149. številka. Ljubljana, t sredo 3. julija 1901. XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje m praznike, ter velja po p o iti prejeman aa avatro-opjraka desete aa vse leto 26 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, aa Jeden mesec 1 K 00 h. Za pošiljanje na dom radona se aa vse leto 2 K. — Za tuja deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, le se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ah večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvold frankovati. — Rokopisi as ne vračajo. — Uradnlitvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu at. 12. Upravnlstvu na) se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice at. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski Narod" telefon st 34. — »Narodna TIskarna14 telefon at. 85.
Mlekarstvo.
Od tam deli, iz Radeč pri Zidanem mostu, so nam poslali naslednji preklasični spis.
Temeljem § 19. tisk. zak. priobčite v dnevniku »Slovenski Narod" v postavnem roku sledeči popravek nas zadevajočega dela uvodnega članka 124 Številke .Slov. Nareda" z dne 1. junija 1901. »Ni res, da je mlekarska zadruga v Radečah morala „Gospodarski zvezi" za tiskovine plačati 150 K, res je marveč, da je plačala za tiskovine le 77 Kron, ter za natisnjena pravila 50 Kron. Ni res, da zadruga tiskovin ne rabi, ter jih nikdar rabila ne bode, res pa je, da si je zadruga s tiskovinami naročenimi od „Gospodarske zveze" uredila knjigovodstvo« Ni res, da ima zadruga samo 23 Članov, res je, da jih ima 30. — Radeče, dne 26 junija 1901. — Anton Zavrl, Josip Ravnihar.
Res, samo pravi pravcati klerikalec se more tako nesramno lagati, kakor ta dva poštenjaka, ki sta podpisana na zgo-rajšnjem popravku. Naši poslanci so imeli na Dunaju prilike, o tej zadevi videti uradne podatke, ki jih je dobilo ministrstvo. Iz računov, ki so bili predloženi ministrstvu, se vidi, da je ta mlekarska zadruga morala „Gospodarski zvezi" plačati za tiskovine 147 K 12 vin. Mi smo navedli okroglo svoto 150 K. Isto tako je iz tistih uradnih podatkov posneti, da je imela ta zadruga začetkom meseca maja 24 članov, torej le jednega več, kaker smo mi pisali. Od maja sem je seveda še lahko vlovila nekaj članov. Kakor rečeno, so to podatki, ki leže v ministrstvu, in je v očigled temu res največja nesramnost, da se ti klerikalci upajo, še javno lagati.
Deželni zbor kranjski.
VIII. seja dne 3. julija i. I. Predsedoval je deželni glavar pl. De-tela. Vlado sta zastopala deželni predsed nik baron Hein in okrajni glavar Haas.
LISTEK.
Črnogorci in Crnogorke.
Hrvatski spisal dr. Ivan Hoic.*) Mnogo naroda v Crni geri je prišlo s Kosovega, zato tudi pravi neki pisatelj, da je bil smrtni dan starega srbskega kraljestva takorekoč tudi roj st veni dan črnogorskega plemena. Strme črnogorske gore so naučile Črnogorca prenašati vsakoršno nezgodo. V početku svojega naseljevanja v puste in kamenite gore je bil tudi Črnogorec imovitejši, ali s pomnoževanjem njegove rodbine se je pomnožilo tudi siromaštvo. Svoje jade in nezgode je mogel prenašati, suženjstvo pa zelo težko. Svoboda mu je bila nad vse mila, svobeda mu je dajala več srčnosti in silnega čustva za vse ono, kar se imenuje in prišteva k nje govemu. Črnogorec je priznaval malokdaj kako oblast ali moč nad seboj. V svojem siromaštvu je živel kakor svoboden človek in ni dal nikomur ničesar, temveč je onega, ki je šiloma iskal kaj pri njem, ako le možno, obdaroval z mečem ali vročim svincem iz puške.
Črnogorec je visoke rasti, kostanjevih las, lepe, vitke postave.  Pri njem je najti
*) „Slike iz občega zemljopisa". V. II. Izdanje „Matice Hrvatske". 1900.
Zapisnik zadnje seje je bil odobren, došle predloge in peticije so se odkazale pristojnim odsekom, potem pa se je nadaljevala v zadnji seji pretrgana razprava o deželnega odbora letnega poročila poglavja .deželna kultura", o kateri je poročal posl. Lenarčič. DanaSnja razprava je bila jako kratka. Posl. P o v S e je pojasnil mlekarske razmere v deželi in pomanjkljivost pri mle karstvu. Vsled tega je deželni odbor najel necega sirarskega mojstra iz Švice, ki je začel krepko delati, da ae v mlekarstvu izvrši potrebna reforma. Posl. Lenarčič je izrekel deželnemu odboru zadovoljstvo in pohvalo, da je mlekarstvu posvetil toliko pozornosti.
Zbornica je potem odobrila to poglavje letnega poročila, kakor tudi poglavje o deželnih podporah (poročal je posl. U1 m), ustanovah in o kmetijski Soli na Grmu. Poročevalec Schweiger je napadal direktorja grmške šole.
Posl. dr. Tavč ar je odločno zavrnil napade poročevalca na grmskega direktorja kot žaljive in nezaslužene.
Posl. Božič je poročal o prošnji županstva na Rakeku za uvrstitev občinske ceste od Rakeka do Lazov mej okr. ceste. Sklenilo se je odstopiti prošDjo dež. odboru z naročilom, da jo prouči in v prihodnjem zasedanju o njej poroča, ker bi bilo krivično, ako bi se ta cesta ne nadaljevala do Rakeka, ko je vendar logaški okraj zanjo žrtvoval 6000 gld.
Po poročilu posl. Ulma se je proSnja županstva v Brusnicah za uvrstitev obč. ceste od Vel. Brusnic do Gabrja mej okrajne ceste odstopila deželnemu odboru.
Posl. dr. Tavčar je poročal o letnega poročila poglavju agrarne razmere. Izrekel je dvornemu svetniku Schaschlu priznanje za zasluge, ki si jih je pridobil kot voditelj agrarskih operacij, razpravljal o eksekutivnih prodajah kmetskih posestev in o kmetski razvadi, izgovarjati otrokom nepravilno visoke dote, proti čemur se bo moralo odločno nastopiti.
Posl. Božič je poročal o letnega po
mnogo bistroumnosti, a še več naglosti in Iokavosti. On se ponaSa s tem, da je Črnogorec, sebe ceni visoko in hoče biti najboljši; ostale narode pa ima za mehkužce in slabiče, samo Arbanasom priznava, da so junaki. Črnogorec je lahek in okreten ter uren kakor zver. Brado si brije, brke pa nosi vsakdo; samo starejši si puščajo tu in tam celo kito, katera jim pada po vratu. V obraz je Črnogorec temne barve, očij je svetlih in bistrih, veselih in polnih živahnosti. Črnogorec je močnega telesa, čvrstih mišic ter prenaša lahko najtežje napore. Zlasti meča ima nenavadno močna, zato pa je tudi izvrsten pešec, in mu je v tem malo vrstnikov. Bodi gori, bodi doli, njemu je povsod lahko, skače kakor divja koza od kamna do kamna po skalovitih planinah. Črnogorec je nadalje izvrsten strelec, ume okretno rabiti meč, zlasti pa hand-žar, in je smel jezdec. Svojo domovino in svoje ponosne gore ljubi nad vse. Ko se je Črna gora po poslednji vojni znatno povečala, in to z obdelanimi okraji, dogodilo se je opetovano, da so se vrnili na svojo starino Črnogorci, katerim je bila dana plodna zemlja v „Novih krajih", obvladani od želje po svojih starih, Če tudi peSčenih domovih. Za domovino žrtvuje Črnogorec v svojem zanosu rad avoje življenje. On v resnici junaSko izvaja v življenja ono staro: „Dulce et decorum pro patri« mori". Lju-
ročila poglavja .občinske stvari". Pojasnil je, da je občinska uprava v mnogih občinah jako slaba, ker je kaj malo sposobnih županov in občinskih tajnikov, in pojasnil tudi, kako nesmiselno je, da je v nekaterih občinah toliko virilistov. Predlagal je:
Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odbora naroča se: a) primernim potom za to skrbeti, da se župani in občinski taj niki teoretično in praktično izvežbajo v svojem uradnem poslovanju, ter cesarsko vlado naprositi, da povodom glavarstvenih uradnih dnij tak ponk po mogočnosti po-speSuje; b) da v prihodnjem zasedanju predloži glede virilistov primerne spre membe občinskega volilnega reda. Sprejeto.
