297. številka.                         Ljubljana, v sredo 30. decembra.                   XVIII. Ieto, 1885.
Ishftja vsak dan iveč«r, izimši nedolje in praznike, ter velja po poiti prejeinan %% avstri j nko-oger b hc 4 ddžele t.j,  vtio Uno lft «ld., za p>>! leta H gld.,   xa Cetrt leta 4 gld., sa judea meiiee 1 glcL 40 kr. — Za Ljubljanu broz pnftUi&nja ua dom z& vae Ieto 13 pld.  ia čotrt leta 3 tfld   i>0 kr., sa indoo mouee 1  gld.  10  kr. Z* p<>điijai\je na dom računu •« po
10 kr. za lr.etiec, po    0 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežeie toliko vei, kolikoi   poiHuiua znala.
Za oznanila pladnje se od ieliriatopne potit-vrste po 6 kr., če ne oza&n.lo jedenkrat tiaka, po f> '<:., 00 ne đvakrat, in po 4 kr., će no tnkrat uli  v.ćkrtil tiaka*
Dopisi naj to ixvol6 fr&nkovati. -~ Kokopisi ae mi vraćaju.    UređniJtvo in apravuiđtvoje v litidolfft Kirbi&a hili, „GledaliAka atolba".
DpravniStvn v.».\ se blagovoHjo posiljati uaroćnine, reklamaciju, ozannita, t. j. vae a<iuiiui»tj-Ktivco stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. b. obcinstTO uljudno Tabimo na novo narocbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
Telja  za Ljubljanske naročnike  brez  pošiljanja na dom:
Za vse Ieto........13 gld. — kr.
„   pol leta........6   „    50   „
„   četrt leta........3   ,t    30   „
„   jeden mesee.......I    „     10   „
Za pošiljanje  na  dom se računa 10 kr. na mesec,
30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pod ti telja:
Za vse Ieto........15 gld. — kr.
„   pol leta........8    „    —   „
„   Četrt leta........4    „    —   „
„   jeden mesec.......I    „   40   ,,
VprnvtiHtvo „Sitnu Naroda".
Deželni zbor kranjski.
(IX. seja dne 22. decembra 1885.)
Začetkom seje nasvetuje baron Apfuluern, Ko je poprej že dolgo časa poslanec Gutinanstluil niej nemškimi in slovenskimi poslanci me^etaril, naj se zborovanje deželnega zbora odloži do 4. januvarja prihodnjega leta.
Poslanec Hren podpira predlog, ker se bode, kakor je on izriičunil, s tem deželi prištedilo 14 do 1500 gld. na dijetih in ker je vsakdo ob praznikih rad v krogu svoje obitelji.
Dr. P o k I u k a r tuđi ni za to, da bi se zbo-rovalo le na videz, a gradiva je dovolj, vsaj v od-sekih se labko dela. Zategadelj se ne striuja s tem, da bi se delo za celih  14 dnij odložilo.
Deželni glavar grof Thurn opomni, da so vmes trije prazniki in dve nedelji, ko bi se itak ne delalo. Potem se predlog vsprejme in deželni glavar naprosi deželnega predsednika, da pridobi dovoljenje presvetlega cesarja za odložitev deželnega zbora.
Poslanec profesor Šuklje odloži svoje mesto kot namestnik deželnega odbornika, ker sedaj stalno biva na Dunaji.
Poslauec dr. vitez Bleiweis-Trsteniški poroča v imenu tinančnega odseka 0 poročilu deželnega odbora glede deželnih dobrodeluib naprav. Poročilo se glasi :
Leta 1884 znašali so stroški za oskrbovanje revnih kranjskih bolnikov v tujih bolnišnicuh 55.403 gld. 65 kr. (mimo 04.040 gld. 1. 1883). Glede na proračun 8 G0.500 gld. prihranilo se je 1. 1885 blizu 10.000 gld., ker je vsled ugodnejšega zdravja bilo menj bolnikov oskibovati in ker deželni odbor strogo pazi, da se bolniki ne vzdrže dalje v bolnicah, nego .ie neobhodno potrebno, neozdravljivi pa da se iz-puste ali oddado občinam. Največ bolnikov se ie zopet zdravilo v Trstu, 540 s 11.858 gld. oskrb-nimi stroški, potem v Zagrebu 393 s 9079 gld. stroški, na Iteki z 2848 gld., v Gradci z 2703 gl., v Brežicah z 2545 gl., v Osjeku z 2302 gl., v Ce-lovci z 210(i gl., itd. Oskrbni stroški v tujih bolni-šnicah so znašali
leta 1882.....49.99G gld.
»     1883.....04.G10    „
»     1884.....55.403    „
torej v treh letih skupaj    .    l70.u'.)(J gld.
V Ljubljanski bolniŠnici z blaznico znašali so oskrbni stroški za bolne Kranjce
leta  1882.....92.455 gld.
„     1883.....95.737     „
„     1884.....__97.421     ,
torej v treh  letih skupaj    .    285.613 gld,
Ako se  doštejpjo  stroški za   bolnike v tujili  bolnicah  v
znesku........170.099    „
kaže se, da je Kranjska v treh letih izdala za oskrbovanje bolnikov      ........455.712 gld.
Porocilo se brez razgovora na znanje   vzame.
Poslanec dr. Papež poroča v imenu uprav-nega odseka, da lansko Ieto sklenena postava o nadzorstvu deželnega odbora nad reaervnim fondom kranjske hranilnice   ni   dobila Najvišjega   potrjenja.
Poslanec Svete c pravi, da se sicer ni nade-jal, da bi bila postava potrjena, a upal je, da bode vlada nepotrjenje postave podprla z boljšimi raz-logi, nego da se je prepisal govor poslanca burona Sehvvegla, ki je govoril proti tej postavi. Ni res, da bi se postavni nacrt ob društveno postavo za deval, tuđi ni resnično, da bi se državno nadzor-stvo nad hraniInićnim rezervnim zakladom s to postavo omcjevalo. Uranilnica ni v nobenej zvezi 7. društveno postavo in le slufcaj je, da ima hranil-nico v Ljubljani društvo v rokah, saj bi jo imelo lahko v rok h mesto, kakor je bilo s prva ludi na-menjeno in kakor je to pri Kočevski hranilnici. Sicer pa pričakuje govornik rešitve te z:jdevo v dr-žavnein zboru, ker je že poslanec Lienbachor stavil dotični predlofr.
Poslanec dr. Papež poroča 0 letnein poročilu deželnega odbora o ženitvanjskih oglasnicah in prećita dopis c. kr. vlade, v kateretn slednja na-znanja, da se ne ujema s tako postavo, ker bi omejevala osobno svobodo ! Poročevalec nasvetuje, naj se to vzimie na znanje.
Poslanec   Pfeiter   nasvetuje,   naj se ves do-
■ pis vlade pridene stenograhčnemu zapisniku. (Govor
smo žo priobćili.)                  -                  (L):iljts prih.)
Močvirska postava in najnovejši napori, da bi se preustrojila.
Leta 1872 začelo so je na to misliti, kako bi se delovanjfc v zboljšanje poleg I-jubljane ležečo močvirske ravnine oživelo, kajti teclanja osuševalna komisija, obstoječa iz samih uradnikov, je pripo-znala, da kmet njenih nasvetov ne mara.
Da je ta važni kulturni zavod ob vso veljavo prišel, ni se čuditi, ker noben ud kmetijo vešč ni bil. Vsled tega delala se je kmetu v veliko kvaro napaka za napako. Ako pogledamo naše glavne od-toke, proge čest ter potov, po banjski latvici raz-peljanih, mora vsak kmet, akopram inžencr ni, spoznati, da je bilo tedanjc vodstvo za obdclovanjo močvirja obdelovanju le v kvar — svojo nesposobnost pokazalo je pa najbolj s tem, da je to ravnino razkosalo v parcele in parcelice, tuko da ima po-sestnik mesto jedne ga kosa, ki bi primeroma nieril 7 oral, tacih osem do dvanajst, raztresenih po jedno uro daleč narazen.
