Leto LXVII PoSfnln« pTriaM T loTovfnl. V Ljubljani, V sobofo, dne 2T. oktobra 1939 Sfev. 242 i Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din UredniStvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Čekovni račnn Ljubljana itovilka 10.650 in 10.349 ta insnrate. Uprava: Kopitarjeva ulica Številka 6, Telefoni nredniitva in uprave: 40-01, 404)1, 404)3, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka ln dneva po praznika Italija in Sovjelija V zadnjih tednih je več italijanskih listov zavzleo odločno stališče proti politiki Sovjetije. Zlasti so to bili: »Messaggero« v Rimu, »Stampa« v Turinu in »Corriere Padana« v Ferrari. To zadnje glasilo, ki je osebni organ maršala Balba, je objavilo celo vrsto člankov proti Sovjetiji, v katerih imenuje moskovsko vlado »bando morilcev«, »družbo gangsterjev in lažnikov«. Politika Stalina se slika kot prikrita nevarnost za vso Evropo. Polemika italijanskih listov proti Sovjetiji je povzročila tem več pozornosti v evropski javnosti, ker doslej italijansko časopisje o Sovjetiji sploh ni veliko pisalo ali pa je poročalo o njej zgolj v obliki časnikarskega obveščanja po načinu mednarodne vljudnosti. Sedaj pa piše nek rimski list, »da brez ozira na odgovornost, ki so si jo nakopali tisti, ki so povzročili sovjetsko intervencijo, je gotovo, da boljševizem ne pričakuje ničesar drugega in da si nič boljšega ne želi, kakor medsebojno uničenje evropskih narodov, da bi na razvalinah ustoličil svoj teror, svojo tiranijo in sramoto.« Novi nemški politični kurz torej na načelnem zadržanju italijanske politike napram Sovjetoin ni nič spremenil. Italija se je vedno borila proti boljševizmu. Zato je tudi aktivno sodelovala v španski državljanski vojni, da prepreči boljševizacijo Pirenejskega polotoka. Ob priliki, ko je italijanski poslanik pri Francu, general Gambara oddal svoja poverilna pisma, je Franco v svojem nagovoru poudaril špansko pripravljenost, »da sodeluje z Italijo v brambi latinske in katoliške civilizacije.« Razmerje med obema latinskima deželama torej še vedno sloni na protikomunistični liniji in Italija ne misli sadove svojega protiboljševiškega boja v Španiji opustiti na ljubo novim političnim kombinacijam. Italija je danes tudi vneta pobornica Za mir, to pa ne v zadnji vrsti zaradi tega, ker se boji, da bi se vojna, ako bi dalj časa trajala, mogla raztegniti tudi na Balkan in v Sredozemlje. Čim dalj vojna traja, tem več novih problemov bi utegnilo v evropski politiki nastati. Predvsem obstoja nevarnost, da bi boljševizem zaradi nadaljevanja vojne imel največ koristi. Dokler se je sovjetska politika omejevala na področje, kjer Italija ni imela ne političnih, ne kulturnih interesov, je italijanska diplomacija slejkoprej ostajala v korektnih odnošajih s Sovjetijo, kakor priča tudi italijansko-sovjetska prijateljska pogodba iz leta 1933 in tudi vse nadaljnje pogodbe gospodarskega značaja. Za Italijo kot velesilo pa seveda nastaja drugo vprašanje, kakor hitro bi Sovjetija poskušala prodreti v območje, kjer so prizadeti italijanski interesi. V Rimu smatrajo sovjetski poizkus, da okrepi in podpre svoj vpliv na Balkanu, kot vdor v italijansko interesno območje. Balkan je namreč zaledje onega Sredozemlja, ki ga je Italija vedno smatrala za svoj življenjski prostor. Prodiranje Sovjetije proti jugovzhodu Evrope ogroža tudi varnost Italije na Jadranu. Zaradi tega je Balkan sedaj središče italijanske politične pozornosti. Ni pa misliti, da bi Ttalija posegla po orožju proti Sovjetiji, razen v skrajnem primeru. To pa iz razumljivih razlogov. Italija je v tesni politični in vojaški zvezi z Nemčijo, ki je trenutno zaveznica tudi Sovjetije. Po drugi strani pa v primeru vojaškega spora z Moskvo ne bi mogla računati na sodelovanje še kake druge velesile. Znano je, da Anglija in Francija nista podrli mostov do Moskve, ker računata s tem, da se bo Sovjetija prej ali slej zaradi križajočih interesov obrnila proti Nemčiji. Zato je treba razumeti previdno italijansko taktiko tudi napram Sovjetski Rusiji. Toda ta taktika Italiji ne zabra-njuje, da ne bi previdno in smotrno nadaljevala s svojimi strategičnimi pripravami. S svojo direktno zvezo s Španijo, z zelo dobrimi odnošaji, ki jih Italija ima z vsemi državami na Balkanu, pa tudi s korektnimi odnošaji, ki jih ima do vseh evropskih velesil, Italija dejansko pripravlja brambo proti novemu vdoru — Sovjetije v Evropo. Italija gradi 15 trgovskih ladij za tuje države Rim, 20. okt. t. Štefani poroča, da gradijo trenutno v italijanskih ladjedelnicah 15 trgovinskih ladij za tuje države. Skupna nosilnost teh ladij znaša 98.350 ton. Od teh jih je naročila Romunija štiri, Zedinjene države severne Amerike tri, Mehika tri, Norveška dve, Jugoslavija eno, Nizozemska eno in švedska eno. Odmevi turškega pakta Veliko navdušenje pri zahodnih velesilah - Zagrenjenost v Nemčiji - Molk v Italiji - Na Balkanu pa pomirjenje Saradzoglu se je vrnil na sovjetskem rušilcu glijo in Francijo ne bo oviral, da bi te načrte opustila. Sovjetska uganka bo torej obstojala še naprej. Carigrad, 20. oktobra. AA. DNB: Zunanji mi- V BerllMI nister Saradžoglu je prispel popoldne v Carigrad. Prispel pa ni s turško ladjo, ki mu je šla nasproti, temveč z ruskim rušilcem »Moskva«. Zvečer bo odpotoval v Ankaro, kjer bo imel sestanek i generalom Wawelom, poveljnikom britanskih sil na Levantu in • francoskim generalom Weygandom. »Turčija se je popolnoma predala angleškemu vplivu« V Londonu: »Sedaj pogajanja s Sovjeti« London, 20. okt. AA; Reuter. Podpis britansko-francosko-turškega pakta pozdravljajo vsi londonski listi. »Times« pišejo, da je upanje, da bo Turčija predlagala Sovjetski Rusiji ohranitev obstoječega stanja na jugovzhodu Evrope in da bo Sovjetska Rusija na to pristala, ker takšen predlog ni v nasprotju z določili ankarske pogodbe. List meni, da je verjetno, da so se sovjetsko-turška pogajanja prekinila zaradi diplomatskega delova-lja v. Ribbentropa. Diplomatski urednik »D a i 1 y T e -legrapha« podčrtava okoliščino, da sta Turčija in Sovjetska Rusija dokazali svojo željo, da živita v dobrem razmerju z Veliko Britanijo. Prav tako pravi dopisnik, da se bodo zdaj nadaljevali razgovori med Sovjetsko Rusijo in Turčijo in Rusijo in zahodnima demokracijama. V Franciji: »Turčija ve, zakaj se je vezala z Anglijo in Francijo« Paril, 20.'okt. AA. Havas. Listi, soglasno izrekajo priznanje za pogum in lojalnost Turčije, ki je podpisala trojno pogodbo. Socialistični »P o p u 1 a i r e« komentira izjavo predsednika turške vlade in pravi, da se Saradzoglovo poslanstvo v Moskvi ni uspešno končalo iz dveh vzrokov predvsem zato, ker so bili predlogi popolnoma navzkriž z angleško-francosko-turškim dogovorom. — »Epoque« piše: Turki, ki se nahajajo sredi svojega nacionalnega preporoda in poleta, ne bi vezali svoje usode na usodo Francije in Velike Britanije, tudi če bi jim nekatere neposredne koristi to velevale, če bi mislili, da v sedanji vojni stvar obeh zahodnih držav slabo stoji. — »Petit Parisien« pa opozarja na to, da bo Turčija ohranila prijateljstvo z Rusijo, ker je to prijateljstvo vodilna smer turške zunanje politike že celih 20 let. List pravi, da v Londonu in Parizu popolnoma razumejo in odobravajo turško stališče. V Rimu »Nobene razlage o paktu« Sovjetska uganka... Rim, 20. oktobra. AA. Stetani: Italijanski listi prinašajo na prvi 6trani besedilo ankarskega pakta in poročila o njegovem podpisu. Prav tako prinašajo listi poročila o solidarnosti iraške in ankarske vlade. Značilno je, da italijanski listi ne komentirajo tega dogodka. Prav tako niso italijanski listi doslej še prav nič pisali o prekinitvi turško-sovjetskih pogajanj. Rim, 20. okt. b. V rimskih diplomatskih in političnih krogih priznavajo, da je Anglija s podpisom pogodbe s Turčijo dosegla velik uspeh. Sedaj je treba čakati, kako se bodo razvijali rusko-turški odnosi, kajti šele tedaj, ko bo to znano, se bo lahko izrekla končna sodba. Sovjetska Rusija ima gotove načrte do angleških posestev na vzhodu in jo sigurno sedanji sj>orazum Turčije z An- Berlin, 20. oktobra. AA. DNB: Sklenitev pakta o vzajemni pomoči med Anglijo in Francijo na eni in Turčijo na drugi strani, katere besedilo v Berlinu še ni znano, izraža po mnenju nemških političnih krogov stališče Turčije v zadnjem času, zlasti pa njeno stremljenje, da 6e obrne k Sredozemskemu morju. V berlinskih političnih krogih prav tako 6matraijo, da je Turčija že nekaj mesecev obrnjena proti Sredozemskemu morju iz različnih vzrokov in da je sedaj padla popolnoma pod vpliv angleške politike. Obseg tega vpliva, ki prav za prav služi samo angleškim interesom, je s podpisom tega pakta postal sedaj popolnoma jasen. V koliko bo ta pakt pomemben za druge zainteresirane države v Sredozemskem morju, ki imajo v njem pomembno vlogo, se bo videlo šele tedaj, ko bo besedilo sporazuma v popolnosti razčlenjeno in se bodo videle njegove posledice. Kar se tiče ostalih držav članic Balkanskega sporazuma, je verjetno, da bodo videle v tem stališču Turčije umik od politike Balkanskega sporazuma, katerega glavni cilj je nevtralnost. V kolikor pa bo ta sporazum Turčije z Anglijo in Francijo omogočil, da bo spet prišlo do sestanka in do še nedokončanih razgovorov v Moskvi, pa je vprašanje, na katerega se ta trenutek ne da odgovoriti. Odmev v Egiptu Izjava Ali Mahar paše Kairo, 20. oktobra, lj. Egiptovski zunanji minister Ali M ah er-paša je zastopnikom tiska dejal z oziram na včeraj podpisano zvezo med Francijo, Anglijo in Turčijo, da bo Turčija znala držati besedo in da bo na svftjem izpostavljenem položaiju kot vedno v zgodovini zvesto izpolnjevala vse obveznosti, ki jih ji nalaga ta pogodba, kakor bo tudi z isto zanesljivostjo deležna tudi ugodnosti te pogodbe. Egiptovski tisk na dolgo razlaga to pogodbo in ji pripisuje velik pomen. Časopisje jo opisuje kot »nov uspeh demokratske politike« in »diplomatsko zmago demokratičnga evropskega kroga«. Dasi pogodba sama dobesedno pravi, da na naperjena proti nikomur, vendar egiptovsko časopisje odkrito razpravlja tudi o njenih smernicah in pravi, da je ta pogodba mogočen zid proti vsem tistim, ki 60 proti majhnim narodom, ki majhnim narodom ne puste samosvojega življenja in se hočejo z diplomacijo ali orožjem polastiti njihove zemlje. Od Sovjetov čestitke ... Moskva, 20. oktobra. AA. Reuter: Molotov je dobil od turškega zunanjega ministra S a r a d ž o -gla brzojavko, v kateri poudarja prisrčnost in vzajemno zaupanje, ki karakterizira razmerje med Turčijo in Rusijo. Molotov je odgovoril svojemu turškemu tovarišu: »Tudi jaz sem srečen, ker lahko poudarim, da je izmenjava misli v Moskvi vnovič potrdila prijateljstvo, ki druži sovjetsko Rusijo in Turčijo. V Ameriki - odobravanje Newyork, 20. okt. b. Podpis sporazuma med Veliko Britanijo in Francijo ter Turčijo v Ankari je naletel v ameriškem tisku na splošno odobravanje. Vsi ameriški listi poudarjajo, da sta zapadni velesili prvič po vojni dosegli zares velik odločilen uspeh. Zlasti »Newyork Times« je vesel nad tem uspehom. Listi, ki zagovarjajo politiko osamljenosti, pa se držijo precej rezervirano. Izražajo tudi bojazen, da se bo sedanja vojna v Evropi razširila še na druge narode. V Romuniji - mirni Bukarešta, 20 oktobra. AA. Štefani: Snoči je bila seja ministrskega sveta. Trajala je dobri dve uri in pol. Po seji so izdali za novinarje sporočilo, ki pravi med drugim: Zunanji ministeer Gafenco je podal krajši ekspoze o mednarodnem položaju in rekel, da se ni nič zgodilo, kar bi moglo omajati politiko miru in varnosti, ko jo vodi Romunija. To mesto v uradnem sporočilu spravljajo v zvezo z glasovi, ki 60 se širili te dni v zvezi z razgovori med Saradžoglom in Molotovim. Sedaj se posvet štirih držav azijskega pakta Milan, 20. okt. b. V kratkem bo sklicana seja podpisnic azijskega pakta, ki je bil sklenjen v juliju 1937. To danes trdi tudi milanski list »Ga-zetta del Popolo«, ki objavlja obširne komentarje o podpisu britansko-francosko-turškega sporazuma v Ankari. Na tej konferenci bi se odredilo stališče Turčije, Iraka, Irana in Afganistana do sedanjega položaja. List trdi, da je turška vlada v zadnjih pogajanjih s Sovjetsko Rusijo jasno izjavila, da ona ne more spremeniti svojega stališča do azijskega bloka vse dotlej, dokler ne bo konference, v kateri so bo proučil novo nastali mednarodni položaj. Kaj pričakujejo Nemci od sodelovanja s Sovjetijo Berlin, 20. oktobra. AA. DNB: O priliki ratifikacije nemško-ruskega pakta piše »B e r 1 i n e r B o r s e n - Z e i t u n g«, da nemško-sovjetski sporazum odslej varuje mir v vzhodnoevropskem prostoru. Nemčija in sovjetska Rusija ne odstopata od svojih svojstvenih načel ter bosta spoštovali drugo drugo. Nemčija in sovjetska Rusija sta se združili na temelju jasnih zgodovinskih naukov in zemljepisnih dejstev. Njuna volja obnoviti mir in red v prostoru, ki je bil neurejen zaradi versajske pogodbe, je istotako močna, kakor njun sklep vložiti svoj veto proti vsakemu poskusu vmešavanja tretjih sil. Dve največji in številčno najmočnejši velesili sveta sta se tesno zbližali. Da je bil ta korak k zbližanju storjen prav v trenutku, ko sta zapadni demokraciji poskušali speljati Nemčijo in sovjetsko Rusijo v medsebojno borbo, dokazuje naravne potrebe njune zveze. Turčija bi posredovala med Bolgarijo in Romunijo Sofija, 20. okt. t. »United Press« poroča iz Bukarešte, da so tamkaj mnenja, da pomeni sprememba v bolgarski vladi začetek preusmeritve bolgarske politike sploh. V Bukarešti imajo baje zanesljiva poročila, da bo turški zunanji minister obiskal bolgarsko vlado takoj, ko bo končno-vcljavno sestavljena in potrjena. Trdovratno se po Bukarešti širijo vesti, da bo turški zunanji minister imel tudi sestanek z romunskim zunanjim ministrom G a len com. Kje naj bi bil ta sestanek in kdaj, ne povedo. Saradžoglu bi romunskega državnika obvestil o svojih razgovorih v Moskvi, o naklepih Sovjetske Rusije ter bi se ponudil, da posreduje med Romunijo in Bolgarijo za mirno ureditev njunega spora, da ne bi tuje sile ta spor zlorabile za svoja vmešavanja v balkansko skupnost, ki mora ostati neokrnjena in složna. Kriza v Sofiji Sofija, 20. okt. m. Kriza bolgarske vlade tekom današnjega dne še ni bila rešena, ker car Boris nadaljuje posvete, ki jih je postavil na zelo široko podlago. Tekom dopoldneva je car Boris sprejel v avdienci bivšega predsednika zvenarske vlade Kimona G e o r g i j e v a, za tem pa bivšega predsednika vlade Andreja Toševa. Tekom popoldneva so pa bili sprejeti v avdienci bivši minister in vodja enega krila bolgarske zemljoradniške stranke kičev, nalo pa bivši minister in vodja bolgarske socialistične stranke Krsta