Posl. Hribar je opozoril na prošnjo glede izločitve jednega dela cerkljanske in priporočal, naj se ta prošnja upoSteva.
Posl. Višnikar je poročal o proračunu normalno šolskega zaklada za 1. 1901 in o dotičnih peticijah. Potrebščina znaša 956 391 K, pokritje pa znaša 48 200 K. Primanjkljaj znaša torej 908 191 K. Proračun je bil odobren. Rešenih je bilo več prošenj, in je poročevalec izrekel željo, naj se že zgradi šola za Čeplje in Podgoro.
Po poročilu posl. Š u bi c a je bilo sklenjeno:
Od občinske ceste, držeče iz MiraepeČi na Dolenjovas v cestnem okraju Novomeškem se približno 1300 m dolga proga od Mirnepeči do tje, kjer se ž njo stika dovozna cesta k mirnopeški postaji Dolenjskih železnic, uvrsti med okrajne ceste.
Po poročilu posl. Jelovška se je prošnja posestnikov iz Zaloga, občina Šmarje, za podporo za napravo vodnjaka odstopila s priporočilom dež. odboru.
Po poročilu posl. Povšeta se je na prošnjo županstva Šmihel Sto piče za napravo kapnic v več vaseh tiste občine sklenilo, da ima dež tehnik izdelati načrt za te kapnice.
Končno je posl. dr. Papež poročal o nujnem predlogu zastran podpore pogorel-cem v vasi Veliko Mraševo. Dovolilo se je 3000 K.
bežen do domovine mu podaja hrabrost, smelost stori, da se sovražnika ne boji. Njegova junaSka dela v boju s Turki priznava ves naobraženi svet, in to je glavni razlog, da prihajajo v najnovejšem času od vseh strani Evrope tujci v Črno goro, da izpoznajo ta mali junaški narod. Zares, ni o jedni deželi balkanskega polotoka niso tujci v poslednjih desetletjih toliko pisali kot o Črni gori.
Iz ljubezni do domovine izhaja pri Črnogorcu oni plemeniti ponos v hoji in govoru; zelo gleda nase, na svoj obraz in svoje poštenje. Ve, da je sin zemlje, katera ima važno preteklost kot hraniteljica krščanske vere in civilizacije v borbi proti Turku. Nadeja se boljše bodočnosti ter si je v svesti, koliko je veljal v veličastni borbi s Turki pojedinec, in naj si bo tudi siromašen; zato stopa s ponosom in s smelo samozavestjo pred svojega .gospodarja". A vkljub temu se slepo pokorava svojemu gospodarja. On ve, da je v nebesih Bog, a na zemlji gospodar, in kar reče gospodar, meni, da je volja božja. Kakor je velik junak na dvoboja, tako plašljiv in pokoren je strogosti zakona.
Črnogorec je vdan z vso dušo Kristusovi veri, pravoslavni cerkvi, a zahaja malo v cerkev, kadar pa pride, takrat moli pobožno. V cerkev nosi v dar sveče, vosek, olje, kožuhovino, volno, Sito itd., da ma
Posl. G ras se II i je rekel, da se je oglasil zaradi nekaterih poročevalčevih opo-menj, ki niso bile v nobeni zvezi s predmetom samim. Dejal je, kakor da je posebno ugodno, da zboruje dež. zbor in se more baviti s takimi nujnimi zadevami. Tudi je dejal, da se je deželni zbor bavil s tremi zadevami. Hvala Bogu, treba se mu je bilo baviti samo z dvema požaroma, kajti prvi požar, v Gorenji vasi, ki je bil dokaj večji kakor požar v Kropi in v MraSevem, se je zgodil, ko se dež. zbor še ni seSel in je dež. odbor dovolil dotično podporo. Opozarjati pa moram, je rekel govornik, na neumestnost reševanja tacih stvarij nujnim potom. Da se taki predlogi stavljajo, je razumljivo in tudi opravičeno, a da se nujno rešujejo, to je vsekako napačno. Treba je poprej poizvedeb in natančnih informacij, da se more predlog za podporo primerno in pravično rešiti. Deželni odbor pa dotičnih podatkov ne more preskrbeti, ako se že sklepa o kakem predlogu 48 ur potem, ko je bil stavljen. Neka podlaga za rešitev se hitro dobi: trdi se, da znaša škoda toliko in toliko, in to je potem podlaga. O Gorenji vasi se je izprva trdilo, da znaša škoda 120.G00 kron. Deželni odbor je naročil županstvu, da porazumno z župniki sestavi natančen izkaz o Škodi. To se je zgodilo in izsaz pravi, da znaša škoda 106.000 kron. Ravno tako je s Kropo. Tam se je najprej reklo, da znaša škoda 130 000 kron, a že pomožni cdbor jo je v svoji prošnji cenil na 100 000 kron. Tudi poročila o škodi v Vel. Mraševem se ne ujemajo. Predlagatelj je rekel, da po poročilu okrajnega glavarstva znaša škoda 124.000 kron, orožništvo pa poroča, da znaša 95 000 kron. Take razlike se pojavljajo povsod, ker ni ne jedna ne druga cenitev pravična. Na vsak način je pa potrebno, da se vrše poizvedbe, ne samo glede dejanjske visokosti škode, ampak tudi da se dožene, kakšne podpore so poškodovanci potrebni glede na njih gospodarski položaj. Take poizvedbe so pa nemogoče, če se predlogi za podpore nujnim potom rešujejo.  Zategadelj bi bilo umestno, da se
blagoslovi Bog njegov rod, da ga čuva zla, in da mu pomore v nezgodi. Duhovniku v cerkvi poljubi roko, kadar mu daje naforo, a sicer ne. Črnogorec se izpoveduje in hodi k obhajilu, in poste vrši točno. Kadar je cerkveno blagoslovljenje, nosi darove v cerkev. Na dan godu, o svečnici in družin večjih praznikih prinaša sveče, tako tudi na takozvano „zadušno soboto" v spomin pokojnikov.
Črnogorec je v veri trd in nepremičen, z vero in v veri živi in umrje; ona mu je prva svetinja na zemlji, kar potrjuje tudi njegov rek: „Ni mi žal umreti za krst častni in vero krščansko." Gorje onemu, ki bi si 08melil kaj reči Črnogorcu proti veri! Grede mimo cerkve, vedno sname čepice, prekriža se in trikrat pokloni, govoreč: .Pomagaj Bog in sveta Bogorodica, sveti Vazilij in sveti Peter". Lepo je videti Črnogorce, kadar hodijo za procesijo. Vse gre od hiSe do hiše, možki in ženske. Možki gredo naprej po dva in dva, za njimi pa ženske, dve in dve držeče se za robec. Vsi možki in ženske pojo glasno: .Gospodi, pomiluj!" Ko opravijo pobožnost, pa streljajo iz pušk. Ta močna vera je obdržala Črnogorce v svobodi in ponosu, ona jim je pomagala, da so skozi veke tvarjali čudeže junaStva v bojih s Turki, a tuđi pojedinci mej seboj so se čestokrat dvobojevali. (Dalje prih.)
tak« prošnje odstopijo deželnemu odboru v poslovanje, saj se mu prepuščajo Se vse drugačne, in saj se mu mora priznati, da jih vestno in točno reSnje. Bodi dovoljeno, omeniti Se neko drugo prikazen. Ako se namreč* primerja Skoda z zavarovano od Škodni no, se vidi, da je zavarovanje silno neznatno, in da ni v nobenem razmerja prava vrednost zavarovanih objektov. Vsa zavarovalna svota znaSa v Gorenji vasi 22 000 kron, v Kropi 19 000 kron in v Vel. MraSevem 32 000 kron. To je žalosten dokaz, da se ljudstvo jako malo zaveda dobrote zavarovanja. Hvalevredno je, da je vlada izdala razpis in naroČila, da se mora deželni zakon o požarni policiji strogo izvrševati, in da se mora ljudstvo poučiti o dobroti zavarovanja. Pri indolentnosti prebivalstva žal ni upati, da bi se dosegel kak večji uspeh. Tukaj je odprto lepo polje delavnosti, zlasti duhovnim pastirjem, ki bi lahko navajali ljudstvo, kje mu je iskati pomoči in si zagotoviti podporo za slučaj nesreče. (Živahno pritrjevanje in odobravanje).