Pri razdelitvi se tuđi ni gledalo, da bi kosovi za obdelovanje ugodno obliko ter ležo iiUeli; — na Logu je obšircn kos tako razdeljen, da ima obliko razpetega dežnika. Nekateri kosovi so pa tako   ozki,   da   se   na  njih   Se   voz   obrniti
ne da.
Kdor je imcl plug   kedaj v rokah,   ve,   kako
težavno je take  kosove   orati,   kateri neso po vse* dolžini jednako široki.
Tu ter tam se je svet razdelil, a na pot se pozabilo. Ni torej čuda, da je kmet kos za kosom po 10—20 gld. oralo sveta v barji prodajal, kajti kaj mu je koristil kos s 400 štir. sežnjev dve ali tri ure daleč od doma, vrhu tega pa še brez pri-pravnega pota. Kdo je temu kriv, da je zdaj pre-mnogo zemljišč brez močvirja, kjer ae ob njivah na trdem polji vsaj nekoliko nadomestka pridobi V Te-danja komisija, kateri inženC'ijev nikoh mankalo ni.
Kako nesposobne gospodarje je barjan 1860 leta imel, ko se je imelo močvirsko osuševanje za* vršiti, kažejo prežalostni nasledki tega podjetja.
Močvirje ne bo već potop'jeno, kmet bode pridelal na kupe žita ter sena, a jedva se je struga Ljubljanice jela proti jezu v Vodmatu trebiti, le povzdigne nek Ljubljanski kmetovalec svoj glas: „moćvirje bo presuho, če delo nudaljujete!"
Ta kuj se opusti uravnava nujliolj važnega od-delka Ljubljanice v prekopu proti Selu in Mostara, strah, da bi močviree p res uh ne postal, prešiuil je osuševalcein ude t;. ko, da so ćelo pozabili zatvor-nićne kule pri uteku Ljubljanice v Cesarski graben populili. Kaj sledi V Ni bilo še delo odobreno, že ie obiskala povodenj svoje prejšnje kraje, in to Ieto za letom bolj, tuko da jo 1878 leta vrhuliec dosegla, v dan 17. novembra istega leta je voda malo nižjf stala, ko o veliki povodnji 1851 leta, ko od-točne strugu Ljubljanice še regulovane neso bile. Od kod to? 0<l tod, ker se komisija čestokrat obstoječa iz saniili teiiniških strokovnjakov pri mnogih obhodih ni naučila, da rupna pola, olintoječa iz orgiinićuih tvarin gnije, in to teiuholj, čim bolj se udcluje, če au tuđi ne požiga, slednjič ostanejo samo ise pepelni, k ve^jeinu 3% prvotne debelosti znašajoči ostanki.
Osuševalna ta komisija mislila je vednemu krčenju rupne pole s tem v okom priti, da je po-žigatije po moči prepoveilovala, ne vedoč, da s tem j malo ali ničesar ne doseže, kor obdflana rupna (šotna) pola gori, če tuđi ognjenih prika/nij videti ni, samo kmet je tratil dragi čas v najhujšcm delu, /.aradi pridnosti  na več dnij v ječi zaprt.
Spoznavši svojo nesposobnost 111 glede ua to, da po upravnih nazorih gospodarska oblast nad kako stvarjo le lastniku pripada, naredila se je 1877 Ietii postavu, po kateri naj bi močvirski kmet samega sebe gospodari!.
Pripoznuti se mora, da je bila ta postava kljubu nekaterim nedostatkom, 11. pr. o volilnih skupščinah, o požiganji in 0 gospodarstvu z osuše-valnim zakladom, vendar kmetu pravična, če se je tuđi gospodi z (i4 ha. ista oblast dala, kakor kinet-skemu odborniku, zastopajočemu 1000 ha. močvir-skega sveta.
Odbor bil je 1878. leta sestavljen.
Glavno delo te dobe bil je crtež, po katerem naj bi se kmet povodenj popolnem znebil. V to svrho je c. kr. knietijsko ininihterstvo dobrohotno odličnoga veščaka c. kr. višjega stavbinskega sve-tovalca g. J. Indro poslalo, kateri jo spoznavši, da bi kmet po dejansliiii izkušnjah pri obdelovanji barja naj bolj še nasvete za izdelovanje prevažnega crteža dati utegnil, radovoljno v posvetovanji bar-jana poslušal.
Strah pred ognjem je izginil, če je tuđi neki starokopitnez, kateri hoče kmeta iz starih knjig po-učevati, kako naj svoj svet olxlcluje, vse žile na-penjal, da bi se v bodoče požiganjo poiiolnem pre-povcdulo.
Volitve lanskega leta so zopet pokazale, komu mocvirski kmet zaupa, a dregnilo je nekega go-spoila na vso moč nemilo, iia ga kmet, spoznavši njega zasluge za močvirje, voliti hotel ni. Zavedni mocvirec je gotovo veliko pregreho storil, a ker mu ni bilo mogoče drugače do živega priti, dokazal je oni gospod, ila zakon iz 1877 ne zadostuje po sa-mosilstvu hlepečemu možu. Predlaga se torej, naj se postava tako presukne, da bi deželni odbor na ukrepe močvirskega odbora direktno upliva), ali drugače rečeno, deželni odhor naj bi inož, kakeršni so v stari dobi močvirju gospodarili, v takem šte-vilu v moćvirski odbor volil, da bi pri posvetovanjih vedno večina na oni strani bila, kjer bi oni gospod poručevalee našega slavnega deželnega zbora sedel. Uteineljeval je svoj predlog s tem, tla bo morala dežela z velikimi vsotaini niočvireu pomagati, da bo mogel nameravana dela vršiti, češ, to bo n kako breme za deželo, kakor je bila gradba za bluzne, novi muzej ter druge naprave, katere deželi uika-keršnega materijalnega dobićka ne donašajo. Zamol-čal je pa, da se bo ta podkrepitev močvirskega po-sestuika v kratkem izplačala z višjimi deželuimi na-kladami, katere bo dežela kranjska po bodoči urav-navi zeinljiškega davka od močvirja vsako leto po-biralu. Zvijačno je pozabil povedati, da zadnji sklad za usuševanje barja, odkar se novi davek plačuje, 17°/o donaša, in to imenuje naš narodni gospodar breme? Da se naši gospodje poslanci od kakega sotrudnika pregovoriti dado, ni čudno, ker neso baš o tej stvari poučeni, a čuditi se je, da se gospodje deželni poslanci Ljubljanske okolice na želje ter blagiujo svojih volilcev malo ali nič ne ozi-rajo.
Sploh se mora, trditi, da nemamo kaj posebno pomanjkljivih zakonov, glavna napaka je ta, da se ne i/polnujejo. Malo ne vsa duločila močvirske postave so se v pretekli dobi kružila, a brez graje, kjer je njega pripadnik odboru predsedoval, vriš se je pa zagnal, če ni po pikah postave koračil pri močvirskih shodih kmetski znstopnik, kateri je bil pred malo leti ženijalen in vzgleden kmetovalec v barji.
Ako ima kateri narodni poslanec resno voljo kmetski stan povzdigniti, naj ne pomaga sovražniku naroda, zavednega kmeta pod sramotno jerobstvo staviti.
Okoličan 8i zna sam gospodariti, ni mu treba nepotrebnih neveduih varuhov.
Psoval  se  je slovenski kmet,   ker ni hotel za , svojega oskibnika inženerja si najeti,  ker ima pre-   i žalostno izkušnje o njihovem delovanji takrat, ko so imeli le-ti odločilno  beseilo o stavbi jezov v močvirji in diujAod pod Ljubljano.
