kri’tikeC0ska nadaljevanka, 23/24 J2.35 13-35 fr 6.10 6.40 fr B.Oo 8.45 n'15 0.05 20.40 •30 22-20 >tv M>n, seri T* ’ 12,00 Dnevnik -S^lz l4.357a'12,45 Nor za dekleti, 0?' 16 4?evalni prnn?r°ke ' 15,05 Poročila - pNaška d?3111 ’ 16-15 Majhen veliki ■300 / 18.l5 K anes' 17,45 Kristalni im-,■55Tvl nik - - 18.50 Mediji - PoJ°-na slikorta,Tlent - 22D10k™entarna oddaja -“H 0'23,os n l 5 Dnevnik - 22.35 S . u°kumentarni film - 23.35 16'15^^SKa n. \fr6da“°KA2 Is^Sovn^om?5!?^resnica'16,55 z C?9 Orir»0rini0 0 zdra 7,43 Glasbena oddaja -19,00 Neustrašni- K barvah: Urgenca, serija - 21.05 e ’ ni cevel)ček, ameriški film ^Oofr^^lO A«Ški Spored ■ 8,35 ' 11°?Slpa A - ’l o « ?,9'35 Kd0 je tukal ^°red ?25frrtip ?! fr'iska ladja En-’6^VS|J5'05 Naihfredl,a ' 13-00 Otro-'e tiS 15.40 Ve? miš sveta - 15-30 13 nai aeR '17.15 katt Ska ladia Enterprise -W ^0 L' 18.05 p^s Ln pes - 17.40 Kdo ?112ofre - 19 afr'sa ' 18-30 Alf -23Sn Univerzum0. Tas v sliki ' 20-00 Vai?^fr Postaja ž^nn !Zelen' planet ' s 1 -Ss ~ 0.05 Rij2,00 Ljubimec, film -Jatnj!. 45 SchiejOk ^J1 anka' film -1-25 Čas TV a 5 Pijanka ?an " 2,55 Dobrodošli Ka'Ponovitev filma ^fesonjen konjiček -C13 o*iM2i°n0^^ >čekSpOrna^^^^^^^ - 13-00 Čas v ’"n lepi l4-25 Ka ifnJa .7 13,40 Umori so ~16,°O Sch fr,skl klan - 15-1° ChleJ°kvsakdan- 17.00 televizijski spored od 15. marca do 21. marca Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Akti X - skrivnostni primeri FBI-a -21.10 Reportaže - 22.30 Na kraju dogodka -23.00 Šov v novem stilu - 23.55 To je bila naša vojna, reportaža - 0.40 Sibirsko poletje, film - 1.20 Pogledi s strani - 1.25 Kalifornijski klan - 2.10 Čas za kulturo - 2.45 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Na zdravje!, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Tajna podružnica - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 15.00 Poročila - 15.10 Naša dediščina - 15.20 Fizika - 16.00 Poročila -16.05 Sposojena zemlja - 16.30 Top model -17.00 Za otroke - 17.25 Televideo - 17.30 Don Ouijote - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel -18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik -20.15 Gesta Madžarov - 20.25 Nevarna situacija, serija - 21.15 Studio'96 - 22.05 Dvoglavi orel, francoski film - 23.30 Jazz - 0.05 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 9.00 Zasedanje parlamenta - 16.30 Turistični magazin - 17.05 Hotel Paradiž, serija - 18.00 Regionalni program - 19.05 Magnum, kriminalka -20.00 Muza - 20.10 Tiskovna konferenca Gyule Horna - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Kviz - 21.40 Klip mix- 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.35 Čar športa - 0.05 Gesta Madžarov - 0.10 Zaprto mesto, dokumentarni film RT L 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi -7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8.05 Springfieidova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi - 10.30 Nikoli ne bom pozabili Soledada - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezdni magazin - 18.45 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Alarm za Cobro, film - 21.15 V imenu zakona - 22.15 Quincy- 23.15 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno SREDA 20. MARCA TV SLOVENIJA 1 10.00 10.15 10.40 11.30 12.30 13.00 13.05 13.35 15.45 16.00 17.00 17.10 18.00 18.30 19.30 20.05 21.00 23.00 23.30 0.20 1.10 Otroška oddaja Skok med zvezde, novozelandska nanizanka Roka rocka Izgubljene civilizacije, angleška serija Folklorna oddaja Poročila Kolo sreče Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Informativna oddaja Dnevnik Pod klobukom Kate in Allie, angleška nanizanka Kolo sreče Dnevnik Halgato, tv-nadaljevanka, 3/3 Film tedna: Med dvema poletjema, švedski film Dnevnik Vdove, angleška nadaljevanka, 8/12 Glavni osumljenec, angleška nanizanka Poročila TV SLOVENIJA 2 11.30 12.00 12.30 13.20 14.45 16.10 17.05 18.00 18.45 19.15 20.05 20.20 22.20 22.40 Tv-ambulanta • V žarišču Oči kritike Umetniški večer Cherbourški dežniki, francoski film Halgato, tv- nadaljevanka, 2/3 Umor po pogodbi, italijanska nadaljevanka Po Sloveniji Namibija V vrtincu V žarišču • EP v nogometu, četrtfinale Reportaži s polfinala slovenskega pokala v nogometu: Biostart Publikum: Primorje Rudar: SCT Olimpija Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Kuhajmo skupaj, ponovitev - 14.00 Točka pravice, ponovitev - 15.00 Ograje našega mesta, ponovitev - 16.00 Avtodrom, ponovitev -16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara, nanizanka - 18.00 MacGyver, nanizanka - 19.00 Krila, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Vsemu navkljub, film - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Obraz tedna -23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 POP 30, ponovitev - 1.