S tem je bila seja končana. Prihodnja eeja bo v petek.
Dodatek odprtemu pismu
ravnatelja Gustava Pirca Bohinjcem in vsem tistim, katere gre mari.
Med izhajanjem mojega odprtega pisma so mi došla nova poročila, ki sve-dočijo mojo trditev, da se imajo Bohinjci le sami sebi zahvaliti, ako z odkupom planin danes ne bo šlo več tako gladko, kakor v slučaji, če bi bili oni reč že lansko leto takoj zvršili, ko je g. državni poslanec Pogačnik to reč v Bohinju sprožil. Na tem mestu pa tudi moram popraviti neresnična poročila o zaslugah, kdo je pri c. kr. kmetijskem ministrstvu celo zadevo sprožil in največ naredil. Jaz sem o tej zadevi že lansko leto pri predavanjih v Srednji vasi in Boh. Bistrici govoril in sem povedal, da je ta mož podpredsednik c. kr. kmetijske družbe gospod državni poslanec Povše. Povše in Pogačnik imata edine zasluge, drug nihče. Iz sledečega dodatka naj cen. čitatelji poznavajo, kako hinavsko in lažnjivo, le z edinim namenom proti meni hujskati, je znana klika dr. Schalkovo interpelacijo glede prodaje planin proti meni izkoristila, mesto da bi se sami prijeli za svoje grešne nosove.
G. Pogačnik je neprestano Bohinjce dregal, da naj se prizadete vasi vendar ganejo in naj kaj store, da pride reč v tek. Pisaril je na župnike, župane in podžupane. V dolenji dolini je tamošnji gosp. župnik storil svojo dolžnost in je pridobil Lepenčanje in Bitenjčanje, ki so se poprej opirali nakupu. V gorenji dolini, kjer je domena kaplana Oblaka, se pa od njega nič ni zgodilo. Starifužinčani so se precej resno dogovarjali in sklenili planino kupiti. V Česnjici, ki je središče Oblakovega delovanja, niso do danes še prav nič storili. Ko je prišel srednjevaški župan k Oblaku s Pogačnikovem pismom, se Oblak kar zmenil ni. Ob državno-zborskih volitvah je rekel Oblak podžupanu Janez Arhu, da je še čas planine kupiti in da se ne mudi v to siliti. Nekoč se je reklo, da Pogačnik itak ne bo nič naredil, naj gre poprej dijak C. planino zmerit. Tedaj jurist v II. letu naj meri! Kakoršni šušmarji so pri kmetijski organizaciji, taki so povsod, če le eden reče, da je klerikalec, pa s to izjavo že zadobi vse sposobnosti celega sveta ! Ali gosp. stud. jur. C. pozna le od daleč kak inštrument za meritev gozda? In slednjič najzanimivejša vest: K gosp. državnemu poslancu Pogačniku sta šla vprašat Martin Logar, podžupan v Starifužini, in Jan Arh, odbornik mlekarske zadruge istotam, kako stoji z nakupom planine, ker so Staro-fužinčani pripravljeni jo kupiti in so se že o vsem dogovorili. Gosp. Pogačnik jima reče, da se mu je iz Bohinja od vplivne (?) osebe pisalo: Bohinjoi niso zmožni se podati v to kupčijo, sicer čemu jim pa tudi planine bodo, menda zato, da se bodo liberalci po njih plazili. Jaz vsega tega sicer nisem sam slišal, a sporočili so mi to vsega spoštovanja vredni in zaslužni bohinjski možje in oni naj imajo odgovornost za te vesti.
Iz tega naj vsak razvidi, da sem jaz čisto nedolžen in da je bilo nepotrebno mene napadati; nisem prijatelj takih po-
lemik, a kadar se me sumniči na moji časti in se me kmetovalcem iz zgolj sovraštva predstavlja kot njih sovražnika ter se me prikrito prišteva med lopove in hinavce, takrat pa nikdar ne bom ostal dolžan odgovora, in kdor me izziva, naj bo pripravljen, da dobi vse dvojno povrnjeno.
V Ljubljani, 3. julija 1901.
Gustav Pire.
V IJublJanl, 3 julija. Kvota.
Cesar je zopet sam določil kvoto za dobo od 1. julija 1901 do 30. junija 1902 in sicer tako, da prispevajo avstrijske dežele k skupnim stroškom državnega gospodar stva 66 5%, ogrske dežele pa 33 5%. Tekom leta, za katero je kvota določena, poteče mandat ogrskega državnega zbora in treba bode novih volitev. Po izvolitvi no« vega parlamenta pa bo voliti tudi novo ogrsko kvotno deputacijo.
Položaj v Stari Srbiji in Macedoniji se vedno bolj poostrnje. TnrSka vlada je poslala nekaj novih čet, ki postopajo sila teroristično proti Srbom in Bolgarom. Srbski poslanik v Carigrada, general Sava Gruić se je pri Porti zopet pritožil, kako se postopa s Srbi, katerim Turki konfisku-jejo pisma, molitvene in Šolske knjige, zapirajo Sole ter odvajajo učitelje v zapor. V Vučitru, Mitrovici i. dr. se vr§č hiSne preiskave in sumljivi morajo v PriStino. Sumljiv pa je vsak zaveden in naroden Srb. Nekaj oseb je bilo baje trpinčenih. Turki sumničijo Srbe zarotniStva proti oblastvom ter se boje ustaje. Zato postopajo z največjo brutalnostjo.
Dogodki na Kitajskem.
Cesarica vdova, razupita in slabo-glasna Tsu-tsi ima Se vedno krmilo kitajske vlade v rokah, in cesar je odvisen od nje ter se mora pokoriti njeni volji sedaj prav tako, kakor se je pred vojno. Tako si je »nožno razlagati, da more cesarica vdova določati, kaj bo v bodoče glavno mesto Kitajske. Tsu tsi je sporočila velikemu svetu, da si je izbrala za prestolico cesarstva Kaifongfu v pokrajini Honau- Casarica-vdova noče v Pekin, ker tujim posadkam ne zaupa ter se boji, da bi jo ondi na zvijačen način zaprli. „Times" poroča, da or-ganiznjeta Tuan in Tungiuhsiang v Mongoliji novo nstajo. V pokrajini Šingking je ustaja že popolna. UstaSi plenijo in po ž i gajo po deželi. V okolici Mukden stoje vse vasi v plamenu. Sto ljudij je umorjenih. Ruske Čete so preslabe, da bi mogle zabraniti pustošenja Na Kitajskem torej Se ne bo miru in reda. Čudno pa je, da trdijo celo evropski žurnalisti na Kitajskem, da povzročajo nemire in izgrede misijonarji, v prvi vrsti francoski.
Vojna v Južni Afriki.
Predsednik Kriiger je prejel od generala Bothe pismo, v katerem se izraža velika samozavest ter se konstatirajo uspehi invazijčj Burov v Kaplandijo, kjer so zaplenili Buri Angležem že nad 1000 konj. General Fouche je vdrl v okraja Maelear in Eillot, kjer je de bil mnogo konj. Evropski farmerji so Angležem sovražni. Lord Kitchener je sporočil v London, da je od 24 junija padlo 74 Burov, 60 jih je bilo ranjenih, 160 ujetih, 136 se jih je udalo, zaplenjenih je bilo 131 pušk, 15.000 patron in 304 vozov. Koliko padlih, ranjenih in ujetih Burov je Kitchener pridejal, seveda ni možno konstatirati, a gotovo je, da so izgube Angležev Se enkrat tolike. Kaplandski parlament radi invazije Borov ne more zborovati, ter je zasedanje odloženo na jesen.
Dopisi.