Priporočati bi pa bilo inožu, željnemu prostro -jitve postave o obdelovanji močvirja, uaj bi se lotil za povzdigo našega kmetijstva prevažnega dela, nannee naj se poprime sestave zakona za skroženja našega raztrgauega posestva.
Za tako jako uujno potrebno delo bode mu tuđi barjun bvaležen.
Dežeiui odbor ima po dolućillli sedanjega zakona direktnega upliva na izobilje, saj ima svojega zastopnika v odboru ter po § 4j tuđi vrhovno nad-zorstvo v postopanji močvirskega odbora.
Barj an.
Politični razgled.
I\otruiije <ležele.
V Ljubljani 30. decembra.
Kakor se Dunajskim listom poroea iz Celovca, je pravosodno ministerstvo izdalo že pred već tedni jezikovno naredbo za HoroMko, ki je podobna jezikovnej naredbi, ki se je bila izdala za Spodnje Štirsko. Čas je bil že res, da vlada kaj stori, da bo jezikovna jednakopravnost tuđi veljala za koroške Slovence. Vendar mi že prav ne verjamemo tej vesti in hoćemo počakati, se li potrdi.
4iiali.ski deželui zbor začel je včeraj zopet svoje zborovanje. Jel se je posvetovati o omejenji občinske avtonomije v prid okrajnim zastopom. Po-ljaki hočejo omejiti občinsko avtonomijo zategadelj, ker iraajo v mnogih občinskih zastopi'h Rusini ve-Čino V okrajnih zastopih so pa Poljuki skoro pov-sod v večiui. Smoter tega zakona je tedaj le zatiranje Rusinov.
Iz 17. številke poročil nemškega SHmlver-eina se razvidi, da ima to društvo v vseh avstrij-skih kronovinah 1078 podružnic in sicer: na I)u-Eaji 21, v Spodujej Avstriji 147, v Zgornjej Avst-riji 92, na SoJnogradskem 10, Štirskem 100, Koroš-kem 42, Kraujskem 7, Primorskem :-i, Tirolskem in Predarlskem   1C,   Ceškem  474,  Moravskem 147, v
Šleziji 46 in Bukovini 3.    Mej   temi je 75 ženskih podružnic.
\ nanje države.
Premirje   mej   Srbijo   in Rolgairijo se je
bilo sklenilo s tem pogojem, da se takoj začno mirovni dogovori. Kakor pa stvari sedaj stoje, se mirovna pokajanja ne bodo tako hitro pričela. Temu je nekoliko kriva Turčija, ki je predlagala, da bi turski odposh.nec sklepa! s Srbijo mir, botgarski naj bi pa bil njegov pomočnik. Ker Bolgari neso voljni temu pritrditi, začelo se je o tom dopiso-vanje mej Sotijo in Carigradom. Dokler se Bolga-rija :n Turčija ne sporazmneta, se mirovna pogajanja ne morejo začeti. Ministerska kriza v Srbiji pa tuđi ovira hitro sklepan je mitu. — „Tempsov" dopisnik brzojavil je svojemu listu iz Sofije, da je imel priliko ogledati seznam ujetih Bolgarov, kateri je srbski zastopnik, polkovnik Topalović, predložil vojni komisiji. V seznamu jo res navedenih kakili ! 2500 hnen in pri vsakeni povednn tuđi rojstni kraj. Ko je seznam pregledal, uveril se je, da jih je. nad dve tretjini iz onih vasij, katere so bili Srbi poseli. Ti neso bili niti v vojni, ter so jih Srbi odveli s pretvezo, da so bolgarski opolčenci. Iz prav majhnih vasij je navedenih po 40 ujetnikov. Na ta način bi bili Bolgari tuđi lahko ušteli moj ujete mnogobrojne begune petnajstega srbskega polka, kateri so se vrnili v Pirot, ko so Bolgari zaseli to mesto, proč pometavši orožje in uniforme. Bolgafi se pa za nje noso zmenili, ker neso hoteli množiti štcvila vojnih ujetnikov, ako k temu neso bili prisiljeni, ker so imeli dovolj težav s preskrbo-vanjein svojih vojakov. Da Bolgari neso dobili skoro nobenih srbskih topov, tomu je uzrok le to, ker se je srbsko topništvo vselej umaknilo, ko je videlo, da bi utegriili Srbi biti tepcni, in pustilo bolgarskini topničarjein obstreljavati umikajoče srbsko peštvo. Res je smešno, zanikav.-tti bolgarske vspehe, ko so srbski častniki sami ])riznali, da je po bitvi pri Pi-rotu vsak srbski vojak imel le še 7 patron. Vsa srbska vojska bila bi neizogibno uničena, ako ne bi bila Avstrija s svojini posredovanjem posegla vines. Preiskava bode tuđi pokazala, da se nnvzlic točnim določbam premirja nadaljujejo praske na moji, katere prouzroči!jejo Srbi.
„Birževija Vjedomosti" jako pesimistično pro-sojujejo dnevno povelje boi^arskt'^a knoza na svoje čete. Priznanje zaslug ruskih častuikov za bolgarsko vojsko, misli ta list, bilo je potrebno, ker drugače ne bi pripoznala Rusija zjedinjeuja. To je knezu gotovo svetoval ^pošteni mešetar". Toda Hu-sija mora zahtevati, da bodo tuđi v bodoČe bolgar-skim četam zapovedovali ruski častniki, Uukor so pri ustanovljenji kneževine. Bolj simpatično pa piše o tein povelji oricijozno glasilo ruske vlade „Nord*. Ta list pravi, da bo to povelje mnogo pHpoinoglo k sporazumlienju in zboljšalo položaj, kajti pravi akt je zadoščen ju in pravice, ki bode dosegel svoj smot.er. Po poročilih iz IJelega grada npIinUI kralj ne bode drugače vsprejel ostavke niinisterstva, ako : Garašanin T(e prevzame sestave kmilicijskega mini- ; sterstva brez Ristićevib pristašev. Ta \e>t se nam j pač malo čudna zdi, kajti no moremo si prav uii- | sliti koalicijskoga niinisterstva brez liheralcev. Ila-dikalcev itak ne bodo mogli dosti poklicati v novo ministerstvo, kajti skoro vsi njih vodje so po po-slednjem ustanku pobegnili v inozemstvo. — Govori se pa tuđi, da nikdo v Srbiji sedaj ne bode maral prcvzeti niinisterstva, dokler sedanje minister^tvo samo ne stopi pred skupštino, da opraviči svojo politiko.
KiiMka vlada je pred nekaterimi meseci za-ukazala, da se imajo občine v pribaltijskih pokra-jinah pri svojem uradnem poslovanji posluževati ru-ščine. Več občinskih zastopov se pa temu jako trdo-vratno upira. Zaradi tega misli nekda sedaj vlada premeniti zakon o sestavi občinskih ođborov tako, da bode le polovica odbornikov voljenih, drugi bodo pa imenovani.
Kakor smo že povedali je Grevy zopet voljen z veliko većino predsednikom l'rancoslce republike. Ta volitev pa nikakor ni bila za republikance tako vesela, kakor pred sedmimi leti. Mnogo po-slancev in senatorjev se ni udeležilo volitve. Od skoro 80O narodnih zastopnikov, ki imajo sedaj ve-ljavne mandate, udeležilo se jih je volitve samo 580. Grevy dobil je 457 glasov, 116 manj nego pred sedmimi leti. Iz tega se jasno vidi, da je moč re-publikancev od tačas oslabela, ker se .je nesloga pokazala v njih vrstah. Na kongresu, ki je imel voliti predsednika, godili so se jako burni prizori. DesniČarji so zahtevali, da se volitev odloži, ker 4 departementi neso zastopani, kajti zbornica je zavrgla volitev 20 konservativnih poslancev. Skrajni levićarji so pa hoteli, da se skliče „constituante", da pre-meni ustavo. Predseduik Leroyer je pa odločno iz-javil, da nikomur ne more pustiti govoriti, ker ima po ustavi kongres samo voliti predsednika. Zaradi te izjave navstal je bil velik hrup. Še le čez jedno uro se je hrup toliko polegel, da se je mogla začeti volitev.
