Inserati te «pre|ema)<i m vel)i irist.ipna vrsta-
i ar. rk s« tisk« lkrat
y	i
• ti t n i« - »i i n n n 3 ■ i
, -~r> večkratnem tisKanji »« tena primerno xmaujš&.
Rokopisi
*e ne vračajo, nefrankovaii* pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravuiitv administracija 111 eksi.«-aieiia i h Btarern trtro h »t. 16
Filititu lisi za sioV8HSK1 narod.
Po pošti	prejemati velia •
'/.a eeic .et,,	. 10 ji.
ta poi itta	. . n. ,. — iela .	,, SO
administraciji velia:
ietu . . S 4li dr, + „
« .r »<» ..
V Linbiiaiii n« velja 60 Ur. več
Vredništvo >
5tev. 190.
Izhain ti"'rikrat na teden inj v toreK . iVlrtek 111 m Do; o
ih četrt
r.a pol leta ca četrt leta
> i
in poMijan na .eio. jf*
na Bretrn nlšna
Zarad praznika izide prihodnja številka ,,Slovenca" v soboto 3. novembra.
Državni proračun.
I'ri vsakem gospodarstvu letni računi najbolj zanesljivo kažejo , je li dobro ali slabo. Če kdo tako ravna, da ima leto za letom več stroškov kakor pa dohodkov, se o njem sploh sodi, da slabo gospodari, in če se to o pravem času ne predrngači, mora tak gospodar ko-nečno priti na boben.
Kar o posameznih gospodarjih, to velja tudi o družbah, občinah in državah, o kter.li se le ttdaj sme reči, da stoje na trdnih nogah in da dobro gospodarijo, Če letui stroški niso veči kakor dohodki, ampak če jim vsako leto marveč še kaj ostaja za neprevidene potrebe. V Avstriji že veliko let nismo bili tako si e 'ni, da bi nam bilo od državnih dohodkov kaj Ostajalo, ampak vsako leto so bili stroški veči od dohodkov in pri državnem proračunu pokazal se je navadno velik primanjklji j (ddiet). Denarni minister nas je tolažil, da bože bolje; vendar pa le ni hotelo bolj«' postati. L. 1^74 primanjkovalo je po proračunu 7 mili.onov. v istini pa 18 milijonov, 1. 1875 po proračunu 18 milijonov, v istini 30 milijonov, lansko leto po proračunu nekaj manj kakor 29 milijonov, v istini pa, kakor je poslanec Plener povdarjal, več kakor 4G milijonov goldinarjev. Za prihodnje leto obetali so nam vradni časniki veliko ugodnejši proračun, zato j'1 vse radovedno pričakovalo dotičnih predlogov denarnega mi-
nistra. Radostnega obrnza in nekako zadovoljni so se liberalni poslanci zbirali okoli g. Dfpretisa, ko je začel 23.'t. in. v državnem zboru razkladati državni proračun za 1. 1X78. Pa po vsakem odstavku so se bolj in bolj zavzemali in naposled bili so v zbornici videti zgolj kisli obrazi.
Vradni časniki so namreč obetali, da se bode pri proračunu za 1. 1878 mnogo prihranilo in da bode mnogo ugodnejši od prejšnjih let; iz predlogov ministrovih pa se je pokazalo, da bode /a prihodnje leto zopet primanjkovalo 20 milijonov 232.000 goldinarjev. To je tem čudnejši, ker se pri nekterih oddelkih res kaže nekaka prihranitev, 'lako rt. pr. so skupni stroški v proračunu nastavljeni s G3,385.146 gld., tedaj za 5,428.652 gld. manj kakor letos. Notranje miuisterstvo bode potrebovalo 17,324.600 gld , tedaj 404.900 gld. manj od letosj, ministerstvo za uk in bogača-stje 10,951.900 gld., tedaj 1,589.955 gld. manj, kupčijsko ministerstvo 27,140.050 gld. t. j. 1,020.400 gld. manj od letos. Vendar znašajo skupni stroški za 7,248.900 gld. več od letos. Kako to ?
G. minister se izgovarja, da to pride od tod, ker se bode za jiravno upravo, za pokojnine, zla^ii pa za poplačevanje državnega dolga potrebovalo veliko več kakor letos, namreč 128,453 000 goldinarjev. Pa to nič ne spremeni žalostnega denarnega stanja, kakoršno nam kaže proračun:za 1. 1878, ker dolg, ostane dolge naj ga že kdo naredi, ker ima sproti toliko stroškov, da jih ne more zmagovati z lastnimi dohodki, ali
ker mora mašiti luknje in plačevati stare dolgove.
Ali tudi to ni istina, da bi primanjkljej za prihodnje leto znašal samo nekaj čez 20 milijonov goldinarjev, kakor stoji v proračunu.. Kakor je prej omenjena leta veliko več primanjkovalo . kakor je bilo v proračunu nastavljeno , tako bode tudi primanjkljej za I. 1«T8 veliko veči, kakor se nam napoveduje v državnem proračunu.
In kako hoče denarni minister ta primanjkljej poravnati? S posojilom v zlatu, z novim prihodninskim in povikšanim žganjarskim in sladkorjevitn davkom! Vprašanje je le, bodo 1 ti davk', ki se še le snujejo, res tudi toliko donašali, kolikor si od njih obetajo, da mol-čimo o tem, kako žalostne da morajo biti razmere dižave, ki si drugače ne uiore pomagati kakor s povikševanjem davkov! Naj gotovejša podpora državnega gospodarstva so neposredni (direktni) davki, ki se pa pri nas od leta do leta zmanjšujejo. L. 1872 so znašali 90,074.000 gld.. 1873 1, 91 900.000 iu I. 1874 celo 92,200 000 gld., za prihodnje leto pa so nastavljeni z 8'J miljoni, kar je pa vendar že za 1,205.000 gld. več, kakor bodo znašali letos.