Iz gornjegrajskega okraja, 2. julija. Ustanovni zbor .Slov. kmetskega druStva za gornjegrajski okraj", ki se je vrSil v nedeljo dne 30. t. m. pri Jožefa Praznika v Kokarjih, se je nepričakovano dobro obnesel, zato naj mi bo dovoljeno vsaj na kratko o tem poročati. Rekel sem, da nepričakovano dobro. — Seveda nepričakovano, ker se je od strani črne stranke delalo na vse pretege, da bi shod preprečili. Župnik in kaplan rečiSki in kakor smo zvedeli, tudi kaplan mozirski itd. so vzeli sveti kraj — .leoo" v najem, da so ves svoj žolč izlili nad tem poštenim druStvom. Naravnost hujskali in Ščuvali so ljudstvo, ter z rudečkarji metali semtertje, kakor kuharica s pepelom.
„Znani pretepač" je avojo gardo, — par zapeljanih surovežev, takšnih kakor je on sam, — najbrž poduče val in pripravljal za glavni naskok. — In res bi imelo to podlo Sčnvanje uspeh, da ne bi gospod vladni zastopnik energično, a povsem taktno nastopal proti razgrajačem.
PriSlo je namreč kacih 30 zajetih in poslanih trabantov na zborovanje-, ki so se pa večinoma zunaj pri hleva pestirali, — (najbrž je črnuhom gnojni duh najpovoljnejSi) in čakali migljaja, le kacih 5 elementov so poslali v zborovamo sobo, kjer je neki pred kratkim iz Feldhofa odpuSčeni »človek" se začel vtikati v govor: Razlaganje pravil itd. Ko je bil pozivan, naj miruje in se mu je pokazal pot odkoder je pri3el, začeli so ostali Štirje rogoviliti, med temi neki kmetic iz Holmca, — mož »prete-pačeve" garde, ki je slučajno tudi varuh dveb »norcev*.
Zunanji trabanti so začeli uSesa nastavljati, ter bi bili gotovo prišli in Skandal povzročili, ako bi g. vladni zastopnik energičnim načinom za cel čas zborovanja ne zamašil usta grdi, nesramni, nazadnjaški druhali.
Prav v redu so se vrSile potem ostale točke dnevnega reda, govornikom se je navdušeno ploskalo in mnogoštevilno zbrani kmetje — bliao 200 — so uvideli, da bo to druStvo popolnoma ustrezalo svojemu namenu, da je isto silno potrebno za naS okraj, in da j« nesramno ščuvanje in hujskanje proti društvu popolnoma neutemeljeno. Že ta dan je tam pristopilo čez 100 udov, mnogo pa je že po pred zapisanih, tako da Šteje to društvo častno Število poštenih, naprednih kmetov, kojim je njihov blagor v prvi vrsti pred očmi in ki stoje za svoje koristi s takim prepričanjem, koje ne omaje celo krdele vročekrvnih, nazadnjaških kleri kalnih petelinov.
Kmetu so se pa ravno s tem Ščuva njem zoperpoStenokmečkostvar, ođprle oči. On previdi, da posvečeni gospodje hrepene le po oblasti in časti in ker si te pri kmečkem društvu ne morejo steči, pa tako nesramno udrihajo po pre-koristni in potrebni organizaciji. Sedaj vidiš, dragi slovenski kmet, kedo je vedno nesebičnež, a tvoj naj večji sovražnik in zatiralec.
Proti večeru sta se pripeljala iz zgornje doline dva gaspuda na Rečico, najbrž iz radovednosti, kakšen plod je rodilo ruvanje. Seveda sta se z nevšečimi poročili in dolgimi nosovi morala vrniti v svoja brloga.
Novi odbor, v katerem sede sami navduSeni, spoštovani, čvrsti in pošteni kmetje, je sklenil, da društvo v kratkem zboruje na drugem kraju, z zanimivim programom.
Torej na veselo svidenje in mnogo-brojen obisk! — O posameznih točkah dnevnega reda sledi obširno poročilo —
Iz Krope, 2. julija. Izkaz darov za pogorelce v Kropi. (Dalje) Po odredbi in posredovanji g08p. Fr. Hrašovec, c. kr. okr. sodnika v p., po blagosrčni gospej Žizma HraSovec, omožena dr. Wendler, in usmi ljeni gospici Jerici Gomilšak pri v Gradcu živečih rodoljubih nabrani miledari za pogorelce v Kropi na Gorenjskem darovali so: Po 60 K dr. Gregor Krek, dvorni svetnik in vseučiliščni profesor, dr. Demeter vitez Bleiweis za svakinjo, dr. Jož. Unter-lugauer, dež. bosniSki zdravniški referent, dr. Jaro Hrašovec, odvetnik v Celju, dr. Sil vin HraSovec, c. kr. okrajni sodni pristav; po 5 K: dr. Otto baron Kraus, mil. gospa Hilde z Lusar Lusarov; po 3 K: rodbina Zabredova, Fr. HraSovec, c.kr. okr. sodnik v p ; po 2 K: dr. Ipaveo, em. primari), dr. Klasinc, odvetnik, Dolenc, c. kr. postni kontrolor, Vouk, o. kr. postni kontrolor, Polanec, c. kr. poštni oficial, Iv. Sad nikar, steklar, gospica Jerica GomilSak, I. Dolžan, c. kr. poštni kontrolor, Fr. Kaube, posestnik in hotelier, dr. Štrekelj, c. kr. vse-učiliSčni profesor, dr. Žižek, zdravnik, opera-tenr, Bonča, c. kr. namest. veter, koncipist, M—C (neimenovan)] Hoffer, mag. registrator, Miki, c. kr. računski oficial, Vrbnjak, c. kr. poštni oficial, E. Zwierzina, c. kr. ravnatelj deželne deske, PeSec, c. kr. pol. komisar, Mih. Papež, c. kr. pol. nadkomisar, MiSko Cizelj, o. kr. učitelj, I. Hecl..., Avg.
Sk....., S Rojnik, c. kr. računski oficial,
Fr. Hauptman, a kr. profesor, Žizma HraSovec, omož. dr. Wendler; po 1 K: dr.Caj. Dittl, Ch. Stipper, učiteljica; po 60 h: Fra-
njica Jančič, kotarioa. Svota = 118 K 60h. Uredništvo „Slvvenca" 18 K, Fr. Zoreč v Novi Oselici 10 E, Jesenice, župni urad, 34 K, Jos. Novak, Velike Lašče. 10 K, M Prežel j, ž up. v Mavčičah, 8 K. Hvala lepa vsem darovalcem! Za odbor: Jos. Korošec.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3* julija
— Otročja šala. Prejeli smo naslednji dopis: Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da sprejmete glede .Dnevne vesti", priobčene v 146. Številki .Slovenskega Naroda" z dne 28. junija 1901. pod naslovom: .Zelena vrvica kruljavega Lampeta", sledeči stvarni popravek: Ni res, da sem jaz dobil pri katoliško • narodni stranki službo rabelja. Ni res, da me je .sultan dr. ŠusterSič poveril z nehvaležnim poslom, da prinaSam dosedanjim konservativnim deželnim poslancem zeleno vervico v hiSo, čeS, sedaj se obesi sam, ker te stranka več ne potrebuje. — V Ljubljani, dne 28. junija 1901. — Dr. Hvgenij Lampe, stolni vikar. — Ne vemo, ali si je mali Lacape dovolil prav otročjo Salo ali pa je vsled občevanja s krščanskimi socialisti-njarai začel duševno peSati. Da bodo čitatelji vedeli pri čem da so, povemo, da je dr. Lampe pisal poslancu Pakižu in nekaterim drugim poslancem pisma, v katerih jim je dal migljaj s kolom, naj cd kandidature odstopijo, si:er bodo k temu prisiljeni. Poslanec Pakiž je vsled tega obiskal redakcijo „Slovenca* in tam Lam pat u bral take levite, da se jih bo zapomnil. Sicer pa bodi Lampetu povedano, ako je hotel napraviti s svojim popravkom šalo, da se mu je ta slabo obnesla, in je le pokazal, da je prava konjska smrt mej slovenskimi humoristi.