Poslednjo pomilošćenje političnih zločincev na SpaiijHkeiu velja nekda tuđi za Zorillo, ki se more sedaj vrniti na Španjsko.
Mej ititaJNlto vlado in nekaterimi Berolin-skimi denarnimi zavodi vrše se pogajanja, da bi po-slednji gradili v Kitaji prvo žoleznico. Pogajanja, kakor kaže, ne bodo brez vspeba. V kratkem odido
komisija strokovnjakov v Kitaj, da začne prva dela za železnico. Kdo bi si bil mislil pred nekaterimi leti, da bodo Nemci leta 1886. v Kitaji gradili že-lezniee.
Dopisi.
1» Trstu 28. decembra [Izv. dop.] V pravoslavni cerkvi sv. Spiridijona poleg sv. Antona bilo je v 24. t. m. zahvalno opravilo, ker je sedaj prekrasna ta stavba zunaj in znotraj popolnem dode-lana. — „Tržaško podpor no inbraIno društvo" napravi v 6. dan januvarja veliko veselico z igro in plesom v dvorani „Politheama Rosetti", na Silvestrov večer pa zabavo v „Hotel Evropa". Odbor je tuđi sklenil, da se društvo naroči na prve slovenske liste. — Sokolske plesne vaje imajo do-ber vspeh. Zanimanje mladine iz boljših rodbin je veliko, kar mora vsacega le veseliti. Sedanja telo-vadnica je prostranejša, nego prejšnja, telovadno orodje se je tuđi pomnožilo, da popolnem zadostuje sedanjemu številu telovadcev. — Kolere ni ve6, pravo za pravo je niti bilo ni. Uzrok smrti četvorice je najbrž le zastrupljenje krvi po slabem žganji in ponjivejeuem vinu (čuč.) Vrhu tega so umrSi slabo živeli, slabo bili oblečeni in kot oglarji vedno umazani. Za praznike so si morda kaj več privo-ščili, kupili kakili starih rib, potem pa špirita iz novih Polakovih žganjarij, kjer se strupena pijaca prodaja po prav nizki ceni. Po tem takem je pač lahko dobiti kolero, ali pa vsaj koleri podobno bolezen. Umrli so trije delavci in jedna ženska, rodom vsi štirje Slovenci. Želeti bi bilo, da bi tukajšnji narodni krogi kolikor niožno uplivali na nižje delavske kroge. Sicer pa prebivalstvo ni vznemirjeno in upnmo, da ne bode drugih žrtev. — Naš magistrat je veuder moral upisati zadružnike mej volilce, a ne vseh 380, ainpuk satno 27S. V prvi mestni razred 2, v drugi 8, v tretji 140, v e>trti 81. V drugi okoli unski razred 8, v tretji 25, v četrti 12, v peti in šesti razred po jednega. — Upravno /druženje obeh tukiijšnjili nemškili glasil bi se bilo skoro razbilo. Dosrdanji glavni sodelavci rTr;ester Zuitung" nečejo vkupno sodelovati in zategii'lelj bodo ueka-teri odšli. Jeden (Dobernik) odide v Celovec, Mel-ler in Fischer pa tuđi ostavita Trst. ZakajV — ni tež.ko u truni ti.
fx Ceij*» 2(5. dec. (Naši kulturtrUgerji mej seboj.) Naslednji dogodek bi bili zamolčali, in smo ga tuđi menili zaniol&ati, pa zadnji do-godjaji na tukajšnji gimnaziji, kateri so vsem že dobro znani, po nas primorali, da naslednji dogodek, kakor rečeno, javnosti ne odtegneino.
Minulo je že inesec dnij, da so v gostilni pri „Levu" pozno v noc sedeli nekateri velikonemci, mej nj i mi g. župan, sinjor Lesar z nenemškim imenom, nekaj gimnazijalnih profesorjev in dr.    Ko  sta jiin vinska   kapljica   in  pa „der edle Gerstensaft"  srce razgrela in jezik   razvezala,  ustane  g. gimnazijalni profesor   Mayr   in   začue   govoriti.    Govori   o pre-drznosti Celjskih dijakov, ki so se podstopili, cesa-rico s   slovensko   pesmijo   slaviti,   reče,   da   je   on „dajč-naeijonal", da si je že velike zasluge za nein-štvo na Spodnjem   Štajerskem   pridobil,   ter zanj  v kratkem času že več ko 400 gld. izdal,   in   Še več o zatiranem nemštvu,   katero   le   on   oteti zamore. Ko profesor utihne, se spne po konci pravni praktikant   in   Glantsehniggov   koncipijent,   kateri,   Če-ravno mu ni zibel ob Renu ali kje že   v blaženem rajhu   tekla,   ampak   nekje   v   skromni   vasici   na Spodnjem Štajerji,   vedno   poudarja,   da je tuđi on prsi matere Germanije sesal.    In ko se je postavil po konci, kolikor mu je bilo mogoče,  reče:   „Gosp. profesor, kar ste vi tukaj govorili, ni res. Eigeulob stinckt". Profesor skoči, kakor bi ga bil gad   pičil, kvišku in iz njega vro neartikulovani   glasovi,   inej
katerimi si le: „Iausbub", „.....bub", „. . . . bub*
razumel. Govorilo se nanireč ni v borni slovenščini, ampak v zveličavni kulturni šprahi in slovenščina toliko lepih izrazov še niti nema, kolikor jih je iz ust razburjenega profesorja padalo. Praktikant-koncipijent mu je ravno tako krepko odgovoril iu še na vrh g. profesorju prav netaktno zaušnico dal tako močno, da mu je „cviker" z nosa zbil in strl. Profesor Mayr ni si upal tožiti zaradi razžaljenja časti; izgovarjal se je, češ, saj je nesem jaz dobil okolu ušes, nego je samo po „cvikerju" priletelo. Pravijo, da je potem sel pravnika-praktikanta od-puščanja prosit.
Judices judex! Je li ni to skandal? Dijaki kažejo s prstom na tega profesorja, ter ga v soli nazivajo: >Der geohrfeigte Profesor".
Iz Hevnlce   ob   Savi   29. decembra.   [Izv. dop.]    Kako veselje obhaja tujca, prišedšega v prijazni trg — Sevnico   na   S pod nj om   Štajerskem,   ko i vidi   velikansk   napredek v narodneni   !n   socijalnem : oziru.  Mej narodnjaki tam doli ne  najdeS  nobenega \ prepira   in   napetosti,   kakor po nekaterih   sosednih i krajih onkraj Save     Razvidno je, da mora na čelu | stati  mož, ki  ume stvar tako izvrstno voditi.    Pred j letom so tukajšnji domoljubi ustanovili „diletantiško gledalište", ki letos zopet vrlo napreduje,  kakor smo preteklo nedeljo pri prvej  letošnjej  predstavi videli. Namon  je po  vsein   jako blag,   kajti  „čisti dohodek je   nanienjen   v   podporo   ubozih   učeneev   tukajšnje ljudske Sole".