Po vsem tem se mora tedaj reči, da proračun za prihodnje leto ki nam kaže dohodkov 404,114.020, i troškov pa 424,347.490 gld., in tako ugoden, kakor so oznanjali vradni listi in da ni nič bolji od prejšnjih, kar se bode pri dotični obravnavi v državnem zboru še jasnejše pokazalo, ko se bodo posamezne
Trije turški poveljniki.
Mehmed Ali-pašn,
poprej glavni načelnik (^erdar-ekrem) turške armade, je sin Nemca Dentrua , enega huge-notskih potomcev , izselivših se iz Francoske v Germanijo. Že v otročjih letih se je odlikoval po zelo živem in srčnem značaju ; ne dokončavši šole, je samovoljno šel od očeta in se udinjal za hlapf.iča na barki. Nezadovoljen 7. nadzorniki ladij", zbeži od njih. Vrže se po noči v vodo in preplava do brega. Črez nekaj časa ga vjamejo in posade v tamnico, od ko der je bil oproščen po turškem ministru vua-njih zadev Ali-pašu. Ko ga poturčijo, ga pošljejo v vojno učilišče, kjer se nauči turškega jezika; potem gre v artilirijsko učilišče m dokončavši v njem učenje , stopi kot častnik v turško vojno. Zdaj jemo/, pri jietdesetih letih. Vdeleževal se je Krimske vojske; leta 1870 je bil že divizijski general; a vsled pri-dvornih spletkarij je bil 1873 leta oddaljen iz Carigrada in poslan v Janino, da pomiri vstanek, ki jc poknil v Epiru in Tesaliji. Njegova hitrost in poredovnost ste bili vedno znani sultanu, in ko se je potrebno zdelo zameniti postarelega Abdul-Kerima, je sultan izbral
mesto njega Mehmed- Alia. Kot glavni poveljnik nad vso turško vojsko Mehmed Ali ui bil v stanu pokazati mnogo vpliva na občna vojna dejanja, ker, kakor so trdili dopisniki, v teh či težili ni bilo edinstva, in vsak načelnik je vodil kakor mu je dajala lastna pamet. Ali je to res, ne vem, a da se Turki uporno branijo, o tem ni dvoma. Mehmed-Ali je zapovedoval vojski, ki je delovala proti armadi carjeviča naslednika. Zdaj je mesto njega izbran za višjega poveljnika
Miilejuiau-paša.
On je prej gonil vojake na Šipko. Sulejman je razun svojih vojnih del znan tudi kot pisatelj. Njegova „Vojna zgodovina" je učna knjiga v turških vojaških šolah, a njegova „Gbčna zgodovina" je popolno delo v tem predmetu, v turškem jeziku.
Vse važnejše reforme v Turčiji so se godile pri ujegovi neposredni vdeležbi, tako na primer je osnova vojaških učilišč njegovo delo. V komisiji, ki je obsodila načrt konstitucije, je bil on eden glavnih sodelateljev.
Ker je šel po vsili stopinjah načelništva, od krdela do kora (čete), se je zelo izbrusil praktično v vojnih zadevah. Dokončal je šole 1. 1860, a črez dve leti se je že vdeležil vojne
Turčije s (Jrnogoro. Dalje se je boril proti Krečanom in lani proti Srbom. Djuniško razdejanje si je izmislil Sulejmau-paša, in zgodilo se je pod njegovim osebnim nadzorstvom. Da je on napadal Sipko, smo že omenili. Imel je tukaj slabo srečo. Izgubil jo do 15 tisuč vojakov , ter potem po mnogih nevspehih odstopil k Kazanliku. Toda še enkrat 17. sept. zagnal se jc nad-njo, a bil zopet krvavo odbit. Ko mu jih je bilo palo 15 ti»uč, je Sulejman paša zopet dopolnil svojo zgubo po številu, ter v avgustu zopet spravil svojo razbito vojno pod Šipko. A ne sme se prezreti , da mu je bilo mogoče le po številu dopolniti vojsko, nikakor pa ne po notranji vrednosti, ker v Turčiji, pri obilnosti ljudi, ki so topovom za tarče, ni najti več takih vojakov, kakor v skladih počivajo pod Šipko.
Suiejman-paša živi v ostrogu prav prosto, ter ne pozna razuzdanosti in nezmernosti, in take lastnosti so vselej vredne dobrega spomina, naj se nahajajo kjer koli.
Star je Sulejmau-paša 45 let, ima široko, malo rudečkasto brado, govori v kratkih stavkih.
Dopisnik „Kolner-Ztg.", nam pripoveduje o svojem obisku Sulejmau-paše sledeče: „Ko sem vstopil v njegov šotor, je sedel za celo
točke vsestansko in natančno pretresale. Da naši poslanci denarnega stanja ne vidijo v tako lepem svitu kakor minister Depretis, ki je nekako slovesno naznanjal, da bodo 1. 1880 ali vsaj prihodnja leta dohodki in stroški že čisto vravnani, vidi se iz tega, da so se med ministrovim govorom pri nekterih rečeh glasno smijali. Smijali so se, ko je izrekel upanje, da v prihodnje ne bode več treba zidati Bpo minskih poslopij, smijali so se, ko je tolažil s prihodnjimi leti. In ko je izgovoril, se že v središču, ki je vladi popolnoma vdano, ni slišala nobena pohvalna beseda.
Ko smo imeli zadnje volitve za deželni zbor, očitali so naši nemčurji narodni stranki, da je slabo gospodarila. Zavračali smo jih tedaj kazaje na slabo gospodarstvo liberalnih večin v ljubljanskem mestnem, v štajerskem in koroškem deželnem zboru. Zdaj jim lahko pokažemo še liberalno gospodarstvo državno. Šest let že posluje sedanja vlada. Ko je ministerstvo Auerspergovo 1. 1871 prevzelo vlado, znašali so stroški 345,676 000 gld., med kterimi je bilo 84,437.000 gld., stroškov za skupne zadeve, kterih bo v prihodnjem letu le 63,385.246 gld., tedaj za 21,051.854 gld. manj, kakor pred 6 leti, in vendar bodo vsi stroški znašali za 99 milijonov gld. več kakor pod IIohen\vartom 1. 1871.