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Vrnitev, otroška serija - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Suzana je spala tukaj, ameriški film - 14.35 Pomembno in nepomembno, otroška serija - 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program - 16.15 Vrnitev, otroška serija - 16.45 Hrvaška danes- 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Virus - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Kultura - 21.45 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko -23.05 Z namenom in razlogom - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.45 Koledar - 15.55 Dokumentarna oddaja -16.25 Stekleni čeveljček, ameriški film - 18.00 Kako nastaja ladja, dokumentarna serija - 18.30 Živeti z... - 19.00 Neustrašni, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Nogometna liga prvakov, četrtfinale - 22.35 Oljčni dvorec, serija - 23.25 Nogometna liga prvakov TV AVSTRIJA 1 6.05 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 8.35 Najhitrejša miš sveta - 9.05 Alf - 9.30 Kdo je tukaj šef? - 9.55 Ekipa A - 10.40 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 Otroški varuh, komedija - 13.00 Otroški spored - 15.05 Najhitrejša miš sveta -15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.15 Katts in pes -17,40 Kdo je tukaj šef? - 18.05 Polna hiša -18.30 Alf - 19.00 Roseannne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Rimljanka, film - 0.50 Čas v sliki - 1.20 Schiejok vsak dan - 2.20 Dobrodošli v Avstriji - 4.10 Rimljanka, ponovitev filma - 5.30 Raj za živali TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Univerzum: Misija zeleni planet - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Na kraju samem - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija v sliki - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Snežni stolp v pomladi, film - 21.45 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Bog in znanost - 0.15 Hitlerjeva religija - 1.00 Pogledi s strani - 1.05 Kalifornijski klan - 1.50 Čas za kulturo - 2.25 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.05 Na zdravje!, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Magnum, kriminalka - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Mentalna higiena - 15.20 Zgodovina - 16.00 Poročila -16.05 Zelena žaba - 16.30 Top model - 17.00 Za otroke - 17.30 Smernica - 17.55 Nujna pomoč - 18.10lščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Družabna igra - 19.00 Pravljica -19.15Televideo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Gesta Madžarov - 20.20 Dosje - 21.00 Caroline, ameriški film - 22.40 Jalovo - 23.50 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Euroklick -16.00 Fantom pobalin, ameriški film - 17.25 Pratika - 17.30 Rin-Tin-Tin, serija - 18.00 Regionalni program - 18.15 Madžarska s kamero, magazin podeželja - 19.05 Marika Nemeth, spominski program - 20.05 Muza - 20.20 Ajax : B. Dortmund, nogomet - 22.20 Policijska poročila - 22.30 Objektiv - 23.00 Pregled tiska - 23.05 Lažljivka Izabela, italijanski film, 1. del - 0.50 Gesta Madžarov RT L 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8.05 Springfieldo-va zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Nikoli ne bom pozabil Soledada -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta -13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Scha-fer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezdni magazin - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.10 Oddaja o športu - 20.30 Liga šampionov -21.20 Nogomet - 21.30 Liga šampionov - 22.20 Highligts - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen -4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno ČETRTEK 21 MARCA TV SLOVENIJA 1 10.15 10.30 10.55 11.25 13.00 13.05 15.10 16.00 17.00 17.10 18.00 18.30 19.20 19.30 20.05 20.35 21.30 22.40 23.20 0.10 Oblaček pohajaček Batman, ameriška nanizanka Shingalana, avstralska serija Po domače Poročila Kolo sreče Zasebno življenje rastin, agleška serija Tv-konferenca Dnevnik Živžav Kate in Allie, angleška nanizanka Kolo sreče Majhne skrivnosti velikih kuharskih moj- strov Dnevnik Norec v množici, ameriška nanizanka Tednik Zlata šestdeseta slovenske popevke Dnevnik Vdove, angleška nadaljevnaka, 9/12 Poročila TV SLOVENIJA 2 11.25 11.50 12.20 13.10 14.10 15.10 16.35 17.00 18.00 18.45 19.15 20.05 20.40 Namibija V žarišču Zgodbe iz Amerike, serija Evrogol SP v umetnostnem drsanju, pari Papirnata poroka, angleško-poljski film Norec v množici, ameriška nanizanka Poletje 1945, nizozemska nadaljevanka, 7/8 Po Sloveniji Izziv, poslovna oddaja Zlati petelin V žarišču Dr. Finlay, škotska nanizanka 21.30 22.20 Pisave Umetniški večer 23.50 Večer jazza POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Edera, ponovitev - 14.30 Vsemu navkljub, ponovitev - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara, nanizanka - 18.00 MacGyver, nanizanka - 19.00 Krila,.nanizanka - 19.30 24 ur -20.00 Beverly Hills, nanizanka - 21.00 Melrose Plače, nanizanka - 22.00 MASH, nanizanka -23.30 Policisrti, nanizanka - 23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 POP 30, ponovitev - 1.