Iurali so dve igri: „Garibaldi" in „Krojač Fips". V prvej igri so se vsi igralci prav dobro obnašali, vzlasti se je pa odlikovala Roza (uospica C—el), ki je prvikrat nastopila. Vsi navzonni smo občudovali njene lepe zinožnosti za gledalište. Na to sta se odlikovala na citrali gg. K k in Š—c, ki sta sem-kaj prišla iz nemžkega (V) mesta Brežic. V drugej igri so bili vsi igralci na svojem mostu, kajti igrali so vsi brez izjeuie tako, kakor v kakšuem velikem mestu. Mialil som, <la imam izvežbane Ljubljanske igralce in igralke pred očini. „Krojat Fips" (g. K—t) ve vedno in pri slehernej priliki pokazati svoj iz-redni gledališčni talent. Vsaka drugu sopinja prouzročila je mej gledalci obilo smehu. Lizika (gospica Š—k), njegova varovanka, je svojo nalogo izvrstno izvršila, isto tako vse druge osobe. Omeniti še moram, da so letos ćelo gledališče prav lepo na novo predelali; imajo tuđi več spremeinb, kar kaže, da inorajo imeti spretnoga voditelja. Sccnerije so prav dobro izdelane. — Po igri smo se pa še dolgo zabavali mej petjem in razuimi napitnicami pri čaši dobrega vina pozno v noč in še le petelinovo petje nas je opozarjalo, da bode treba iti k pot.itku.
Vam, vrli Sevničani, pa klićem: Živoli! Le napredujte, kakor ste pričeli, v prospeh ljudsko naobraženosti, kai bode jedenkrat gotovo dosti sadu rodilo!
Želim, da bi te vistiee izdrainile nekutcre so-sednje kraje ta kraj in onkraj S;ive iz tište „lethar-gije", v katero so zadnji čas zabredli.
Sosednji pohajkovalec.
I« Ha.jli«M*l»itfM;ii 27. dereinlirii. [L/.v. «.lop.] Trap i sto v v našem samostanu je vedno več, se-daj je že do 60 redovnikov. Svoja posestva so si pred kratkim znatno razšinli; kupili so naiurcć lepo posestvo Kulmrjevo na Gorici z opekarnico vr»»d in pa mlin pod gradom Turnskega grofa pri Krškem. Odkar so vsprejeti mej tržune, se govori, da na-meravajo za grudom seziduti lepo iu veliko cerkev, kar se res utegne z leti zgoditi; saj so baje. jako imoviti. S kmetijstvom se pridno pecajo : to zimo prekopavajo svoj vinograd v Sremiči prav na glo-boko ter ga mislijo z ameriškimi trtami zasaditi. Živine imajo mnogo in jako lepe.
V nedeljo dne 22. novembra priredila se je v Maurerjevi restavraciji tombola z 28 dobitki v prid revnim šolarjem iz trga, dne 24 t, ni. dobilo je 14 takih nove obleke za jedenkrat preobleči. liog plati vsem blagim dobrotnikom, zlasti pa dotičnemu odboru v osebah g. župnika in g. načelnika kraj-nega šolskega sveta pl. Rainhofena.
Dne 4. t. m. sklenil je naš krajni šolski svet po naročilu Šolskih oblastev, da se tukajšuja tri-razrednica prej ko prej razširi ter je v ta namen dovolil tuđi Že neko svoto. Ako se ta važni sklep v kratkem izvrši in se nameravana razširjatev Šol pri sv. Antonu, pri sv. Lenartu in na Blanici v bližnjem 'Času izvede, ter še znabiti katera nova šola ustanovi ; potem ne bo Sevniški okraj nič več zadnji v deželi z ozirom na šolsko obiskovanje. 37°/0zašolo godnih otrok brez vsakega pouka, je pač veliko preveo za sedanje čaše. Da pa ne bo znabiti kdo častitib čitateljev mislil, da se v tein razglašenem okraji za ljudsko šolstvo nič ne stori, moram orae-niti, da se je število razredov od leta 1870 od 4 Da 11, z nemško zasebno trirazrednico v Sevnici "vred ćelo na 14 razredov pomnožilo.
Na Štefanovo popoludne imela je Sevniška kmetijska poddružnica v imenovauej gostilni svojo sejo, katere se je res obilo ljudstva udeležilo, ćeli okraj bil je dobro zastopan. Prednašal je najpoprej g. dr. lp a vic iz &t. Jurija tako lepo po domaće o goltnej cevi, katera je najzanesljivejša pomoč napeti živini. Pokazal nam je jedno tako cev od kav-čuka, dve pa kovinasti. Za tem je prednašal g. T. <Jrah, učitelj iz istega kraja o Čebeloreji, ter de-inonstroval na seboj pripeljanem Dzierzonovera panj i.
Njegovo   predavanje   je bilo mikavno in lahko um-
Ijivo, zato so ga udeleženci  jako pažljivo poslušati.
Stroj za sarovo maslo   v   rokah  g.   BoštjanČiča
se je dobro obnesel.    Predsednik g. Lenček  raz-
'  žrebal je potem še mej kmetske ude  obilo kmetij-
! skih dobitkov:  po  10 kg. ruskega lanenega semena,
i drevesne škarje, žagice in jednega prašička, ter raz-
i delil   dokaj   zvezkov    »Crni   ali   vrančni prisada in
i   „Kako goveda  plemeniti, jim polagati in streči".
i            Ta seja bo gotovo   mno^o   dobrega   obrodila.
\ Voditelji   te   poddružnice   zaslužijo   vse   priznanje.
Natančnoje   bo   to   sejo gotovo drugo pero opisalo.
; Štajerski Posavčani   tedaj   pripadajo k jako probu-
jenim,   v  duhu   časa napredujočim Slovencem.    Le
krepko naprej!                                               Fr. J.
Domaće stvari.
—    (Odlikovanje    in    preme ščenje.) Glavni davkar g   Josip Podrekar  dobil je   marljivo in v.ipešno delovanje zlati križne za zasluge s krono.  —  C. kr. notar Josip   Rainer dobil je do-voljenje, da se srne iz Železne  kaple   v Podklošter preseliti.
—   (Imenovan ja.)  Davkarski kontrolor ge-
, spod Inocencij  Crobath   imenovan   je   davkarjem, davkarski pristav g  Peter V :i v po tie kontrolorjem.
Začasna   davkarska   pristava   g. Makso   L i 1 e k   in  i
•   Ignacij  Kline  iu Josip Dolinar,  podčastnik v sa-   j
•   nitetnem oddelku št.  9, imenovani   so   detinitivnimi   I 1 pristavi,    praktikanta   Fran   Avmun   in   Viktor   • ; Grabner zamašnima davkarskima pristavoma.                i i            —  (Dr.  Josip D e rč)   imenovan  je   zdrav-  j ; nikom v  tukajšnjej   c. kr. glavnoj  tabačnej tovarni.   j i            — (Umri)   je   včeraj   ob   5.   uri zvečer po  \ : kratkem,   a nmčnein trpljenji   za   plučnico   g. Ivan  j : Uoče var    bivši   učitelj  v Št.  Lamprotu polog Li-  i
tijc, nadepolen,   marljiv in  občepriljubljen,   prišedši ' na počitnice  v svojoj   rojstuoj   hiši v Višnjoj Gori.  <
•   Pogreb bode jutri četrtek 31. t. m. ob 8. uri zjutraj.  , Labka nm zemljica.                                                       i
— -  (Dnevni red   javni   seji   L j u b 1 i a n-ske^a mestnega odbora)   v   četrtek   31. d;in
j decembra   188."). leta, ob (i. uri zvečer v mestni dvo-
, rani   I. Nuznanila   prvosedatva.   II.  Finančne^a od-
" Rftka ponu'-.ih) o mestnum  i)roračunu   za   1<S8(>.  leto.
III. Šolskc^a odseka jioročilo; a) o oddaji razpisanih
dveh   im st   cesur   Fran   Josipovega   stipendija   za
;  uč.ence velike realke; b) o oddaji stipendija 250 gld.
za učencii dižavnega obrtnega ućlišča v Gradci.
