GLASIL O OBCINE PIVK A LETNIK 12 / JULIJ 2022 / ŠT. 83 VEC INFORMACIJ O DOGODKIH IN URADNIH OBJAVAH NAJDETE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA: WWW.PIVKA.SI VESELIMO SE POLETJA Zadnja leta kot bi nas preizkušala, kaj vse smo ljudje sposobni prenesti. Po koroni vojna, sedaj inflacija in draginja, a ljudje iz teh krajev smo vajeni prenesti vse in še vec. Kras nas je utrdil, težko življenje pa izoblikovalo v borce, ki se kljub preizkušnjam znamo, ne samo postaviti zase ampak tudi veseliti. Poletje pa le izkoristimo za sprostitev in zaslužen pocitek, tako bomo še bolj pripravljeni na jesen. Narava nam veliko tega nudi, krošnje dreves za pocitek v senci, reke za ohladitev in mnogo darov za samooskrbo, ki nam bo pomagala lažje preživeti prihajajoco jesen. Veselimo se poletja, uživajmov njem, družimo se, ker nas to bogati, za namecek pa ugasnimo televizorje ter radijske sprejemnike, tako bo poletje lažje in ne bodo nas motili z nepotrebno paniko in crnimi napovedmi. Življenje je lepo. Doris Komen Horvat odgovorna urednica Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2400 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Nataša Bišcak, Silvo Celhar, Danijel Kovacic Grmek, Irena Margon, Evgen Primožic Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat Fotografije na naslovnici in ovitku: Turisticno društvo Pivka Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. VABLJENI K SOUSTVARJANJU OBCINSKEGA GLASILA Prispevki iz obcinske hiše OBCINSKI SVE TNIKI SO SE SEST ALI NA 2 3 . REDNI SE JI 7. julija so se obcinski svetniki Obcine Pivka sestali na svoji 23. redni seji. Obcinski svet Obcine Pivka je soglasno sprejel Spremembe in dopolnitve Statuta Obcine Pivka po skrajšanem postopku. S predlogom Sprememb in dopolnitev Statuta Obcine Pivka se spreminja število vaških skupnosti, in sicer se obstojecim vaških skupnostim doda Vaška skupnost Šilentabor ter ukinja pravna subjektiviteta Vaške skupnosti Zagorje. Obcinski svet je v drugem branju obravnaval Odlok o spremembah in dopolnitvah št. 3 Odloka o obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Pivka. Sprejel je sklep, da se odlok sprejme na korespondencni seji, ko bo Obcina pridobila še preostala mnenja nosilcev urejanja prostora. Hkrati je Obcinski svet sprejel sklep, da obcinski upravi predlaga, da cim prej pristopi k pripravi prostorskih izvedbenih aktov za drugo fazo obvoznice. Svetniki so obravnavali Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o uporabi vecnamenske športne dvorane v Pivki, pri cemer so izpostavili, da je v pravilniku potrebno imeti za potrebe dolocanja cen najema in regulacije le-teh z indeksom življenjskih potrebšcin tocno napisano, kdaj se bo nov cenik dolocalo ter od kdaj do kdaj se bo upoštevalo indeks. Izpostavili so tudi, da za potrjevanje cenika ostane pristojnost na obcinskem svetu in ne da cenik potrdi Župan sam na predlogobcinske uprave. Župan je predlagal, da se nov Pravilnik o spremembah pripravi do seje v septembru. Obcinski svet je potrdil tudi Sklep o spremembi in dopolnitvah Sklepa o dolocitvi cen koncesioniranih storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti v Obcini Pivka. Storitev 24-urne dežurne službe pogrebne dejavnosti v Obcini Pivka znaša 242,28 € brez DDV. Vodja projekta PIVKA. KRAS:PRESIHA Tadej Kogovšek je na seji predstavil izvajanje projekta Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera. V prvem letu projekta je bilo veliko dela vloženega v pripravo dokumentacije in pridobivanje dovoljenj, v zadnjem casu pa še posebej v komunikacijske aktivnosti s prebivalci krajinskega