P a s t u h o v. Tekom današnjega večera bo verjetno konzultiran tudi bivši zunanji minister G u I o v. Dobro poučeni politični krogi zatrjujejo, da se bo posvet nadaljeval tudi še jutri »er bo car Boris verjetno takoj nato poveril mandat za sestavo vlade politični osebnosti, ki jo bo smatral za najprimernejšo. Kdo bo predsednik nove vlade, še vedno ni znano. Toda večina sedanjih bolgarskih politikov smstra, da bo najverjetneje novo vlado sestavil zopet dosedanji predsednik dr. Kjoseivanov. Na Daljnem vzhodu Govorice o premirju med Kitajci in Japonci Šanghaj, 20. oktobra. AA. DNB: Tukajšnji lisk razpravlja o možnosti za mir med Kitajsko in Japonsko, kakor tudi o angleških prizadevanjih za mir v Čungkingu. Tisk se sicer zavzema za konec sovražnosti, vendar le ob popolni ozemeljski in upravni nedotakljivosti Kitajske. Listi s skrbjo spremljajo posredovalne poskuse angleškega veleposlanika v Čungkingu. V obveščenih kitajskih krogih izražajo bojazen, da bi angleški veleposlanik poskušal izsiliti od kitajske vlade ugodnosti za Japonsko. S temi ugodnostmi bi angleški veleposlanik za primer, če bi se Japonska s tem zadovoljila, spravil skupaj protinemško fronto kitajsko-japonskega bloka. Zato kitajski listi izražajo svoje zadovoljstvo zaradi izjave maršala Cangkajška, da ne odneha od svojih starih zahtev. Govorice o vojaški zvezi med Kitajsko in Sovjetijo Šanghaj, 20. okt. b. V diplomatskih krogih se danes trdovratno širijo novice, da je prispela v Čungking važna vojna delegacija sovjetske zveze. Naloga te delegacije je pričeti pogajanja za sklenitev sovjetsko-kitaj-ske vojaške zveze, ki naj bi odločilno vplivala na nadaljnji razvoj vojne na Daljnem vzhodu. Te govorice sovjetski krogi odločno zanikajo. Zagrebška vremenska napoved: Neslalno. Zcmsnska vrem. napoved: Nekoliko hladneje bo na kopnem in pretežno oblačno. Tu pa tam bo deževalo. Zadržani« Italije Balkansko področje mora biti varno prod Sovjetl ■ ■ »Učiteljski tovariš« o banovini Sloveniji »UCiteljski tovariš« od 19. t. m. prinaša članek pod naslovom Banovina Slovenija, kjer na-glaia njene prihodnje naloge zlasti v šolstvu. Misli, ki jih navaja, za nas sicer niso nove, ker je to že stara naša zahteva. Novo pa je, da te zahteve naglaša »Učiteljski tovariše, kar moramo vsekakor pohvalno omeniti. Med drugim naglaša: »Slovenska ljudska šola naj bi se odslej še bolj neovirano dvigala, ker je ne bo težila centralistična težnja za izenačenjem šolstva v vsej državi ter naj raste povsem iz slovenskih razmer in za slovenske potrebe in vzore. R tem nikakor nočemo podcenjevati šolstva in šolskih prizadevanj v drugih banovinah, pač pa bo mogla sproščena rast slovenske šole in njena boljša organizacija služiti kot vzor ostalim delom države ter bi s tem do-prinašala najboljši del k stavbi ljudskošolske izobrazbe v vsej državi. Seveda so vsa ta pričakovanja v največji meri odvisna od gmotne moči naroda ter bo tudi šola odraz gospodarskih razmer in prilik. Z uredbo o samoupravnih banovinah bodo te dobile tudi usodni vpliv na učiteljevo službeno razmerje. Nastavitve, premestitve in vse izpremembe osebnega značaja bodo prešle v pristojnost banovin. S tem se bo službena pot skrajšala in poenostavila ter dopuščala možnost hitrejšega in pravilnejšega uradovanja. Upravičeno pričakujemo, da bodo vsi ti ukrepi osebnega značaja samo v korist šoli in ljudski prosveti. Upamo, da bodo premestitve le izraz teženj za izboljšanje stanja prosilcev in šolstva ter da se bodo napredovanja vršila v duhu pravičnosti in pridobljenih zakonskih pogojev.< Kako se »Delavska politika« pere očitkov Zadnja številka tega marksističnega glasila se na vse pretege trudi, da bi dokazala, kako nikdar ni socialistično gibanje pri nas imelo stikov s kakim diktatorskim režimom. Da bi bilo lo zatrjevanje bolj verjetno, ko ne more dokazati, da bi. bil kak diktatorski režim le enemu voditelju jugoslovanskih socialistov skrivil le en las na glavi, se pa posluži grdega natolcevanja. Govori, češ »da so ustanove »Slovenčevega« tabora sprejemale milost. Enkrat so dobili 03 milijonov dinarjev in ne še tako dolgo zopet 415 milijonov. Ti milijoni so rešili gospode, da niso šli po copatah.« — To je nedostojno namigavanje, ko no^ bena Slovenčeva ustanova doslej ni prejela niti belica iz kake javne blagajne in ko Delavska politika sama prav dobro ve, da so tisti denarji, ki o njih govori, šli za reševanje vsega slovenskega gospodarstva, katero je bilo v nevarnosti zaradi grehov diktatorskih režimov. Toda tisti denar nt bil darovan, marveč je država tisti denar vsenri slovenskemu gospodarstvu posodila, da so slovenski denarni zavodi postali znova likvidni in so slovenski ljudje lahko prišli do denarja. In je tudi res, da so ljudje naše stranke v naši vladi to izpeljali, da so rešili slovensko gospodarstvo posledic tistih grehov, katere so nad .Slovenci zagrešili diktatorski režimi v tistih Časih, ko so centralisti slovenski narod hoteli moralno m Ro-spodarsko uničili. To dejanje naših mož je tudi rdečim gospodarskim zadrugam ter zasebnikom prišlo v dobro. Zato je kaj malo okusno govoriti o ustanovah »Slovenčevega« tabora. $ »Obzor« odgovarja »Jutru« " V svojem članku, ki smo nanj včeraj odgovorili, se je »Jutro* lotilo tudi zagrebškega »Obzora«, ker je pisal, kako JNS dela zoper sporazum. Med drugim »Jutrov« pisec imenuje >Obzor« »starega frainazonskega kumpnna«. Zagrebški »Obzor« kajpada ni ostal dolžan odgovora »Jutru«', ki ga je odpravil s temile besedami: ?Kakor se vidi, se je »Jutro« izmaknilo stvarnemu odgovoru na postavljeno vprašanje. Najbrž je * Jutro« prav zato trdilo, češ, da je »Obzor« »fra-mazonski« list, čeprav dobro ve, da to ni res. Pač pa je znano, da je dr. Kramer svobodni zidar, kar je že večkrat bilo ugotovljeno tudi v javnosti. Ah se mar »Jutro« zdaj odreka svojega svobodnega zidarstva?« — Tako »Obzor«. Zdaj ima besedo g. dr. Kramer, da pove, ali je framazon ali ne. Vprašanje pa je načelo njegovo »Jutro«. Splitski Merkur zoper zagrebškega Hrvatski listi poročajo iz Splita: »Na predlog poverjenika zagrebškega Osrednjega urada ministru za socialno politiko, naj se razmeji bolniška blagajna Merkur, to je, da bi Merkur deloval samo na področju banovine Hrvatske, je splitska podružnica Merkurja sklicala nujen sestanek delegatov in njihovih namestnikov. Ko so bili na sestanku podana obširna poročila, je bilo soglasno sklenjeno: 1. V vprašanju razmejitve bolniške blagajne mislimo, da bi ne bilo umestno odzvati se protestu, ki ga zahteva osrednja uprava v Zagrebu, ker je ta razmejitev neobhodna posledica novega stanja v državi. 2. Zaradi neobhodnega znižanja članstva, ki bo sledilo razmejitvi, zahtevamo od merodajnih činilcev, naj izdajo uredbo o prisilnem zavarovanju zasebnih nameščencev v Banovini Hrvatski v Merkurja. 3. Da bodi Merkur edini nosilec zavarovanja vseh vrst zasebnih nameščencev na področju banovine Hrvatske pod nadzorstvom bana Hrvatske. 4. Da se Merkurju vrne častno hrvatsko ime.« — Ta spor je za javnost zanimiv tudi zaradi tega, ker se je za razmejitev zavzela uradna HSS, medtem ko deluje zoper razmejitev tista skupina, ki zdaj vlada v zagrebškem Merkurju in ki je politična nasprotnica HSS ter njene politike. Zagrebški Merkur dobil komisarja V zvezi z razmejitvijo bolniške blagajne Merkurja, ki se Je njegova uprava uprla nameravani razmejitvi, je ban banovine Hrvatske dr. šubašič postavil Merkurju komisarja v osebi dr. Rudolfa Crničiča, sodnika okrajnega sodišča. Rim, 20. oktobea t. »Informacionl del Giorno«, kjer se mnogokrat odražajo politični nazori visokih službenih mest, pišejo o zadržanju Italije v sedanjem |x)ložaju naslednje: 1 »V rimskih diplomatičnih krogih pripisujejo | objavam v jugoslovanskem tisku glede mirovnega delovanja Italije na Balkanu, največjo pozornost. Nekateri jugoslovanski listi so prinesli tudi razmišljanja o posledicah, ki jih bo sovjetsko-nemška zveza imela za bodoče zadržanje Italije. Ugotovili so, da vodi Italija samostojno politiko na Balkanu. Prvi izraz te politike I je bilo zbližanje med Italijo in Jugoslavijo. Italija je imela ie takrat dodiro voljo, da bi pospe-I šila zbližanje tudi med Madžarsko in Romunijo ter med Madžarsko in Jugoslavijo, toda nekatere ovire so zavirale razvoj v tem pravcu. Toda po izbruhu Vojne je Italija 6 svojim zadržanjem vse balkansko področje takoj pomirila ter sama pripomogla, da so se začele napetosti med raznimi balkanskimi in podonavskimi državami odvijati. Italija bo pri tej politiki tudi vztrajala ne slede na kakršnekoli druge načrte, ki bi se mogli na Balkanu pojaviti...« Rimsko časopisje tudi mnogo piše o Sredozemskem morju v zvezi s Turčijo. Naslednja misel je bila objavljena skoraj v vsem rimskem tisku: Dejstvo, da sta Egipet in Italija potegnili svoje čete s skupnih meja, je dokaz, da smatra Italija položaj na Sredozemskem morju za var- nega. Prvi pogoj za to je — mirna Turčija. Sedaj trenutno obstojata dve zanimivi središči obsežnega političnega dela. Eno središče je v Belgradu in tiče Balkana, drugo središče pa je v Rimu, in tiče Sredozemlja. Predpogoj za mir na Balkanu je bil mir v Sredozemlju. Italija je s svojim mirnim zadržanjem na Sredozemlju ta predpogoj uresničila in tako dala belgrajskemu središču vse možnosti, da se koristno udej-stvuje za ohranitev miru na svojem balkanskem področju. Tudi Turčija je s svojim zadržanjem v Moskvi mnogo pripomogla k ohranitvi miru na obeh prostorih, na balkanskem in na sredozemskem. Preprečila je, da bi se na Balkanu pojavili vplivi, ki bi bili morali nujno roditi ljubosumna tekmovanja, intrige in nerede. Madžarska — Jugoslavija Budimpešta, 20. oktobra. AA. Havas: »Pester Lloyd« prinaša intervju svojega urednika z jugoslovanskim trgovinskim ministrom dr. Andresom. Minister je posebno poudaril, da se madžarsko in jugoslovansko narodno gospodarstvo dopolnjujeta in da je treba trgovinsko razmerje med obema državama še razširiti. Paasikivi odpotuje danes v Moskvo Helsinki, 20. oktobra, t. Kakor je bilo sklenjeno, da se bo finsko odposlanstvo vrnilo takoj v Moskvo, kakor hitro bo zaključen posvet štirih vladarjev v Stockholmu, je dobil predsednik finskega odposlanstva dr. Paasikivi nalog, naj takoj odpotuje nazaj v Moskvo. Dr. Paasikivi potuje jutri zjutraj. Omeniti je treba, da je sovjetska vlada ie včeraj dostavila finski vladi prošnjo, naj bi se dr. Paasikivi čim prej vrnil v Moskvo, da bodo pogajanja nadaljevali in v obojestransko zadovolj-nost zaključili. Dr. Toth — general Berlin, 20. oktobra. AA. DNB: Hitler je imenoval dr. Totha za generala iz hvaležnosti do njegovega dela pri gradnji utrdb za varstvo pred letalskimi napadi na zahodni fronti. Sovjetija ponuja Ameriki — mangan Wasbingslanstva, ki se nahaja v Belgradu. Banketa so se udeležili italijanski poslanik na našein dvoru Indelli ter predsednik delegacije dr. Maci skupaj s člani. Prav tako so se banketa udeležili člani jugoslovanske gospodarske delegacije na čelu z dr. Savo Obradovičem, pomočnikom trgovinskega ministra. Belgrad, 20. oktobra. A A. Prometno ministrstvo sporoča, da 60 v ministrstvu zasedena vsa budžetska mesta in da so izčrpani krediti za sprejem delavcev pa zato v bodoče ne bodo upoštevane prošnje za sprejem novih oseb za kakršnokoli službo pri državnih prometnih ustanovah. Belgrad, 20. oktobra. AA. Gradbenega ministra dr. Kreka so danes obiskali rektor ljubljanske univerze dr. Slavič s tremi dekani ter rektor belgrajske univerze general Micič. Belgrad, 20. oktobra. AA. Kot posledica spojitve ozemlja svobodnega mesta Gdanska z nemškim rajhom, se bo telefonska in radiotelegrafska pristojbina pretvorila iz goldinarjev v nemško marko. Belgrad. 20. oktobra. AA. Danes ob 10 dopoldne je bila seja državnega odbora za volitev senatorjev pod predsedstvom dr. Antona Korošca, predsednika senata in predsednika državnega odbora. Na seji so razpravljali o tekočih poslih. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. Belgrad. 20. oktobra. AA. Finančno ministrstvo je izdalo odlok, da se do nadaljnega odloka pri plačevanju skupnega davka na poslovni promet in luksusnega davka, kakor tudi pri plačilu carine »ad valorem« za blago, ki se uvaža iz tujine in je fakturirano z zlatimi angleškimi funti, zaračunava zlati angleški funt v dinarjih po tečaju 441.50 din za 1 zlati angleški funt. S tem odlokom se zamenja odlok finančnega ministrstva z dne 17. maja 1938. (Iz bančnega in valutnega oddelka finančnega ministrstva.) Belgrad, 20. oktobra. AA. Zaradi pospeševanja sajenja tobaka v državi in da se ustreže upravičenim zahtevam sadilcev je uprava državnih monopolov na svoji zadnji seji sprejela vrsto sklepov v tem smislu. Ti ukrepi se poleg Hercegovine nanašajo tudi na ostale proizvajalske kraje tobaka Južne Srbije, Severne Srbije in Vojvodine. Belgrad, 20. oktobra, m. Danes ob 11 dopoldne so se nadaljevala pogajanja med italijansko in našo gospodarsko delegacijo. Italijansko gospodarsko delegacijo vodi ravnatelj oddelka za izmenjavo blaga za inozemstvo in za valute Mario Mazen. Belgrad, 20. oktobra, m. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o emisiji 6 odstotnega državnga posojila za lavna dela in državno obrambo od 14 aprila 1938. Uredba določa, da se v § 18. o emisiji 6 odstotnega državnega posojila za javna dela in državno obrambo na koncu prvega odstavka dodajo še besede: »tudi poštne hranilnice«. Belgrad, 20. oktobra, m. Minister za notranje zadeve je na podlagi točke 9 § 54. finančnega zakona za leto 1939-40 po odobritvi ministrskega sveta predpisal pravilnik za splošne upravo« oblasti, »...Ko po obličju Evrope vsak dan bolj raste senca božjih sovražnikov« Iz nagovora papeža Pija XII. na litvanshega poslanika Rim, 19, oktobra. Novi litvanski poslanik pri Sveti Stolici dr. Stanislav GI r d v a i n i s je nastopil svoje službeno mesto. Papežu Pifn XII. je v Castell Gandolio pri slovesnem sprejemu izročil pooblastilna pisma in papež je imel ob tej priliki nanj in na litvanski narod naslednji nagovor: »Srečen je za nas današnji dan, Id vidi, da izredni poslanik in pooblaščeni minister litvanske republike po prekinitvi (diplomatskih stikov) tu izroča svoja pooblastilna pisma. Ne dvomimo, da katoličani vaie države z iskrenim veseljem in prisrčnim odobravanjem pozdravljajo ta dogodek. Ko se v političnem sestavu Evrope in v medsebojnem razmerju narodov razvijajo dramatični dogodki, pride litvanski narod v središče krščanstva, da potrdi svojo popolno zvestobo dolžnostim in smotrom, ki mn jih označuje njegova narodna volfa do življenja in verska preteklost Ta katoliški narod, ki je vedno tako blizu Na« očetovski ljubezni in Naši pastirski skrbi, vidi v tem dejanju, ki se tu odigrava, srečno poroštvo za bodočnosti znamenje, da odnosi med Utvansko vlado in Sveto Stolico stopaio v novo dobo, v kateri se bodo ie viseča vprašanja med Cerkvijo In državo mogla kmalu harmonično rešiti, v duhu modrosti in pravice, da bo dobro za svoboden razvoj verskega življenja med narodom. Blagovolite, gospod minister, pred NJ. Eks. gospodom predsednikom republike tolmačiti naše globoko zadovoljstvo, s katerim smo sprejeli misli in besede, ki ste jih izrazili v njegovem imenu, in mu zagotovite, da se bomo čutili srečne, da bomo mogli vpra- šanja t vseh področij in v vseh ozirlh, ki se tičejo razmerja med Cerkvijo in državo, reševati v tistem duhu pravičnosti, ki izvira iz lojalnega zaupanja in ki daje eni in drugi strani, vsaki izmed obeh oblasti, možnost normalnega in mirnega izpolnjevanja svojega dela. Gospod minister, državo, katere sin ste in kateri na tako visold stopnji služite, ste označili kot »predstraže katoličanstva na severu«. Te lepe besede, Id so prišle iz vaših ust, so prišle prav iz srca vašega naroda, ki je bil v vsej preteklosti vdan Sveti Stolici j to so časten naslov za Litva V njih je poudarek odločne volje, da se hoče vedno notranje in z deli na zunaj pokazati vredno tega naslova in pomena, ki ga izraža — tudi če bi stiska kdaj za potrditev in izvedbo tega ideala zahtevala žrtev. V svesti si lastnih, dolžnosti, ki nam jih nalaga služba vrhovnega pastirja, ne bomo opustili naie delavnosti, ki Je vedno vsa usmerjena le k rešitvi dui, in se ne bomo — ne da bi nas kdo k temu pozival — vmešavali v čisto svetne spore in vprašanja za zemljo med državami. Toda tudi dolžnost te službe nam ne dovoljuje, da bi zapirali oči, ko vstajajo nove nevarnosti, ki jih ni mogoče preme-riti, in to prav za rešitev dui; ko po obličju Evrope, ki je v vseh svojih osnovnih potezah krščansko, raste vsak dan bolj grozeča temna senca božjih sovražnikov v misli in delu. V takih okoliščinah je treba za ohranitev kulture in v nujnosti tudi za obrambo krščanske dediščine odločilnega sklepa, bolj kot kdaj prej v zgodovini — bodočo pot Evrope, za prospeh vsakega naroda, majhnega ali velikega. Država, ki v plemenitem, visokem pojmovanju prizna Kristusovemu nauku tisto svobodo, ki mu gre, da se liri in prakticira, si s tem zbira duševnih sil, na katere v težkih b žalostnih urah more računati. Povsod, kjer Je nauku evangelija dana polna svoboda, bo krščansko pojmovanje prekvasilo ne samo duie državljanov, ampak tudi vsa razna in vsakovrstna področja javnega življenja. In čim bolj krščanska pravica, krščansko bratstvo, krščanska ljubezen onvlja in vodi posameznike in skupnost, tem bolj se v srcih narodov in ▼ odnosih drugega k drugemu utriuje neko duševno ozračje, v katerem je mogoče, celo lahko, rešiti tudi taka vprašanja, Id so danes videti ali so dejansko nerešljiva. Da, sredi dnevnih dogodkov imajo krščanski narodi še posebno pravico do naie skrbnosti in naše pastirske čuječnostl, naši sinovi in hčere v Litvaniji pač razumejo, kako daleč gremo z njimi. Združeni smo z njimi v njihovih neomajnih zagotovilih zvestobe in v zaupanju v Boga, katerega vsemogočna pomoč more pomirjeni EvTOpi, ki se bo vrnila k pojmom pravice, bratstva in svo|ega krščanskega poklica, odpreti nova pota k napredku in procvitu. Polni tega upanja pošiljamo litvanskemu narodu — oblastnikom in podložnikom — naš prisrčen pozdrav; in iz globine srca prosimo obilnega božjega blagoslova vsem njegovim sinovom in zlasti vaši eksce-lencL« Na vseh frontah - zatišje Vojna na morju Magnetični torpedi? Pariz, 20. okt. t. »United Press« objavlja vest, da v mornarskih krogih zahodnih držav mnogo razmišljajo o uspehih nemških podmornic v borbi proti angleškim vojnim ladjam. Pojavilo se je celo mnenje, da se je Nemčiji posrečilo zgraditi posebne vrste torpedov, ki so magnetični in jih magnetična sila sama vleče proti ogromnim količinam jekla in železa v sodobnih vojnih ladjah. Običajni torpedo se mora namreč držati površine, ako hoče ohraniti smer, ki mu je bila dana. Moderne vojne ladje so torej z ozirom na to okrepile samo svoje boke, ki se ujemajo z vodno črto, in so bile pred torpedi kolikor toliko varne. Torpedi, ki so leteli globlje v vodi, cilja tako rekoč.ni-; Tudi Amerika proti freudizmu m* Potem ko so resni raziskovalci v Evropi dR davno spoznali nevzdržnost Freudovih psihoanalitičnih teorij, so pričeli ameriški senzacionalni listi, predvsem gotovi lažni znanstveni listi častiti Freuda kot odkri-telja novih resnic in življenjskih načel. Kakor pa poročajo katoliški tedniki, jc pred kratkim poznani ameriški znanstvenik dr. Karel Horney pod naslovom »Nova pota v psihoanalizi« napisal knjigo, ki prikazuje judovskega psihoanalitika kot človeka zapadlega 19. stoletja, čigar mehanistično dušeslovje z novo znanostjo 20. stoletja, ki je usmerjena metafizično, nima nič skupnega in tudi nič skupnega imeti ne more. Izdajatelji takšnih senzacionalnih listov, pripominja nek katoliški list k tej knjigi, morajo na svoje veliko presenečenje ugotoviti, da se je znanost obrnila od Freuda in se vedno bolj približuje izročilu krščanstva o bistvu duše. Dr. Horney dokaže v svoji knjigi, da mlajši raziskovalci hodijo popolnoma drugo pot kakor Freud. Dr. Horney zlasti poudarja, da spada Freud v miselni svet 19. stoletja in da je bil v prvi vrsti biolog, ki pa si je v svoji pre-šernosti domišljal, da je voditelj dušeslov-nih raziskovanj v 20. stoletju. Popolnoma ujet v nazore 19. stoletja je mogel podati le mehanične razlage za zelo zapletena duševna dogajanja. Zaradi tega se je tudi le na to omejil, da je navedel kemično fiziološke vzroke kot razlago za osebnostno zavest človeka, za dednost duševnih znakov in za razliko spolov. Od tod si je tudi mogoče razložiti, da se je Freud, kakor največ mislecev preteklega 19. stoletja, napram verskim in nravnim pojavom duševnega življenja le »nevtralno« zadržal. Toda novejša raziskovanja so pa že davno prišla do ugotovitve, da je treba priznati verske in nravne nagone kot bistveno funkcijo duševnega življenja. Psihoanaliza že davno ni več kaka lažiznanost, v kateri bi vsak neresnež mogel duševne pojave razlagati kot motnje v svetn spolnega življenja, kakor je to Freud poizkušal. Ta znanost nasprotno človeka zopet priznava kot duhovno celoto. Tako se mlada znanost zopet korak za korakom približuje katoliškemu izročilu, ki duševne motnje vseh vrst razlaga iz bistva človekove osebnosti in jih kot takšne skuša premagati. Ta znanost išče pravih vzrokov in to pot jo voui k resnici. koli niso zadeli in ladje tudi ni bilo treba okrepljevati na tistih krajih, ki segajo globoko pod vodo. Pri zadnjih torpediranjih »Courage-ousa« in »Royal Oaka« pa očividno niso bili v uporabi navadni torpedi, ker jih nikdo ni opazil na površini vode. šli so torej verjetno v večji globini. Za to domneva, da so morali imeti magnetično glavo, ki jih je potegnila proti železnim ladjam. Pomorski strokovnjaki bodo to možnost zdaj strogo proučevali in bodo morale mornarice podvzeti čisto nove obrambne ukrepe, da se obvarujejo proti temu nevarnemu novemu nasprotniku. Bitka na morju? London, 20. okt. A A. Štefani: Iz Ko-danja izvemo, da se je slišalo včeraj močno bombardiranje zahodno od Skageraka na Jiitlandu. Bombardiranje se je začelo popoldne in se je končalo ponoči. Mislijo, da so stopile v akcijo nekaj milj od obale vojne ladje velike tonaže. Nemška grožnja nevfralcem Washington, 20. okt. AA. Havas: Sporočjla nemške vlade, da bo Nemčija brez obvestila potopila vse ladje nevtralnih držav, ki bi jih spremljale vojne ladje Anglije ali Francije, v Washingtonu še niso dobili. Ameriški krogi podčrtavajo, da bi takšen nemški nastop doživel splošno obsodbo v USA v imenu moralnih načel in mednarodnega prava, dejansko bi pa ostal brez praktičnega pomena za USA. Listi pišejo, da Pittmanov načrt nevtralnostnega zakona prepoveduje ameriškim ladjam plovbo v pristanišča vojujočih se strank in da je tako zmanjšana nevarnost pred torpediranjem. Kako so angleške torpedovke preganjale nemško podmornico London, 20. okt. AA. Havas: Mornariško ministrstvo sporoča pripovedovanje očividca o preganjanju neke nemške podmornice. Angleške torpedovke so krenile proti severu in preganjale nemško podmornico. Vlekel je veter iz severovzhodne smeri in dež ie zatemnil obzorje. Po poročilu, ki je dospelo, je podmornica zaplula proti jugu ter so kontratorpedovke od-plule za njo. Po večurni vožnji so ladje prispele na označeno mesto, zmanjšale brzino in se razvrstile po vnaprej pripravljenem načrtu. Vsi mornarji so bili na mostu in opazovali morje, pa čeprav so prej izdržali večje napore in bi zdaj morali počivati. V začetku ni bilo nobenega rezultata, dokler neka torpedovka ni dala znaka z zastavico. Vse ladje so začele s preganjanjem. Metati so začele granate proti podmornicam v veliki količini ter po načrtu. Slišati ie bilo zamolkle detonacije kovinskih škatel, ki imajo polmetrski premer in katere vsebujejo stisnjen zrak Videlo se je, kako voda pljuska ali pa kakor bi dež padal in udarjal ob morsko površino. Bombe so eksplodirale pod vodo v raznih globinah in stresale ladje, odkoder so bombe padale. Ko so se eksplozije polegle, je nastalo vprašanje, če je napad dosegel svoj cilj. Vsi so s pogledi iskali na gladini vode madeže od olja, ali pa pojav podmornice na vodi. Ko so ugotovili, da na vodi ni bilo nobenega sledu o tem, so začeli Eonovno metati granate. Toda tokrat z uspe-om. Najprej se je pokazal sprednji del podmornice, kmalu pa se je pokazal tudi stolp, ki se je odprl in se je posadka podmornice pojavila na palubi Posadka je še zmerom mogla imeti torpeda in zato se ni vedelo, če se namerava vdati. Zato je bilo treba biti oprezen. Posadka pa se je medtem začela reševati. Nekateri so skočili v morje. Kontratorpedovke so spustile svoje čolne in sprejele posadko. Večina članov posadke so bili mladi možje. Bili so vsi zelo prestrašeni od napada. Potem so dobili rum in tople obleke. Člani posadke nemške podmornice so nato pripovedovali o svojih vtisih, dokler so bili v notranjosti podmornice. Slišali so eksplozije granat vse bolj in bolj, zlasti po prvem napadu. Kljub poškodbi, ki so jo utrpeli, so imeli za trenutek upanje, da je bil napad ustavljen. Toda ta navza je bila kratka, ker se je ponovno zaslišal šum granate. Zaslišala se je tudi eksplozija, instrumenti v podmornici so bili uničeni. Voda je začela pro- dirati v notranjosT podmornice in zato je edino preostalo, da poskusijo priti iz nje, na površje vode, kar so tudi storili. Kmalu potem, ko je bilo moštvo rešeno, se je podmornica potopila. Vojna v zraku Nemška letala nad škotsko London, 20. okt. AA. Reuter. Letalsko ministrstvo je izdalo poročilo, po katerem je v nekem kraju v Aberdeenshiru padel na zemljo neki nemški balon. Ta balon so preiskali strokovnjaki. Na balonu je bila privezana dolga žica in ko so jo priključili na električni kabel, se je balon vnel in zgorel. Policija je našla na balonu napis v nemščini: Pasi! Nevarnost! Smrt! h London, 20. okt. t. Pomorsko poveljstvo poroča, da so bili storjeni vsi potrebni ukrepi za obrambo vojne luke, ko so se davi prikazala nad ifirth of Forthom tuja letala, katerih narodnost, pa ni bilo mogoče ugotoviti. Bomba ni bila vržena nobena. Nadaljšnja poročila o obisku tujih letal nad škotsko obalo pravijo, da so bili izdani varnostni znaki proti letalom po vsem vzhodnem Škotskem. Po nekaterih mestih so bili izdani znaki kar trikrat zaporedno, tako da je bilo prebivalstvo večji del dopoldneva v Zatočiščih. Veliko število angleških letal se je dvignilo na raznih krajih ter križarilo po zraku. Podrobnosti o tem napadu pa še manjkajo. (Reuter.) Prva letala so prišla visoko nad Firth of Forth ob 11 dopoldne. Drugič so bila naznanjena nekoliko po poldne. Uradno poročilo pravi, da angleška letala sploh niso prišla v stik s tujimi letali, ki so baje nemška, ker so se tako hitro odstranila. Mnenje angleškega letalskega ministra o letalstvu v Franciji London, 20. okt. AA. Posebni dopisnik Reu-terja, ki je prideljen britanskemu letalstvu na Francoskem, poroča: Po tridnevnem obisku na Francoskem se jo britanski letalski minister Kingsley Wood odpeljat včeraj popoldne v London. V svoji izjavi jo posebno fiodčrtal svoje občudovanje za ureditev letečih bolnišnic, ki bodo s kar največjo hitrostjo lahko prepeljale ranjence na Angleško Kingsley Wood je v svoji izjavi tudi dejal, da so angleška letala v prvih 12 dneh vojne prepeljala iivež sa letalce čez Rokavski preliv in da se je pri tem ponesrečilo samo eno letalo. Padlo je v morje, a so ga skupaj s posadko potegnili na suho. Zahodna fronta Berlin, 20. oktobra. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Po borbi v obmejnih krajih jugovzhodno od Saarbrtickna je zavladal na zapadu spet mir. Razen topniške in ugledniške delavnosti ni bilo na vsem bojišču nobenih posebnih dogodkov. Pariz, 20. oktobra. AA'. Havas. Sporočilo z dne 20. oktobra zjutraj se glasi: Noč mirna. Dež. Aktivnost patrol na obeh straneh na številnih točkah bojišča. Pariz, 20. oktobra. A A. Havas. 