—   ( V   teilenskom   p o r o či 1 u   kraj ca r -' ske po dd ru žn ice) zaboložiti nam je kot 32. knji-1 žico i>od št. G9, poslano z Vrlsnike (j ■overjenik g. J. i (i); kupile so jo ćelo Vrhniške domoljubne gosjjice j  — iu   kor.   33. knjižico   pod   št   233  (povirjenik g. i J.  I.) iz Celja  došlo. — S   posebnim   veseljt'in   po-j ročali smo   že,   da smo dobili v jednom ducvu raz-J pecano knjižico od domoljubnih Vrhniških gos|>a, in i evo, že so jih tuđi posneinale narodne gospice; čast I jim! za vzgled naj  bodo našemu ženstvu po sloven-! skih trgih in inestih — kajti, če ima prav naroden
pregovor, da žena hiši tri vogle podpira, pričakovati imamo tud i pri grajenji „Narodnoga Doma" od do-moljubnega slovenskoga ženstvu marljivoga sodelo-vanja. Prepričani smo, da so vse izgledne matere in gospodin je svojemu domu (oziroma, da to gotovo bodo), naj bodo to tuđi domu celega slovenskoga naroda! Matrone nasprotnega nam mišljenja imajo svoje „Ortsgruppo", domoljubne naše žene pa naj bi posvetilo svoje moči „Narodnomu Domu", narodu v prospeh in slavo. — Če se sedaj koncem leta odbor krajcarske poddružnice ozre ua dobo svojega delovanja nazaj, priznati si mora z zadovoljstvom, da ideja njegova nikakor ni bila puhla in neplodna. 33 knjižic (blizu 400 gld.) je prodanih; lepo število pa jih na razpečavanji kurzira. — Poguin nam torej upadel ne bode! — „Jeden krajcar, nič! -- deset krajcarjev, nič!a tako je marsikdo modroval, ko smo stopili s to skromno svojo idejo pred slovenski svet; a pomislimo le, dasi je krajcar malo, malo denarja, da vender „zrno do zrna pogača, a kamen do kamna palača". („Die Menge macht's" — pravi Kočevar.) Tako tuđi mi po malem sicer, a kar je nabrano, je nabrano. In če primerinio ta drobiž našega nabranja z gradivom poslopja, do ćela zadovoljni borno, ko bode pripravljen krajcarski pesek, navožen od go-stačev in košancev, potein pač pristopijo i zastavni posestniki in gruntarji ter pripeljojo lomljenega kamenja, kuhanega apna in hrastovih debel iz svojih gozdov: gradivo je pripravljeno in poslopje se lahko zacne staviti.
—   CM at ici Slovenski) so kot novi člani pristopili: A.) Kot ustanovnik : SemeniAče rnladeniško v Trstu. B.) Kot letniki; Gospod Artel Anton c k. gimn. profesor v Beljaku.    Gospod   Bartelj Srečko, knjigovodja v Trstu. Gospod Berčič Peter,   administrator v Spodnjem Logu. Gospod Bune  Ivau,   rae-ščanski   učitelj v Trstu.   Čitalnica   hrvatska  v Ka-stvu. Gospod Držanič Ivan, kaplan pri Fari na Jezeru. Gospod   Golia   Ljudevit,   c. kr. okr. sodnik v Trebnjem. Gospod Jelušič Kazimir, občinski blagajnik v Kastvu. Gospod tlr. Lesar Josip, knezoškofij-ski   tajnik   v Ljubljani.    Gospod Mahkovec   Anton, c.  kr.   koucipijent v   Trstu.    Gospod   Mikuš   Fran, c. kr. sodn.  pristav v Mokronogu. Gospod dr. Mlil-ler Anton, župnik pri Fari na Jezeru. Gospod Narobe Ivan, župnik v Divači. Gospod Pogaćuik JoMp, župnik v Kotljah. Gospod  Reš Fran,   posestnik pri Fari na Jezeru. Gospod Ribar Fran, mestni kaplan v Škotji  Loki.  Gospod Sćulac Anton, kaplan v Mo-ščenicah. Gospod   Šinkovec Avgust,   kaplan v Mirni Peri.    Gospod   Šmidovnik   Anton, kaplan v Žužem-perku. Tržaš*o podporno društvo   Gospodičina VičiĆ Ana, meščanska učiteljica v Trstu.   Gospod Vračko Oskar, c. kr. koncipijent v Trstu.
—   (Potres.)    Včemj   2!). t, ni. ob   11 uri 7. m. po noći   imeli   smo v Ljubljani   zopet precej močen   potres,   kateri se je čez   kake   pol ure ponavljah  Prvi potres bil je silnejši, nego drugi. Okna so žvenketala,   vrata   pokala in se tresla,   postelje so se gugale, da se je človeku /delo,   kakor bi ga kdo zibal.    Marsikaterega   meščana   vzbudila  je   iz špan ja   pod/emeljska  moć. — V   Trstu   ćutili bo potres ob lll/i uri.
—  (Na v s e u č i I i š č i  v Z a g r e b u) upisanih je letos 389 slušateljev in sicer na  bogoslovski fakulteti  05,  na juridiški   1!)8,   na lilozotiški   152 slu-šatoljev in   10 farmacevtov.
—   (Vabilo) na Silvestrov   večer 1885. leta v Kranjski  čitalnic«. VsjKjred:  1. Ogovor. —2.0b-
; sodba v Hadu   (poklu).  —   3. Šaljiva   loterija.   —
i  4. Prosta zabava. Zaćetek ob 8. uri.
;            — (Vabilo) v peti   rodni   občni   zbor   „Sa-
; vinjskega Sokola" v dan :■!. januarja I88li ob 3. popoludne v čitalnici Mozirski. Spored razpravam: 1. Nagovor staroste. 2. Poroćilo tajnikovo. 3. Po-ročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveli progledovalcev računa. 5. Volitev odbora in posebno staroste in njoga namestnika.   0. Nasvet pregledovalcev računa
;  7.  L'osaniozni  nasveti. Ob 7- uri zvečer večerua za-
j bava z godbo in  petjem.
j           — ( Š a 1 e š k a  (' i t a I n i c a )   ima   svoj rodni
občni zbor v ponedeljek, dno 4. junuarja 188U, ob 3. uri popoludne v Čitalnici v Šoštunji. Dnevni rod: 1. Nagovor predsodnika; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo ; 4. volitev novega odbora, oziroma jnedstdnika in podj)redsednika; 5. Razni pred log i.
—    (Odbor    „Slova uske    Č i ta 1 niče    v Trstu") javlja p. n. gospodom članom red plesov, ki bodo v   meso])ustu  1880. leta: v foboto   2.J. ja-nuvarija 188G   plos s tombolo, v   soboto    (i.  fobru-varija  1886    ples, v soboto   20.   februvarija   1886 veliki ples, v soboto (i. marcija 1880  ples. Začetek ob !>. uvi zvečer.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Boligrad 29. decembra. Veliko prebi-valcev VidinsLcga, okraja pribožalo je na Srb-sko in prosi jo za pomoč proti Jiolgarom, kateri mt f)0  Srbom   prijaznih   kmetov   posekali.
Beligrad 29. docombra. Dve kompaniji bolgarskih prostovoljeov, ki sta v selili ob moji, in bolgarska oblastva silijo prebivalce, da jim inorajo voziti in nositi. Oddelek srbskih prostovoljeov bode torej jutri Pirot zasel in srb-sko ozemlje sovražnikov  oi-istil.
BeligraČL 29. decembra. Vest o srbsko-bolgarskem boji v Pirotu je popolnem neistinita.
Ra/itie  vesti.
*   (Vereščaginovo sliko)   predstavljajočo „KriBtovo uBtajenje", je preteklo nedeljo zvočer ob 9. uri,   ko   je   bilo že malo Ijudij   v razstavi, neznan človek s hudičevim oljein jioškropil. Slika vender ni močno ])oškodovana, a slodovi se že poznajo. Sicer je pa jutri   ra/.stave   konec   in   Dunajčani se ne bodo dalje pohujSevali.