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Brannigan, ameriški film -14.35 Za otroke - 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program - 16.15 Za otroke - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija -18.15 Kolo sreče - 18.50 Moč denarja - 19.30 Dnevnik - 20.10 Portreti -21.15 Želja Ogresta in gostje - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko -23.05 Theatron - 1.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.00 Koledar - 14.10 Kultura - 15.10 Za pest dolarjev, serija - 15.40 SP v umetnostnem drsanju, pari - 17.00 Evrogol - 18.00 Federacija in konfederacija - 18.30 In to naj bi bilo življenje, serija -19.30 Dnevnik - 20.15 Kitajska plaža, serija -21.05 Reševalna 911, serija - 22.00 Od 16 do 24, oddaja o filmu - 22.30 Glavna priča, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.05 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 8.35 Najhitrejša miš sveta - 9.05 Alf - 9.25 Kdo je tukaj šef? - 10.00 Ekijpa A -10.40 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 Šport - 13.00 Otroški spored -15.05 Najhitrejša miš sveta - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.20 Ekipa A - 17.10 Katts in pes - 17.35 Kdo je tukaj šef? -18.05 Polna hiša - 18.25 Alf - 19.00 Roseanne -19.30 Čas v sliki - 20.15 Šport - 22.45 V mreži laži, film - 0.15 Čas v sliki - 0.20 Rimljanka, film -1.35 Čas v sliki - 2.00 Schiejok vsak dan - 3.05 Dobrodošli v Avstriji - 4.45 Rimljanka, ponovitev TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček - 9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža - 13.00 Čas RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV -8 00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13 10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13 35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur- 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8 30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC-ja- 12.05 Obvestila- 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi, ednine- 13.00 Popoldne naMV- 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14 30 Evropa v enem.tednu, BBC - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 Kulturni koledar - 17.05 Radijski knjižni sejem- 17.30 Mali oglasi- 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Dober večer, Beno! - 22.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horskop -8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci, ponovitev - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na MV -10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila-12.05 Obvestila- 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Radijski dnevnik PONEDELJEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/Nemško zvočno pismo -8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Župan na obisku - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.00 Vonj po bencinu -oddaja o avtomobilizmu - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Minute za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - v sliki - 13.10 Pogled v deželo - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Ko igra godba: Zimski pozdravi - 21.05 Vera - 22.00 Cas v sliki - 22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža -23.45 Prelomnica - 0.40 Šport - 2.20 Pogledi s strani - 2.30 Kalifornijski klan - 3.45 Moderni časi, znanstveni magazin - 4.20 Videonoč TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Na zdravje!, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Marienhof, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -12.25 Telepakk - 12.25 Welcome to Hungary -14.20 Poročila - 14.30 SP v umetnostnem drsanju - 15.20 Književnost - 16.00 Poročila - 16.05 Čudovite živali - 16.30 Top model - 17.00 Vklopi - 17.25 čakajoč na vlado - 17.45 Milecentenarij samostana Pannonhalma - 18.15 Posel - 18.30 Družabna igra - 19.00 Za otroke - 19.15 Dandanes - 19.30 Dnevnik - 20.15 Gesta Madžarov -20.35 Malo mesto, serija - 21.05 Družabna igra, italijanski film - 22.10 Potovanja'96 - 22.40 Mostovi - 23.30 Nogomet - 24.00 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.10 Zgodba pregnancev, 2. del - 16.05 Obvezno čtivo za šolarje - 17.00 Mentalna higiena -17.30 TOP 40, lestvica popevk - 18.00 Regionalni progam - 19.05 MacGyver, serija - 20.00 Dobre novice - 20.15 Ura bogov - 21.00 Dnevnik -21.10 Okolje - 21.15 Kriminalistični magazin -21.45 Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.25 Nogometni pregled - 23.10 Lažljivka Izabela, 2. del filma - 0.55 Gesta Madžarov RT L 5.32 Dobro jurtro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8.05 Springfieidova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Nikoli na bom pozabil Soledada - 11 .00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezdni magazin -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dr. Stefan Frank: Zdravnik, ki mu ženske zaupajo, film - 21.15 Mestna klinika - 22.15 Straža - 23.15 Life! Veselje do življenje - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 • Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen -4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno 16 30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč ... -19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.00 Izbor pesmi tedna - 6.10 Vreme, cesie - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8 10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Murskim val-9.