0 priliki nenadnega napada, ki je bil izvršen včeraj ob zori, je bilo 50 francoskih vojakov obkoljenih od sovražnika. Po najnovejših poročilih, ki so s tem v zvezi prispela v Pariz, sledi, da ta četa vojakov ni bila obvladana v teku operacij umikanja s postojank, ki tvorijo črto za nadzorstvo, temveč v teku več napadov in krajevnih spopadov, ki označujejo dotik med francoskimi in nemškimi četami na raznih krajih na novi liniji francoskega odpora. Gre torej za incident, do katerega je prišlo mnogo kasneje po umiku francoskih predstraž, ki je bil izvršen brez vsake težave. Kar se tiče usode tega oddelka menijo, da so bili ti vojaki, kolikor jih je ostalo živih, ujeti. Nemški napad je predstavljal operacijo, ki je postavila v pokret znatnejše sile, kakor pa so efektivi, katere običajno uporabljajo za te vrste krajevnih napadov. V teku včerajšnjega dne ni prišlo do nobenega pomembnega dogodka. Vzdolž vse fronte vlada mir. Tu pa tam se zavzemajo novi kraji na novih fiostojankah. Nemci z vso naglico urejajo svoje postojanke, Francozi pa utrjujejo in ojačujejo brez prestanka svoje linije, ki so znane še od nedelje. Prav tako je na raznih krajih prišlo do kratkega topniškega streljanja, pa tudi patrole so bile aktivne. Pretres včerajšnjega nemškega poročila, ki je bilo objavljeno tudi po radiu, (ki ga je tudi »Slovenec« objavil), dovoljuje, da se poda pravo stanje stvari. Predvsem je poročilo nemškega poveljstva propagandno delo. Glavni podatki, zlasti pa številke v tem poročilu niso točne. Tako govori nemški komunike o precejšnjem številu francoskih ujetnikov navajajoč mnogo večje število, kakršno pa je zapisano v seznamu izginulih vojakov, ki ga vodi francosko poveljstvo. Nekaj takega se je zgodilo tudi z letali. Nemci trdijo, da je bilo zbitih vsega skupaj 11 nemških lptal, medtem ko samo število tistih nemških letal, ki so padla na francoske linije in to so edina letala, o katerih francosko poveljstvo vodi svoj register, znaša 24 v teku septembra. Podobnih netočnosti je v nemškem poročilu še več, zlasti kar se tiče ranjenih vojakov. Zaradi tega se sploh ni treba spuščati v pobijanje teh trditev, kakor tudi ni potrebno govoriti o točnem razporedu vojaških sil, ker to spada v vrsto tistih stvari, o katerih francosko in britansko poveljstvo ne želita dajati podatkov za širšo javnost, ker jih smatrata za čisto vojaške tajnosti. Nemški službeni glas o Rooseveltovem pozivu v prid severnim državam Berlin, 20. okt. A A. DNB: Nemška diplomatska politična korespondenca piše o Roose-veltovi poslanici švedskemu kralju Gustavu II.: Rooseveltov poziv, poslan s pristankom 20 poglavarjev ameriških držav švedskemu kralju o priliki konference v Stockholmu ima vsekako zelo velik pomen. Kakor je znano, je pred nekaj tedni vseameriški kongres sprejel sklepe, po katerih se lahko reče, da so v celoti v skladu z današnjimi razmerami. Ne samo, da so poudarili željo, naj se vojna čimprej konča, temveč so tudi vztrajali na tem, da bodi vojna človečanska in zato so protestirali proti temu, da pridejo na »črno listo« živež, obleka itd., ker to pomeni nečlovečansko ravnanje proti ženskam in otrokom. Ta najnovejša Roo-seveltova poslanica dejansko podčrtava pomen sklepov panamskega kongresa. Poslanica izraža voljo, naj bi obveljala načela nevtralnosti, ki so jih proglasile tudi severne države. Nemčija popolnoma razume iskreno prizadevanje raznih narodov, da ostanejo nevtralni, kakor tudi njihovo željo, da se vojna vodi v meiah mednarodnega prava. Nemčija ni nikoli skušala druge narode zaplesti v vojno, ker ti narodi mislijo, da niso v nobeni zvezi z vojno, in zato hočejo po vsaki ceni ostati ob strani. Nemčija je slovesno izjavila, da želi vojno voditi človečansko. Če USA želi apelirati na pravico nevtralnosti, bi bilo treba kar najodločneje zahtevati izvajanje vojnega prava glede tihotapstva, tem bolj, ker bi Nemčija to zahtevo podprla. Če bo ta želja deležna razumevanja tudi drugih držav, ki se, ne bi smele dati izigrati v svoji nevtralnosti, potem ho poskus tistih, ki bi radi vojno razširili tudi na druge narode, popolnoma propadel. Preseljevanje Nemcev Iz Sovjetske Rusije preselijo 400.000 Nemcev Moskva, 20. okt. t. V Moskvi so se danes začela pogajanja med zastopniki nemške in sovjetske vlade za preselitev 400.000 Nemcev, ki jih naj Nemčija po pogodbeni zahtevi Sovjetske Rusije preseli s sovjetskega ozemlja na svoje lastno nemško ozemlje. Nemško odposlanstvo vodita tajni svetnik Hoevvener in generalni konzul Saucken, ki je znan iz letošnjega memelskega spora. V nemških krogih izjavljajo, da ta preselitev ne objema 250.000 Nemcev, ki prebivajo ob Volgi in na Krimu. Sovjetska vlada je tudi pripravljena izpustiti iz koncentracijskih taborišč vse zaprte Nemce ter jih odpraviti na nemško mejo. Tallin, 20. oktobra. A A. Štefani: Včeraj se je iz tukajšnjega pristanišča odfieljalo z neko ameriško ladjo v Odinjo 1200 Nemcev, starcev in invalidov. Neka druga skupina 800 Nemcey se je pa odpeljala iz Permaua prav tako v Gdinjo. Berlin, 19. oktobra. AA. »Nemška politično-diplomatična korespondenca« se bavi s preseljevanjem Nemcev iz baltiških držav ter pravi med drugim: Tolažilne vzpodbude nemških službenih mest Ve« nemški narod pozdravlja z dobrodošlico prve baltiške Nemce, ki so zapusiiii ozemlje, ki so ga njihovi očetje pred stoletji priključili k evrop- ski omiki. Vsi Nemci iz baltiških držav se bodo naselili v veliki nemški državi. Ponosni bodo v prepričanju, da bo ozemlje, ki ga zapuščajo, za vedno ohranilo sledove dela, ki so ga oni in njihovi očetje opravili po stoletnem skupnem življenju z narodi, ki ostaneio tam in ki bodo morali priznati, koliko dolgujejo Nemcem. Vsak kamen bo za večne čase priča nemške kulture v balti-kih državah Preseljeni Nemci bodo morali prijeti za novo delo. Naseljeni bodo v krajih, kjer prav tako vsak kamen priča o tem, da je nemška omika ustvarila napredek, a kjer je poljsko gospodarjenje dovedlo tako daleč, da moramo ponovno pristopiti k delu in obnoviti red. Nemci sprejemajo nase to žrtev ter sledijo zgledu svojih prednikov Vrnili bodo ozemlie, na katerem se bodo naselili, vplivu nemške kulture ter obnovili vse ono, kar je sovraštvo uničilo. Ve« nemški narod bo znal ceniti pravo vrednost velike žrtve Nemcev, ki se odzivajo pozivu Hitlerja in ki so odločeni izpolniti svojo dolžnost, ko zapuščajo svoja stara ognjišča. Vsak Nemec, ki pozna žila-vo«t in delavnost, posebno pa organizacijske sposobnosti ter nordijske skupine velikega nemškega naroda, (e prepričan, da 6e ni moglo najti boljše izbire za obnovo tega starega ozemlja nemške kulture. Tem starim izkušenim pionirjem nemške kulture bo zaupana na oga, da pod zaščito Nemčije izvrše nove podvige. Prekrasna francoska filmska umetnina po nesmrtnem OOETHEJEVBM romanu 1 __Ftlra velik« la globok« ljubezni, pojn š«ftnu.i,u -u >>.*<*>. >w 40 din, dočim v6ote 3580 din, ki je pripadala Go-8 spodarski Slogi in ki jo je imel Vojvodič pri sebi, nI bilo pri njem. Vojvodičevo truplo ima na lev! strani prsnega koša rano od i*«volveiske krogle večjega kalibra. To dopušča na eni strani domnevo, da je bil nad Vojvodičem izvršen roparski umor, na drugi strani pa tudi možnost, da ja bil umor izvršen iz političnega maščevanja, ker so svoječasno na Vojvodiča že streljali. Orožniki nadaljujejo preiskavo, pri čemer jih vneto podpirajo oddelki Hrvatske kmečke zaščite. * Smrt neznanca pod kolesi lokomotiv«. Pri vasi Remetinci v bližini Zagreba je železniški čuvaj Janko Bedek iz Stupnika našel na progi strahovito razmesarjeno truplo kakih 65 let starega moškega. Moža je povozil osebni vlak. Pri mrliču niso našli nobenih listin, iz katerih bi mogli ugotoviti njegovo ime in priimek. Ni znano, ali je starec žrtev nesreče ali se je prostovoljno vrgel pod vlak. * Družinska žaloigra na Bijeniku pri Zagrebu. Na Bijeniku pri Zagrebu se je v eni preteklih noči dogodila grozna družinska žaloigra. Kmet Josip Sinkovič ie prišel pijan domov in je brez povoda z nožem napadel svojo ženo Barico. Zabodel jo je v prsi. Nato je napadel še svakinjo, 15 letno Jerico Mihclj in svaka Stjepana Mihelja. Oba je hudo ranil z nožem. Vse tri ranjence, katerih stanje je zelo nevarno, so prepeljali v bolnišnico, nasilnega kmeta pa so orožniki zaprli. * Že ponarejajo nove kovance. V kutinskem okraju na Hrvatskem so se zadnje ča6e pojavile v prometu precejšnje količine ponarejenih novih kovancev po 50 din. Doslej so orožniki dobili v roke že nad 30 ponarejenih kovancev. Kovanci so zelo dobro izdelani in jih je' laiku težko ločiti od pravih. Oblasti 60 uvedle preiskavo, da najdejo kovnico ponarejenega denarja. * Iz maščevanja zažgala moževo gospodarsko poslopje. V Borčiču pri Sarajevu je mlada kmetica Andja Šeovič zažgala gospodarska poslopja svojega moža, ki so zgorela do tal. Požigalko so aretirali. Pri zasliševanju je izjavila, da je zažgala, ker se je hotela maščevati nad svojim možem, ki se je postavil na stran njene tašče, s katero se ni razumela. * Praznovernl kmetje linčali staro beračico. V Stanelincu v Medmurju je nekemu kmetu nenadoma zbolela krava. Prav tiste dni se je pojavila v vasi neznana stara beračica, katero so praznoverni kmetje takoj osumili, da je ona »za-coprala« kravo. Sklenili so, da bodo z njo obračunali. Zbralo se je veliko število kmetov, ki so zahtevali od 6tarke, naj takoj vrne kravi zdravje. Revica 6» je upirala in trdila, da je prišla v vas pred nekaj minutami in da je .le beračica. Kmetje pa so jo začeli pretepati in če ne bi bilo med njimi nekaj treznejših, bi jo gotovo ubili. * Električni tok ubil dva človeka. V avto-mehanični delavnici »Oper« v Belgradu je med delom električni tok ubil mehanika 2ika Jovano-viča in vajenca Mladena Rosiča. Kako je prišlo do nesreče, še ni ugotovljeno. Oba ponesrečenca so našli njuni tovariši ležati na tleh poleg vrtalnega stroja. Ker sta še kazala znake življenja, so ju takoj prepeljali v bolnišnico, pa sta že med potjo izdihnila. * Žalosten konec vožnje s čolnom. 36 letni uradnik Dragotin Geršič iz Ozlja 6e je peljal s svojim petletnim sinčkom po Kolpi. Ko se je čoln približal 10 m visokemu jezu, je Geršiču nenadoma postalo 6labo in 6e je zgrudil v čolnu, čoln, ki je bi sedaj brez vodstva, je voda gnala proti jezu in ga vrgla v globino. Po čudežu se čoln ni razbil. Geršiča je vrglo iz čolna in je utonil pred očmi svojega sinčka, ki se je krčevito držal v čolnu. Več kmetov, ki so bili priča nesreče, je potegnilo čoln na breg in rešilo fantka. Tudi Geršičevo truplo 60 malo pozneje potegnili iz vode. * Smrtna avtomobilska nesreča. Na cesti Split —Omiš se je prevrnil tovorni avtomobil. Na avtomobilu 60 bili 35 letni užitninski paznik iz Splita Joso Lacič, oče štirih otrok, šofer Mate Maruna in delavec Joso Smajič. Lacič je bil tako hudo poškodovan, da je obležal mrtev, njegova tovariša pa 60 hudo ranjena prepeljali v bolnišnico. * Odsekal konju nogo, da se je maščeval nad sosedom. V vasi Cepelišu pri Petrinji sta se med seboj sprla kmeta Dumbovič in Lončarevič. Te dni je Lončarevič našel na travniku 6vojega konja t odsekano nogo. Zločin je izvršil Dumbovič iz maščevanja, ker 6ta 6e prej s sosedom skregala in ker je konj zašel v njegovo deteljo. Ko so kmetje zvedeli, kaj je Dumbovič storil, so ga hoteli lin-čati in jim je komaj ušel v gozd. Sedaj so ga orožniki aretirali in izročili sodišču. Konja so ustrelili, Lončarevič je takoj odvedel Dumboviču par volov, ki jih bo zadržal pri 6ebi do sodne odločitve. * Dve leti je živel pod napačnim imenom. Belgrajski policiji je te dni padel v roke pobegli kaznjenec Dobro6lav Veljovič, ki je pred dvema letoma ukradel nekemu kmetu osebne listine in od takrat živel pod napačnim imenom. Veljovič je zagrešil v Belgradu celo vrsto tatvin in vlomov. Nekoč so ga prijeli in je bil pod napačnim imenom obsojen zaradi tatvine. Kmet, ki mu je Veljkovič ukradel listine, je imel največje neprijetnosti. Vedno, kadar je Veljkovič kaj zagrešil, je bil kmet aretiran in se je moral zelo truditi, da je dokazal svojo nedolžnost. Sedaj, ko je Veljkovič za zapahi, bo mož lahko zopet mirno 6pal. * Somborski roparski morilec aretiran na Madžarskem. Pred nekaj meseci je bila v Somboru umorjena in Izropana imovita vdova Ilonka Mar-šan. Oblasti 60 dognale, da jo je umoril zloglasni ropar Jovan Odri, ki je pobegnil na Madžarsko. Pred nekaj dnevi je somborska policija zvedela, da je Odri pisal pismo svojemu očetu v Sombor. Policija je telefonično prosila policijo v Baji, naj prime odrija. Sedaj je prišlo obvestilo, da 60 morilca aretirali. Odri je tudi na Madžarskem zagrešil celo vrsto roparskih napadov. Jugoslovanske oblasti bodo zahtevale izročitev Odrija. * Lokomotiva j« razmesarila na progi med Ivakovim in Vodjinci v Slavoniji 47 letnega železniškega delavca Luko Aniča. Anič je bil zaposlen Sri čiščenju proge, pa ni slišal prihajajočega vlaka, olesa lokomotive so ga strašno razmesarila, tako da je bil na mestu mrtev. Zapušča ženo in štiri otroke. * Skrivnostna smrt neznane ženske. Iz Kar-lovca poročajo, da so v potoku Radonji pri Cer-niku našli truplo neznane mlade, zelo lepe ženske, stare največ 25 let. Truplo je bilo čisto golo, na nekaterih mestih ranjeno, na prstu leve roke pa so našli dva zlata prstana. Vsi znaki kažejo, da je bila pokojna iz kakšnega mesta. Truplo je bilo v vodi največ dva dni. čudno je, da niso našli nikjer obleke, čeprav so preiskali vse daleč naokrog. V okolici rajnice nihče ne pozna. Oblast skuša sedaj ugotoviti, kdo je neznana vtopljenka in na kakšen način jc umrla. . * Napadeni in Izropani dalmatinski krošnjarjl. Na sejmu v Topolovcu je bilo tudi šest dalmatinskih krošnjarjev. Popoldne okrog 1 je prišel k enemu izmed krošnjarjev neznan človek in mu vzel pipo, ne da bi jo plačal. Krošnjar se je raz-hudil, pa so ga takoj obkolili neznani kmetje. Krošnjarju so prihiteli na pomoč njegovi tovariši, tedaj pa so kmetje navalili nanje in začeli jemati blago iz njihovih košar. Najhujše se je godilo krcir.jsrju Krslu, ki so mu izprsiaili vso košaro in mu vzeli tudi 1300 din gotovine. Orožniki 6edaj iščejo neznane napadalce in roparje, Ljubljana, 21. oktobra Gledališče Drama. Sobota, 21. okt.: »Antigona«. Pre-r.iera. Premierski abonma. — Nedelja, 22. okt. ob 15: »Pikica in Tonček«. Mladinska predstava. Znižane cene; ob 20: »Žene na Niskavouri-ju«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 23. okt.: Zaprto. — Torek, 24. okt.? Zaprto. — Sreda, 25. okt.: »Kacijanar«. Red Sreda. — Četrtek, 26. okt.: »Antigona«. eRd A. Opera. Sobota, 21. okt.: »Traviata«. Gostov. Zlate Gjnngjenac in Borisa Popova. Izven. — Nedelja, 22. okt.: »Sabska kraljica«. Gostovanje Josipa Gostiča. Izven. — Ponedeljek, 23. okt.: Zaprto. — Torek, 24. okt.: »Ker škrjanček žvr-goli«. Red B. — Sreda, 25. okt.: Zaprto. — četrtek, 26. okt.: »Glumač Matere božje«. Red Četrtek. — Petek, 27. okt. ob 15: »Poljub«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Radio Ljubljana Sobota, 21. oktobra: 7 Jutranji pozdrav (plošče) — 7.15 Napovedi, poročila — 7.30 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Druga za drugo plošča hiti, takega veneka se vsak veseli — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Druga za drugo plošča hiti, takega venčka se vsak veseli — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) dr. B. Magajna: Račko in Lija, 3. branje; bere avtor sam; b) Cicibanček govori (članice Nar. gled.) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Naro-doslovne vrednote slovenskih božjih poti g. B. Orel) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nuc. ura: Pregled hrvatske gramatike v zadnjih sto letih (M. Fotez, Zagreb) — 19.40 Objave 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Vombergar Jože: »Sv. Birokracij«, pisan večer iz življenja J. Smodlake in njegovih. Izvajajo člani rad. igr. družine, vodi Ipi — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec igra Radijski orkester. Nedelja, 22 okt.: 8 Vesel nedeljski pozdrav (plošče) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Solistični koncert (violončelo) g. prof. Č. Šedlbauer, pri klavirju g. prof. Lipovšek — 10 Verski govor (g. dr. Lambert Ehrlich) — 10.15 Prenos cerkvene glasbe iz Zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano — 11 Otvoritev razstave bolgarske knjige — 11.15 Komorna glasba ((plošče) — 11.30 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 13 Napovedi — 13.20 Koncert ruske pesmi: g. prof. Lav Vrbanič, pri klavirju g. prof. Lipovšek — 14 Kar želite, to dobite (plošče po željah) — 17 Kmet. ura: Shranjevanje sadja (g. Josip Priol) — 17.30 Domač koncert Radijskega orkestra — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Prvi naš književni časopis (Djuro Gavela) — 19.40 Objave — 20 Slovenski, vokalni kvintet: Ob trgatvi — 20.45 Baletna godbo (plošče) — 21.15 Harmoniko igra g. Edvard Kovač — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za zabavo in za ples (plošče). Drugi programi Sobota, 21. oktobra: Belgrad: 19.40 Konc. šramel kvart. — 21.40 Zabavni konc rad. ork. Zagreb: 20 Prenos opere iz Nar. gled. v Zagrebu. — Ankara: 20.45 Jazz. — Bratislava: 20.45 Zvočna slika — 22.15 Pisan konc. — Sofija: 20 Ork. konc. — 21.20 Koncert valčkov — 22.30 Vesela glasba. — Beromiinster: 19.45 Koncert domačih pesmi — 22.10 Prenos konc. Budimpešta: 20.05 Veseloigra — 21.10 Klavirski konc. — 22 Konc. vojaške godbe. — Bukarešta: 20.15 Plesna glasba — 21.25 Pevski konc. Ilorby: 21.30 Pisan konc. — 22.15 Plesna glasba. — Oslo: 20.10 Solistovski konc. — Sottens: Pisan spored — 21.40 Enodejanka. — Rim-Ba-ri: 20.^0 Vokalni konc. — 21.30 Oreelski konc. 22.30 Pesmi in plesi. — Trst: 20.30 Pisana glasba. — Florenca: 20.15 Moderna glasba. — 22 Kitara. Prireditve in zabave Prosveta Ljubljana-mesto. Ker je preteklo nedeljo veliko ljudi odšlo brez vstopnic, zato se ljudska igra »Domen« ponovi v nedeljo, dne 22. t. m. v frančiškanski dvorani. Pričetek bo točno ob pol 5 popoldne. Lekarne Nočno službo imajo; mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20; mr. Murmayer, Sv Petra c. 78. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj opravljal mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Knezova ul. št. 34-L, telefon št. 41-52. Poizvedovanja Denarnica, v kateri je bilo 250 dinarjev 50 par in poročni prstan, je bila izgubljena dne 18. oktobra. Pošten najditelj naj jo proti nagradi vrne slugi Učiteljske šole, Rresljeva cesta 10. i,, Anekdota V nekem manjšem mestu so uprizorili Hamleta. Lokalni časopis je o predstavi poročal takole: »Snočnja predstava je bila zelo dobro obiskana. Med odmorom smo poslušali pogovore o tem, ali je Hamleta res napisal Shakespeare ali Bacon. Mislimo, da bo sedaj lahko rešiti to vprašanje. Odpreta naj se Shakespearov in Baconov grob. Tisti izmed njiju, ki se je v grobu obrnil, je spisal Hamleta.« Ameriški humor »Pohitite, pohitite. John! Kaj ne vidite, da bi kužek že tako rad zakopal svojo kost?« OUBI1ANA Vsesvetska akcija Vsi ljubljanski uradi in zavodi ter podjetja so od vsesvetske akcije dobili povabilo za zbiranje odkupnin od razkošja na grobovih v prid mestnim revežem. Hkrati so vsa predstojniStva naprošena, da napravijo sezname vseh onih uslužbencev, ki so se odkupili od razkošja, in jih čimprej pošljejo pisarni vsesvetske akcije v pritličju Mahrove hiše. Upamo, da bo javno in privatno uslužbenstvo znalo upoštevati olajšavo pri odkupninah in gotovo storilo svojo dolžnost, da svojo pieteto združi z dobrim delom za mestne reveže. Po vsem mestu tja do skrajnih meja mestne občine so tudi že razširjeni lepaki s povabilom župana dr. Jura Adle-šiča, naj prebivalstvo počasti rajne z dobrimi deli in se odkupi od razkošja na grobovih v korist mestnim revežem. Posebno zanimivi in poučni so v županovem razglasu podatki o uspehih mestnih dobrodelnih zavodov v stari cukrarni, ki pač najprepričljiveje dokazujejo, kako koristno je bil uporabljen denar, ki so ga Ljubljančani zbrali za reveže pri lanski vsesvetski akciji. S prehodnim otroškim domom smo naglo odpravili nadležno beračenje otrok in jih spet pripeljali na pravo pot k poštenemu zaslužku. Ta splošno koristni zavod je pa vedno prenapolnjen in misliti moremo že na povečanje. S stroški zanj bo pa ljubljansko prebivalstvo prihranilo ogromne izdatke, ki bi jih morali plačevati, če bi se ti otroci izgubili in postali stalni gostje kaznilnic in bolnišnic, ko bi odrasli in ogrožali premoženje in življenje Ljubljančanov. Kar se pa tiče koristi mestne kuhinje za najbednejše v stari cukrarni, ki je darovala odraslim revežem in njih družinam ter ubogim otrokom blizu 80.000 kosil in večerij ter reveže tudi prenočevala in očedila, pač ni treba še posebej dokazovati njenih mnogoterih koristi za Ljubljančane vseh slojev. Da bo pa mogoče mestne humanitarne zavode v stari cukrarni vzdrževati in povečati ter dopolniti, so potrebne še zelo velike vsote, ki jih je mogoče zbrati samo s pomočjo občanov. Privatna dobrodelnost ima tu najlepše polje delovanja in gotovo na pokopališču ne bo groba brez sveč in venca vsesvetske akcije, Zlasti pa več z razkošjem prekrite bogate grobnice brez belozelenih sveč in preprostih vencev vsesvetske akcije ne bodo več zbujale splošnega ogorčenja in trpkih opazk. Celo na pokopališčih drugih krajev in mest je bilo lani dosti sveč in vencev ljubljanske vsesvetske akcije, zato pa izjeme v našem mestu ne smejo kvariti slovesa o zlatem srcu Ljubljane. Vsi dobrotniki revežev so prav toplo naprošeni, naj na nakaznice zabeležijo svoje ime in naslov, da bo Vrhovni socialni svet poznal vse dobrosrčne Ljubljančane in spoznal tudi vse izjeme. Blagoslovitev nove župnijske dvorane pri sv. Jakobu V nedeljo, 22. oktobra bo prevzvišenl g. škof DY \ ZALJUBLJENCA Zaradi velike dolžine filma se »sčne zadnja predstava Scle ob 21151 Priporočamo Vam nabavo vstopnic v predprodaji I nepozaben iz velikih muzikalnih filmov „Rose Marie" in „BeIi jorgovan", v novi edinstveni opereti čarobnega razkošja, lepote, sijajne muzike in petja ... Film svetovnega triumfa! Danes ob 16., 19. in 21*15 url KINO iiNiON Tel. 2221 „„ ™ ®iTB,(a,. Pf» Mariboru. Tukajšnje Prosvet- »Verl^l 0L1 VljUdn° vabi n" *Wrjevo igro »Veriga«, ki jo vpr.zori dne 22. t. „,. ob 8 in ob 7 obrnemo prosvetno društvo iz Sv. Jurja ob Pesnici v slivniški Šoli. „ JLK.°.,kRa, joleg obstoječega Se en odbor. Prvi bo obravnaval samo prošnje iz mesta, drugi pa iz okolice. m Zagonetna smrt. V četrtek zvečer je bila obveščena policija, da je 60letni mizarski pomočnik Jožef Kavšek v svojem stanovanju na zagoneten način umrl. Stražniki so se podali v omenjeno stanovanje ter našli Kavška mrtvega na tleh v kuhinji. Na vratu je imel precej veliko rano, iz katere je močno krvavel, prav tako pa je imel tudi poškodbo na glavi. Na lice mesta je kmalu prišla policijska komisija z mestnim fizikom dr. Novakom. Preiskava pa je ugotovila, da ne gre za kakšen zločin, temveč za naglo smrt od kapi. Kavšek se je spri s svojim podnajemnikom zaradi plačila najemnine. Zahteval je od njega najemnino, katero pa je podnajemnik Že plačal ob začetku meseca Kavškovi ženi, ki je sedaj v bolnišnici. Kavšek se je močno razburil, odšel je v kuhinjo, kjer ga je naenkrat zadela kap. Pri padcu se je ranil na vratu in glavi. m Deložacija, ki vzbuja ogorčenje. Odvetniška pisarna dr. O. Blanke in dr. F. Brand-stetter v Mariboru nam je kot pravna zastopnica gdč. Amalije Wagrnndlove, hišne posčst-nice v Mariboru, Vetrinjska ul. 22, poslala naslednji popravek: »Ni res, da se je v četrtek vršila deložacija slovenske družine z 8 otroci, res pa je, da je deložirana družina, odkar stanuje v hiši Vetrinjska ulica št. 22, t. j. v zadnjih treh letih, ni imela pri sebi vseh otrok, temveč le dva otroka in šele od maja 1939 dalje štiri, ko je žena rodila dvojčka, medlem ko so bili vsi ostali otroci pri tujih ljudeh, katerim so bili oddani kot lastni. Tudi ni res, da je najemnik svojemu gospodarju v redu plačeval najemnino, temveč je res, da najemnik za zadnje tri mesece ni plačal nobene najemnine. Tudi ni res, da mu je bilo stanovanje odpovedano zaradi tega, ker ima osem malih otrok, ampak zaradi tega, ker je stanovanje skrajno zanemarjal in se nasproti hišni lastnici neprimerno obnašal.« Celje c Za predstavo Narodnega gledališča, ki bo uprizorilo v iredo v celjskem gledališču Kreftove »Celjske grofe«, naj si neabonenti dobe vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Mestni stavbenik Kari Jezernik iz Celja je ob priliki svoje 50 letnice pristopil kot ustanovni član k Dijaški kuhinji in ob tej priliki podaril 1000 din. Ob jubileju čestitamo! c Slovenskemu obrtnemu društvu je poklonil din 200 za revne obrtnike fotograf Pelikan iz Celja namesto venca na krsto pokojnega stavbenika Vinka Kukovca, c Dva nova nogometna sodnika v Celju. Med 11 nogometnimi sodniki, ki so opravili praktični izpit, sta tudi dva Celjana in sicer Tkalčič in Lokovšek. c Na celjskem mitingu bo starlalo izredno Število atletov. Da niso naše dosedanje trditve, da bo dvadnevni atletski miting SK Celja po udeležbi največja atletska revija v letošnji sezoni brez podlage, pričajo številne prijave, ki jih je prireditelj že do sedaj prejel. Mariborski klubi Železničar, Maraton in Rapid so prijavili 25 atletov in med temi vse svoje najboljše. Gotovo bodo številne prijave tudi ljubljanskih atletov, ki pa še niso prišle. Zagotovljena je zaenkrat udeležba našega prvaka in rekorderja inž. Stepišnika, ki bo tokrat prvič startal v Celju. Pridružil se mu bo mariborski prvak Gujznik, ki od nastopa do nastopa vidno napreduje. Prav pri metu kladiva niso izključena iznenadenja novega državnega rekorda. Za tekmovanje so priprave v polnem teku, da ne bo trpela organizacija in da se bo razvijal spored točno. Danes se tekmovanje začne ob 14.30, jutri pa dopoldne ob 9.30. Celjani, no zamudite izredne prilike I c Jutri ob 3 popoldne se bo začela na celjski Glaziji težko pričakovana prvenstvena tekma med najmočnejšima celjskima tekmecema. Za to srečanje sta se obe moštvi dobro pripravili. Olimp hoče obdržati svoje vodilno mesto na čelu tabele, Celje pa rabi točke, da se povzpne s predzadnjega mesta. Predtekmo bosta odigrala mladinski moštvi obeh klubov. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri v nedeljo g. dr. Drago Mušič, Celje, Cankarjeva ulica. c Franc Kager, pasar In optik v Celju se je dne 19. t. m. vrnil v katoliško Cerkev. Ker je bil pred leti v našem listu javljen njegov izstop iz Cerkve, zato sedaj prav z veseljem naznanjamo vsej katoliški javnosti, da je spoznal svojo zmoto in se vrnil med svoje. c Smrtna nesreča. V Slivnici pri Celju je prt podiranju drevja padlo podžagano drevo na 47 letnega posestnika Senkarja Franca in mu zdrobilo levi kolk, obenem pa prizadjalo hude notranje poškodbe. Senkarja eo pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ležal nekaj dni v nezavesti, nato pa poškodbam predlegel. Naj v miru počival ° Tragična smrt obupanega delavca. Sinoči so našli v Bukovžlaku pri Teharju mrtvega 19 letnega poljskega delavca pri Westnu Martina Bin-cla iz Trnovelj. Mrtvec je ležal na tleh, ves ožgan in ga je bilo težko spoznati. Blizu njegovega trupla so ležali suknjič in čevlji. Martin Bincl, ki ;e brez staršev in je bil zadnje dni močno potrt, |c storil v zmedenosti samomor na svojevrsten način. Na 14 m dolgo železno žico, ki si jo je 4 krat ovil okoli vratu, je privezal pol kg težak kamen, nato pa zagnal iz tal žico čez električni vod visoke napetosti. Pri tem je Bincla seveda na mestu ubilo. c Umor v Brežicah pred sodiščem. V torelc, 24. oktobra bo zacedal vptjki »enat okrožnega sodišča v Celju in sodil Čircnskcga Franca,"ki ja umoril preužilkarico Lapuhovo. Razprava, katero bo vodil sodnik g. Božič, 6e bo pričela ob 8 zjutraj. KULTURNI OBZORNIK Pred Sofoklejevo »Antigono« v Drami Premiera v režiji Fr. Lipaha bo v soboto 21. t. m. Pred dvema in pol stoletjema se je poklonil grški antični svet pred 6vojim velikim pesnikom in mislecem Sofoklejem in ga počastil s tem, da mu je dal za njegovo tragedijo »Antigona« prvo nagrado ter mu poveril poveljstvo nad vojsko, ki je šla osvojit otok Rodos in pregnat aristokratske nasilnike, vladajoče nad njim. To odlikovanje mu je priborila plemenita, domoljubna osnova tragedije »Antigone« in modre državniške misli, ki jih je razpredel v nji. Sofoklej je bil poleg Evripida prvi grški dramatik, ki se ni zadovoljil samo s tem, da je orisal v svojih tragedijah in 6atirskih dramah mitične dogodke kot njegovi predhodniki, temveč je stvaritelj analitične tragedije. On je bil tisti, ki je razkrojil v svojih igrah značaje ljudi in pokazal skrivnostna gibala njihovih dejanj in nehanj. S svojo analizo je prodrl globoko v ljudsko bit in odkril svetu, da so človeška dejanja nujna posledica lastnosti, ki žive v ljudeh: vrlin in napak. Pokazal je nasprotja v človeški biti, boj med božanskim in nebožansklm v posameznikih in v skupinah ljudi, odpor in upor ter brezplodno borbo človeka zoper voljo bogov. Njegov svetovni nazor, ki ga zasledimo v vseh njegovih delih, je očiten: smrtnik naj se ne upira usodi, določeni mu od bogov, kajti vsak upor je brezploden, in bogovi kaznujejo greh upora na otrokih in otrok otrokih ... Če gledamo z današnjega stališča, se nam zde klasični bogovi, Zcvs in Jupiter, kruti v svoji jezi in maščevalnosti. 1 Jehova je dejal: Oko za oko, zob za zob. Naš Bog je za skesanega grešnika Bog milosti in odpuščanja, v antiki pa je tehtalo zgolj zagrešeno dejanje, dejstvo — in dokler ni tekla v pokoro kri in bilo storjeno dejanje poplačano z enakim, ne — hujšim gorjem — ni bilo odpuščanja. Tako je rodil njihov nazor strožja merila etike in morale, večji strah pred grehom, večji strah pred zločincem, a hkrati tudi večja grozo in občudovanje tistih smelih, ki so kljub vsemu tvegali jezo bogov. — Na teh osnoval je zgrajen kompleks tragedije, ki obsega Lajevo prizadevanje uiti usodi, ki so mu jo določili bogovi (da ga bo ubil sin Edip in 6e potem poročil z lastno materjo Joka6to), Edi-povo tragedijo, ki je to doživel, tragedijo njegovih otrok, ki so 6e morali pokoriti za greh starega očeta Laja in očeta Edipa. »Antigona« je delo, ki je v njem naslikal Sofoklej v mogočnem slogu usodo Edipovih otrok. Njegova sinova Polineik in Eteoklej sta bila izgnala in preklela lastnega očeta. Zato, in ker je lebdelo še vedno nad njima maščevanje bogov za grehe prednikov, sta poginila v nasprotstvu za podedovani prestol eden od roke drugega. Edipovi hčeri Antigona in Izmena sta brez krivde, razen podedovane — a vendar ju zatme maščevanje bogov, ker kljubuje Antigona volji svojega strica Kreona in pokoplje Polineikovo truplo. S tem zadosti božjim, nepismenim zakonom, svojemu srcu in vesti, prekrši pa Kreonov avtokratski zakon in mora zato umreti živa pokopana. Njeno U6odo deli njen zaročenec Haimon, Kreonov sin, upirajoč se kot ona vladarski samovoljnosti očeta, opirajoč 6e zgolj na voljo bogov. A bogovi terjajo novo žrtev; bodisi ker je Kreon v rodu s krvo6krunsko Jokasto, bodisi ker je kršil s svojo prepovedjo glede pokopa Polineika božje postave. Kreonova žena Evridika si iz žalosti nad sinovo smrtjo vzame življenje. Prekrasno Vilno, mesto baročnih stavb Vilno, bivše poljsko mesto, je bilo nekoč glavno inesto velike kneževine Litve. Zdaj so ga dobili Litvani spet nazaj. Vilno, ki je obdano z zelenimi gozdovi, stoji ob izlivu reke Vilenke v Vilijo. Mesto je sedež rimsko-katoliške nadškofije z bogoslovnim semeniščem in s 41) cerkvami. Stolnica, ki je bila sezidana 1. 