parka, z upravljavci in lastniki kmetijskih zemljišc. Poteka priprava potrebne dokumentacije za izvedbo zahtevne aktivnosti cišcenja udornice Ravnica in Matijeve jame. Izvajanje varstvenih ukrepov v sklopu projekta na podrocju kmetijstva namrec zahteva vkljucevanje širšega kroga kmetov in lastnikov kmetijskih zemljišc na obmocjih, ki so z vidika varstva narave najpomembnejši. Odziv kmetovalcev je bil predvsem zaradi osebnega stika pozitiven, kar kaže na to, da moramo tudi v prihodnje vec pozornosti nameniti komunikaciji in povezovanju ljudi, ki živijo na obmocju KP PPJ. Pri posrednih aktivnostih je velik poudarek namenjen obnovi Ekomuzeja Pivških presihajocih jezer ter urejanje osnovne infrastrukture za obiskovalce in prebivalce parka (urejanje poti, ureditev vstopnih tock). Z dobro umešcenimi potmi za rekreacijo si želimo zmanjševati konflikte med obiskovalci, kmetovalci in drugimi prebivalci parka obenem pa dvigniti bonton obnašanja v naravi. Obcina Pivka OBCINE V BRUSLJU Na strokovnem obisku pri Evropski komisiji se je konec junija mudila skupina 25-ih predstavnikov obcin iz vse Slovenije. Na srecanju so bili prisotni tudi predstavniki naše, pivške obcine. Županje, župani in vodje obcinskih uprav so v intenzivnem programu predavanj spoznavali kljucne aktualne politike EU in priložnosti razvoja za lokalne skupnosti. Sredstva EU za razvoj regij in mest so še vedno najpomembnejši vir naložb za slovenske obcine. Obcine so opozorile na potrebe in prakticne težave, s katerimi se srecujejo na terenu: komunalna in prometna infrastruktura, pitna voda, staranje prebivalstva in praznjenje podeželja. Obenem pa so zaživeli odlicni primeri, kot so bivalne skupnosti za starejše, naložbe v obnovljive vire energije in energetsko ucinkovitost. Veliko zanimanja je bilo za program okrevanja po pandemiji covid-19. Ta je poleg boljšega zdravstva in dolgotrajne oskrbe namenjen tudi temu, da se z reformami in naložbami omogoci prihodnost mladim generacijam - za bolj zeleno in digitalno povezano Evropo. Predstavniki obcin so spoznali, kako se EU pospešeno pripravlja na zeleno in digitalno preobrazbo in kako se lahko obcine konkretno vkljucijo v številne programe. Na srecanju z ekipo evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarcica so obcine prejele zahvalo za nesebicno humanitarno pomoc beguncem iz Ukrajine in vse napore za to, da se ljudje na begu pred konflikti vkljucujejo v družbo. Izpostavili pa so tudi izjemno vlogo sistema civilne zašcite, ki v Sloveniji dobro deluje s pomocjo obcin in društev. vir: Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji Prispevki iz obcinske hiše ODMEVNA PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE Zavod Iskreni je v sodelovanju s partnerji: Obcino Pivka, Parkom vojaške zgodovine in Zavodom za turizem Pivka letos organiziral tradicionalni Festival družin v Pivki. Srecanje je bilo tokrat omejeno samo na en dan, so pa družine v soboto 25. junija lahko obiskale Park vojaške zgodovine, se udeležile pohoda na Primož, si ogledale Center o velikih zvereh Dina ali se sprehodile z lovcem in iskale sledove zveri v naši okolici. Obcina Pivka ponuja poucne in zabavne vsebine za vse starosti obiskovalcev, družine so se pri nas dobro pocutile in se bodo z veseljem tudi vracale. Vrhunec in zakljucek festivala je bilo vecerno praznovanje Dneva državnosti na plošcadi Parka vojaške zgodovine. Prav cudovit ambient v barvah zgodnjega vecera je še pripomogel k obujanju spominov na obdobje nastajanja naše države, ki se mu v parku še posebej posvecajo. Številne zbrane sta nagovorila predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in podjetnik, ustanovitelj podjetja Bia Separation dr. Aleš Štrancar. Dogodka so se udeležili tudi nekdanji zunanji minister dr. Anže Logar, nekdanji obrambni minister mag. Matej Tonin in nekdanji minister za kohezijo Zvone Cernac. Alojz Kovšca je v svojem nagovoru poudaril, da je imeti lastno državo velik privilegij in sreca. Na žalost se tega premalo zavedamo. Moc odlocanja o njeni prihodnosti pa je v rokah nas vseh. Prav v tem trenutku se bo potrebno ponovno odlocati za evropske in kršcanske vrednote. Dr. Aleš Štrancar nas je opozoril na prispevek domovini, ki smo ga vsak na svoj nacin dolžni dati. Slovenci smo narod talentov, ne smemo jih svetopisemsko zakopati, ampak jih moramo izkoristiti za napredek naroda. Pri tem nas nobena politika ne sme ustaviti. V kulturnem delu so nastopili: Komorni godalni orkester Cantabile, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec in Manca Izmajlova. Z doživetimi recitacijami je nastopil Pavle Ravnohrib. Z navdušenjem smo prisotni pritegnili pesmim Aleksandra Mežka in Prifarskim muzikantom. Skupaj smo zapeli tudi v spomin na nedavno preminulega castnega obcana Pivke, Borisa Pahorja. Pesmi in recitali so poudarjali domoljubje, ponos in veselje ob rojstnem dnevu naše države. Zapeli so številne nepozabne uspešnice, kot so Oj,Triglav moj dom; Tam, kjer sem doma; Domovini; Siva pot; Nazaj v planinski raj in mnoge, mnoge druge. Slovesnost je režiral dr. Jože Možina in jo je neposredno prenašala Televizija Slovenija. Dogodek sta povezovala Luka Svetina in Nataša Licen. Danijel Kovacic Grmek Foto: Domovina Prispevki iz obcinske hiše AKTUALNO ZAKLJUCENA 2. FAZA PRENOVE CESTE PARJE - JURŠCE Izvajalec del CPK ITER d.o.o. je zakljucil z 2. fazo izvedbe prenove ceste Parje – Juršce. Tokrat je bil na kriticnih mestih zamenjan spodnji ustroj ter izvedena izravnava in preplastitev celotnega odseka med koncem vasi Palcje in zacetkom vasi Juršce. Izvajalec bo v naknadno dogovorjenem roku dokoncal še dela znotraj vasi Palcje in del vasi Juršce. Dela bodo koncana skladno s pogodbenim rokom, t.j. do oktobra 2022. Obcina Pivka NADSTREŠEK NA JURŠCAH Vaška skupnost Juršce je s sodelovanjem Obcine Pivka v mesecu juniju postavila lesen nadstrešek poleg vaškega igrišca. Nadstrešek bo služil druženju vašcanov in ostalim, katere bo pot vodila cez Juršce. Za samo izvedbo je poskrbel Aleš mizarske storitve iz Parja, ki je delo opravil odlicno. Mitja Zamuda, predsednik VS Juršce Na Stari Sušici smo zaceli z deli pri obnovi fasade na cerkvi sv. Janeza Krstnika. V soboto, 11. junija, smo se zbrali vašcani in ob strokovnem vodstvu izvajalca del stolkli star omet z zunanjih zidov stavbe. Po predvidevanjih naj bi bila vsa dela v notranjosti cerkve in zunanja fasada koncana enkrat v avgustu 2022. Predsednik VS Stara Sušica Franc Prelc PRIDOBLJENA SREDSTVA ZA GRADNJO DVORANE V ŠMIHELU Obcina Pivka je na podlagi Javnega razpisa Fundacije za šport uspešno pridobila sredstva v višini 55.157€, ki bodo namenjena izgradnji dvorane v Šmihelu. Poleg omenjenega sofinanciranja ima obcina že odobreno financiranje s strani Ministrstva za šolstvo in šport v višini 271.000 €. Izvajalec del KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE SEŽANA d .d. je že pricel z zemeljskimi deli za izgradnjo DVORANE ŠMIHEL. Trenutno se odstranjuje zgornji sloj zemljine, nadaljevali pa bodo z izkopom za temelje. V skladu s pogodbo bo objekt zgrajen do konca februarja 2023. Vse uporabnike lokalnih cest, ki obdajajo obmocje gradnje, naprošamo za strpnost, razumevanje in dosledno spoštovanje