*  (Umrla) je grofica   Rozina   Mirafiori, druga soproga pokojnega kralja italijanskega Viktora Emantiela.
*   (Kralj zarubljen.)    Bavarski  kralj  Lu-dovik H. je v veliki stiski.    Od nedelje   ae žo po-
»vetujejo Borodniki pod predsedstvom princa Leo-polda, kako bi se dalo pomagati. Povod temu po-Bvetovanju so prošnje za rubež, ki so ae nekoliko clnij poprej uložile pri kompetentnih sodnijah. Iz popolnem zanesljivega vira se zagotavlju, da hote sorodniki na vsak način zabraniti, da bi sodnijski sluga v kraljevo palačo pečatit prišel Po silnej po-tratnosti in zapravljivosti kralja je moralo tako priti, ker so vse prošnje in vsi opomini bili zaman. Upniki hočejo plačilo in nečejo, nekateri tuđi ne morejo već čakati in tj»ko se ta zaduva bliža katastrofi, katere se je vsak dan nadejati. V plemenitaških krogih se že javno in z vso resnobo govori o regentstvu.
* (Prvi ples.) Gospića Matilda Aubert, I61etna hčerka trgovca Pariškega bi bila imela v 19. dan t. m. prvikrat na ples. Z veliko nepotr-pežljivostjo čakala je na svojo obleko, katero je ši-vilja pravočasno obljubila. Kazalec na uri pomikal se je vedno dalje, a šivilje in obleke še ni. Napo-sled, ko je bila že 11. ura reče gospa Aubertova: „Zdaj je tako več ne bo, pojdi spat, ljuba hčerka!u Smrtno bleda gre gospica v jedilno sobo, vzame ve lik nož in se zabode globoko v prsi. Umrla je še isto noć.
S PredarlskeKfk* Lustenuu. Vaše blitgorodje! S tem potrjujeiu, da sem mnogo let holehal za krčem v žo-lodci iu zabasanjem, in da so izro*\j vseh sredstev, katere Bern rabil, hvalevredne Švicarske pila lukarja U. Brandta mi najvrfi pomagale in jih tedaj vsetn trpečim najtopleje priporočam. S spnStovanjem Josip Fitz, krojaški mojat- r.
Vselej se preprič ijte, da ima vsaka škatljica lekarja B. Brandta švicarskih pil (dobč so v lekarnah v škatljicab po 70 kr.) bel lcriž na rudečem polji in imenskf počrk R. Brandta in zavrnite vsake drugaćo zavite pile.             415)
Zahvala.
Odbor akadem. društva „Triglav" Stcje si v prijetno dolžnost izreći najtoplejšo svojo zahvalo slavnim uredništvom „SloveriBkega Gospodarja1*, „Slidsteierische Post" in „Vie-naca", ker so blago voli la društvu brezplačno, oziroraa za polovico cene pošiljati svoje liste. Isto tnko zahvaljujemo ■e slavnoj  .Matici hrvatske}" na podarjenih knjigah.
Za odbor: ■tad. iur. Jakob Toplak,              stud. med. Ant. Šifrer,
t. č. predaednik.                           t. <j. knjižuiCar.
Umrli so v Ijultlj.ftiii:
23.  decembra:   Matija   Kogel,   mestni  ubogi, 56 let. Karlovska cesta št. 7., za jetiko. — Jovana   Tomažio,   de-lavčeva, hfii, 1 leto, Stari trg St. 11.,  za katarom v črovesu.
24.  decembra: MagdHena   Ferhin,   duinurlca,   H6 let, Kravja   dolina   št.   11.,   za   ahirostjo. — Ainulija   Runagel, stotuikova   udova, 69 let,   Vegove   ulice   ftev. 2,  za udo-trpum.
25.  decembra: Marija   Brodnik,   dekla,   64 let, Stari trg št. 19., za jetiko. —  iJeter   Hafuer,   delavčev   siti,   1*/, leta, Fraue-iŠkauske ulice St.   ti., za božjastjo. — Franr Lo-zar,   kramarjev  sin,   4  leta,   Kladezue   ulico   at^v.   lrl,   za davico.
2f>, decembra: Fran bavS, eevljarjev sin, 4 leta, Opekarska cesta št. 3y., za \odenico  v glavi.
27. decembra: Feliks Urbane, trgovčov ain, 5 let, Pod traučo št. 2., za da"ico. — Albinu Lozar, ki-.iiuarjuva hči, G let, Kludtune ulice št. viy., za davico.
2B. decembra: Metu Skurjuic, gostiju, ti€i let, Stari trg 8t. 0., ze oalabljenjrm v starosti. — Anton Moautič, tl\-darjev sm, I1,', leta, Poljanska cesta št. f>.'i., za vnetjein grla — Marija Stibil, gustija, iSS let, Kladezne ulice Ili., stiirostjo.
2(J. decembra: Jariez, Jenko, dnhmr, 34 let, Cesta na Grad št. 12 , za jetiko.
V  deželnej   bolnici:
23. decembra: Meta Prelesnik, gostija, 50 let, za rakom v želodci.
27, decembra: Barbara Konig, kondukterjeva žena, 38 let, za jetiko. — Fran Kiiutelfc, dtiitiar, 28 let, za jetiko.
V  vojučkcj buliiii-i:
2."). decembra: Juri} Uubij, korporal, 23 let, za vnet-jem mužgiiiisko kožici*.
Tr/jH-  re&ju*  *   IJaiiii»gjii,o dne 30  decembra t. 1.
;              """                           "                           srl.  kr.l                                                                                    %\.K\x.
Pfienica, hkil.    .    ♦    .    B <)ti| špeb povojcn,  k^r.    .   — lio
Rež.           r       ...    5T'3| Surovo uiasiu,     „       .   —rt4
Ječmeu.     „      ...    4 39j Jajce, jedno .    .    .    .   —, 3,
Ovea,           .      ...    30     Ml'cko, liter   .    .    .    .   —    8
Aida,                 .    .    .    4 (Ki   Goveio         meso, kgr.  —til
Proso,        „       ...    5   4   T»'le>'je             „       n     —(>O
Koru/.;-,      „       .    .    ,    4^7   Svinjsko           „       n     —,54
Krompir,     r               .    3 —    Koštrunovo     ^       „     —3B
Le6a,         „       .    .    .    b —   Pišanec.....  — 50
'.Grab,         „       ...    8—   Golob......  —18
JFižol,         „      .   .    .    8 SO  Seno,    100 kilo     .    .    :i 05
, Maslo,               k^i1.    . — ^0  Slama,    „               .    .    2 05
: Mast,                   „       . — 78  Drva     trdu, 4 Q metr.    7 80
■ Speh frišen,        n         —|o4      „    iu«ljku,     ,      n        5(10
Meteorologijo poročilo.
i                                       ___________________________   ________
i
§    7. zjutraj 73891 na.   — 13 4BC   brezv. I megla "^      2. pop.    736'3Ooiiu   — 8 6'C al. vzh.   jan.     OOOmnt. gj    9. zvećer 733*t>7 mm.   —12 6" C si. vzh. uiegla i
Srednja temperatura — ll'5n, za 8*6* pod normalom.
^>\xxisi.3sl3:a, "borza
dne 30. decembra t. 1
(Izvirao telttgratifino poročilo.)
Papirna renta..........83 #ld. 45      kr.