To je v šestih letih silno veliko. In če se razun tega ozremo še na Translo, ki je v kratkem času, odkar se sama vlada, že skoraj prišla ua kant, kažejo se nam denarne razmere državne v jako ža'ostnem stanu.
Z bojišču.
Veliki knez Nikolaj je 25. t. m. ogledoval bojišče pri Gornjem Dubniku, kjer je četa Gurkova 24. t. m. potolkla Turke in jih vjela 3000. Pa tudi Rusi so pri tej priliki zgubili okoli 2500 mož. General Gurko ima 15000 s puškami oboroženih kon.jikov pod svojim poveljništvom in je zašel cesto med Solijo in Plevno. Turki se hvalijo, da so pri Telišu oni zmagali in Šefket paša se grozi, da bo Rusom že še pokazal, kaj da zna, ker jc že vse vredjeno, da bode Ruse iz Teliša pregnal (?)
goro pisem in depeš, a sprejel me je prav vljudno, ter ukazal mi sesti na blizo stoječi boben. V času mojega polurnega prebivanja v šotoru glavnega poveljnika, je on prejel okoli 12 depeš, na koje je mahoma dal odgovore. Potem je pa zasedel konja, ter jahal, sprem Ijan od nekoliko zaptijev, ogledovat pozicije svojih vojsk.
llobart-paša
je Anglež. Sin je grofa Bukinheima in se je rodil leta 1822. Moral bi bil postati duhoven, a neizmerna ljubezen k morju ga je navodila stopiti 1. 1835 v službo pri brodovju, kjer je postal kapitan angleške fregate. Ko si je bil pridobil nekaj imena ob času krimske vojske, je bil pozvan na službo v Turčijo , da bi kot skušen strokovnjak v tej reči preobrazoval turško brodovje. Leta 1868 je bil že podad-miral turškega brodišča z imenom Ilobart-paša. Ob času kretskega vstauka je bil pod njegovim nadzorstvom blokiran ostrov Kandija. Ko je potem dobil čast admirala, je bil imenovan za glavnega nadzornika turškega bro-dovja.
Leta 1874 se je vrnil v službo k Britanskemu brodovju, a v jeseni 1676 leta se je zopet podal z mnogimi drugimi angleškimi častniki v naročje svojim dragim muzulmanom.
Drugih novic z bojišča ni ; v Plevno in v Kars Rusi neprenehoma s topovi streljajo in je v Karsu že začelo goreti. „Golos" celo poroča, da so že prišli turški pooblaščenci v ruski tabor, da bi se pogajali zarad kapitulacije. Ileimann skuša Turkom zapreti pot proti Erzerumu, Tergusakov preganja Ismail pašo.
V Carigradu živo čutijo nevarnost, ki od vseh strani po zadnjih ruskih zmagah preti Turčiji in si žele miru. Obrnili so se do Angleške, da bi zarad tega posredovala in lord Derby je neki obljubil, da hoče to storiti, ter se tudi nadeja ugodnega vspeha. Dunajski dopisnik ,,Daily Telegr." poroča o enakih obravnavah med Avstrijo in še neko drugo veliko državo (Auglijo?), o kterih pa za zdaj ne sme več povedati. Vendar pristavljaj, da se Rusija za posredovanje ne bode zmenila, dokler se Carigrad ne okliče za svobodno pristanišče (Freihafen) , kar se bode stavilo tudi med pogoje prihodnjega miru. Ce se sklicujejo na oporekanje Angležev, bode Rusija, kadar bo objavila svoje zahteve, v Evropi našla toliko podpore, da bo zastonj vse nasprotovanje.
Glede Srbije piše novi vradni srbski časnik , da se ji ni bati ničesa , ker je pod varstvom Rusije, ki pa ne bode prej skleuila miru, dokler Turki ne bodo uničeni.
Zakaj so sedaj Rusi pri Karsu zmagali?
Nehote se nam vriva vprašanje, pravi „Nove Vremja", zakaj že poprej ni dosegla naša vojska tacih vspehov? Vsaj je bila celi čas samo za dve pohotni diviziji pomnožena, a pri tem se je znatno zmanjšala po velikem številu mrtvih, ranjenih in bolnih. Orožje je isto, hrabrost vojnikov je bila že početkom vojne taka, da ni bilo treba boljše želeti. Neprija-telj je jia sedaj močneji nego poprej, ker je dobro napravljen in zarad svojih zmag navdušen. Zakaj se je tedaj zgodila tako nagla in tako odlična sprememba? Mislimo, da zato, ker je vojskina, uprava v boljših rokah. Poprej so bili vojaci raztreseni, sedaj so pa osredotočeni na glavnejših krajih, poprej so imeli ob jednem več namenov, sedaj so pa najbolj mislili na uničenje glavne armade.
Mesca junija sino imeli štiri namene in sicer: želeli smo dobiti Batum , bombardirali smo Kars, hoteli razbiti Turke za Saganlugom in jih od Erzeruma odrizati. Kakor je znano, ni bil nijeden teh namenov spolnjen , pač pa se je Muktarju ponudila prilika ustanoviti se skoro na naših mejah in Izmail jiaša je prodrl v Erivansko gubernijo. Turki so se okoristo vali z našimi napakami in so raztegnili za sebe vspešno vojskovanje do jeseni. Na modro pravilo: ,, ne deli svojih moči", ki se je potrdilo še v vseh vojskah, kolikor jih zgodovina pozna, smo bili mi čisto pozabili menda zato, da bi se še enkrat potrdilo.