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi -19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Da in ne - 22.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Džouži na obisku - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi -9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Iščemo za vas -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 NST-SNMV - glasbena lestvica - 11.00 V živo o ... -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne naMV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Dogodek dneva - 15.30 Dogodki in odmevi -16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Mursko-morski val -22.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro -6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.40 Kmetijski strokovnjak - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij- 10.30 Reportaža tedna- 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12 05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Vroče teme -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Mali radio/Adolescentni ringišpil - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč vestnik, 14. marca Vf j s s svojimi enotami ob Bakovski cesti v Murski Soboti vam ponuja po ugodnih cenah gradbene storitve in proiz^ ■ TESARSTVO vse vrste lesenih strešnih konstrukcij strešne kritine tegola, bramac, eternit lesne balkonske in notranje stopniščne ograje kakovost . garancija ugodne cene BETONARNA • betoni vseh mark • cementni estrih • dostava na vaše gradbišče crp POMG1? An VISOKOGRADNJE, d.o.o. ▼ A VJ AVlJLL^_9000 Murska Sobota, Štefana Kovača^ vrtne sedežne garniture pergole vseh velikosti po vaši želji brunarice in lesene vrtne lope montaža sten in stropov sistem knauf izvedba vseh vrst lesnih oblog MEHANIZACIJA • prevozi betonov z betonskimi avtomešalniki • vertikalni transport betona z betonsko črpalko • storitve z gradbeno mehanizacijo (kompresorji, agregat 40 kW, manjši izkopi itd.) • storitve z avtodvigalom Informacije: Betonarna, tel.: 23 333 Mehanizacija, tel.: 22 410, 31 439 Tesarstvo, tel.: 23 454 'AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota d.o.o. 9000 Murska Sobota.Bakovska 29 Telefon:21 884 , 21 459,22 606 Spoštovani! Obiščite nas na novem prodajnem mestu v Murski Soboti, v ulici Štefana Kovača (pri diskontu Potrošnik). Vabljeni! Obveščamo cenjene potnike, da smo zaradi spremembe delo^ časa prve izmene v podjetju MURA spremenili vozne rede primestnih avtobusov. Sprememba bo veljala od ponedeljka, 1. aprila 1996, nap^J- Prosimo vas, da se s spremembami podrobneje seznanite ■ avtobusnih postajah v Murski Soboti, Lendavi in Gornji Radiu oziroma po telefonu, št.: 21515, 75 002, 82 578 in 61 09°- ŽELIMO VAM SREČNO VOŽNJO! j LADA CENTER * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062 640 54 t*]*] jiW*B od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do NAJVECJI PRODAJALEC VOZA LADA V SLO^ avtomobili v zalogi. obrestna mera že od 6,8 % . obrok že od 24 oral d P ^^kspres • KREDITI BREZ POLOGA (TUDI ZA RABLJENA VOZILA) 00 5 LET • NAJUGODNEJŠI LIZING ZA PODJETNIKE IN KMETOVALCE • PRODAJA PO SISItm * rezerni * avtomeO^^^p * avtoklep3** * vulkanix®r* OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič je ča jei od te’ nj tal dr Po he do na str na vi va bil sa že 0 lin se nji no dn Se Po da tal ro: mi nji bo na se Po Po na šo di va or lil Po da »z Po sit Po sta Oz »d I »Pl koj hi tai Hi ski rar v>ji Sla Pr( kt tip, Hr Pt( *a 'ie, 'dt Po de| ske % jš. do, ’'ij ^Z; krij marca 1996 rajev ^anja z našimi ljudmi v Medžimurju Bogataš in revež k naiU,J?n.koa Hlapičine pri Sv. Martinu na Murije prepričan, da S tejsi človek daleč naokoli. Pa je res? X?Šte!£^ P° SFe' Jenim 19 n i . Benkom’ ro-odzvani, eta na Hotizi, mi tev, da JimV USesih njeg°va trdi-niegovih a Ve b°gastvo. Po io^i^T^ najbrž drži kmefT °b StWi hiŠi' ki se poslooi" „ ega gospodarskega hekE^0,.^ P^ore več ^ačije^n6’ Vsa okrog na dvorih. °Pl 'n na Prostem strojev ima več kmetijskih na vaškem 8°Vej' hlev - In V katen ž? ?°k°Pališču grobnico, MaŽlet?0Čivanje8<> hti Po koncu -■?’