omejitev in oznacb, ki bodo postavljene v casu izvajanja del. Posebno pozornost PREPLASTITEV CESTE V NEVERKAH Zaradi dotrajanosti in neustreznih elementov ceste na odseku lokalne ceste LC 315021 Neverke - Dolnja Košana poteka obnova. Dela se vršijo od odcepa iz regionalne ceste R3-622/6848 do Neverk HŠ 32. Obseg del zajema razširitev vozišca in preplastitev ceste ter izvedbo kablovoda. Dela izvaja podjetje CPK ITER d.o.o.. Zaradi del je postavljena popolna zapora ceste. Dela bodo zakljucena v mesecu avgustu. Koticek naših predstavnikov Po parlamentarnih volitvah je bila 13. maja konstitutivna seja Državnega zbora, kmalu zatem je bil za mandatarja izvoljen dr. Robert Golob. Nova vlada, ki jo sestavljajo tri stranke, poleg Gibanja svoboda še Socialni demokrati in Levica, pa je prisegla 1. junija. Koalicija treh strank je idealna za oblikovanje vitke vlade z manj ministrstvi. Vlada, ki jo je vodil Janez Janša med letoma 2012 in 2013 je delovala npr. samo z 12 ministrstvi. In to v koaliciji petih, ne le treh strank. Namesto tega je novi predsednik vlade napovedal povecanje števila ministrstev iz 14 na 19, pri cemer bi se dve vladni službi preoblikovali v ministrstva. Slabo, neucinkovito, negospodarno. Nepotrebni dodatni stroški za davkoplacevalce. Ministrstvo samo za golo delovanje porabi nekaj deset milijonov evrov letno, poleg tega bi bila nova ministrstva ustvarjena umetno, za zadovoljitev kadrovskih želja posameznikov, pri cemer izstopa Luka Mesec, tisti glasni predsednik Levice, ki je pred dvema letoma krical o nemoralnosti takratnega predsednika vlade, ki je ministrom v skladu z zakonom dolocil placo v najvišjem placnem razredu. V enake placne razrede je svoje ministre uvrstil sedanji predsednik vlade, tudi Luko Mesca in Tanjo Fajon, katere stranka je takrat podobno moralizirala. Ja. Vladajo nam populisti in dvolicneži. Ob izraziti naklonjenosti glavnih medijev. Golob pa novih ministrstev, ki jih je mogoce ustanoviti samo s spremembo zakona, tega pa takrat ni bilo ( in ga ni tudi danes, ker bomo o njem odlocali na zavrnitvenem referendumu jeseni, v kolikor bo med 1. septembrom in 5. oktobrom zbranih 40.000 podpisov ), pa ni le napovedal, pac pa tudi predstavil nove ministre. Med njimi Alenko Bratušek, Marjana Šarca ... politike torej, ki so jih ljudje na volitvah poslali na smetišce zgodovine. Ljudje so ocitno mislili, da z Golobom volijo "nekaj novega" , vecinski del Golobove vladepa sestavljajo KULovci, tako iz strank SAB in LMŠ, ki jih ni vec, ker sta, kot je v svojem stilu dejal Šarec "padli za Svobodo" in iz dveh ( SD in Levice ), ki sta bistveno poslabšali volilni rezultat, pri cemer je Levico, pred enako usodo kot SAB in LMŠ, rešilo nekaj desetink odstotka glasov. Vladajo nam torej ista ozadja, kot v vseh vladah, ki so jih doslej vodile stranke tranzicijske levice. Rezultate dela Golobove vlade smo že krepko obcutili. Bistveno višje cene goriv, elektrike, življenjskih potrebšcin. Prihajajo višji davki, prihaja jesen, ki bo še dražja. Ce vam je v casu vlade, ki jo je vodil Janez Janša, v letu dni na tak ali drugacen nacin v žepu ostala ena povprecna placa oz. pokojnina, vam je Golob prej kot v 100 dneh vladanja letne stroške povišal približno za eno placo. Pa se je delovanje komaj zacelo. Letos nas cakajo še volitve županov, obcinskih svetov, predsednika države in posredne volitve Državnega sveta. Želim vam veliko modrosti pri vaših letošnjih odlocitvah. Srecno. Zvone Cernac, poslanec Pred poletjem sem že kot (sicer še nepotrjen) poslanec novoizvoljene vlade sodeloval na dveh Živih knjižnicah, namenjenih postojnskim