Ravno tako pravi ,,Go!os", da dokazuje poslednja zmaga, „da ni bilo pomanjkljivo ob-oroženje vzrok poprejšnjih ,,ueudač", kakor so nekateri trdili iu drugi doslovno verjeli, ampak vse kaj drugega: ostalo je isto orožje, isto orodje in neprijatelj je razbit in zapoden.
Delalo se je premišljeno in kakor se da po nekaterih poročilih soditi, bi bila zmaga še z manjšimi zgubami mogoča, 1;o bi bila 20. sept. dispozicija točno spolnjena''.
Politični predan.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 20. oktobra
giO£4)<II»c med Cislo in Translo je malo upanja, da bi se srečno rešila. Naši
državniki zahtevajo avtonomno ali samostalao eolnino, madjarska vlada pa o samostalnih ta-rifih noče nič slišati in hoče sedanje razmere začasno podaljšati bodisi za pol ali za celo leto. Da bi se o tej reči še enkrat posvetovali, podali so se naši ministri 27. t. m. v Budapešt, kjer ravno sedaj biva tudi grof Andrassy. Reč stoji v tesni zvezi z avstrtjsko-nemško kupčij-sko pogodbo, in madjarski listi so tedaj, ko so se obravnave o tej pogodbi razbile, povdar-jali, da sedaj tudi s pogodbo med Cislo in Translo nič ne bo, ter so zahtevali, da naj se kolikor mogoče pri izvaŽevanji varujejo naravni pridelki. Krivdo, da so se razbile obravnave med Nemčijo in Avstrijo, madjarski listi zvra-čajo na dunajsko vlado, dunajski naBismarka, nemški pa na nedovršene gospodarstvene razmere obeh držav. Pa kakor se kaže, so tega ne-vspeha bolj krive politične, kakor gospodarstvene zadeve. Odkar so začeli Rusi zmagovati na bojišči , začel je tudi Bismarku rasti greben , ki bi bil sicer gotovo marsikaj odjenjal, da bi bil ustregel Auvstriji in jo odvrnil od kake Nemčiji nevarne zveze. Odkar pa vidi, da je ruska zmaga v sedanji vojski gotova in da se od ene strani sme na podporo Italije zanašati, od druge pa da se mu Francije ui bati, ker je pri volitvah zmagala radikalna stranka, postal je zopet bolj osoren zlasti proti Avstriji, o kteri sodi, da se ne bode mogla resno ustavljati njegovim zahtevam. Toda Avstrija ne sine prezirati lastnih koristi in se uklanjati nemškim zahtevam , če se tudi zarad tega Bismark grozi, sicer neha biti velika država.
V državnem zboru so nekteri poslanci vlado interpelirali, kako to, da so se razbile obravnave o kupčijski zvezi z Nemčijo, in da so se v Or.->ovi ustavile za Rumunsko odločene železnične šine. Kakor se sliši, je ogerska vlada že zaukazala te šine zopet nazaj dati in jih pustiti v Rumunijo.
D*oil|iore časnikom je v državnem proračunu za prihodnje leto 144 000 gld. več odločeuih kakor doslej „Nadejajo se sicer, da bodo listi tuli MTiOOO gld. več do-našali, toda ker se časnikarstvo ravno neraz-cvetuje dobro omenja ,,Politik" v št. 294., je ta prihodek jako dvomljiv , če se morebiti ne zanašajo n a obilnejše in ser a te o ekse-k u t i v n i h dražba h."
"lr »i£cr*li('m zboru so obravnavali bankino vprašanje. Ilelfv zahteva za Ogersko lastno banko in se ponudi, da bode skrbel do konca tega leta za potrebni denar, če se to skleue. — Grof Apponvi je vlado interpeliral, kako hoče skrbet; za koristno kujičijsko politiko , ker so se razprave z Nemčijo razbile, Simonfaj pa jo vpraša o patronah in puškah ki so jih zasačili v Villanyu in Mohacsu , ter pri tej priliki zopet ponavlja, hoče li minister ustaviti preiskovanje na Krdeljskem zasled-jene zarote.
Wj»rc«i MMlfoc:«. Na Dunaji so bili 26. t. m. obsojeni tisti arsenalski vraduiki, ki so nekemu italijanskemu častniku hoteli izdati, kako se izdelujejo Uchatiusovi topovi, in sicer je b.l Nachtnebel obsojen na štiri, Nace Zeller, na dve leti težke ječe, Ludvik Gotz pa na 3 mesece zapora. — V Budapešti se je sklenila obtožba zoper Miletiča po člena 7 postave od 1715 zarad veleizdajel Preiskava zoper Kassapinoviča, Ivunoviča in Rajkoviča pa je bila ustavljena,
Vnaujc države.
l<Vs»mM> iSi«» ministerstvo bode uajbrže odstopilo in se umaknilo upravnemu minister-stvu. „Moniteur" sicer misli, da bode ostalo,
dokler se snide narodna skupščina, „Fran<jais" pa pravi, da so sicer pripravljeni pred skupščino zagovarjati svojo politiko, da pa nečejo nasprotovati drugačni rešitvi, in da hočejo odstopiti, če misli maršal, da je potrebno drugih svetovalcev. „Moniteur" tudi oporeka novici, da bi bila vlada nameravala v drugič razpustiti uarodno skupščino. Orleanistični list „So-bil" svetuje, da naj Mac Mahon odstopi. Orlea-nisti bi potem kaj radi vojvoda Aumale spravili na njegovo mesto, česar pa Gambettova stranka gotovo ne bo privolila, ker njeni voditelji sami hrepene po predsedništvu in se boje, da bi Orleanovci ne podrli republike in ne vstanovili kraljestva.