°b kateri želi k na nao Jen'a tudi sam> že dal vklP«trObnem sPomeniku OhkA^ime v Postelji j'ne je bil r°jstne pokra- Seitl našel /m Vesel' Sicer Pa oblačil® l(,°bleeene8av zgor-20Ve hiše V ? posteh* v kuhinji ano'n neDo?rOStoru-'e bil° h|a- VseJ sili se a.zarad> nerede. drug« ? S1 moral ‘h ogle-ako Vpili LPr°Store’ k' so Prav rokah. Snažnih (ženskih?) >^3, gnr .. pojdi,« StvMa/^ ■h^jšA,?6? tod naokoli SteveJ c 0Vek!« naredil veselje in Res, na n eh in ludi^ ° nasutega kar Pretek. U PaJcevineje bilo Pokukati sem moral še v prostor, kjer je »shranjeno« zrnje. Poslednji Kranjčev bogataš 86-letni Števek Benko nekako pozablja, da imajo vse to, kar vse prodal in kupil hišico ali v rojstni ali v kaki sosednji vasi. Vprašanje pa je, ali bo lahko za premoženje iztržil vsoto, ki si jo je vbil v glavo. Gre namreč za toliko in toliko tisoč mark. Nisem si mu pa upal predlagati, da bi šel v dom počitka. Sta ga hotela ustreliti? Števek Benko iz Hlapičine pri Sv. Martinu na Muri je prepričan, da je velik bogataš. - Fotogtafija: Š. S. frankov!) v slovenskih bankah. Števek Benko je francoski upokojenec. Skoraj trideset let je delal v Franciji. Sam je dejal, da je bil »eks specialist« za živinorejo. Pojasnil je, naj pod tem ne razumem le pokladanja hrane živalim in molžo, ampak tudi veterino. Živali je zdravil in pomagal pri kotitvah. Bil je torej povrh vsega še »koršmit«. V Franciji je bil tudi med drugo svetovno vojno. Tega, na kateri strani je bil, iz pogovora nisem mogel razvozlati, pokazal pa mi je ameriški vojaški nahrbtnik iz tedanje morije. Žena mu ni dala otrok ERNA BRUMEN $ $reva $e v staro hi-VamfX ^egovi »zapove-*Xohi«J vtakoimeno-likor?'nme iel°* (s?bo)’ odprl Pokrije v Prepr>čevati, ko-da une^ne. inJej’ NJegovih in t° bo,Spet °P°zarjal, Tako je je na°mljene St01e-Poln?'moiP Zamrzovalno ^rih^dgoio^anje.^lije ^oril^aveč L? ’ kerv oči J feje nat elektrike. Op-- hkcionira več. ima on, najbrž že pri sleherni hiši. Minili so pač časi vaških bogatašev in vaških siromakov, kot jih je nazorno opisoval Miško Kranjec. Sam Števeku sicer nisem ugovarjal, prej narobe: obljubil sem mu, da bom o vsem tem, kar ima, napisal v Vestniku, da bodo tako njegovi znanci na levem bregu Mure (v Prekmurju) ja vedeli, da je on »velik bogataš«. Bogataš in revež! Kaj pomaga človeku, staremu 86 let, če ima take ali drugačne materialne dobrine, ko pa po drugi strani nima urejenega gospodinjstva. Torej tople hrane, nege, čistoče ... Sam je očitno trmast, saj nad mojim predlogom, da bi koga od sorodnikov (ki so tako v Medžimurju kot v Prekrrfurju) vzel k sebi, ni bil navdušen: »Vsi bi samo radi, da bi jim ,dal prek’,« je odvrnil. Pa vendarle! Ždi se, da je začel malo popuščati (sebi v dobro), ker razmišlja, da bi tam, v Hla-pičimi pri Sv. Martinu na Muri, O zapustitvi sedanjega kraja domovanja pa razmišlja vse bolj od pred kratkim, ko sta ga nekega dne proti večeru obiskala hrvaška policista v civilu in zahtevala dokumente. Pokazal jima je slovenski potni list in slovensko osebno izkaznico. Za oboje pa sta dejala, da to na Hrvaškem ne velja in da mora imeti njihove dokumente. »Zahtevala sta, da grem z njima, a sem se temu uprl. Prepričan sem, da bi me kje na poti ustrelila!« je razkril vašemu novinarju sogovornik Števek Benko, ki so ga na Hrvaškem »prekrstili« v Stjepana. Vsaj tako piše na.od-ločbi županijske uprave za finance, s katero so mu določene zelo visoke davščine od kmetijske dejavnosti. Rekel je, da jih ne bo plačal, saj da starega človeka ja ne smejo obremenjevati z davki. To je najbrž res, res pa je tudi, da ta mož denar ima. A ne kje pod vzglavnikom, ampak večino (in to je nekaj sto tisoč francoskih Poročil pa se je v zrelih letih. Tam okrog petdeset jih je že imel. Za ženo je vzel dvajset let mlajšo Marjeto iz bližnje me-džimursk; vasi. Revica ni mogla imeti otrok in pred desetimi leti mu je umrla. Dokler je živela, je bilo na domačiji vse na svojem mestu, od takrat naprej pa je sam nered. Za to je kriva trma (ker nikogar noče vzeti k hiši), potem leta starosti, ni pa tudi časa. Vse do letos je 86-letni Števek Benko redil več glav goveje živine, v hlevu je imel svinje, obdeloval je polja, ki so mu očitno kar bogato obrodila, saj je pšenica nasuta na podstrešju in še kje. In to (mnogo zrnja) je za čudaškega moža veliko bogastvo. Bogat pa je tudi zato (pa naj se sliši še tako čr-nohumorno), ker mu je umrla žena. V pogodbi o dedovanju sta zapisala, da bo tisti, ki bo živel dlje, podedoval vse imetje umrlega zakonca. Zgodilo se je, da je ta »sreča« doletela Števeka in tako ima zdaj tudi vse ženino premoženje. Naš človek, ki mu je usojeno prebivati v Hlapičini, živi v svojem svetu. Očitno tudi ne more dojeti, daje v drugi državi. To, da bi se Medžimurje priključilo Sloveniji, kot je bil nekje slišal in kar bi njemu še posebej »pasalo«, se zagotovo ne bo zgodilo. Šte-veku sem predlagal, naj se čim-prej preseli v Prekmurje. Tudi zaradi osebne varnosti. Tam, kjer je, je tujec, saj nima hrvaških »papirjev«. Pomisli pa naj tudi na civilna policista. Morda pa sta bila lopova? Š. SOBOČAN bogatenje soboških upokojencev ^Utsk ku,Bu™'b Prireditev in izobraževalnih oblik Društva 'n feb ^^ni Pevk°bota je ze'° Pester- Potem ko so januarja upo-zač r ' Zbor adimirja Močana okrepili z novimi pevci '^skjT'0 v marcu 7 deJovanjem fotografskega krožka, se dejavnosti V P°rab' • nBm' sta ze kulturno-umetniška prireditev v Slo-T. bl Borut ln Predavanje s predvajanjem posnetkov o sloven-april, CVe^ ^joSbeid veče?