— Vsesokolska slavnost v Pragi. Po sijajni veliki javni telovadbi druzega slavnostnega dneva (sobote) se je zdelo skoro nemogoče, da bi Se katera točka slavnostnega vsporeda mogla bolj zanimati. In vendar moramo reči, da je slavnost dospela do vrhunca šela tretji dan. Zjutraj ob 6. rri so se dokončale tekmovalne telovadbe, o katerih končnem uspehu bodo razsojevalci poročali pozneje. Slavnostni sprevod, kateri se je pomikal ob pol 10. uri z zbirališča v Kralj. Vinohradih mimo muzeja po glavnih ulicah Praških do staro-mestne .radnice" (mestne hiše), je bil gotovo najkrasnejši in najlepši izmej vseh, kar jih je doslej videla kraljevska Praga. Kdor je kdaj videl jednake slavnosti v češki prestolici, bode vedel, kaj hoče to reči. Načelu je jezdil oddelek konjice .Praškega Sokola" in za njim jezdeci druzih čeških sokolskih društev, vseh skupaj okolu 200 mož sokolske konjice. Za njimi odbor Češke obce sokolske, na čelu mu starosta dr. Podlipnj, ki je pred vinobradsko mestno hišo odzdravil na pozdrav staroste Višeka. Kot prvi mej gosti so korakali, povsod živahno pozdravljani slovenski Sokoli, za njimi Bulgari. Hrvatje, peterburški gostje, čeSkiSokoli iz Pariza, Berolina, Monakova, No-rimberga, Lipska, Hamburga, Buda peste itd. Ogromno število Poljakov je vzbujalo veliko navdušenost. Za njimi so korakale spodnjeavstrijske sokolske čete, dalje mnogobrojni moravski Sokoli in nepregledne čete Sokolov iz Češke. Kakor mogočna reka rudeče krvi, valila se je množica sokolskih junakov naprej mej gostimi Spalirji na tisoče in tisoče zbranega občinstva, ki je burno pozdravljalo sprevod. Člani sokolskoga „dorosta" pa so ob vsem potu kot častna straža vzdržavali vzorno red. Impozantnost sprevoda se lahko razvidi iz Števila udeležencev: Bilo je kakih 14 000 Sokolov z nad 300 zastavami in 14 godbami. Mej tem, ko je ta nepregledni sprevod se pomikal proti starodavni zgodovinski mestni hiSi, se je tam že zbrala deputacija pariSkega mesta, katero je sprejel župan dr. VI. Srb, dalje Črnogorci, načelnika francoskih gimnastov, funkcionarji nekaterih vnanjih sokolskih druStev, četa francoskih gimnastov itd. Tudi tu je mnogo brojno občinstvo vse navdnSeno pozdravljalo. Proti pol 11. uri so se prikazali prvi jezdeoi sprevoda, ki je poldrugo uro potre boval, predno je bil zastavljen ves obsežni staromestni trg in bližnje nlice. Potem je pozdravil starosta Podlipnj imenom so-kolstva župana glavnega mesta Prage in nekateri Sokoli so doneali dar Sokoistva kraljevski Pragi, v brona izgotovljeno pla-
stično delo prof Snoharda, predstavlja-joče domovino, blagoslavečo Sokolstvo. Ko se je žnpan dr. Srb zahvalil, zasvirale so sokolske godbe narodno himno, katero je vse sokolstvo pelo ž njimi, zadoneli so tyn-ski zvonovi, občinstvo pa je zaorilo urnebesni .Na zdar!" Bil je srce povzdigujoč trenotek. Ob pol 1. uri sledilo je defiliranje vseh druStev, ki so se razSla na Havličko-vem trgu. Vnanji gostje pa so se zbrali v mestni dvorani, kjer so bila za njih pripravljena razna okrepčila, s katerimi so jih postregle čeSke dame. Govorili so: Župan praSki dr. S r b, predsednik občinskega sveta pariškega Dausset in mnogi drugi zastopniki vnanjih Sokolov. — Popoludne ob 5. uri je bila druga javna telovadba, ki je uspela Se bolje, nego prva, telovadilo je 6400 Sokolov; Francozi in Poljaki so se zopet odlikovali z deloma novimi vajami. Po končani telovadbi so bili v raznih krajih prijateljski sestanki. —i.
— Naši telovadci v Pragi. Sokoli so se danes vrnili iz Prage. Pri tekmovalni telovadbi je vrsta slovenskih telovadcev dosegla lepo ceno in sicer na viSjem oddelku ter dobila za to tudi že izročeno dragoceno darilo. Uspeh telovadbe po tehniških jednotah prijavimo v kratkem.
— Večer v slovo je priredil učiteljski zbor tukajšnjega učiteljišča včeraj v zimskem salonu hotela „pri Maliču" bivSemu svojemu ravnatelju g. dež. Sol. nadzorniku Fr. H u b a d u, ter se mu je izročil lep album s fotografijami vseh članov učit zbora. V mnogih govorih se je poudarjalo zaslužno delovanje slavljenca, ki je, zahvaljujoč se, omenjal kolegijalnega sodelovanja vseh učiteljev.
— Št. J a kobsko - Trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda vabi naj) uljudneje vse častite člane in prijatelje k peti sv. maši, katera se bode brala na čast blagovestnikoma v petek, dne 5. t. m. v Trnovski cerkvi ob osmi uri zjutraj.
— Št. Peterska možka in ženska podružnica praznovali bosta god sv. Cirila in Metoda v petek s sv maSo, ki bo ob 10. uri žup. cerkve sv. Petra v Ljubljani h kateri se vsi člani uljudno povabljajo.
— Izpiti na podkovski šoli so se vršili 27. m. m. Izmej 12 kovačev, ki te Sole niso obiskovali, je naredilo 6 izpit s povoljnim uspehom, 6 pa jih je dobilo nepovoljni red. Dva to šolo obiskujoča učenca pa sta naredila izpit iz podkovstva in ogledovanja mesa z dobrim uspehom.
— Vojaško inspiciranje. Poveljnik 28. pehotne divizije fml. Rudolf pl. Cha-vanne je dospel včeraj iz Ljubljane v Trst k inspiciranju vojaStva.
— Novo društvo. V Ljubljani se je ustanovilo društvo za podporo bolnih uslužbencev južne železnice (kurilnice). Pravila so se že predložila deželni vladi v potrditev.
— Nedeljski počitek v trgovinah. V poletnih mesecih, ko hiti V3e iz mesta, kar le more, vlada v trgovini velika stagnacija. Vsled tega se je v druzih mestih že davno uvedel vsaj za poletne mesece popolni nedeljski počitek. Tudi pri nas, o tem smo dobro poučeni, je velika večina vseh trgovcev vneta za to, da naj velja za poletne mesece popolni nedeljski počitek, a nekateri posamezniki nasprotujejo in to je vzrok, da se nič ne zgodi, kajti konkurenčni interesi velevajo, da morajo vsi imeti odprte prodajalne, ako se le jeden sam upre. Trgovine bi gotovo ne imele nič izgube, če bi se vsaj v poletnih mesecih uvedel popolni nedeljski počitek, saj ima vsakdo v soboto časa dovolj, da se z vsem preskrbi, in saj so tudi tovarniški delavci vsi že v soboto ob Šestih prosti in lahko nakupijo, Česar jim treba. Nedeljski počitek bi bil koristen Sefom, saj so ti sami potrebni počitka in koristen bi bil njihovemu osebju, ki mora tudi v silni poletni vročini 70 ur na teden delati v prodajalnicah. Kako potrebno je tako izmučeno osobje počitka, si je lahko misliti. Ako mora osebje Se v nedeljo dopoludne v prodajalni delati, kaj pa ima od nedelje? Iz mesta skoro ne more. Navadno čepi po kavarnah in se dolgočasi, ker količkaj večje partije ne more napraviti, izlet v ŠiSko, v Št. Vid ali v Črnuče se pa pač ne more imenovati izlet. Apelu jemo torej na ljubljanske trgovce, naj se zjedinijo, naj posnemajo lepi izgled trgovcev s papirjem, in naj vsaj za poletne mesece uvedejo popolni nedeljski počitek.
— Za slavnost podružnice sv. Cirila In Metoda v Zgornji Šiški pri gospoda
Matijami dne 7. t m. je določen naolednji god beni vspored: 1. F. Smetana s Prodana nevesta* koračnica 2. V. Parma .Pozdrav Gorenjski" valček. 3. Franke .Francoska ouvertura". 4. Dr. G Ipavec .Pozdrav" pesem.  5. F. S. Vilhar .HrvaŠka davorija"
6. Dr. A.  Dvofak .Trdoglavci" potpourri.
7. F. Majcen .Črne oči" mazurka. 8. Iv. pl. Zajic zbor iz opere .Zrinjski". 9. Jungmann .Barski mirozov", karakteri stični komad. 10. Fr. pl. Sappe .Cesta v Afriko" polka.