V pruski zbornici pretresajo pismo mi nistra Camphausena , v kterem naznanja odpust ministra Euleoburga. Središče je bilo pa z 217 glasovi proti 132 zavrženo. Windhorst je Bismarku očital, da vlada absolutistično in da so ministri le njegovi strežniki (Commis). Camphausen je temu oporekal rekši, da se vsled odpusta niso ustavile pričete upravne premembe. Ministri so v soglasju z Bismarkom če pa zbornica misli, da Svoji nalogi niso ko<, se bodo umakuili drugim možem.
JVa lltiskem se slovansko gibanje tako razširjuje, da obrača na se občno pozornost posebno na Avstrijskem in Nemškem. Sam Bismarkov organ „Nord. Allg. Zeitung'-, drugači Rusiji prijazen, sopiha proti temu duhu, in kliče kar državo na pomoč proti njemu. Pred vsem opozoruje na slovansko moskavsko društvo kot ognjišče tega duha. Mi pa se imamo, pravi „Našiuec", tega duha le veseliti in želeti iz srca sebi in ruskemu narodu, da bi javno življenje ua Ruskem postalo že jeduoč slovansko, kakor je na Nemškem nemško na Francoskem francosko i. t. d.
ruskem finančnem stanji govore „Mosk. Včd." Še daleč je do tega, da bi Rusija izjela kredit. Če tudi ni morebiti sedaj čas za zaključenje zagraničnih posojil z ugodnejimi pogoji, ali s povišanimi odstotk sklenemo tudi sedaj lahko posojila brez posebnih težav. O težavah pri zaključetiji notranjih posojil je pa še govoriti smešno, ker je celotni diskont jial na 4'/a%-
Izvirni dopisi.
Iz lijnlil.jaiie. 20. oktobra. (O vzajemnosti h r v a š k o - s 1 o v e n s k i.) Društvo sv. Jerouima v Zagrebu ima namen , kakor naše društvo sv. Mohora v Celovcu, izdajat' in razširjati dobre, v krščanskem duhu spi-sovane, koristne knjige med prostim ljudstvom. Za to leto je društvo, ktero šteje vse imovine že skoro do 50.000 gld., izdalo tri knjige, in to: 1. Koledar .,Danica" (v 15.000 iztiskihj, 2. „Pčelarstvo'' od Kučenjaka, pa 3. „Ž vot svetaca" (Življenje svetnikov) za mesec april od dr. Ivekoviča. Družnikov šteje vkupej 38G1, med njimi letuih le 260. Poverjenikov ima do 180 po raznih krajih hrvaških. Sklenilo je, da bode izdajala se tako imenovana „PuCka (ljudska) knjižnica", v kteri bi se obdelovale napr. vede cerkveno (Življenje svetnikov), \se vrsti gospodarstva in prirodoslovja, povest domača in lepoznanska, veda zdravoslovna, poleg koledarja Danice. Pri točki o povesti domači veh' se, naj se opevajo po načinu Kačičevem najbolj znamenite dobe hrvaške zgodovine itd.
Na to opominja neki pisatelj v ,,0'ozoru" br. 24G, da je to pač lepa misel, samo ko li jo kdo bil zmožen izvršiti. Naše prosto ljudstvo daues najrajše čita take stvari, ali samo, ako so mu razumljive. Kdor bi hotel pevati
za ljudstvo, ta bi moral od vrha do dna pre-umeti Kačiča in narodne pesmi, ter popevati v ljudskem jeziku. Da pa kdo popeva ljudstvu v onem jeziku , kteri se danes na vse božje načine navija in nateza, ono tega ne bi razumelo. Danas pisati za naše ljudstvo, ktero ne razume znanstvenih pojmov, pa dobro uiti našega književnega jezika, vrlo je težka stvar. Pisati po domače (popularno) sploh, to je sposobnost re.ikih ljudi, iu o takih komaj da se dade pri nas govoriti. Vse to stoji na potu razvoju „družtva sv. Jeronima", ter se more brez pomislika reči, da če biti malo tega, kar |e njegovih spisov v resnici bralo ljudstvo. To tudi ne bode tako brzo. Še le dobre šole mogle bodo ljudski naraščaj pripraviti na bolj vspešno branje. — Malo po malo priučiti če se tako-vemu čitanju tudi naš seljuk.
Knjige, pravi oni dopisnik, so dobro došle hrvaškemu meščinstvu in vsej inteligenciji hrvaški ; društvo je v vsakem pogledu vredno podpore ; dosta članov šteje po Istri, Ogerski, Bosni, po zemljah, ktere so hrvaščini nekako tuje postale itd. Primeroma se reči more, da nobeno društvo ni še tako lepo napredovalo, vendar po namenu svojem in po premoženji, ki ga že ima, moralo bi vse lepše in hitrejše napredovati in bolj vspešno delovati. Kaj je torej, kar to opovira? Premalo poverjenikov, meni dopisnik, še ti so nekteri bolj le po imenu: treba, da dobi se jih več ; po zgledu družbe Mohorjeve naj bi vsak duhovnik bil nekako poverjenik ; da, vsak hrvaški rodoljub naj prizadeva si razširjevati društvo med narodom.