^^^0 lite' Xn, n‘ Hterarn kl ga priPra-Xa V^cije^^a.k^ba in Nstav^iva P okoJenskega a?tev >hab° gotovo tudi H 'C‘je lit^ Cvetovi. XXV Sio?rnega k>uba 'etos v katera Z' ? s°boPške'č Sodelovali %aSav ;°kviru izobra-tSXasX aPrila X ?dravje in Vortl Skrbimo Sin n»Pr'la Pa n Pnjetn° Poču-X nk?v° 0£r'Pravljajo osr-^8» >°beinj u dnevu upora v J Je radost in ^4k?XeVdrbodo ob so-ek%nPre OMOGOČAMO VAM: obročno odplačevanje z zavarovanjem posojila s čeki, 20 % popusta pri takojšnjem plačilu. OBIŠČETE NAS lahko vsak dan od 7. do 15. in v soboto od 8. do 12 VEC KOT TRDEN STOL JE MURALESOV STOL! DIL.L- POSREDNIŠKO^ AGENCIJSKO PO%rf, KUPUJETE, Pp0^L ODDAJETE, IŠČETE... VSE VP NEPREMIČNIH NE IZGUBLJAJTE < DENARJA!*^ Informacije po telefonu (069) 82 413 in 81 301. Ob Vašem obisku boste presenečeni nad našo pestro ponudbo. Tovarna masivnega pohištva MURALES, d.d. 9240 Ljutomer, Kolodvorska 3 Naše izdelke lahko najdete tudi v drugih salonih pohištva motorna vozila ZASTAVO 750-850, zadnja serija, letnik 1985, registrirano, rodam. Tel.: 51 018 ali Mačkovci 47d. m6355 AVTO ALEKO, rdeče barve, garažiran, prvi lastnik, letnik november 1990, registriran do 23. 11. 1996, z motorjem Lada 1570 ccm3, prevoženih 45.000 km, in z vlečno kljuko, ugodno prodam. Tel.: 61 005. m6456 MERCEDES 300 D, letnik 1979, meredes karoserijo,’tip 123, letnik 1979, prodam. Tel.: 062 721 819 ali 062 723 462. m6469 ZASTAVO 750, starejši letnik, registriano, prodam. Borejci 28. m6482 LADO 1600, vozno, v celoti, prikolico za avto, novo, in večjo količino opeke, zarezne, rabljene, vse ugodno prodam. Potočnje, tel.: 49 284. m6484 KADETT 1,2, tip C, zadnji model, prodam. Tel.: 45 522. m6486 PEUGEOT 205, letnik 1991, dobro ohranjen, registriran do februarja 1997, prodam. Tel.: 31 325. m6487 LADO NIVO, 4x4, letnik 1985, kompletno obnovljeno, prodam. Tel.: 22 805. m6496 RENAULT 4 GTL, letnik 1984, ugodno prodam. Tel.: 70 834. m6501 ALFA ROMEO 33 1.5 El, letnik 1994/95, kovinsko zelene barve, prevoženih 20.000, z alarmom, radiom, električnim paketom, prodam. Tel.: 32 778. m6503 RENAULT 5 CAMPUS, letnik 1989, in DIANO 6, prodam. Franc Gjerek, Cvetkova 23, M. Sobota (poleg restavracije Rajh). m65O9 KOMBI IMV 1600 BR prodam. Tel.: 22 455. m6512 OPEL KADETT 1.3, letnik 1987, limuzina, prodam. Tel.: 61 623. GOLF JXD, letnik 1988, 3-vrat-ni, prodam, tel.: 61 623. m6524 JUGO KORAL 55, letnik 1989, prodam. Tel.. 23 067. m6525 ZASTAVO 750, prva lastnica, prodam. Cena po dogovoru. Kupšinci 52a. m6534 RENAULT 4, letnik 1987, prevoženih 95.000 km, prodam. Tel.: 46 580. m6538 WV JETTA, letnik 1987, dobro ohranjena, registrirana do julija, naprodaj za 8.200 DEM. Tel.: 61 796. m6539 GOLF JXD 1.6, letnik 1986, rdeče barve, prodam, tel.: 57 336. m6543 živali PUJSKE prodam. Žižki 57, p. Črenšovci. m6513 PRVIČ V POMURJU! Čistokrvno črno ameriško nesnico lahko naročite na naslov: Ivo Tibaut, Babinci 49, tel.: 82 401. Količina omejena! m6517 TELETA za nadaljnjo rejo kupim. Tel.: 82 401.m6519 FARMA JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL Lorbek-Žibek obvešča vse rejce, da bo odkup surovih ali strojenih kož v Mariboru na Dupleški 35, Brezje, 17. 3. 1996, od 14. ure naprej. Izplačilo denarja bo takoj. Ponujamo vam tudi plemenske živali z garancijo in ves reprodukcijski material. Tel.: Tel.: 062 514 163, 681 389. m6521 STAREJŠO hišo v Murski Soboti ali bližnji okolici kupim za gotovino. Tel.: 26 412. m6535 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Ljutomera prodam, tel.: 82 581, popoldan. m6554 PARCELO, 50-arsko. na sončni legi, ob asfaltni cesti v Vidoncih, primerno za vikend, vinograd ali sadovnjak, prodam. Tel.: 51 582. m6559 STAREJŠO KMETIJO z gospodarskim poslopjem in 2,3 ha zemlje prodam. Tel.: 63 281 ali 63 350 Podgorje pri Apačah., m6565 TEL.: (069) 32 j FAKS-TEL.: A. NOVAKA 4 NESNICE, mlade jarčice pasme NOVI HISEX in golden komet super braun (rjave), tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jarčic 10 % popust ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, gostilna Železen Beznovci, tel.: 49 025, zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in bistro Huber Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE pasme HIŠEN lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m6005 NESNICE pred nesnostjo, rjave in sive grahaste, cepljene, cena 300 SIT, dostava na dom, prodam. Tel.: 062 793 058. m6145 PUJSKE prodam. Skakovci 60, Cankova. m6468 kmetijska mehanizacija posesti STAREJŠO