1387, je posvečena sv. Stanislavu. Nuj bolj slavnu pa je kapela z znamenito ostrabramsko Materjo božjo, ki je vzidana v vzhodna vrata starega mestnega obzidja. Kapela sicer ni nobeno posebno umetniško delo, a nad okroglim, globokim obokom vrat, ki ima na obeh straneh dve laterni, je podoba Marije, ki je mimo čenstohovske Matere božje najbolj obiskana romarska božja pot. Če se povzpneš na grajski vrt, mimo razvalin gotskega gradu iz 15. stoletja, imaš pogled na množico cerkva in na stara in starejša, na majcena in mogočna poslopja v vseh slogih, na množico cest in vijugastih ulic, na ves stari del mesta. Vilno, ki ima približno 200.000 prebivalcev, tolike važnosti kot veliko mesto, pač pa spozna Kreon svojo krivdo ko sprevidi, da je tre- m -....... . . . . . , . -. ba spoštovati božje postave in gre v prostovoljno B je zgodovinsko, kulturno in arhitehtonsko naj-______,„„ ______ „„„„ 4„itJ, u„„„ 1,; bolj svojsko mesto na vzhodu Evrope. Znamenite stavbe vsebujejo vse sloge zgodovine pregnanstvo, vzame nase težko kazen, ki naj ga očisti. i Delo je zrežiral Lipah, poleg nosilcev glavnih vlog: Šaričeve kot Antigone, Skrbinška v vlogi Kreona, Potokarja kot vidca Teirezia, nadaje Danilove kot Kreonove soproge Evridike, Jermana in Brezigarja kot- slov, bo spoznalo naše občinstvo pri tej predstavi dve mladi moči: novo angažirano Vladošo Simčičevo v vlogi Antigonine 6e6tre Izmene, in gojenca dramatične šole Igonja kot Kreo-novega sina Haimona. Simčičeva se je predstavila za časa gostovanja mariborskega Narodnega gledališča lani kot Nina v »Kralju na Betajnovi«. Nastopala je lansko 6ezono v Mariboru v razlinčnih vlogah: kot »Mami« v »Pesem s ceste«, Essie v »Hudičevem učencu« i. dr. Poleg njiju bo nastopil od igralskega naraščaja tudi Starič v vlogi mladega sluge. Scensko glasbo je komponiral dirigent Niko Štritof, izvajala jo bo vojaška godba- 40. pp. In- 6cenacijo je oskrbel inž. Franz. * Kar daje tej klasični mojstrovini poseben poudarek in upravičenost v današnjih dneh, je njena neminljiva, večnostna vrednost. Skrivnost velikih umetnin! Tu je zablestela z vedno živim bleskom resnica: lepota dela in tehtnost vanj prelitih spoznanj vzbujata v poslušalcu tiste strune, ki danes najbolj boleče zvenijo: 6trune o človeški pravici, naravni samoodločbi in glasu srca in vesti. Maša SI. Uspeh slovenske narodne pesmi v tujini. G. Slavko L u k m a n , znani slovenski tenorist, se je vrnil iz tujine, kjer je priredil celo vrsto koncertov slovenske pesmi. Navdušeno je bil sprejet po mestih Holan-dije in med našimi izseljenci, ki jim je pesem vabila solze v oči. Zelo laskave ocene je prinesel s seboj z gostovanj v Amsterdamu, Rotterdamu, Haagu in drugih mestih, kakor smo veseli vsakega priznanja naših imetnikov v tujini, tako nas veselijo uspehi g. Luk-mana. V kratkem namerava prirediti koncert v Mariboru, Celju in drugih krajih domovine. Želimo mu iudi doma polnega uspeha in toplega sprejema. • + Anton Svetek, rojen 13. maja 1875 v Ljubljani, umrl 20. oktobra 1919 v Mariboru. — Ko sem Te pred dnevi poslušal v Radiu, se je razvijal pred menoj dolg trak skupaj doživetih veselih ter žalostnih slik. Najraznovrstnejših čustev sem sedel s Teboj ob aparatu v moji sobici in kot nekdaj sva prijateljsko kram-ljaja. Slišal sem Te, Tvoj glas sem slišal, kako se šališ pri kvartetovi skušnji 6edaj iz mene, pa Bajdeta, pa spet iz atovega »basa«. Vendar se mi je takrat zdelo, da sem Tvoj »In v duše dna ...« izsesa! prav iz dna 6rca, a po volji Ti ga vendar nisem nikoli zapel, razen enkrat — no da, ampak takrat je bilo — pa pozabiva Tone! Ko se spominjam nazaj, se moram čuditi Tvoji žilavosti. Poleg svojega peklica si vneto vodil vse tedanje pevske skušnje »Ljubljane« ter njeno šolo, da je bila »Ljubljana« takrat kar na visoki stopnji v kolu drugih pevskih društev. — Ker Te nikdar nisem videl žalostnega, se Te tudi z žalostjo ne morem spominjat:, a vendar Te mi je žal, dragi Tonček! Ko bi živel bi nam dal še marsikaj, ker pravil si mi sam, da imaš še mnogo osnutkov. Potrebno bi bilo, da bi nekdo poiskal Tvoje rokopise, ki bi vendar morali nekje biti. Po delih, ki si nam jih zapustil in katere poznamo, sodeč, bi tudi ostalo ne smelo biti ničvredno, — Dragi Tone! Zahvaljujemo se Ti za čustveno pevsko zapuščino. Gledali bomo, da Te Tvoje pesmi, ki so spoiete še na smrtnem papirju, čimprej za hipec sladko prebude — toda le za hipec — kajti stalnega povratka Ti ne želim, ker Te imam rad. — Spavaj mirijo drago prijateljevo srce. — Gafreddo Natale. Obzorja, revija za leposlovje, umetnost in publicistiko v Mariboru, prinaša v 9. številki naslednje pesmi in članke: na uvodnem mestu pesem Branka Rudolfa »Slap«, s katero nas tudi še sedaj ni prepričal o svojem pesniškem talentu. Cvetko Zagorski piše o Karlu, otroku dvorišča, črtico, ki ima večji pedagoški pomen kot umetniški; naturalistična slika mladosti predmestnega podoficirskega otroka, ki je pa vsekakor preveč črnogleda. Alojz Gradnik jc prispeval dva soneta »Jesen na Kontovelu«. Dramatik Joka Žigon je začej priobčevati zanimivo komedijo »Mogoče so pa jabolka res zastonj«, pod naslovom »komedija idealizma, kjer pa jabolka ne nastopajo«. Izvirno in novo je že njegovo predstavljanje nastopajočih oseb, ki je skoraj novelistično, odkoder šele preide v svoj dramatični dialog. I. dejanje ima naslov: Zakon o vzroku in posledici, ter kaže pisarno fabrikanta Žige Požarja ter razmerje z njegovimi dolžniki v trenutku, ko se v nje? govi duši izvrši nov preobrat ob branju knjig«? z novo življenjsko filozofijo, ki je pred leti v našem javnem življenju vzbudila precej prahu. Kot kaže, bo tn komedija satira na omenjeno življenjsko filozofijo. Pisana je z gledališkim živcem ter notranjo napetostjo. Janko Samec ima v tej številki sonet »Vprašunja?« z lepo podano sodobno težnjo po čistem in dobrem človeku, toda povedano preveč razumsko. Puščica Branka Rudolfa Potrču bi po našem mnenju pravtako lahko padla nazaj na avtorja in to morda bol j po pravici. K. Špur in St. Atar nasov sta prevzela črtico bolgarskega pisatelja Dimitra Hadžilieva »Kamenje govori«. S člankom Branka Rudolfa Romantika in revolucija se spominja revija 150 letnice francoske revolucije. Dr. Joža Glonnr je napisal članek o Nalogah slovenske vseučiliške knjižnice, v katerem predvsem trka na pomoč vseh ljubiteljev knjižnic in knjige sploh, obenem pa je izdal, da je za Mohorjevo knjižnico dr. A. Pirjevec napisal posebno knjižico o ustanavljanju, vodstvu in upravljanju knjižnic najrazličnejših tipov. Dr. Boris Tušek je prispeval študijo k pravnemu položaju viničarskega stanu. Branko Rudolf opisu je razstavo Černigoj - Cara v Ljubljani. Dr. Šijanec II. celjski kulturni teden. Dr. Joža Glonar pa se je znesel nnrl sestavljale! naših novih gimnazijskih čitank zaradi njihovega ravnanja z Župančičevim tekstom, ki resda ni opravičljivo. Janko Jurančič je napisal nekaj be«ed v obrambo Slodnjnko-vega romana Neiztrohnjeno srce v obliki ocene, Lino Lcgiša pa je ocenil Petretov Ilirizem. jar nez Pravdač je zaključil številko z etigramom na piskaralo in karierista? Revijo urejuje dr. Kralj VI. v Mariboru ter predstavlja najres- nejšo štajersko leposlovno revijo, * Zadruga profesorskega društva je izdala »Rusko čitanko z gramatiko«, ki jo je pripra- š Mosl od gotske do baroka. Nekatere cerkve so celo neokusno sestavljene iz več slogov hkrati, tako zlasti iz 16. stoletja izhajajoča grajska cerkev, ki je ena najznamenitejših renesančnih katedral, a so jo konec 18. stoletja prav neokusno »polepšali«. Prav tako so s prezidavami pokvarili enotni baročni slog cerkve sv. Kazi-mirja (iz 17. stoletja). Iz srede 15. stoletja izhaja cerkev sv. Terezije Velike, ki je zares lena baročna stavba, čeprav so notranjščino po slogu rokokoja preuredili. V cerkvi sv. Kazimirja počiva v srebrni krsti truplo sv. Kazimirja, ki je putron Litve. Zunanje stene druge baročne cerkve, cerkve sv. Katarine, že prehajajo v rokoko. Najlepši barok pa predstavlja cerkev sv. Petra in Pavla na Antokolu; sezidal jo je krakovski arhitekt Zaor. Za notranjo opremo so v 17. stoletju poklicali italijanske mojstre, ki so izvršili najlepše stukature, kar jin stara Poljska sploh ima. Glede na število in lepoto baročnih cerkva, sta se Krakov in Vilno v onih časih naravnost kosala. Tudi v Vilnu moreš opaziti vsakršen tip baroka. Tu so navadne bazilike, bazilike s kupolami, bazilike z dvema zvonikoma, zgradbe v ovalni, okrogli obliki, v obliki grškega križa in še vseh drugih baročnih oblik. Ponosno poslopje univerze, ki je tudi baročno in ima dragoceno knjižnico in znamenite arkade, izhaja iz 1. 1578. Poslopje je najlepša posvetna stavba v Vilnu. škofija Vilno, ki ie spadala v novejši dobi k cerkveni provinci Gnjezan in kasneje k Mo-hilevu, je postala 1. 1925 nadškofija in prestolnica. Dandanes vsebuje poldrugi milijon katoličanov, 30 dekanij, 434 župnijskih in podružničnih cerkva, 527 posvetnih duhovnikov, 8 moških in 14 ženskih samostanov. Vzhodnega obreda so 3 duhovniki in 3 župnije. ŠPORT vil znani strokovnjak dr. Cena 50 din. Miloš Moskovljevič. Balkanske igre se razširijo Pri vseh balkanskih igrah, katerih je bilo doslej že deset, so tekmovali športniki samo v lahkoatletskih disciplinah. Že večkrat se je izrazila želja, da bi se te, za balkanske narode tako važne športne prireditve, razširile še na kake druge športne panoge, vendar se stvar ni mogla ali ni hotela premakniti z mrtve točke. Sedaj nas pa nas je presenetila razveseljiva vest, da so v Atenah zborovali delegatje plavalnih zvez balkanskih držav: Grčije, Turčije, Romunije, Bolgarije in Jugoslavije. Namen tega sestanka je bil predvsem ta, da ugotove, če je plavalni šport na Balkanu že na tako visoki stopnji, da se lahko organizirajo balkanske plavalne tekme, odnosno igre. Na tem sestanku so bili zastopani delegatje vseh povabljenih balkanskih zvez; našo plavalno zvezo je zastopal tajnik zveze g. A. Farel. Uspeh te konference je bil popoln, saj so namreč sklenili, da bodo prihodnje leto plavalne tekme za balkanski plavalni pokal. Že takoj pri prvem plavalnem tekmovanju bodo sodelovali plavači Jugoslavije, Bolgarije, Grčije, Romunije in Turčije. Prve tekme bodo v Carigradu prihodnje leto, kjer se vrše tudi lahkoatletske tekme. Ob tej priliki so se dogovorili grški in naši zastopniki plavalnega športa glede tekme, ki naj bi bila v Grčiji med našo in grško plavalno reprezentanco. To srečanje bo pred ali po balkanskih igrah, kar se ee ni definitivno določilo. Jugoslavija : Madžarska V nedeljo, dne 12. novembra se bo v Belgradu odigrala reprezentančna meddržavna tekma med imenovanima reprezentancama. Ta tekma bo tudi naše poslednje meddržavno srečanje. Vedeti moramo, da so Nemci, ki so igrali v Zagrebu, izgubili s prav istimi Madžari tekmo v Budimpešti z istim rezultatom kakor mi preteklo nedeljo proti Nemcem. Torej se pričakuje, da bo tekma z Madžari še bolj ogorčena in ostra ter bodo imeli naši igralci še težjo nalogo kakor zadnjo nedeljo. Že sedaj jim želimo mnogo uspeha pri tem srečanju. Kaj bo s FIS-inim prvenstvom? V Oslo so imeli pretekli teden sejo plenuma mednarodne smučarske zveze s predstavniki severnih držav. Na tej seji je bilo soglasno sklenjeno, da se bo svetovno FIS-ino prvenstvo leta 1940. izvedlo v vsakem primeru in v polnem obsegu. Nasprotno' pa je bilo glasom sklepa mednarodne lige v hokeju na ledu sklenjeno, da bo za letošnjo zimo odpadlo evropsko in svetovno prvenstvo. Novi plavalni rekordi na vidiku V času od 3. do 5. novembra t. 1. bo poskušal Šved Bjoerne Borg zboljšati v svojem rodnem mestu evropske rekorde Nemca Sclilaucha v hrbtnem plavanju na 100 in 400 m (do sedaj 1:06,8 in 5:21,8). Borg je pred kratkim izboljšal Schlau-chov rekord na 200 m od 2:29.8 na 2:26.9. Pravilna priprava za zimsko sezono Tujskoprometna zveza v Ljubljani pripravlja za letošnjo zimsko sezono zopet take smuške izlete, kot jih je prirejala pred dvema letoma, ko je vsako lepo zimsko nedeljo vodila smučarje v neznnne lepe smuške predele bližnje okolice. Obisk teh izletov je pokazal, kako so nam taki ialeti potrebni. Vsi srečni, nasmejani in zado- Litva proslavlja povratek mesta Vilna v svoje območje. voljni so se vračali smučarji s smučišč, ki jiH doslej niso poznali. Take izlete bo Tujskoprometna zveza ponovila tudi letos. Da pa da smučarjem priliko, pripraviti se že sedaj na te izlete, bo začela z jesenskimi pešizleti, katerih namen je sprav« smučarje po mesecih brezdelja zopet v potrebno smuško kondicijo. Potrebo take jesenske priprave so smučarji uvideli že pri prvih smuških izletih Tujskoprometne zveze, pa so 6ami že predlagali, naj se začne letos preje, ko še ni snega. Zadnjo nedeljo je moral prvi razpisani izlet zaradi slabega vremena žal odpasti. Upajmo, da bo to nedeljo vreme bolj prijazno, da bodo inte-resentje pohiteli z izletom Tujskoprometne zveze na Kurešček. Izlet na Kurešček je treba seveda pripraviti, zato pa sprejemajo prijave za njega biljetarne Putnika le do sobote ob 4 popoldne. V ceni 33 dinarjev je všteta vožnja z avtobusom do Želimeljske doline ter povratek z Iga, in pa kosilo v koči na Kureščku. Kakor so bili priljubljeni izleti pred dvema letoma, tako upajmo, da bodo tudi letos družili smučarje, predvsem one, ki jim primanjkuje družbe ali pravilnega vodstva, v brezskrbnem veselju, v solncu in v snegu. Vesele smučarje, zadostno pripravljene po jesenskih izletih. Naši tenis igralci v inozemstvu Punčec je v Berkeleyu, po gostovanju v Los Angelesu, igral na tamošnjem turnirju in se plasiral v igro z mladim Američanom Francem Ko-vascem. V tej igri je naš Punčec izgubil. Vedeti pa moramo pri tem, da je Kovasc šele v podaljšku podlegel najboljšemu igralcu sveta Riggsu. Torej le ne more biti Kovacs »slab« igralec, kar je tudi v igri proti Punčecu dokazal. Kako je sedaj s Športom na Francoskem >Comite National d'Education Physiqu et des Šport« je osnoval športni odbor za vojaštvo pod predsedstvom J. Rimeta. Odbor, kateremu pripadata tudi dva zastopnika ministrstva za telesno vzgojo, se bavi v zadnjem času z vprašanjem zbiranja denarja, da bi onim, ki so