Te opombe in opazke so v mnogih ozirih )ako znamenite. Ljudstvu ali narodu se pisati in govoriti mora po domače, umčvno in lahko, le tedaj ni brez koristi. To naj bi dobro pomnili tudi slovenski, vzlasti mladi pisatelji, kteri prenaglo hitijo v jezikovetn uapredovanji, rečem in ljudem ua kvar. Opazka ta velja posebej časnikarjem. Sicer se ne more'pri nas Slovencih tolikanj tožariti, da bi ljudstvo slovensko ne umelo knjig njemu namenjenih ali da ne bi jih res prebiralo. Kujige družbe sv. Mohorja hodijo po kmečkih hišah seui ter tje iz rok v roke. Od kod je pa pri ljudstvu hrvaškem omenjena prikazen? Prvič hrvaško prosto ljudstvo res ni še tolikanj vzbujeno in omikano, kakor slovensko, in v tem odpira se široko polje hrvaški duhovščini, hrvaškim svečenikom v marljivo obdelovanje po zgledu vrlih slovenskih duhovnikov, pridnih dušnih pastirjev slovenskih. Drugič je pa temu vzrok, da ljudstvo po Hrvaškem, vzlasti po nekdaj tako zva-nem državnem (c.vilnem) Hrvaškem, krog Zagreba, Varaždina itd., je prav za prav slovensko (kajkavsko) , in štokavščine t. j. srh ščine, ktera je sedaj Hrvatom književni jezik, ne razume in toraj tudi knjig v njem pisanih ne čita, spridoma ne prebira. To je velika napaka in ovira v slovstvenem napredovanji, kar hočem o drugi priliki bolj na tanko razkazati Da se odvrne ta napaka, in da se zdatno poskrbi za potrebno ljudstvo hrvaško, naj bi torej pisatelji njegovi uekoiiko bolj se približevali naši slovenščini, popuščali prostemu narodu bolj tujo srbščino, ter prizadevali si svojo hrvaščino, kolikor se največ da, likati iu stapljati s slovenščino. Tako bo le ljudstvo njihovo bolje umelo, rajše bralo, zdatniše napredovalo, in vzajemnost h r v a š k o - s 1 o v e n s k a lepše se pospeševala na korist Slovencem in Hrvatom.	Istinič
'Ba Hlunaja, 27. oktobra. (Rumuni zahtevajo Bukoviuo nazaj.) Rumuuska vlada je postavila, kakor je znano, ravno tacaš, ko je bilo v Crnovicah ustanovljeno vse-
učilišče, bivšemu moldavskemu knezu Ghiku v Jasah spominek in sicer zato, ker seje pro-tivil odstopljeuju Bukovine na Avstrijo in bil v Jasah usmrten. Dne 12. okt., na obletnico usmrtitve kneza Ghika , je prinesel oficijozni „Corierul de Jassy" v črne j obrobi članek, v katerem piše prav ostro proti Avstriji mej družim: „L. 1774 je posedla avstrijska vojska proti vsemu mejnarodnemu pravu najlepši del Moldavske. L. 1777 je bilo to lopovstvo zapečateno z usmrtenjem kneza Jurija Ghika. Ta čin, ki je bil osnovan po spletkah mej Avstrijo in carigradskimi pašami, ostane večen madež za sosedno državo iu za nas nevtolažilna bol. Pa ne dajmo rane zaceliti! S svojimi rokami jo zopet razpraskajmo, spominjaj oč se neprenehoma na dogodke iz one dobe, da bi ostali v spominu sovremenikov. V Bukovini leži naša sveta Sučava s knežjim stolom in z ostanki naše veličine. Tam je stari, neodvisni sedež metropolitov, tam počivajo kosti Dragoša, vstanovitelja Moldavske, inJŠte-faua zaštitnika krščanstva. Kaj vse je pa sedaj postalo iz tega najkrasnejega dela naše dežele ? i Kako je spolnila Avstrija svoje obljube, da bode samostansko premoženje upotrebljevala za omikanje moldavskega naroda, da bode branila imetek mest in vasi iu mnoge druge obljube ? Naredila je iz te krajine mlakužo za izmetavanje vseh nečastnih živiljev, zbirališče vseh od drugod spodenih , Babilon babilonske države!" Tukajšnji listi priobčujoč te besede so čisto raz sebe, kar se prav lahko umeje, ker taka pisava mora privzdigniti vsacega avstrijskega državljana.
Domače novice.
V Ljubljani 30. oktobra.
(Na pokopališči pri sv. Krištofu) bodo vseh svetnikov dan (čitalnični pevci okoli 3. ure popoludne pri piramidi peli, ktero vsako leto napravi ,,Sokol" svojim umrlim udom v spomin.
(Seje mestnega odbora 25. t. m.) se je z županom vdeležilo 24 odbornikov. Zadnjič izvoljeni meščani store obljubo. Župan jim v nemškem in slovenskem jeziku naznani, da meščanske pravice so zaznamovane v 8. §. meščanskih pravil in so tiste, ki jih naklada občinska postava. — Dr. Schoppel poroča o skon-triranji mestne blagajnice, kar odbor vzame na znanje. — Eu diurnist se dovoli za toliko časa, dokler je neobhodno potreben. — Glede nekdanje Novakove hiše se jio daljnem razgovoru sklene, da hoče mesto hišo prodati hranilnici za 25 000 gld. in poravnanje drugih potrebnih stroškov s temi pogojami, da se hranilnica zaveže hišo v dveh letih na novo v eni vrsti z Zupančičevo hišo in kazino eozidati m prostor pred hišo prepustiti mestu za razširjenje ulic, in da mora do konca leta 187S /a trdno povedati, ali hoče hišo pod omenjenimi pogoji sprejeti ali ne. Dotičuo deželno postavo za privoljenje prodaje bode mesto samo skušalo dobiti od deželnega zbora. — Vrad-nijski računi za prvi semester 1. 1877 se po-1 rdijo. — Pri nagradah za mestne stražnike se g. Ilegali čudi, zakaj da dobivajo redno letno plačo, če se jim za vsako reč dajejo še posebne nagrade. Dr. Kalteuegger ugovarja, da je to sklep mestnega odbora, ki je hotel s tem -tražnike pripraviti k veči čuvovitosti. — O podobi sv. Janeza, ki je bila na črnuškem me--iu, se sklene, da se bode v cerkvi sv. Florijana postavila. Šentjakobskemu g. župniku se bode v ta namen iz mestne blagajnice dalo 1U0 gld. — Za mokarje se je sklenilo napraviti pokrito
prodajalnico , in mestnemu inženirju naročiti, da izdela potrebne načrte in odboru predloži. — Na interpelacijo g. Regalija odgovarja g. župan, daje prodajalcem premoga naročil, da smejo še le po 8. uri po mestu zvoniti, pa ue tako hudo kakor doslej.