— V oerkev treščilo je dne 29. junija na praznik sv. Petra in Pavla pri Sv. Lenarta nad Škofjo Loko med popoldanskimi litanijami. Na zvonika je sicer strelovod, in ravno dne 26. junija t. I. se je zamenila nova ost namesto stare, tedaj na more biti strelovod vzrok, vendar pa je strela na jed ne m mestu pri Sla v cerkev, pri drugem tikoma vrat pa zopet odšla. V cerkvi je nastala silna panika. Otroci so začeli jokati, in vsi ljudje so prestrašeni hoteli iz cerkve. Da se je ljudstvo hitro pomirilo, se je zahvaliti ravnodušnosti gosp. župnika Iv. Volka, kateri je hitro pomiril zbegane ljudi. Strela je segla tudi na kor, kjer je opraskala po glavi in je puh pre-vrgel učitelja A Germeka in Se nekega fanta. Mnogo drugih ljudij pripoveduje, da jih je tudi speklo. Strgala je tudi dva dežnika in potem je odSla pod zemljo.
— S Huma pri Ormožu se nam pifie: V LoperČicah blizo Huma umrl je danes g. Franc Žnidarič, krojač in posestnik v 78 letu svoje starosti. Bil je nekdaj gre nadir v cesarski vojski in krojač za) vojaške oddelke na Dunaju. Sedaj je bil v domovini mnogo let vrl posestnik, mnogo* leten obč. odbornik in odločen Šolski načelnik humske Sole, katero je on oži votvoril, zraven tega je bil poSten narodnjak. Naj mu bo zemljica lahka.
— Izlet in vrtni koncert priredi slov. pevsko društvo .Sv. Jurij ob taboru" v nedeljo dne 7. julija v zvezi s klubom „vransk'h kolesarjev" na Trojani v gostilni g. Konšeka. Vspoređ: Iv. pl. Zaje: .U boj*. Hcab. Volarič: .Slovenski svet". P. H., Sattner: »Na planine". * * * .Povsod smola" komičen prizor. Dr. B Ipavec; .Domovini". Iv. Knahl; .Slovan". A. Foerater: .Planinska". Fr. Ferjančič: Sijaj solnčice. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 60 h. V slučaju neugodnega vremena se preloži veselica za teden pozneje. Združena odbora vabita na to veselico vsa sosedna pevska in kolesarska društva in sploh vsacega kogar zanima mila slovenska pesem. Bratje kolesarji, pohitite ta dan na Trojano, kjer si o priliki prvega izleta kluba .vranskih kolesarjev" prvič podamo roke na kranjsko štajerski meji. Na veselo svidenje torej v ne deljo na Trojani!
— Pobegla prisiljenca. Včeraj popoludne sta ušla od dela pri stavbi deželnega dvorca prisiljenca Peter Piank in Rudolf Eapenberger. Pokradla sta bila delavcem suknjiče in se preoblekia. Na Karlovski cesti ju je zapazil policijski nadstražnik J. Keržan in šel za njima. Ko sta prisiljenca opazila stražnika, sta se spustila v beg po Karolinški zemlji. Na poziv, naj počakata, se nista zmenila, in Sele ko je stražnik ustrelil, sta obstala. Na strel sta priletela še dva stražnika na pomoč. Prisiljenca sta bila uklenjena in odvedena v prisilno delavnico. — Dne 1. t. m. sta uSla od dela v trtnici na Kodelijevem dva fanta, ki sta bila v poboljSevalnici v prisilni delavnici, v Mieger v celovškem okraju pristojni 16 letni Jožef Sturm in 17ietni v Vače v litijskem okraju pristojni Mihael Tomšič.
— Nezgoda. Včeraj popoldne so pri Koleziji trije dečki se igrali s tem, da so devali na papir smodnik in ga zažigali. Smodnik se je vnel, m plamen j e Švignil jednemu dečku v obraz in ga opalil.
— Tatvina. KrojaSkemu pomočnika M. K. je bilo danes ponoči iz sobe ukradenih 60 kron. Denar je imel v žepu na hlačah, katere je položil, ko je Sel spat, na stol pri odprtem oknu v pritličja tako, da jih je tat lahko skoz okno dosegel.
— Natakar-kočijaž. Kazinski natakar F. je v svojih prostih arah tudi kočijaž. Tako je danes zjutraj sedel na mesarskem voza in podil konja po sv. Petra cesti, da je voz kar odskakoval.
— Palico s srebrno kljuko sta ukradla krojaBki pomočnik L. S. in črevljarski vajenec A. Z. v nedeljo v gostilni .pri novem sveta" vrtnarja I. Adameka.
— Izgubljena reči. V mesta je izgubila zaeebnica A. L. desetak. — Na poti od Dunajske ceste do kazine je izgubila neka gospodična zlat pas. — Na poti od Rudollinuma do Mestnega trga je izgubila kuharica M. F. rujavo denarnico, v kateri je bilo 12 kron denarja.
— Kres na D roni kove m vrhu bode jutri na čast slovanskima blagovestnikoma Cirilu in Metodu. Zažgal se boda tudi umetalen ogenj.
— Ljubljanska meščanska godba priredi jutri 4 t. m. pred magistratom pro-menadni koncert od 8. do 9 ure zvečer, ob neugodnem vremenu pa v petek 5. t. m.
— Hafnerjeva pivovarna in restavracija, je zdaj — kakor je razvidno iz te dni prijavljenega inserata — popolnoma pre novljena. Ker je vrt te restavracije poleg lepega vrta v .Narodnem domu" jeden najlep&ih in najzračnejfiib, je posebno v poletnih toplih večerih bivanje v njem prav prijetno. Da ustreže željam obiskovalcev, bode g. Hafner tudi prirejal koncerte. Prvi bode jutri zvečer ob 7. uri z vojaško godbo in vstopnino 20 kr. V soboto pa bode koncertirala na novo pomnožena meSčanska g o d b a. Vstopnina 15 kr.
— Mestna posredovalnica za delo In službe. Telefon štev. 99. Od 21. do 27. junija je dela iskalo 18 moških delavcev in 27 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 18 moSkim delavcem in 35 ženskim delavkam. 70 delavcem je bilo 47 odprtih služeb nakazanih in v 34 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 10 moških delavcih in 24 ženskih delavkah. Od 1. ja-nuvarja do 27. junija je doSlo 1420 prošenj za delo in 1290 deloponndeb, 2388 delavcem je bilo 1326 odprtih mest nakazanih, in v 903 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj: 2 trgovska hlapca, 1 točaj, 1 kočijaž, 1 voznik piva, 5 konjskih hlapcev, 2 Šivilji, 2 natakarici, 1 hotelska sobarica, 2 gostilniški kuharici, 7 boljših kuharic, 8 deklic za vsako delo, 6 deklic k otrokom, 4 kuhinjske deklice, 5 deke! za kmetska dela, 1 postrežkinja. Službe iSčejo 3 zasebni uradniki, 1 skladiščnik, 1 hišnik, 1 guvernanta, 1 kerespondentinja, več trg. prodajalk in drugih poslov.
* Anzengruberjev spomenik. Na Dunaju nabirajo že dalje časa za spomenik najboljšemu pisatelju nemSkih narodnih iger, Ludo viku Anzengruberju, čegar .Dolski župnik", .četrta božja zapoved" in „Krivoprisežnik" so tudi na repertoirju slovenskega gledališča. Dunajski klerikalni občinski svet pa je sklenil, da prispeva le — 6000 kron!
* Boj med delavci in vojaki. Iz Rima poročajo, da so v Berri (okraj Copparo) hoteli delavci — okoli 500 mož — porušiti most, katerega so zasedli vojaki. Vnel se je krvav boj, v katerem sta bila dva delavca ubita, ter je bilo okoli deset delavcev ranjenih. Mnogo je zaprtih. VrSe se velike preiskave.