in pivškim dijakom. Za tiste, ki projekta ne poznate: gre za dogodke, kjer si obiskovalci glede na to, kako privlacna sta jim »naslov« in »platnica«, izberejo zgodbo, ki jo želijo prebrati. Le da zgodbe niso v obliki knjig, ampak ljudi. V nasprotju s pricakovanji (predvsem organizatorjev) najpomembnejša tema ni bila moja spolna usmerjenost – ta je, kot ugotavljam vedno znova, za novo generacijo približno tako pomembna in fluidna kot barva las – pac pa: kako mi je uspelo? Kako sem se odlocil, kaj me zanima? Kaj bom študiral, kaj bom delal? Kako sem kljuboval pritiskom in zbral pogum za lastno podjetje? Iz njihovih vprašanj so veli strah, zmedenost in zaskrbljenost nad prihodnostjo. Zelo znacilni za današnji cas, ne pa tudi za njihovo mladost. In vem, da se sliši klišejsko, a moj najpogostejši nasvet je bil: vzemite si cas zase. Odmislite družbene medije, pokažite sredinec hiperhitremu tempu sistema in ujemite svoj tempo. Casa za pomembne odlocitve bo v življenju še dovolj. Kljub resnim temam in želji, da bi komu izmed sogovornikov lahko pomagal vec kot le z nasvetom, me je sodelovanje v Živi knjižnici napolnilo z energijo. Od nekdaj namrec rad poslušam zgodbe ljudi, debatiram o razlicnih scenarijih in jim, ce je le mogoce, pomagam rešiti kak problem. Ne samo s pokvarjenim racunalnikom, za kar sem »dežuren« med prijatelji. Tudi takrat, kadar gre za uveljavljanje nacela enakosti ali spoštovanje clovekovih pravic. Za to sem si prizadeval že kot predsednik debatnega društva, kasneje Kluba študentov obcin Postojne in Pivke … in za to si po svojih moceh prizadevam tudi kot poslanec. Zato sem z veseljem izkoristil možnost, ki jo imamo vsi voljeni predstavniki državljank in državljanov v Državnem zboru: tako imenovan koncept »poslanske pisarne«, ki je v resnici nekakšen tedenski dan odprtih vrat. Nekakšne govorilne ure. Tako lahko vse sokrajanke in sokrajani enkrat tedensko, vsak ponedeljek, rezervirate termin za srecanje in pogovor. Kot vedno radoveden in proaktiven clovek sem v zadnjem casu namrec med drugim zaposlen z branjem o zakonskih pobudah, postopkih, pristojnosti ministrstev in podobnih birokratskih zadevah prav zato, da vam bom znal kar najbolje svetovati v primeru, ce imate obcutek, da se vam morda godi zakonodajna krivica ali ce imate kako drugo vprašanje glede zakonov ali zakonske ureditve. No, lahko pa me seveda, kot vedno do zdaj, preprosto pocukate za rokav, ko se srecamo na ulicah naših prelepih krajev. Aleksander Prosen Kralj, poslanec GZS REGIONALNA ZBORNICA POSTOJNA NAGRADILA NAJBOLJŠE INOVATORJE V REGIJI Letošnji 20. jubilejni razpis za izbor najboljših inovacij v Primorsko-notranjski regiji se je zakljucil v okviru dneva inovativnosti s slavnostno podelitvijo najboljših inovacij v Primorsko­notranjski regiji za leto 2022. GZS Regionalna zbornica Postojna je letos podelila 3 zlate, 1 srebrno, 3 bronasta priznanja ter 8 priznanj za prispevek na podrocju inovativnosti. Najboljše 3 regionalne inovacije (Efos, Kovinoplastika Lož, in Kolektor ATP) pa so se uvrstile tudi na nacionalni izbor, ki bo potekal 20. septembra na Dnevu inovativnosti 2022 s podelitvijo nacionalnih priznanj GZS za inovativnost. Srebrno priznanje je prejel Kolektor ATP d.o.o.. Bronasto priznanje so prejeli: Izoterm Plama d.o.o., Pivka perutninarstvo d.d., Primož Rojc s.p.. Priznanje za prispevek na podrocju inovativnosti so prejeli: Pivka perutninarstvo d.d., IZOTERM PLAMA d.o.o., Termoplasti-Plama d.o.o., Nataša Frank, Alenka Rutar in Janez Rutar, Lenja - izdelki iz lesa, Vilko Škrab. POSLOVANJE GOSPODARSTVA V OBCINI PIVKA Število Število družb