HIŠO v Odrancih, v Gajski ulici 8, prodajo. Tel.: 061 823 178, po 15. uri. m6436 STANOVANJSKO HIŠO, 89 m2, v centru Lendave, prodam. Cena je po dogovoru. Tel.: 77 378. m6464 STAREJŠO HIŠO v Tešano-vcih, z elektriko, na 20-arski parceli, prodam. Tel.: 44 120. m6480 TRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti zamenjam za večje ali za hišo. Tel.: 24 634. DEKLIŠKO OBLEKO, velikosti 9, belo, prodam. Tel.: 24 634. m6494 30-ARSKO PARCELO z loka-cijkim dovoljenjem prodam. Kovač, Kukeč 25, tel.: 54 089. m6499 GOSTINSKI LOKAL v obratovanju prodam. Tel.: 26 473, po 18. uri. m6507 GOZD v Sotini, Bukovje, na 1,82 ara prodam, tel.: 57 131 ali 062 732 339. m6529 KUPIMO manjšo stanovanjsko hišo v ožji okolici Murske Sobote (Markišavci, Bakovci, Krog, Rakičan, Beltinci...), plačilo v gotovini. Dill, d. o. o., tel.: 32 322. m6549 IMT 542, novejši tip, prodam. Tel.: 23 421. m6448 STROJ za trebljenje buč prodam, tudi z delom. Tel.: 062 724 556, oljarna. m6450 TROSILNIK za hlevski gnoj, po možnosti manjši, kupijo. Tel.: 57 281.m6454 TRAKTOR STAYER 30, nevozen, obračalnik Panonija, kmečki voz z gumijastimi kolesi in luščilnik za koruzo, enofazni, prodam. Tel.: 47 045 ali Jože Glavač, Bogojina 72, Bogojina. m6457 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, bočno kosilnico za traktor DEUTZ in puhalnik prodam. Svetec, Šalovci 145, tel.: 0609 635 583. m6465 TRAKTOR ZETOR 63-40, nov, kupljen decembra 95, zaradi bolezni lastnika, in visokotlačno prešo za baliranje sena, poljsko, prodam. Tel.: 48 177 ali Janez Fartelj, Sebeborci 21, p. Martjanci. m6473 TRAKTOR STEYR 18 KS, s kabino in koso in moped Pony ekspres prodam. Rakičan, Panonska 7. m6474 TRAKTOR IMT 549 s priključki prodam. Tel.. 45 086 ali Šalamenci 9. m6475 ŽETVENI KOMBANJ VOLVO, širine 2,20, z zabojnikom (»bunkeraš«), prodam. Ogled možen samo v nedeljo v Boreči 20. m6481 BALIRKE, znamke Welger, za oglate bale, skoraj nove, po ugodni ceni prodajo. Mobitel: 0609 642 194 ali 062 793 058. m6491 PREDSETVENIK RAU 280, peresni, 60.000 tolarjev, in tehni-co Libela, 300 kg, prodam. Vanča vas 46. m6492 TRAKTOR STAYER, 18 KS, z nekaj opreme, prodam. Tel.: 41 8H.m6504 KROŽNE BRANE z 20 diski prodam. Brezovci 21. m6523 SEJALNIK za koruzo Olt IN SILOKOMBANJ LIFAN prodam. Tel.: 70 217. m6531 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA SIP, v dobrem stanju, prodam. Tel.: 49 034. m6544 PLUG, 10-colni, ugodno prodam. Serec, Tropovci, Kolesarska 6, tel.: 46 718. m6551 TRAKTORJA URSUS 33, s priključki, in TOMO VINKO-VIČ 826, kot nov, prodam. Tel.: 57 193. m6552 TRAKTOR UNIVERZAL 550 DTC z dvema pogonoma in OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1987, prodam. Tel.: 83 187. m6553 Preklicujem v^jaT1*®^ knjižice številka 3V«* LJ« gan, Nuskova 67. r*^ bro ohranjen silokom J j/ KAVČ in dva fotelj**v laIjP: brem stanju, za 50.0 ^ii« malo rabljene, pr°da 's 61a. tel.: 41 174.m6fW MIZARSKI STROJ’L NALKO, 3 prikljuc^" talka, brusilka, prodan*- 641 O71.m65OO JEDILNI IN r KROMPIR prodam-*e m65O2 - POKONČNI čiščenje žit (za sm j pim. Tel.: 48 400 m6 KAVČ in dva nova, po ugodni ce * Tel.. 21 858. m65O&_/ AVTO DE TA TELEFONSK^ 22 364.63 l°°’ Smo AVTOSOk^ levem in desn reke razno SENO v balah prodam. Turnišče, Kratka 5. m6340 SEME BUČ GOLIC odkupujemo po ugodni ceni. Agria, d. o. o„ Moravske Toplice ali tel.: 48 075. m6380 .....- . j-fO1"' KORUZO in prodam. Tel.: 70 5 ' pL ČEŠNJEVE de J J?’ ' Štefana Kuzmiča 2, -j zvečer m6510 n 0DKUPWI»*X < seme. Tel.: 45 2» m6514 Preklicujem velja jtU,-vala o zaključnem P jCU ga v šol. 1. 1990/91 J/ M. Soboti, na ime’* J Titova 9. Radenci-n^jjO Preklicujem la (F/ zaključnega spr*cJjapeO šole Razkrižje, 1988, na ime Dnh*’ 3. m6518 Ob tečajih za Windows 3.11 smo za Vas pripravili računalniške tečaje SLOVENSKIH WlNDOWS 95, SLOVENSKEGA EXCEL ZA WlNDOWS 95, & SLOVENSKEGA WORD ZA WlNDOWS 95 F Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času. Zaključenim skupinam nudino 10% popust. Pokličite za prijave in dodatna pojasnila. Z®striik^j^4. marca 1 996 29 estnik ne fl-fcujeni veljavnost hranil-št. 06625-8, izdane boti n .Panonka v Murski So-5. m6522me J°Že Sukič’ ^ul'nci in SENSK! KROMPIR, beli 42 « PRIKOLICO za avto ugodno prodam. Tel.: 46 572, Petanjci 76. m6563 KUPIM AKACIJEVO IN KOSTANJEVO hlodovino. Tel.: 65 983. m6564 GOSPODINJE! delo Ponujamo vam STIMULATIVNI n ZASLUŽEK ” prodaji ter montaži , oken in vrat kal«^”11™!’ 'es ~ visokega m cenovnega izdM d?‘ta,ijansk®ga 8tan°Va c? za Poslovne, panjske in druge x objekte za območje Sd^® Prekmurja. Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite KV KUHARJA s prakso zaposlimo. Tel.: 48 075. m6378 POMOČ v gospodinjstvu, enkrat tedensko, iščem. Tel.: 32 203, po 15. uri. m6536 IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; FRIZERSTVO PICOLO, Pre žihova 5, M. Sobota, tel.: 24 652, se priporoča s svojimi storitvami: fen frizura 1500 do 2000 SIT, »vodna« od 1000 do 1500 SIT, »trajna« od 3.500 do 4000 SIT. ROLETARSTVO RUGELJ, Černelavci, tel.: 32 920, rolete, žaluzije in lamelne zavese - kakovostno in ugodno. Se priporočamo! RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE PROGRAMSKA OPREMA SVETOVANJE B2 D.O.O LJUB LIANA MARIBOR M.SOBOTA Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. IZDELAVA, MONTAŽA, BARVANJE IN OBNOVA ŽLEBOV, STRELOVODI, GALANTERIJA: cikloni, strešna okna Pomlad bo spet prišla in čakala, da prideš tudi ti. In sedla bo na rosna tla in jokala bo, ker tebe ni. ZAHVALA Umrl je naš ljubeči mož, očka in dedek tASSNiKL0VNO peCico "S”’ Vala 3. in 4T ve,javnost spriče-■rednjeZljr' etn‘ka in diplome ?OniinikNA V0 995 na irne 5> M. SobntVak’ Gregorčičeva m6537 ^sUvo na n A drva’ metrska, z 01U6542ra’ Pr°damTel': HODIMO DilO! K sodelovanju vabimo sodelavce za delo asistenta pri računalniških tečajih. Pogoji: poznavanje programov Windows, Winword, Excel, Corel, Access, urejen videz, komunikativnost. Pisne prijave z življenjepisom pošljite do 22.3.1996 na naslov: Janez Tivadar Lendavska 8 9000 Murska Sobota ZATESNIMO vam okna in vrta, da vam ne bo več pihalo. Garancija 10 let. Roletarstvo Rugelj, Černelavci, tel.: 32 920. OTO BREZNIK, s. p. Nas. ljudske pravice 35 9000 MURSKA SOBOTA Tel.: 26 459 m6460 Jožef Petek storitve V osmrtnici za učenca Dejana Grabarja je prišlo do napake pri imenu, pravilno se glasi: Dragemu sošolcu Damjanu Grabarju v slovo. Učenci in kolektiv OS G. Petrovci Vsem žalujočim se za napako opravičuje kolektiv OS G. Petrovci. Od njega smo se poslovili 29. februarja 1996 na bogojinskem pokopališču. S tiho žalostjo in bolečino v srcih se zahvaljujemo za vse pozornosti ob njegovem slovesu - vsakemu posebej naša iskrena hvala! Vedno s teboj - vsi tvoji ROLETARSTVO NOGRA-ŠEK izdeluje in montira rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese ter roloje. Tel.: 061 651 247. m6240 ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, vse težave si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. N 88. letu svojega življenja nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Makari roj. Kisilak iz Murske Sobote lskreno dobrjn^e ZahValjujemo vsem sorodnikom, sosedom, ^Premilj^316^6111 'n znancem ter vsem, ki ste jo šopke j 1 k njenemu zadnjemu domu, darovali vence, Globoče’ nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. Predstoj v -n 'skrena hvala dr. Alojzu Horvatu, našo hiarno U 'nterneSa oddelka za ves trud in skrb za Pa tudi vsem medicinskim sestram ob njeni tudi d PO81®1^- ar- Alvijanu Šiški, ki seje trudil za njeno P°sebna h zdravje. s °Vesa, g jVa'a g- Merklinu za globoko čuteče besede eonu Novaku za pogrebni obred in pevcem S^ena in Za 0 , °Pali smo jo v ožjem družinskem 4. marca 1996 na soboškem pokopališču. Vsi njeni ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 19. letu nepričakovano zapustil naš ljubljeni sin, brat, vnuk, nečak in bratranec Davorin Karo iz Murske Sobote Z bolečino v srcih izrekamo S°r°dnik01T1 besede zahvale vsem Pospre j.S°Sed°m’ Prijateljem in znancem, ki so ga darova]i v * na nje8°vi mnogo prerani zadnji poti, nce, cvetje, sveče, nam pa izrekli besede f^aljuje tolažbe. ^Aš.*0 se njegovim sošolcem in profesorjem iz duhov .^^'eem in učiteljem iz osnovne šole, g. ^^metnegH^01113’ Pevcem, vodstvu in igralcem ga kluba Mura ter Občinski strelski zvezi M. °sebn0 2,. Sobota. t navij- - Va'° pa izrekamo njegovim prijateljem -s^na 'Z sk.uP'ne BLACK GRINGOS. °s^e bob Z(!ravnikom in osebju internega oddelka ,! dbe državnemu tožilstvu zaradi storitve kaznivega dejanja: nedovo^optir dnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi. Dva osumljenca pa J sodniku za prekrške.N. N. | Moja domača banka i /O Pomurska banka Murska . -------------------------------------------------- Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 27. februarja 1996, 0321' od 27. februarja 1996 od 14.00 Srednji tečaj Banke Slovenije v bruarja 1996 od 00.00 dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Avstrija 100 1.285,6529 1.251,4(0 Francija 100 2.638,9384 2.546,30 Nemčija 100 9.041,7953 8.800,00 Italija 100 8,5608 8,20 Švica 100 11.154,8629 10.728,80 ZDA 1 134,0175 130,00 „0 OBRESTNE MERE od 1. MARCA 1996 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za marec je oz. 12,47 % letno. Sredstva na vpogled Nominalna letna obrest"a 1,80^ 2,00% 1,50% Hranilne vloge Tekoči računi Žiro računi Kratkoročna vezava tolarskih sredstev išM Rok vezave Od 31 do 90 dni Od 91 do 120 dni Od 121 do 180 dni Nad 6 mesecev Na 181 dni Nad 9 mesecev Obrestna mera od TOM +3,87» do TOM + 5% od TOM + 47» do TOM + 5,2% od TOM + 4,17» do TOM + 5,3 % od TOM + 5,17» do TOM + 5,8% TOM + 6% od TOM + 5,6% do TOM + 6% Depozit z valutno klavzulo Rok vezave Skupna letna obreS Na 12 mesecev Val. ki. + 6,83% Depozit s premijo Rok vezave Na 12 mesecev na Skupna letna obt y TOM + 7,10%