* Atentat na železniškem vlaku. Na kurirnem vlaku, ki vezi med Brusljem in Parizom, se je pripetil v noči minolega ponedeljka atentat. 501etni inžener Sala iz Holandije je bil sam v kupeju. Blizu postaje Freiguies sta prišla v kupo dva mlada moža, ki sta Šepetala med seboj ter napadla z bodalom inženerja, ki se je branil ter potegnil reBilno vrvico. Ko sta videla napadalca, da se vlak ustavlja, sta skočila iz vlaka. Enega je vlak povozil do mrtvega, druzega pa je težko ranil.
* Slikarica morilka. V Lizboni je umorila Josipina Gredo, odlična slikarica, svojega soproga slikarja Oba sta bila na pariški razstavi odlikovana ter sta bila člena najboljše družbe in sta hodila tudi na dvor. Zaprta slikarica se umora ne kesa Vsa Lizbona je bila pri sprevodu in pokopu Greda Vzrok umora ni znan.
* Požar v Rusiji. Velikanski požar v Caricinu je pogašen. Štiriindvajset z bruni otovorjenih bark, Štiri večje in par manjSih žag s skladišči lesa vred je popolnoma pogorelo. Kakor se poroča, je tudi nekaj ljudi našlo v tem groznem ognju svojo smrt. Škodo cenijo na pet milijonov rabljev.
* Milijonar — tat. Roški listi poročajo, da so milijonarja Rilskega, ki ima veleobrt s petrolejem, zaprli, ker je kradel tuj petrolej. Dal je namreč napraviti oev, po kateri je tekel petrolej iz tujega resor-voarja v njegov. Tako je baje ukradel petroleja za 3000 rabljev. Rilski se je v ječi ustrelil
* Lakota v Indiji. V Indiji vlada zopet huda lakota; 531 tisoč oseb dobiva redno vladno podporo. Baje se bodo razmere izboljšale Bele tedaj, ko bo izdaten dež omogočil obdelovanje polja Lakota je nastala večinoma radi hude suše.
Telefonska in brzojavna poročila.
Idrija 3. julija. Mestni zastop je imenoval profesorja na ljubljanski realki Kar. Pirca ravnateljem mestne realke, dež. posl. dr. Dan. Majarona pa častnim meščanom.
Gradec 3. julija. Danes po noči je preminul tukaj po kratki bolezni g. cand. iur. Janez Kolar t. č. predsednik društva „Triglav".
Dunaj 3. julija. „Wiener Zeitung" poroča, da pride s 1. oktobrom t. 1. še ena brigada domobrancev v Ljubljano.
Praga 3. julija. Ruski general Ritting, ki se je udeležil vsesokolskih slavnostij, se je poslovil od Prage s pismom, v katerem pravi, naj Čehi v moč Rusije zaupajo.
Budimpešta 3. julija. List „Mag. Hirlap" je objavil brzojavko, ki pravi, da so vse vesti o odstopu Pobčdonos-ceva lažnjive.
Berolin 3. julija. Tu so zaprli dva italijanska anarhista, ki sta baje nameravala na cesarja Viljema atentat.
New-York 3. julija. Tu in v okolici vlada strašna vročina in suša. Včeraj je umrlo 100 oseb radi solnča-rice. Konji cepajo in leže na cesti. Skoraj ves promet je ustavljen.
Newyork 3. julija. Že preko 31 let ni bilo tu take vročine. Solnčarica je pobrala na raznih krajih mnogo ljudij in živalij. Sodne obravnave opravljajo sodniki, odvetniki in porotniki goloroki. Včeraj se je vršila neka poroka, pri kateri so bili svatje le na pol oblečeni. Ker nič ne kaže, da bi deževalo, se je bati še hujše vročine.
Narodno gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca junija 1901 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 711 strank 448.506 kron 14 vin., 656 strank pa je dvignilo 408.363 kron 78 vin. V II. četrtletju 1901 dovolilo se je 51 prosilcem posojil na zemljišča v skupnem znesku 93 230 kron.
— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Bilanca za mesec junij 1901 (prvo poletje) Aktiva: Gotovina v blagajni 14 401 K 52 vin. Naloženi denar 656.970 K 79 vin. Posojila 2528.288 K 23 vin. Prehodni zneski 1036 K 73 vin. Vrednostne listine 4 000 K. Inventar 906 K 95 vin. Zaostale obresti 31. decembra 1900 38.010 K 71 vin. Passiva: Zadružni deleži 23.840 K. Rezervni zaklad 55S87 K 80 vin. Hranilne vloge 3,110 702 K 11 vin. Pred-plačane obresti 31. decembra 1899.1. 9292 K 39 vin. Pokojninski zaklad 3250 K 99 vin. Denarni promet 4,963.476 K 46 vin. Upravno premoženje 3,242.747 K 78 vin.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juniju 1901 je 175 strank vložilo 81 690 K 01 vin., 125 strank dvignilo je 53 719 K 98 vin., 36 strankam se je izplačalo posojil 35.250 K. Denarni promet 256.344 K 32 vin.
Darila.
Upravnlštvu našega liata so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospića Franica Majzeljeva iz Belecerkve 12 K 40 vin., nabrala v rodoljubni družbi z geslom: Zaman nas črv nemčuratva gloda — dokler je družba Cirila in Metoda. — Gospića Kristina Grebene iz nabiralnika v gostilni Frana Grebenca v Vel. Laščah 10 K. — G. Ivan Vilhar v Ljubljani 100 K. — G. Janko Novak na Viču nabral pri balincanji 5 K. — G. Dragotin Žagar, dež. blagajnik v p. v Ljubljani, za god slovanskima blagovestnikoma 5 K z geslom: Da bi sveta brata Slovencem pri Boga izprosila prosveto in pa bratoljubja! — Skupaj 132 K 40 vin. — Živeli!
Za Prešernov spomenik. Gospića Malči Suhadolnikova v Borovnici nabrala v veseli dražbi „pri kamniti mizici« 5 K 30 vin. — Živela!
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praska", ki je preskuseno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešimo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in a podpisom. 6 (2—9)
Zahvala.
Gospod France Kalister, znani slovenski mecen v Trstu, podaril je podpornemu drnstvn za slovenske visokosolce na Dunaju, 4000 H. z naredbo, da se ta glavnica obrestuje, in da se samo vsakoletne obresti razdele mej podpore potrebne velikošolce na Dunaju. To je do sedaj največje darilo, ki ga je druBtvo prejelo. Iskrena bodi hvala pozrtovalnemu rodoljubu !
Dunaj, dne 1. julija 1901.
Za odbor podp. društva za slovenske visoko-šolce na Dunaju.
Jak. Pukl,
predsednik.
Zahvala.
Podpisano soisko vodstvo se v imenu tukajšnje šolske mladine najiskrenejše zahvaljuje vsem naklonjenim gosp. dobrotnikom in dobrot-nicam, kateri so iz dobrosrčnosti do Šolske mladine blagohotno prispevali za prireditev izleta v ogledovanje prekrasne gorenjske Švice, Sam in prelepega blejskega jezera z otokom; koji se je vršii, dne 26. junija t. 1.
Šolslco vodstvo -v Lescali,
dne 28. junija 1901.
J, ienerl,
voditelj.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 29. junija: Lewis Wainwight, bankir, 84 let, Franca Jožefa cesta št 1, ostarelost.
Dne 30. junija: Marija Selan, delavčeva žena, 51 let, TržaSka cesta St. 24, kap.
Dne 1. julija: Ivan Oven, posestnikov sin, 9 dnij, Cesta v mestni log St. 4, življenska slabost.
Dne 2. julija: Anton Kovačič, sprevodnik, 64 let, Martinova cesta St. 24, otrpnjenje nebnih kit.
V deželni bolnici:
Dne 27. junija: Josip Brezovar, dninar, 52 let, izkrvavljenje. — Martin Marn, kajžar. 76 let, pljučnica. — Anton Jeraja, gostač, 79 let, pljučnica.
Dne 28. junija: Matevž Vester, delavčev sin, l'/i leta, škarlatica. — Fran Rogelj, posestnikov sin, 3 leta, jetika. — Liza Remc, delavčeva žena, 32 iet, jetika. — Josip Glinšek, dacar, 41 let, jetika. — Fran Prosenc, kajžar, 57 let, želodčni rak. — Marija Ziherl, dninarica, 35 let, oslabljenje.