Srebrna renta..........83    „    75
Zlata renta...........110    -    60
5°/0 marcna renta.........100    P    45       „
Akcije narodnu banke.......872          —        „
Kreditne akcije........299    „10       ,
London   ....         ....         .     .    126    „    —       ,
Srebro...........         .      —    .—        „
Napol..........9    ,    98l/,    „
C  kr cekini          .    .......        5    „    97       p
NeuQt\ke m.:rke.........      61    ,    95
4°/0 državne srećke iz 1. 1854    250 g!d     127    „    75       ,
Državne srefike iz 1   18«ii            100 gld     170    „    —       ,
Ogrska zlata renta 4°/0......100    „    75       ,
»      papirna renta 5°/0        .                    .      H2    „    25       ,
6"/0 Štajerske zemljifie   odvoz, oblig .    .    104    „    —       „
Dunava reg   srećke 5°/o                100 gld     116    .    TO       „
Zemlj. obć  avstr. 4'/t0/0 ^lati znst   liati   .     126    ,    —       ,
Piior   oblig   Elizabetine zapad žulezniue    115    „    30       „
Prior   oblig   Ferdinandove sev. železnice    10">    „50          ,
Kreditne srećke     ....         100 gld     180    „    75          ,
Kudolfove srećke.....10    „        I1*«    —          ,
Akcijo anglo-Hvstr. banke .    .    120    „       103    ,50          „
Trammway-druŠt   velj.  170 gld a. v. .    .     196    .    25          ,
Vsem   sorodntkonif   prijateljem   in znancem vošči
srečno novo leto
(757)                         rodovina Moschd.
Vsem prijateljem in znancem
?eseld mto leta.
(762)              Dr. Amhrožič-eVfi rodbina.
V NARODNI TISKARNIv LJUBLJANI
dobi se knjižica
„TisoUci Iloka."
HpiHul  clulio^vt^n ljiilil j»mw!to *"*li<»lijc«.
O©n.a, IO Isr.
Cisti dobićek te knjižice namenjen je v pođporo
ilovenskega  iolstva  osnovani „Družbi iv. Cirila
in Metoda1*.                   (518—15)
Lepa soba
D hrano in Torez hrane »a da cem> v n:iicm; tuđi se sproj-itirtii dva goepoia na kosilo. — Frauvovo u»l»r«>žj» Mi. 1, I. tni«iHtr«>|>Je.                                           (7tiO—1)
Št. 21.G0G.                                                          (759-3)
Ilitzifla*.
Ker se je te dni prikazala v Trstu kolera in f,e tuđi zuhtevula nekaj žrtev, opuzarja se p. n. ob-činstvo nujno, vsakega prišleca iz Trsta, karerega vzame v zasebno stanovanje, neinudoina naznaniti policijskenui oddelku mestnega magistrata, da se more v interesu občinstva ukreniti, kar je potrebno proti koleri in nje razširjanju.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 25. dan decembra  1885.
Gtod/ba. šest acaož
ali pa tuđi  več  s piskali  priporoča se prnti primcrneinu | la-fiilu z;i pustne in Bvnthene veselice.  — N;m»ći an pri
Fr. Šiimio\4'i,
(764—1)                        Graiaška nl;ce št. 12 t Ljubljani.
Prave, garantirane
voščene svece in voščeno zavitke
priporoča vlaokoč«štiti diihovSniii in gospodom trgovcem no najnižjej c ni
OROSLAV DOLENEC,
»verar v IJiililjuiii.      (747-3)
Burgundsko vino.
To fino in dobro Burgund-»ko vino O^erake (franeoske trle, nasnjce v obzirnih vinognidih na Ogerskem priporofajo shivni zdravniki znrudi njug1:! milobo in izvrslnih svojstev pri želod-ćevih bolezrrih, pornanjka-nji krvi, oslabljen]!, diarr-htte in rekonvalescenoi z izrednim vapehom. — Zdravilnica v Lindewiese (Slo-zija) uporablja to vino Se več kakor 15 let in pripo-roča   poaebno   kot okrepčujoće   pri   rekonvalescenci.
Jeillno zalogo za Kraujslio
ima                           ;G56—9)
„LEKARNA TRNKOCZY"
W/GT zraven rotovža v Ljubljani.
Velika steklenica velja 80 kr.,  10 ateklenic 7 gld. Po pošti se posije najmttpj 5 attiklenic.
J. EADHICHEBjen
zaloga cevljarskega blaga,
^MovNkc ulioo ni. 4»,
priporoča častitemu obr.inatvu svoje lastnonn'tie i/.-i:clki' ('evljurskit^.'i b :i£H %ii jf«»»|»o«lf, K4»H]»4* in otruki- v najlepAih i/.dclkih in \ui u.-ijtiižjiU cu-nah. —  Diilje opoziirpi inieimviina limiti  na  hvojo  bn^uto
čevljev za dečke in deklice,
ki ,<e izjeinonm po |nUo zhIžmu«') c .'Hi iv./.prodajcjo.
Restimcijski;
fluid
poni n <>ž on i, rudi
J\UJJJ5»1\J    VI vi
^              iiueiioviin,
tali! za dr^m-njt' v krepilo ud»v pri koti;ili. Tu cvet, nino^n let po izku-'-* tiih '/.ivino '.dravu i kili in prukt'ft-nih poljedulcili p\\>.t\u učinka kut izboren Hkušen ter piiznivn kot najlioljši zdravi I en in krii|>il«n- obrani konju do po'Aius Btnrosii, ćelo pri nsijvtvieni trpijt'iiji v/.li'ajnoj;a in pogumiiega, ziibrn.-jnj« utrpnelost kunj-8kib udov t« r služi v kropilo ptvd in v resiituci.io 'ot'vrst«'iiji!) po kukeiu trudupoliM'in delu. Dalje mbi kot p ilpiraltio ti ozdravijiijoče »rodar.vo ]>ri id'cti'gu žil, ott'kniiji kulen, kopUnih lolezuili, olrpuruji v boku, v krizi i. t. d., olekanji iio^, liieliurjtli na nosali, izvinjenji, tišoniiji od sedla in oprave, pri su-•šici i. t. d., a kmtka  Bkcno pri vseh   vnunjill bolez-
nik hibah.
1  Btcklenica z rabilnim   navodom   vrud  stane 1 ^ld.,
5  steklunic   z   rabilnim   navodom   vred  sumo 4 f;ld.
Prodaja  in  vsak   dnn   ra/.pnšilja   /.draviln »  pošto iiii
deželo:"                        ((ifjf)—9)
;ja(F" zraven rotovža v Ljubljani.
KAVABNA EVROPA (TAVCAR).
i             Usojuin si iiaznnnjnti ftluv. p. n. občinstvu in prejštijim čestitim gostom,
i  da prKV/.am<nn /. dnt'in  31. deoembra 1.1. (Hilvestrov dan) vodatve*
i    KftV&RNE EVROPA
I                            na Dunajskej cesti,
'  kateri   dan  se   kavama  zopet  otvori. — l'oatre^lo  so  bodo   slav. občinstvu  i.
|   izvratno kavo in k d()t»rimi dru^iiui pijaćanii. Na razpolupitijc bode celii vrata
I   slovcnskili  iu m-Uiškili političniii,  iliistrovunih in humorističnih listov. Postružba
1   pa bode ptunu in prijazna. — Zn mnr.^o!>ro.ii.i  obisk ho priporoča
i  (7«J3— 1'                                S BpoStovanjom  J2uriJ» SHieleKiiikm*.
i
Čujte in čudite se!
12.5OO 12OSOT7
ogrinjutl za dsia^ie.
popolnem zudoBti velika tih1'  za nujvei'jo danio, v vseh modnih barviib,  rujavih, sivih, 6ruih, rudeoih, modrih, belih, škotskih !n turskih itd., proda ao po
ffoldiitnr ]£ golflinar
komad proti poštneum povzotju, da ae izpraznijo pruBtori.
Exporthaus „Zur ^ns^tri«,", "V^i<3i>,
0"toera.ttTolin.g-, nMrs-riex5.g-a.cr.Je 31.              (727—4)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železttikar.
iiiistniiia in tlak „Naiouiic Ti.kiuue".