zaposlenih (na podlagi Povprecna placa na zaposlenega delovnih ur) 120 1.226 1.688 EUR + 117 EUR + 47 Prihodki na Prihodki Odhodki tujem trgu 329 mio EUR 173 mio EUR 318 mio EUR + 43,1 % + 53,3 % Neto dodana Neto dodana Neto cisti vrednost vrednost dobicek na zaposlenega 55 mio EUR 44.837 EUR 9 mio EUR + 16,3 % + 11,8 % + 86,3 % V obcini je 178 samostojnih podjetnikov zaposlovalo 124 delavcev, enako kot v letu 2020. Ustvarili so neto podjetnikov dohodek v znesku 1,7 mio EUR, 54,5 % vec kot v letu 2020. Vir: AJPES, podatki iz letnih porocil poslovnih subjektov za leto 2021. FINANCNI URAD SVETUJE Nove odlocbe o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2021 Financna uprava je 29.6.2022 odpremila nove odlocbe o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2021. Prejeli jih bodo zavezanci, ki so zaradi uporabe nepravilnih vhodnih podatkov o višini katastrskega dohodka (KD) za dolocena gozdna zemljišca, posredovana s strani Geodetske uprave, v zacetku maja 2022 prejeli napacne odmerne odlocbe. Zavezancem, ki so uporabniki aplikacije eDavki, so nove odlocbe že vložene v portal eDavki, ostali zavezanci pa bodo nove odlocbe prejeli na dom po navadni pošti v naslednjih dneh. Zavezanci za odmero dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki se jim njihov dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti vkljucuje tudi v letno davcno osnovo za letno odmero dohodnine in se jim je iz tega naslova izdala nova odlocba, pa bodo prav tako v prihodnjih dneh prejeli tudi Obvestilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2021. Zavezancem, ki jim ni bila izdana ponovna odlocba o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2021 in v kateri je bilo odloceno, da so imeli za leto 2021 prevec obracunanih akontacij pristojbin, se je izvedlo vracilo iz racuna pristojbin, dne 26. 9. 2022. Preostali zavezanci, ki imajo vracila iz racunov PDP države in ZZZS, pa so vracila prejeli 1. 7. 2022. Vracila bodo izvedena samo zavezancem, ki imajo odprt transakcijski racun. Financni urad Postojna V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRA Zeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresnicitve vaše poslovne ideje: • kako oblikovati uresnicljivo poslovno idejo, • kako jo realizirati, • kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, • pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). Osnovna podjetniška svetovanja so brezplacna za vse prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju z Obcinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplacna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih nacrtov in/ali vlog na javne razpise na razlicnih podrocjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina, na naslednjih kontaktih: • Tadeja Pecman Penko, tadeja@rra-zk.si, 05 721 22 32 • Živa Ložar, ziva@rra-zk.si, 05 721 22 40 SOFINANCIRANJE OBRESTI PODJETNIŠKIH KREDITOV V PRIMORSKO-NOTRANJSKI REGIJI RRA Zeleni kras, d.o.o. tudi v letu 2022 v sodelovanju z obcinami Primorsko-notranjske regije objavlja Povabilo za Sofinanciranje obresti podjetniških kreditov 2022 na obmocju Primorsko-notranjske regije. Razpis je namenjen pospeševanju razvoja malega gospodarstva z namenom preprecevanja financne izkljucenosti pri financiranju ter omogocanja lažjega dostopa do financnih virov. Na razpis se lahko prijavijo mikro in mala podjetja ter samostojni podjetniki po Zakonu o gospodarskih družbah ter socialna podjetja, ki so registrirana v skladu z Zakonom o socialnem podjetništvu in imajo sedež v eni izmed naslednjih obcin: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka ali Postojna. Upraviceni stroški do sofinanciranja po razpisu so nastale in placane obresti posameznega podjetniškega kredita od 1. oktobra 2021 do 30. septembra 2022. Skupna višina odobrenih sredstev za posamezen podjetniški kredit ne sme znašati manj kot 100,00 EUR in ne vec kot 1.600,00 EUR oz. 75% vseh placanih obresti upravicenega obdobja za posamezen kredit. Vsak upravicenec lahko odda najvec tri vloge. Rok za oddajo vlog je petek, 14. oktobra 2022, do 24.00 ure. Dodatne informacije dobite pri Tjaši Fajdiga, tjasa@ rra-zk.si ali info@rra-zk.si , telefon: 05/ 721 22 48 ali na www.rra-zk.si, kjer poleg vseh informacij v povezavi z javnim razpisom najdete tudi povabilo, vlogo in priloge za sodelovanje na razpisu. DOBRODOŠLI V PARK ŠEMPJTR DOBRODOŠLI V ŠEMPJTR, KI SIMBOLIZIRA ZGODOVINSKO IME DANAŠNJE PIVKE. Pivka se v pisnih zgodovinskih virih prvic omenja leta 1300 kot villa Sancti Petri super Piucha ('Sv. Peter nad Pivko'), leta 1498 pa preprosto kot Sveti Peter. Ime Šent Peter ("Šempjtr") na Krasu se je ohranilo vse do leta 1952, ko je bilo naselje preimenovano v Pivko. Danes je Park Šempjtr postal prostor oziroma koticek, kjer lahko vsak najde nekaj zase in svoje zahtevne brboncice. Naj bo to cas za klepet ob dobri kavi. Cas, ko se skupaj z družino ali prijatelji razvajamo ob dobri tortici. Cas za resne in kreativne pogovore ob malo bolj mocnih aromah prefinjenih pijac, ki še tako nore misli vodijo do novih idej. Odlicna priložnost za postanek po dolgi vožnji in prijetnejšem nadaljevanju poti proti morju. Pri nas so dobrodošli tudi vaši štirinožni prijatelji, saj je poskrbljeno za svežo vodo in priboljške. Tudi najmlajši se lahko ob postanku pri nas poigrajo v otroškem koticku, srkanje gostega soka s smetano pa bo doživetje naredilo še prijetnejše. Park Šempjtr predstavlja in simbolizira povezanost, dobro pocutje, domacnost, užitek, zavezanost k naravi. Zavezanost k okolju, v katerem deluje in lokalni skupnosti, s katero se povezujemo in soustvarjamo našo zgodbo. Edinstvena pokrajina, ki obdaja Park Šempjtr, je bogata po svojih naravnih znamenitostih in je za nas neprecenljive vrednosti, zato vas hkrati vabimo, da vas korak ponese tudi na ogled znamenitosti, ki jih ponuja ta cudovita pokrajina okoli nas. S sprošceno, veselo in predano ekipo, iz katere sije volja in ljubezen do dela, za vas torej ustvarjamo prostor, kjer upamo, da lahko vsak najde nekaj zase in za svojo dušo. Veseli bomo, ce postanete del naše zgodbe tudi vi. Vljudno vabljeni k nam vse dni v tednu ter da preizkusite katerega izmed poletnih koktajlov, smuti ali odlicen zajtrk za moc in energijo. Uživajte v udobju, kjer si želimo, da vas omamne dišave odlicne in vrhunske kave ter ostalih dobrot za trenutek ponesejo v sedma nebesa. Ker radi razvajamo, smo se odlocili, da trem srecnim nagrajencem, ki bodo pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, razveselimo z nagrado in razvajanjem pri nas. NAGRADNO VPRAŠANJE: KAJ SIMBOLIZIRA OZIROMA POMENI IME ŠEMPJTR? 3. nagrada: Brezplacna kava po lastni izbiri 2. nagrada: Brezplacni koktajl po lastni izbiri 1. nagrada: brezplacna tortica po lastni izbiri Svoje odgovore nam do 31. avgusta sporocite na pivski.list@pivka.si. Nagrajenci bodo obvešceni po elektronski pošti. DKH IZBRANI PROJEKTI BODO OBOGATILI PONUDBO NAŠE REGIJE LAS med Snežnikom in Nanosom je v juniju zakljucil postopek izbire operacij za sofinanciranje iz 6. javnega poziva iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Z vložitvijo izbranih in potrjenih vlog za sofinanciranje operacij Strategije lokalnega razvoja LAS