mobilizirani, preskrbeli športno orodje, da bi lahko v svojem prostem času gojili šport Obenem obravnava ta odbor vsa pereča vprašanja, ki imajo količkaj zvezo s športom v armadi. Športni stiki med Angleži, ki se nahajajo v Franciji in Francozi, se hitro pojavljajo. Skoraj ni tedna, da ne bi bilo kake tekme, v kakršnikoli obliki, zlasti v nogometu in boksu. Olimpijski stadion Colombes, katerega so prve tedne vojne uporabljali za internirance, je bil 15. oktobra zopet izročen svojemu prvotnemu namenu. Korotan : Grafika Jutri ob 14 se bosta v odločilni in za oba kluba nad vse važni borbi pomerili več ali manj enako močni moštvi Korotana in Grafike. Ob 13.30 se v garderobi Korotana javijo naslednji igralci: Kuselj, Pire, Dolinar, Lupic, Štergelj, Jarc, Remic,-Kumer, Struna, Ulbink izi Gabrovšek. Mladika : Moste V nedeljo, 22. t. m. ob pol 11 ee srečata na igrišču Mladike v odločilni prvenstveni tekmi oba pretendenta za prvo mesto. Mladika je po zadnjih uspehih prav resen tekmec SK Mostam, ki bodo morale napeti vse sile, ako bodo hotele iztrgati kako točko temu mlademu moštvu. Predtekme igrata SK Moste juniorji in SK Hermes juniorji. — Vabimo vse, da si to tekmo ogledajo. Atletski miting v Celju Zadnji večji atletski miting v letošnjem letu bo brez dvoma miting, ki ga priredi atletska sekcija SK Celja v soboto in nedeljo popoldne. Na tem mitingu bodo nastopili naši najboljši atleti ter bodo v posameznih disciplinah zanimive in ostre borbe. Ni izključeno, da bo za zaključek sezone celo padel kak nov rekord. V soboto popoldne ob 14.30 se bo pričel naslednji spored: 100 m juniorji, 1500 m seniorji in juniorji, 100 m juniorji C in seniorji. V nedeljo ob 9.30 pa se bo razvijal naslednji spored: 100 m seniorji, met krogle sen. in jun., skok s palico sen. in jun., 200 m sen. in jun., met kladiva sen., skok v višino sen. in jun., 800 m sen. in jun., skok v daljavo sen., met diska sen. in jun. ter štafeta 4x100 m. Pester in zanimiv spored bo nudil občinstvu priliko prisostvovati lepim in napetim borbam; zaradi tega vabimo vse, da oridejo v soboto in nedeljo na Glazijo. Vesti športnih zvez, klubov in društev ,__Slovenski akndcmiki-iportnikl. Vpiilte «» v Akademski športni klub! Smučanje - Plavanje - I^hko. atletika - Gimnastika - Ekskurzije. — Prijavnice v Akademskem domu, Miklošičeva c. 5. - kČa • (,)dhon?vn BeJa bo v soboto 21. t. m. ob 14 ,. ,,ad?makern. dom«. Za vse odbornike ln načelnike SBRcij strogo obvezno. J.,, S,K Grafika. J nedeljo ob pol 3 morajo biti «le-aeci ig,a-iei ua naKovniku: Mam, Tomaai«, rele, Žagar, Potrato Usenik, DraSler I. in II.. ScazneU. V«r, bek, Jankovič. Ob sestanku poglavarjev štirih držav v Stockholmu V majhni sobi stockholmskega gradu, ob prijetnem plapolajočem ognju v kaminu, so sedeli nedavno za okroglo mizo štirje poglavarji nordijskih držav in so pili kavo iz zalog stock-holmskega uvoznika kuve C. Schroderja. Schrii-der je najbolj znani športnik dežele in je eden najboljših teniških igralcev Evrope. On je tudi dvorni dobavitelj švedske kraljeve hiše. In vprav zaradi simpatije in tovarištva teniških igralcev med seboj, pogosti kralj Gustav zmeraj svoje goste s Schroderjevo kavo. Od štirih mož, ki sedijo za okroglo mizo, epuV ~ državni poglavar. G. Kalio, predsednik repub- So tri kronane glave, eden pa je republikanski Vsi štirje stari gospodje govorijo o bolj resnih stvareh. Govorijo o veliki odgovornosti, ki jim teži ramena, in o vseh možnostih, ki so jim na razpolago, da bi navzlic pretresom^ v Evropi mogli ohraniti svojo nevtralnost. Te štiri dežele, ki se imenujejo »skundinavska skupina držav«, in ki veljajo po vsem svetu kot zavetišče miru, so danes navzlic vsemu že ogrožene s problemi vojne. Razgovarjajo se o finskih obmejnih in pristaniških zadevah, o angleški blokadi, o nemških podmornicah in o minah v Beitu in Ska-geraku. In medtem ko se posvetujejo, sedijo drugi trije moški v svojih stockholmskih pisarnah pri telefonu. To so odposlanci drugih nevtralnih držav, Holandske, Belgi je in''Švice, ki vneto poslušajo razgovore teh štirih državnikov, in takoj obveščajo svoje vlade o njih. In odposlanci vojujočih se velesil niso nič manj na preži... Več ur so tako razvozlavali vsakovrstna vprašanja, ko so se odprla vrata, in je komor-nik pozval gospode k večerji. V čast gostom je priredila pojedino princesa Ingrida švedska osebno. Na mizo so prinašali stara narodna skandinavska jedila z jastogovo gnjatjo, pečenim kruhkom, svežimi danskimi jajci in temno rjavimi norveškimi vrstami sira. Samo kralj Ilaakon je pil škotski viski, ki ga ima posebno ran. Obrazi so se razvedrili, za skromno meščansko mizo se je razvil prijeten pomenek in smehljaji so obkrožali ustne. In v tem ne-slavnostnem okviru, zraven princev in princes švedske kraljevske hiše, poleg več ministrov in .. . ______________________t . častnikov, so zadobili vsi štirje državni pogla- Nobenega tolmača ni zraven. O čem se raz- I varjj Spet SVoj mir, svoje zaupanje v svet in v arjajo ti štirje stari gospodje? Kralj C mi- bodočnost svoji četverih dežela. Dvignili so ko- gtroiki k.fiHtok (101) V vasi je vse spalo, sa- Imo slon je bedel. Ko sta fanta povedala svojo zgodbo o Sambu, sta povedala, da sta ga šla iskat. >Tu nočeva nič več delati, in v gozdu je lepše,« je izjavil starejši. Jan je drugemu slonu odpel verigo, in v četver so od-tomali. Luna se jim je zasmejala: >Zdaj bo pa še vse dobro!« SLON SAMBO JF" like Finske, je majhen star gospod sivih las in dobrih prijaznih oči. Eden najstarejših te četvorice je vrhovni šef in gostitelj. Nihče ne bi kralju Gustavu prisodil 80 let. Pokoncu in umirjeno sedi v svojem naslonjaču; v roki, ki se mu prav nič ne trese, drži svojo večno cigareto, in modro zro njegove sinje oči skozi zlato obrobljene naočnike. Le malo je mlajši njegov švedski tovariš, kralj Kristijan z Danske, ki za glavo presega one tri. Četrti v zvezi je Haa-kon VIL, norveški kralj, ki je, čeprav ie že stari oče, vendar najmlajši tega omizja. Molčeč je in pozorno posluša; le redkokdaj se_ °dprp njegova ozka usta s košatimi, temnimi brki, za kako besedo. Pogovarjajo se švedsko in pa dansko, saj je na Finskem še dandanes sved-žčina jezik izobražencev, in g. Kalio jo jako gladko govori. Kralj Ilaakon, rojen Danec, govori ta jezik bolj gladko, kakor novo norve-žčino, ki je v njegovi deželi od nedavnega časa uradni jezik. Če g. Kalio spregovori jiekoliko danskih besed, tedaj jih kralj Gustav brž prevede v švedščino. govarjajo „ —.,- - - , ,. stav ne govori nič o svojem bivanju spomladi na rivijeri. G. predsednik Kalio ne zine besedice o svojih prekrasnih cvetličnih vrtovih, ki obdajajo njegovo hišo na deželi. Kralj Kristijan ne pove nobene, da mu je zdravnik dovolil, da sme spet jahati in kolesariti. In kralj Haakon ne pove ničesar o svojih zbirkah pisemskih znamk in prav nič ne o ribolovu v gorskih potokih Norveške. zarce z vzklikom: »Živeli!«, kar jim je prišlo zares iz srca. (102) Tako so odšli v svet. Slona sta si od veselja zatrobila lepo pesem. To je bila lepa pot skozi gozd! In še to je bilo tako špasno, ko sta oba človeška otroka govorila živalski jezik in ga tudi razumela! Veliki možje Finske Usoda najsevernejše baltske države, Finske, se odloča v teh dneh. O tej deželi, o kateri ve svet samo to, da sestoji iz gozdov, jezer in maratonskih tekačev, je mnogo političnih struj, ki druga drugo podirajo in pobijajo. Sivolasi predsednik Kalio, človek razuma in izenačenja Vseh protislovij, ima večkrat dovolj truda, da doseže skupno, veliko politično linijo in da premosti nasprotja. Dalje je tu zunanji minister Erkko, eksponent socialistično mislečih delavcev in kmetov s severa, ki zastopa stališče najtesnejšega stika Finske na tako imenovani »osloški blok« nevtralnih sil. Važen je kulturni minister Hannula, ki je spomladi tega leta obiskal Nemčijo, kjer so ga proslavljali kot prijatelja nove Nemčije- Dalje je tu sivolasi maršal Mannersheim, vrhovni poveljnik finske armade, junak finskih borb za svobodo 1. 1919 in 1920, ki je zagrizen protivnik boljševizna in je vsaj doslej veljal Lot prijatelj protikomunistične zveze. Sporazum Nemčije z Rusijo je tega starega junaka malce spravil iz ravnotežja. Tpda vsi štirje, Kalio in Erkko, Hannula in Mannersheim so si edini v eni točki: zahtevajo, da ostane Finska izven vse zmede velesil; hočejo ohraniti nevtralnost, ki bi jim dopuščala, da še dalje živijo kot doslej, da so kot majhni skromni statisti na velikem svetovnem odru, in da mirno in nemoteno proizvajajo les, vodo in maratonske tekače. Smrt triletnega otroka v vodnjaku Celje, 20. oktobra. Magdičevo družino v Pečovju pri Teharju je zadel hud udarec. Mati, ki je zaradi odsotnosti svojega moža sama doma in mora sama skrbeti za vse, je šla v gozd po steljo ter pustila triletnega sinčka samega doma. Ko se je vrnila, je dolgo časa iskala svojega Ivančka, ki ga ni bilo nikjer. Zaslutila je, da se je moralo zgoditi nekaj strašnega. Pristopila je k vodnjaku, kjer je na svojo grozo zagledala v vodi mrtvega otroka. Od silne žalosti in pre-strašenja je skoraj padla v nezavest. Prizadeti družini naše sožalje! Sven Hedin, znani švedski raziskovalec, v spremstvu ministra dr. Meissnerja (na desni) na obisku v Nemčiji. Prekmurske matere z vso resnostjo poslušajo predavanja Veliko zanimanje, ki ga kažejo prekmurske matere za predavanja »O negi dojenčka in bolnega otroka«, je jasen dokaz, kako posrečena je bila zamisel za to akcijo. Ga. primarij dr. Praprotnik Sabina, zdravnica za otroške bolezni, je svoj dopust preživela v Beltincih, kjer je mnogo časa posvetila študiju zdravstvenih razmer v Prekmurju s posebnim ozirom na dojenčke. S sodelovanjem učiteljstva je priredila predavanja za vasi Bogojina, Filovci, Bu-kovnica v osnovni šoli v Bogojini, za vasi Beltinci in Odranci v Beltincih, za vas Dokležovje na izrecno željo učiteljstva še posebej v Do-kležovju. Vsa predavanja so bila odlično obiskana in smelo lahko trdimo, da so matere brez izjeme, bile navdušene za nauke, ki jih jih je predočila na preprost način ga. zdravnica. Živahno povpraševanje mater po vsakem predavanju in pojasnila, ki so jih hotele še dobiti od ge. zdravnice, pričajo, da so spremljale z vso pozornostjo vsako besedo predava-tel jice. V Bogojini se je predavateljici zahvalil g. upravitelj sam, v Beltincih je v lepih izbranih besedah izrekla zdravnici zahvalo sedmošolka gdč. Margica Blažič, ki je zaključila svoj govor takole: »Pridite, gospa zdravnica, še med nas, kjer Vas bo vedno radostno pozdravila naša hvaležna Krajina!« Lep šopek cvetja naj bi bil dokaz zahvale za trud in požrtvovalnost. V Dokležovju se je z iskrenimi besedami zahvalila predavateljici dokležovska mladenka, ki ji je takisto v zahvalo izročila lep šopek cvetja. Praktičnemu in ieoretičnemu delu predavanja je sledila obdaritev siromašnih mater z vso opremo za dojenčka. Med 15 mater je bilo razdeljeno: 10 košar za dojenčke, 110 plenic, ■50 šivanih in TO pletenih srajčk, TO zavojčkov posipa, 10 steklenic za mleko, 20 cucljev, 10 telesnih toplomerov, 10 stcklenic parafinovega olja, prav toliko odejic, zavojev vate, umivalnik krp in kapic. ..... , Mnoge učiteljice omenjenih sol so se lotile dela za akcijo z vso ljubeznijo in ves svoj prosti čas posvečajo pletenju srajčk. Knjižica »Zdrav in bolan otrok«, ki jo je napisala ista zdravnica, je bila sprejeta i. velikim navdušenjem. Dejstvo, da je bilo že v irvih treh dneh prodanih 500 izvodov, najboljše dokazuje, da je bil lahek in razumljiv priročnik nujno potreben. Akciia se bo še nadaljevala, in upamo, da bo dosegla s sodelovanjem vsega učiteljstva lepe uspehe, na katere bomo lahko ponosni,. _. Tovorni avto podrl 3 otroke Celje, 20. oktobra. Danes okrog poldruge ure popoldne so se vračali Kranjčevi otroci po banovinski cesti iz Tehapja domov. Blizu j'otajtovega mlina je privozil po cesti s tovornim avtomobilom avto-prevoznik Jokan Alojzij iz Zagradca pri Celju in se hotel izogniti nasproti prihajajočemu tovornemu avtomobilu, ki je last g. Sovineka iz Spodnje Hudinje in ki je vozil proti Teharju. Sovinekov šofer je že naprej videl nevarnost karambola zaradi preozke ceste, ki ima na desni strani živo mejo, tako da je vsako izogibanje nemogoče, zlasti za široke tovorne avtomobile. Zaradi nevihte, ki je divjala pol ure pred nesrečo, je bila cesta zelo spolzka. Jokan je vozil popolnoma pravilno po desni strani in se je hotel izogniti otrokom, ki so se umaknili ob živo mejo. Tovorni avto pa je zdrsel po cesti roti živi meji in podrl tri Kranjčeve otroke, i so dobili hujše poškodbe. Otroke je odpeljal avtoizvošček v celjsko bolnišnico, kjer so jih obvezali. Enega so obdržali v bolnišnici, dva pa so dali v domačo oskrbo. Kranjčevo mater je letos zadela že druga nesreča. Pred dobrim mesecem se je pri igranju otrok po neprevidnosti vnela hiša, ki je zgorela do tal. Na kraj nesreče so prišli štorski orožniki, ki so ugotovili, da šoferja ne zadene nobena krivda. Cesta je na tem kraju široka samo 5 in pol metra in je res skrajni čas, da merodajni činitelji posvete tej prometni žili nekoliko več pozornosti. Združenju fotografov je postavljen komisar Na članek pod gornjim naslovom smo prejeli naslednje pojasnilo: Predsednik Združenja fotografov g. H. Hibšer ni zagrozil kandidatu za mojstrski izpit K. M., da se ga ne bo pustilo k temu izpitu, če zahtevane takse takoj ne plača; pač pa je zahteval od imenovanega kandidata samo povrnitev materalnih in obratnih stroškov, ki so v zvezi s polaganjem izpita. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozori vsakega kandidata s pozivnim pismom k mojstrskemu izpitu, da ima kandidat plačati vse stroške, ki so zvezani s polaganjem praktičnega izpita, kar se je zgodilo tudi v slučaju K. M. To odškodnino je določilo Združenje fotografov že leta 1932 in se je v redu poravnavala od vsakega kandidata brez kakega prigovarjanja do gori imenovanega slučaja. Je to odškodnina, ki se ne nanaša na nobene zakonske predpise, pač pa je njen namen zgolj delno pokritje stroškov, ki jih ima posamezni mojster s tem, da daje izpitnemu kandidatu na razpolago svoj lokal, svoje orodje in svoj materijal. Zaradi tega je odškodnina v znesku 150 din kot zasebna zahteva povsem upravičena in še od daleč ne dosega resničnih stroškov. Iz članka samega bi nepoučen čitatelj posnel, da je dosedanji predsednik g. H. Hibšer zagrešil pri Združenju razne nepravilnosti v blagajniškem primanjkljaju ter se mu očita nezmožnost vodstva uprave. Predsednik H. Hibšer ni zagrešil nobenih nepravilnosti in tudi ni zakrivil drugih prekrškov napram združenju. Dekret, ki ga je banska uprava naslovila na združenje zaradi razrešitve uprave in imenovanja komisarja, pa ne navaja glede nadalj-nega pobiranja odškodninskih dajatev nobenih odredb, kakor to članek navaja. Proti razrešitvi uprave združenja in imenovanja komisarja pa je vložila poleg predsednika tudi celokupna uprava na ministrstvo trgovine in industrije pritožbo, ker ta uprava, ki je bila izvoljena šele letos v marcu, ne more odgovarjati za prekrške oseb nasjale iz površnosti in to v letih 1936—1938, ko je vodila Združenje druga uprava. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani I C, Porušen poljski most, kakršnih je zdaj več, bodo nemške čete morale popraviti Novi grb češkega protektorata. Ptuj Prosvetno drnštvo v Ptuju ima redni občni zbor v nedeljo 29. t. m. ob 15 v društveni sobi minoritskega samostana z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev s predavanjem podpredsednika. 2. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročila: a) odbora, b) preglednikov računov, c) članov razsodišča. 5. Predlogi. 6. Slučajnosti. Predloge za občni zbor morajo člani izročiti pismeno vsaj 3 dni prej odboru. Odbor vljudno vabi na občni zbor vse člane in članice ter prijatelje našega društva. Jesenice Poroka. Danes se poroči v mestni župni cerkvi g. Markiaeti Anton, tehn. uradnik pri K1D z Urško Valentinič. Novoporočencema želimo obilo sreče. Kino Krekov dom predvaja v soboto, 21 okl ob 4 popoldne matinejo, kriminalni film »Mr. Moto«, zvečer ob 8 pa predvaja krasni film »Požar nad Anglijo«. V nedeljo ob 3 popoldne »Požar nad Anglijo, ob 5 popoldne »Mr. Moto«, ob 8 zvečer za »Požar nad Anglijo, V ponedeljek, 23. okt. ob 8 zvečer »Mr. Moto«. Kranj Kap je zadela na delu v tovarni »Jugohruna« samskega delavca Freliha Antona, starega 25 let, doma iz Male Kostrumice pri Litiji. Ze v dopoldanskih urah je tožil, da se ne počuti dobro. Bolehal je namreč že več let za srčno hibo. Popoldne mu je postalo slabo in je padel v nezavest. Vodstvo tovarne je takoj odredilo prevoz z osebnim avtomobilom v Zdravstveni dom okrožnega urada. Prvo pomoč mu je nudil dežurni zdravnik dr. Bezič, ki pa je po treh minutah mogel ugotoviti smrt zaradi srčne kapi. Kino dmartinski dom. Danes, v soboto ob pol 9 zvečer je na sporedu velefilm »Beli jor-govan«. Pojasnilo k aretaciji nevarnih ttikov. Naše poročilo o aretaciji nevarnih tičev moramo pojasniti v toliko, da aretirani Regitnik Alojzij, delavec iz »Semperita«, Razbergar Karel, delavec s Primskovega in njegove brat Razbergar Matko, kleparski pomočnik, niso v nobeni zvezi s Hace-tom in so bili izpuščeni vsi trije na svobodo, ker gre za zlorabo imen in osebnega maščevanja. Brata Razbergar sta bila aretirana po pomoti, ker je nekdo zlorabil njuni imeni, Regitnika pa je nekdo zaradfr osebnega maščevanja po krivem ovadil, da in sodeloval pri tatvini v Logu Dri Škofji Loki.' Mati oglasi um nj a čevljarskega pomočnika takoj sprejmem. Slavko Omejec, št. Vid nad Lj. Krajevnega zastopnika proti proviziji Iščem za stalno obiskovanje ple-tilnic, delavnic ročnih del ln konfekcijskih trgovin v vseh večjih krajih Slovenije. NaBlov v upravi »Slovenca« pod gt. 16175. Šofer trezen, za tovorni ln luksuzni avto, po možnosti trgovsko verzlran - se takoj sprejme. Nas|ov v upravi »Slov.« pod 16647. Kovača ki zna kovati s kladivom na pero (Fcderhammer), sprejmemo. Pismene ponudbe na Publlcitas, Zagreb, Illca 9, pod 54642. Čitajte »Slovenca« čevljarske pomočnike sprejme za stalno Grilc & comp., čevljarstvo, Novo mesto. 1000 din dam onemu, ki ml preskrbi službo Šoferja ali oskrbnika. Naslov v upr. »SI.« pod št. 16681. J Automofor i DKW »Nlaisterkabrio« v dobrem stanju, proda Erjavec, podzastopnlk, Stična. Hišo i| stanovanjsko aH trgovsko. novejšo, večjo ali manjšo, v Ljubljani, ku plm. Ponudbe z opisom hlSe ln ceno v upravo »Slov.« pod »Kupim« St. 16599. Prodamo Najugodnejši nakup Imoiklb oblek nudi [ Presker, Sv. Petra o. 14, Ljubljana. Pes doberman z rodovnikom, naprodaj. Dol 24 prt Ljubljani. Zlato 1.60 m dolgo lorene verižico - prodam. Kaste-llc, Tržaška 48. Popolnoma novo barako prodamo po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16639. Jabolka vsakovrstna, od 1 din dalje za kg — prodaja A. Lottspelch, Rimske Toplice. (1) Pozor! Pozor! Telefon 27-08 Žagana lepa bukova drva 1 m3 Din 100'-. dostavljena na dom. la trk. premog po najnižji dnevni ceni.. Točna in solidna postrežba VELEPIC Ljubljana VII. Jemejera 2» Continental na ugodne mesečne obroke Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 i Ozkotirne tračnice rabljene, prodamo večjo množino. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Ugodna cena« St. 16673. Kupi moj Kupimo 800—1000 kg zimskih Jabolk. Ponudbe poslati na Delavsko kuhinjo tovarne »Saturnus, Ljubljana-Mo-ste. Kupujem starinske slike, kipe, pohištvo, porcelan Itd. »Umetnost«, Cankarjevo nabrežje 25, Ljubljana. Pritlično hišo ob tramvajski progi, s stanovanjem dveh' sob, sobe s posebnim vhodom, verando, trg. lokalom ln gosp. poslopjem ter vrtom odda v najem Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Ga-jeva ulica 6-11. ttanoi/anja Enosobno stanovanje oddam stranki brez otrok. Bernekerjeva 21, Zelena jama. ..,........ Razno Stroj za pikiranje (Strobel) popolnoma nov ugodno prodam. Hradec-kega cesta 87. (1 Gumbnice. gumbe, pllse, monograme, entel, ažur *ino >n hitro izvrši Matek & Nikeš Ljubljana. Franfllkanska ulica Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Posteljno perfe po Din 8"—, kemično očiščeno . , , . Din lO'—t čebano in kemično očiščeno . . , , , Din 30'— na roko čehano in kem. očiščeno , . Din 45'—» mešano gosje čehano • • • t t • • r Din 55 —* pol puh beli »••••>ti>>i> Din 95-—* sivi gosji puh . ,..........Din 120'-* beli gosji puh . . Din 175.—, 200—, 220, 240-* Vzorce brezplačno dobite pri MlunaM samo Glavni trg 24, Maribor* »Sloventeva" podružnica Lfublfana, Turševa cesta (palača Poštni dom) Polnojarmenik modernejše tipe, 65 cm kupimo takoj. Ponudbe z navedbo tipe ln cene na Inž. A. & M. Rudež, Ribnica na Dolenjskem. Pozor! Kupim staro, tudi polomljeno pohištvo ln razno ropotijo lz podstrešja. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Pridem osebno« St. 16676. (r) Vnajem Poslovne prostore 10 lepih sob, s prltlklina-mi, v pritličju, primerno za komercialne ustanove, Javne urade ali privatne šole . oddaja Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Gajeva 6-11. Umrli so nam naša dobra mama Antonija Plestenjak roj. Rozman lepo pripravljena za večno življenje. V tihi domek pri Sv. Križu jo bomo spremili iz hiše na Hranilniški cesti 11 za Bežigradom na dan 21. oktobra ob treh popoldne. — Spominjajte se jih v molitvil Ljubljana, dne 20. oktobra 1939. Anton, soprog: Tone, Ivan, Viktor in Karel, sinovi; Zvonka poroč. Milutinovič in Mimi, hčere; brat in sestre ter ostalo sorodstvo. Popolnoma nepričakovano nas je danes ponoči zapustila moja predobra žena, nepozabna zlata mamica, preljuba sestra, značajna svakinja, mila teta, gospa Tončka Završnik vdova po dr. Palčiču, roj. Coderer učiteljica na Vrhniki Pogreb plemenite pokojnice bo v soboto, 21. oktobra ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 20. oktobra 1939. Alfonz Završnik s sinom Janetom in prvorojenec Stane Palčič, cand. iur., ter ostalo sorodstvo. Zahvala po umrli gospodični Bobek Marijani« Dolžnost me veže, da se toplo zahvalim vsem Ribničanom, ki so s svojo mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu moje srčno ljubljene sestre pokazali, kako so rajnko Marijanico spoštovali. Se posebej se zahvalim predvsem g. dr. Oražmu za hitro zadnjo zdravniško pomoč. Ne smem pozabiti se javno zahvaliti gospej organistovi, ki je nudila pokojni sestri nujno prvo pomoč ter sestro Marijanico spremila na dom, da je tako umrla doma. Prejmi čislana Marijina družba zahvalo, ker so članice oskrbele tak mnogoštevilen in veličasten sprevod. Vsem znancem in sorodnikom se zahvalim za darovane vence in šopke. Prečastito duhovščino lepo zahvalim za udeležbo pri pogrebu nepozabne moje sestre. Izrecno se zahvalim gospodoma kaplanoma, ki sta brzo prihitela k umirajoči moji sestri in ji nudila zadnjo tolažbo naše svete vere. Lepa hvala vsem, ki so prišli na pogreb, in hvalo izrekam vsem, ki so z menoj sočustvovali ob bridki uri ločitve. Žalujoči brat: P. Vladimir Bobek, O. Fr. M., vikarij pri Sv. Trojici v Slov. goricah. + Potrti sporočamo žalostno vest, da nas je danes zvečer za vedno zapustila naša ljuba mati, tašča in sestra, gospa Olga Balon roj. Lipold vdova vinarskega komisarja Pogreb naše drage pokojnice bo v soboto, 21. oktobra ob pol štirih iz kapelice na mestnem pokopališču. Maribor, dne 19. oktobra 1939. Ivanka Lipold roj. Balon, Dr. Franjo Lipold, hči. zet. Ljudmila Morocutti, Ivanka Radičevič, Ana Goričar, sestre. Inž. Vladimir Lipold, brat. Arnold Fredericks: 12 Svetlobni znaki Detektivski romen. — Priredil Fr. Koleno. Dekletu se je glas tako tresel, da je to potrdilo v njihovem prepričanju. Duvall je čutil, kaorkoii se je pač zgodilo, dekle govori resnico. »Kaj ste storili nato?« »Vstala sein in se ozrla okrog. Mislila sem, da se je Jakec morda za šalo skril. Potem sem razumela, da se ni mogel skriti. Najbližja drevesa so bila za to jiredaleč. Ne bi mogel priti do njih. Klicala sera ga po imenu in kričala. Zelo sem se ustrašila.« Za trenutek je utihnila, potem pa nadaljevala: »Franc me je slišal in stekel po livadi k meni. Vprašala sem ga, ali ni videl Jakca? Odvrnil jc, da ne. da ni videl nikogar. Na vse strani sva ga iskala... v grmovju... na potu... skoraj eno uro, in ga nisva zasledila. Nato sva hitela domov in sva povedala to gospe Stajileton. Dekle je s strahom gledalo gospodarja. »Kje je gumijasta žoga?« je nepričakovano vprašal Duvall. >'?.o ... izginila je.< »Potem. je gotovo, da je bil otrok mirno odpeljan, ne da bi se upiral. Ker. ako bi se branil, kričal... potem bi zagnal proč žogo, kaj ne?« »Najbrž.« »Koliko časa ste bili obrnjeni proč od njega..., kako dolgo ste sanjarili?« »Morda eno minuto.« »Ne dalje?« »Ne.« »Kako morete določiti cas tako natančno.« »Prepričana sem, da ni trpelo dalje.« »Ob kateri uri ste prišli domov?« »Bilo je morda... ob enih, tako mislim.« Da bi odgovor dobil dokaz, se je dekle obrnilo h gospe Stapleton. »Četrt na dve je bilo«, je dejala odločno gospa Stapleton. »To je zlasti zato zbudilo mojo pozornost, ker je prišla pozneje, kakor navadno. Mari je imela naročilo, da pripelje fantka domov najpozneje ob enih k obedu.« Duvall je pisal številke na kos papirja: »Rekli ste, da je otrok izginil ob pol dvanajstih. Potem pa ste trdili, da ste otroka iskali eno uro. Potemtakem do pol enih.« Predirno je zrl v dekle. »Ob četrt na dve ste prišli domov. Kar znači, da ste za pot do doma rabili tričetrt ure.« Obrnil se je h gospe Stapleton: »Dajte poklicati, prosim, šoferja Franca.« Gospa Stapleton je zvonila in ukazala strežniku, ki se je prikazal, da pošlje v sobo šoferja. Mari je medtem mrzlično in sumljivo gledala Duvalia. »Mogoče sva več časa iskala otroka, kakor sem mislila«, je rekla h koncu. Duvall ni odgovoril, čakal je šoferja. Ta je prišel, nizek plečat mož, dolgih, močnih rok in temnega obraza — po vsej priliki Francoz iz južne Francije. Njegov nastop je bil miren, in brezpomeben, vedel se je nalik dobrovzgo-jenemu strežniku. Duvall ga je nagovoril z namenom, da bi ga presenetil: »Koliko časa rabite, da privozi avto od mesta v Bois, kjer je bil Jakec ugrabljen, do sem?« šofer je brez obotavljanja odgovoril: »Deset minut.« »Koliko je bila ura, ko vas je to dekle« — detektiv je pogledal pestunjo — »poklicalo, potem, ko je videlo, da je otrok izginil?« »Tega ne morem povedati.« »Niti ne slutite?« 'zdajdieii »Okrog poldvanajstih je moglo biti. Fanta sva iskala nekako eno uro, potem pa sva se odpeljala proti domu.« »Pestunja pravi, da je bilo ob pol dvanajstih,«^ Franc je skomizgnil. »Mogoče. Nisem pazil na to.« »Kaj ste delali takrat?« »Zadremal sem.< Stapleton je skočil pokoncu. »Zadremali ste?« — je vprašal jezno. Mož je prikimal. »Bil je vroč dan. Nisem imel nobenega posla. V začetku sem čital časopis. Gotovo sem zadremal na mestu, dokler ni pestunja zaklicala, da je fant izginil « Duvall je naježil obrvi. »Ne morete torej povedati, ali je bil še kdo drugi v bližini pestunje in otroka, ko je bil fantek ugrabljen?« »Ne, tega ne morem povedati.« »Prav.« Detektiv se je obrnil k Stapletonu. »Sedaj gremo na mesto, kjer se je vse to zgodilo!« Bankir je dal šoferju naročilo in ta je odšel. Detektiv je stavil dekletu nadaljnja' vprašanja: »Pretekli teden ste nekega dne naglo zboleli. Povejte, kako se je to zgodilo?« Dekle je pogledalo kvišku. »To je bil zelo nenavaden dogodek,« je dejala. »šla sem na sprehod. V Rue St. Honore sem pila v neki kavarni čokolado.« »Sami?« je vprašal detektiv strogo. Dekle je zarudelo in jecljalo. »Ne... z nekim prijateljem sem bila. »S kom?« »Z nekim... nekim gospodom, ki ga poznam.« S strahom je pogledala Stapletona. »Jaz bi ga raje ne imenovala.« »Ali je bil Alfonz Valentin?« je vprašal Duvall presenetljivo. ; tli jsže Sodil Dekle je še bolj zardelo. j?"] »Da,« je odgovorila komaj slišno. Bankir jo je osuplo pogledal in zakričal: »Alfonz Valentin! Oni lopov, ki sem ga preteklo leto nagnal, ker ni bil pošteni G. Duvall, to je vaš možl »To še moramo dognati« — je počasi pripomnil Duvall. »Kje sta se srečala z onim Valentinom?« »V tisti kavarni?« »Ali sta se večkrat srečala tam?« »Da.« »Kaj sta delala, ko sta zapustila kavarno*« »Sprehajala sva se in sva v pogovoru sedela na klopi. Naenkrat mi je postalo zelo slabo. Valentin me je posadil na voz in poslal domov.« »Povejte prosim naslov one kavarne!« Dekle je povedalo. Ko ga je Duvall zabe-lezil v svoj zvezek, je strežnik javil, da je avto pripravljen. Družba, Stapleton, Duvall in Mari Lanahan je ze čez petnajst minut izstopila v Bois de Boulogne na mestu, kjer je bil otrok ugrabljen. h ranču je bilo naročeno, da z vozom obstane natančno na tistem mestu, kjer je takrat stal, kolikor se pač sjiominja. Mari Lanahan je peljala gospoda na mesto, kjer je takrat sedela. Takoj se je videlo, da je dekle v izjavi izpovedalo manjše razdal je,' kakor so v resnici. i>ploh nemogoče je, da bi otroka odvedli od one točke do dreves, ne da bi imeli na razpolago precej časa — najmanj pet minut. Nikakor ni bilo mogoče predpostaviti, da je dekle te za trenutek obrnilo glavo od otroka in bi sele takrat dognalo, da je otrok izginil, ko je obrnilo glavo nazaj. — Toda ko je Mari pripovedovala dogodek, je tako trmasto vztrajala pri svoji trditvi, da ni bilo mogoče misliti drugega, ko da je dekle prepričano, da govori či« sto resnico. Urednik: Viktor Centi! Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Joži KrajnarB