Dne 30. junija: Marija Šajn, kajžarjeva hči, leta, božjast.
V hiralnici: Dne 1. julija: Elizabeta Sluga, kuharica, 53 let, otrpnjenje možgan.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 806-3 m. Srednji r.račni Uak 736-0 mm.
čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
F
a «
Vetrovi
Nebo
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol
7291 j
728 2 728 2 j
212 brezvetr. sk. oblač. |
19 2 si. jzahod pol. oblač.' 20'51 si. jug i oblačno o
Srednja včerajšnja temperatura 221°, nor-male: 19 2».
Dunajska borza
dne 3. julija 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... fc905
Skupni državni dolg v srebru .... 99 —
Avstrijska zlata renta....... 118'—
Avstrijska kronska renta 4t/0   .... 95'85
Ogrska zlata renta 4 ■ ,....... 118 05
Ogrska kronska renta 4"/0..... 93 15
Av8tro-ogrske bančne delnice   .... 1652 —
Kreditne delnice......... 643 50
London vista.......... 23947
NemSki državni bankovci za 100 mark. 117'40
20 mark   ............ 23 48
20 frankov........... 19041/,
Italijanski bankovci........ 9110
C. kr. cekini...........11 28
Styria-kolo
dobro ohranjeno
(1418—1)
se proda po nizki ceni
Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda"
Jutri
v četrtek, dne 4. julija 1901
v gostilni ..pri rimskem grozdu"
T. Weiser-ja
M.
velik koncert
ogrske dvorne kapele Jonas Jancsi
Iz mest* Peeuh
dvorni godbeniki Nj. o. in kr. veličanstva nadvojvode Josipa.
Začetek ob 8. uri.     Vstop prost.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod Is IOubUana j->*. kol. Prog;a dea Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pranzensfeste, Inomost, Monakovu, Ljubno; Cea Selzthal v Anssee, Solnograd, čez Klein-Beifling t Stevr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 in ajutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj; ces Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, BadeJerice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Bal jak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Lino, Budejevice, Plzen,. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga V Jfovomesto In V Kočovjo. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proipa Iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, bolu ograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak a Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih v aro v, Heba, Marijinih v aro v, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oaste;Da, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m po-poludse osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta- Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Bonaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga ls Novega mesta In KoSevja, Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob
5. uri 48 m zvečer, istotako. - Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri bO m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika.   Mešani vlaki: Ob
6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393)
G. g.
Škrilje, dne 20. novembra 1900.
~+>* Žnideršič & Valenčič
prva kranjska tovarna testenin
Ilir. Bistrica.
Čast je sporočati podpisanemu trgovcu v svojem in svojih kolegov imenu, da se z Vašimi testeninami popolnoma zadovoljujemo. Naši odjemniki hvalijo, da nismo imeli še tako dobrih testenin.
Zatorej se Vam tudi zahvaljujemo:
Anton Vrčon, Anton Brbuč, Ivan Jerkič, J. Vodopivec, Alojz Kosovel, Josip Mrevlje, Alojz Hrobat in F. Birsa.
Sprejmite to v zahvalo Svoje delavnosti na obrtnijskem polju.
Z velespoštovanjem
Anton Vrčon
(1402—1) k°* vodja vseh teh trgovcev.
Američanski škrob na lesk
Fritz Schulz jun.# Actiengesellschaft
Lipsko in Heb (Eger) zajamčeno prost vseli škodljivih snovJJ.
Ta doslej neprekošeni škrob se je prav izredno obnesel; ima v sebi vse za dober nspeh potrebne snovi v pravem razmerji, tako, da je vporaba vedno zolova In lahka. Zaradi mnogih ponarejanj naj se pazi na gorenjo tovarniško znamko, ki je natisnena na vsakem zavoju. Cena zavoju «* vinarjev. Dobiva se v skoro vseh špecerijskih in drogerijBkih trgovinah in prodajalnicah mila.    TJ. 2 (996-3)
Zlata svetinja Pariška razstava Pariz 1900.
vsprejme se takoj <140*-2) VVolfove ulice št 12, II. n.
V „Narodni kavarni11
se oddajo aledeCi časopisi v drugo roko: „Neue Freie Presse", „Arb. Zeitung", ,La Pensee Slave", „Die Wage", „Narodni Listy", „Politik", „Zlata Praha", „Vienac", „Nada", The Graphic", „Die _Jugend", „Kikeriki". (uis-p
Jutri v četrtek, dne 4. t. m.
zažgal se bode
na Drenikovem vrhu
z umetalnim ognjem
na čast sv. Cirilu in Metodu!
(1411)
S spoštovanjem
Ivan S*»oli**oj3i>
resta vrater.
Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem
Varaždinske toplice
ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec).
Železniška postaja — pošta in brzojav.
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu 1.1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlom-IJenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd.
Pitno zdravljenje
pri boleznih v žrelu, na Jabolku, prsih, jetrih, v želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd.
ISleJktriJka. — Masaža.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod Iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
(794—11)
oskrbništvo kopališča.
i
Pozor, gg. gostilničarji!
Ker imam preobilo zalogo domače
gnjati (šunke)
želim jo po več skopaj prodati.     (1410—l)
Avguštin Zajec
gostilničar, Ljubljana, Rimska cesta it. 4.
Ubiralec glasovirjev in orgelj
se priporočam visokemu plemstvu, častiti duhovščini in vsem cenjenim lastnikom navedenih instrumentov, ter se zavežem, da bodem vse naro-čitve torno in veitno izpolnil.
Za vsestransko zaupanje in mnogobrojne naročitve prosi (1416—1)
Ivan Lorber
ubiralec glasovirjev in orgejj Rimska cesta št 24. pritličje.
Restavracija Svicarija,
-----------
Danes v sredo, dne 3. julija
VELIK KONCERT
ogerske dvorne kapele
Jonas Jancsi
dvornih godbenikov Nj. c. in kr. veličanstva nadvojvode Josipa.
Začetek ob 6. uri.      Vstop prost.
K obilnemu obisku uljudno vabi z velespoštovanjem
H «-I«- Movak
(1408) restavratcr.
Proti
malokrvnosti
lekarnarja
G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Njej?. Svetosti papeže
..Jokato vino
$0*
ima v sebi 9Qkrat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča rhlna-zeleznatn vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. v       III. (1368—36)
Vsled tega največje JaniMtvo za Izdatnost tega vina pri malokrvnlli, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otro-elh. Dobiva se v steklenicah po pol litra.
Vnanja naročila proti povzetju.
(1419-1)
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo stopiti v prvi razred
xr soboto, dno 13. Julija
od Va9—12 ure v ravnateljevi pisarni.
Vsprejemne preskušnje vršile se bodo
ir ponedeljek, dne 15. Julija.
od Va9 zjutraj nadalje.
Dotični učenci pridejo naj v spremstvu stariSev ali njihovih namestnikov ter naj prinesejo seboj krstni list in zadnje Soisko spričevalo.
Vsprejemna taksa je določena na 6 K 80 v.
Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za snrejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni list, zadnje šolsko spričevalo ter takso. Vendar pa se morajo v ponedeljek, dne 15. julija pred preskušajo predstaviti gimnazijskemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa državne gimnazije v Kranju
dne 2. julija 1901.
K St. 3973.
(1388-1)
Zaradi zagotovitve zakupne dobave sena, slame, drva, premoga, koaksa in ovsa za čas od dne 1. septembra 1901 do 31. avgusta 1902 vršile se bodo pismene ponudbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr. vojaških preskrbo-valnih magacinov, in sicer v nastopnih postajah:
Trstu Grorici JPuIji Ljubljani Mariboru Grradci Celovci
dne 19. julija 19©1
„   11.     „ 1901 „   15.     „ 1901 „   22.     „ 1901 „    24. 1901 „    26.     „ 1901 „    30.     „ 1901 Natančneji pogoji in ponudbeni obrazci raz vidijo se iz obširnega razglasa v št. 146. »Slovenskega Naroda" z dne 28. junija 1901, kakor tudi pri vseh c. in kr. vojaških preskrb ovalnih magacinih do  odobravnavnega dne mej 10. in 12. uro dopoludne.
C. in kr. intendancija 3. voja v Gradci.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.