(Slovensko gledališče) se prične v vseh svetih z navadno, večeru primerno igro ,,Mlinar in njegova hči.1. Kdor želi lože ali sedeže abonirati, vse natančno izve v Staretovej hiši na Marije Terezije cesti v 1. nadstropji.
(A' učiteljskim izpitom), ki so se vršili pismeno od 22. do 24., ustmeno od 25. do 28., praktično pa 2!>. t. m. prišli so bili ti-le učitelji: Za meščanske šole: Ed. Lahajner, začasni učitelj v Loki iz matematično tehničnih predmetov , Viljem Petraček , lekarnarski pomočnik v Ljubljani, iz phrodoslova, Anton Zvokelj (Vlchuts Ajiram) zač. uč. v Ribnici, iz jezikoslovnih in zgodovinskih predmetov. Za ljudske šole pa začasui učitelji: Franc Avser iz Bohinjske Bele, Matija Bartel iz Me-hovega, Pavi Borštnik iz Preloke, Janez Grebene iz Št. Petra pri Postojni, Ferd. Kaliger iz Toplic, Miha Kalan iz Orchka, Fr. Končan od Sv. Ane na Štirskem, Janez Kos iz Ptuja na Štirskem, Jožef Kragl, učitelj v Waldherr-jevem zavodu, Fr. Kranjc iz Kojnic na Štirskem, Anton Krachowil iz Kočevske Reke, Janez Kutnar iz Zuženberka , Franc Slane iz Lavbeka, Simou Šinkovec iz Št. Lamperta, Fr. Zolgar iz Laškega trga, vsi na Štirskem.— Učiteljic se je oglasilo devet, namreč: Marija Franzl iz Št. Vida, Rozalija Gale iz Idrije. Emilija Gusl iz Krškega, Amalija Klančar iz Novega mesta, Friderika Konšek iz Ljubljane. Deziderija Lipold iz Idrije, Pavla Moro iz Trsta, Marija Triller, kandidatinja v Ljubljani Marija, Wessner iz Kostanjevice.
(Obesil) se je v kaznilnici na gradu 33 let stari vjetnik Simon Souvan.
Razne reči.
— Poslednja podoba papeževa. „11 Nuovo Aitiere" pripoveduje, da je nedavno na misel prišlo nekemu lotografu v Bolonj' potovati v Rim v ta namen, da bi fotografoval papeža Pija IX. Dvakrat poskusi, ali fotografija se mu ne obnese, in bil je v največih skrbeh. „Svetost, poprosi, le Še enkrat!" — „No dobro, pa dejte naglo." Konečno se obraz posreči. Po nekoliko dneh poda se fotograf k papežu ter pokloni mu nekaj podobščiu. Papež pogleda, in zadovoljen reče : „Mi avete fatto perder la pazienza, ma e stata 1' ultima volta" t. j. Storili ste, da sem bil zgubil potrpežljivost, ali bilo je poslednjikrat. Po tem je vzel pero v roke ter napisal ua eno izmed kopij: „L' ultimo mio ritratto ; Pio IX." t. j. Moja poslednja podobščina; Pij IX. —•
—	Odbor katoliškega zabavnega društva dijaškega na Dunaju pozval je v začetku šolskega leta vseučilišnike na črni deski pismeno, naj pristopijo k društvu. Poziv imel je „vidi" ali potrdilo rektora magniflka: vendar so drznili si nekteri cepci oskruniti ga z opazkami nenravnega obsega. Surovost in razuzdanost na visokih šolah dunajskih dosegla je že take razmere, da se dotični krogi sramujejo o tem priobčevati kaka poročila. Toda, upamo, da se katoliško dijaško društvo takemu potepinstvu ne da begati , marveč da bode pogumno napredovalo in njegova v istini bode prihodnost ukljub vsem surovim in spri-denim kričačem, piše „Čech" čis. 245.
—	Poliitično društvo ,.Edinost" za tržaško okolico bode imelo v nedeljo 4.
novembra svoj občni zbor v dvorani tržaške čitalnice točno ob 10 uri dopoludne. Dnevni red: 1. Berilo iu potrdilo zapisnika zadnje seje. 2. Predlog da se sostavi deputacija iz odličnih mož vse okolice, kteri pojasnijo mestni komisiji razmere in potrebe okoliških delega tov ua mestu novih županov (capi distrettuali). 3. Poroč.lo: Splošne želje, naj se zida narodni dom. 4. Protest magistratu, ker ne spolnuje ukaza c. k. namestuištva, s kterim je bilo zaukazano, da morajo biti oklici iu naznanila po okolici sloven-ki. 5. Posamezni uasveti gg udov.
— Iz vradniških krogov. Vodstvo okrajne soduije v Loki je višje deželno sodui-štvo izročilo dr. Adalbertu Krausu. — Ma-šinski nadzornik v Idriji, g. J. Ouderka dobil je naslov rudarskega svetovalca.
—• Roj a ns k a čitalnica napravi 1. nov. na vseh svetnikov dan ob 6. uri besedo z žalostno igre Mlinar in njegova hči."
—	Oba enaka. Gospod bil se je v gostil-nici tako navlekel kaplice, da ga je moral natakar domu peljati ali bolje rečeno vleči. Na poti prišla sta v ozko ulico, kar se pijani ob nekaj zadene. ,,Kaj pa tu leži"? popraša. Natakar pogleda in pravi: „E, uekov pijanec se je vlegel čez pot, da se bo malo naspal". „Veš kaj?' pravi gospod, „prisloni me tje le k zidu in »pravi živino izpod nog.
—	Vrednost pa stroški. Po trgu v Parizu je prodajal dečko ob čisu prekucije knjigo z naslovom: narodni konveut. Klical je: Narodni konvent! za dva solda! • Meščan mimogrede opazi: „Ti pač poveš, koliko je vreden, a ne, koliko stane".
Umrli so:
Od 25. do 28. oktobra: Matej SlovŠa , del. 40 1., Florina Mutcc, usmiljena sestra 23. 1., oba za jetiko. Frančiška Gula, kane. vd. lici 25 J.t za jetiko. Simon Souvan, vjetnik, 33 1., se je obesil. Ana Kania, postrežnica 6G 1., za pljučnico. Marija Suhadobnik, hiš. pos. v. 70 1., za protinoni. Janez Kirn, del. 42 1., za vodenico.
Loterijske številke 27. oktobra. Na Dunaju: 14, 11, 78, 87, 8». V Gradcu: 25, 15, 8!{, 40, 87.
Eksekutivne dražbe.
30. okt. 3. Anzelc iz Studenca, 3. Zalar iz Lešnjak 3. Knaus iz Kavn, vsi v Ložu. 2. Žele iz Hadohove vasi, v Postojni. 2. Fatur iz Beča, 2. Boštjančič iz Smerja, 2. Senkinc iz Šambij, 3. Peuko iz Parja, vsi v Bistrici. 3. Skinder iz C'irja v Krškem. 2. Lipoglovšek iz Apnenika, v Radečah. 1. Gotzlnovo (Leop.) reči, 1. Plibilove reči, Valjavee iz Spodnje Šiške, vsi v Ljubljani. 1. Kaitharek iz Begenj, v Tržiču.
TrlricfnHčlK* denarna ren«- 29. oktobra.
Papirna renta 03.90 Srehiua r-iita Gii.70 — Z h. ta renta 7.(20. — 18601etuo državno posojil" 110 20 Haukin" akcije 840 — Kreditne akcije 210 90 D»ndon t 18 65 — SrVni, 104 40.— Cen. kr cekini 5.03. — 20 frankov 9 49.
I><*tinritvenr cene -27. oktobra.
Državni fondi.	Denar. Ulago
5° 0 avstrijska papirna renta . . .	64 05 64.25
6" „ renta v srebru ..........66 90 67,—
4'/q renta v zlatu (davka prosta) . .	74.66 74.60
Srečke dozi) 1854. 1..............106.50 106.75
„ „ 1860. 1.. celi..........110 25 110.75
„ 1860. 1,. petinke	. 'l2l 50 122__
Preinijski listi 1864 1................133.75 134.25
Zemljiščine odveznice.
Staji irske po 5%................96.50 97.50
Kranjske, koroške in primorske po 5°,	95.— 96,—
Ogerske po 5%........i 77 75 78 —
Hrvaške in slavonske po 5"'„ .	, 85,— 86.—
Sedmograške po 6\ ......j 74.50 74.50
Delnice (akcije).
Nacijoualue banke...... ,	'836.— 838 —
Unionske banke . . ....	61.25 64.75
Kreditne akcije........213. 212 80
Nižoavstr. eskoiuptne družbe ...	750,— 760 —
Anglo-avstr. banke..............94.50 95 —
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld a. v. .	161.— ! 161.50
Tržaške ,. 100 ., k. d. .	120.— 121.— „ ,. 50 „ „ ., .1 60.— 61 —
Budenske „ 40 gld. a. v. .	28.75 ! 29 25
Salmove „ 40 „ „ „ ,	39 7 > ! 40 25
l'alfli-jeve „ 40 ,, „ „ .	27 — I 27 60
Clary-j«'ve ,. 40 „ ,. .	28.75 ! 29.25
St. Geuois „ 40 „ „ „ .	32.60 ! 33.50
VVindischgratz-ove „ 20 „ ., , ,	j -28. 23.50 Waidstein-ove „ 40 „ „ „ .j 22 25 j 22.75
Srebro in zlato.
Ces. cekini ...'. ....	564' 5 65
Napi>leonsd'or..................9.48 : 9.49
Srebro....................104 70 104.85

Zavarovalno društvo „VICT0HIA
Vljudno naznanjamo, da smo /a v o j v n d s t v o Kranjsko ,,Glavno za-stopilistM)" s sedež-in v Ljubljani vstanovili in kot vodja gospoda
Ignacij-a Valentinčič-a
imenovali.
Vsled tega prosimo naše gg. zastopnike na Kranjskem, kakor tudi p. n. stranke, ki so pri našem društvu že zavarovane, ali se zavarovati žele, da naj se odslej v vseh naše društvo /adevajočih razmerah na omenjenega gospoda obračati blagovolijo.
Med tem, ko gospoda Igu. V a 1 e n t i n Č i č-a še prav posebno p. n. posestnikom, ki zavarovanja proti škodi po ognju potrebujejo, — priporočamo, — zn&tnvamo odličnim spoštovanj"in
Najvišje opravništvo (2)	zavarovalnega društva „VICTORIA".
V Gradcu, 15. oktobra 1877.	Ortll. Selloil.
Glede na gornje naznanilo, kakor tudi glede na to, da se bodo zavarovanja pri meni pod najugodnejšimi pogoji sklepale, ter da bode moja posebna skrb p. n. stranke vsestransko zadovoljiti, — si dovoljujem slavno občinstvo na meni izročeno .,Glavno zastopništvo" prav posebno opozoriti, ter k prav obilni vdeležbi vabiti.
Ob enem tudi naše gg. zastopnike po deželi najtopleje priporočam, ter prosim, da se slavno občinstvo v zavarovalnih zadevah zaupno na nje obrača.
Ponudbe za sprejem zastopništva na deželi, kakor tudi ponudbe za zavarovanja se sprejemajo v mojej pisarni: Kongresni trg štev, 7 (v Zvezdi), kamor naj se mi tudi pisma pošiljajo.
Odličnim spoštovanjem
I)
I
I)
V Ljubljani, 15. oktobra 1877.
Ignacij Valentinčič.