med Snežnikom in Nanosom na organ upravljanja, se je uradno zakljucil 6. javni poziv LAS, ki je bil objavljen v januarju 2022 v višini 217.000,00 € sredstev iz ESRR. Na poziv se je odzvalo 7 prijaviteljev s podrocja celotnega LAS, po koncu izbirnega postopka pa so bile izbrane štiri vloge, ki so ustrezale vsem pogojem poziva in dosegle zadostno število tock pri ocenjevanju. Ker je bila skupna višina odobrenih sredstev za te štiri operacije nekaj manj od razpisane višine, je UO LAS odlocil, da bo za preostala sredstva pripravil skupno operacijo, da bi ustrezno porabili vsa razpoložljiva sredstva. Izbrane operacije so naslednje: - (DO)ŽIVI V URBANEM OKOLJU, prijavitelja Tomaž Penko s.p. iz Prestranka, v okviru katere se bodo nacrtovale in izvedle aktivnosti na podrocju aktivnega življenja v urbanem okolju – od kolesarskih storitev do doživljajskih programov. - KRUH NAS POVEZUJE, prijavitelja Zavod VASCOM iz Pivke, kjer je glavni cilj razvoj nove turisticne storitve in programa na temo izdelave kruha in pekovskih izdelkov z vkljucitvijo razlicnih socialnih vsebin. - RELAX CENTER, prijavitelja Maracana d.o.o. iz Ilirske Bistrice, v okviru katere se bo uredil funkcionalni vstop, terasa in sprejemnica v Relax centru v Il.Bistrici; uredila predavalnica z video in audio opremo za izvajanje predavanj v Porodnišnici Postojna in pripravile nove storitve in programi v okviru partnerstva. - PODJETNOST IN PODEŽELJE, prijavitelja Zavod Znanje – PIP iz Postojne, ki bo skozi sistemski pristop spodbujal podjetnost osnovnošolcev in mlajših odraslih, do 29. leta starosti, ki so brezposelni. Namen operacije je razvijati podjetniške ideje do mere, da lahko svoje ideje udejanjijo, jih predstavijo trgu oz. jih razvijejo do te mere, da lahko ustanovijo lastno podjetje in nadaljujejo samostojno podjetniško pot. - PROMOCIJA TURISTICNIH TOCK, prijavitelja Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, ki je skupna operacija vseh treh obcin, namenjena pripravi kvalitetnih fotografij za pripravo promocijskih materialov. Vsi izbrani partnerji operacij so že priceli z izvajanjem aktivnosti, saj bo potrebno vse te operacije zakljuciti do julija naslednjega leta, ko se izteka rok za zahtevke za sredstva iz regionalnega sklada. Vec o operacijah in njihovem izvajanju pa najdete na spletni strani LAS www. las-snezniknanos.si. Aleš Zidar NEDOVOLJEN ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV JE PREPOVEDAN IN OGROŽA OSKRBO S PITNO VODO Ob nastopu poletja obcane tudi letos pozivamo k varcnemu ravnanju z vodo, predvsem pa opozarjamo na kršitve – nedovoljene odvzeme vode iz hidrantov, ki povzrocajo težave na našem vodovodnem omrežju. Hidranti so namenjeni izkljucno zagotavljanju požarne varnosti in vzdrževanju vodovodnega sistema, njihova uporaba pa lahko povzroci tudi težave pri oskrbi prebivalcev s pitno vodo. V primeru velike porabe vode na hidrantih obstaja tudi nevarnost, da v vrocih in suhih obdobjih ostanemo brez pitne vode. Odvzem vode brez predhodnega dovoljenja oziroma soglasja se kaznuje, pocetje pa je prijavljeno pristojnim organom. BODIMO ODGOVORNI IN PREPRECIMO MOREBITNE KRŠITVE Vse obcane Postojne in Pivke zato pozivamo, da morebitne kršitve nedovoljenega odvzema vode iz hidrantov prijavite s fotografijami oziroma ostalimi dokazljivimi informacijami na našo telefonsko številko 05 700 07 80 ali info@kovodpostojna.si oziroma neposredno Medobcinskemu inšpektoratu in redarstvu Postojna na 05 726 55 69 ali inspektorat@postojna.si. KO POTREBUJETE VODO, NAM TO SPOROCITE V kolikor obcani Postojne in Pivke vendarle potrebujete dodatno vodo (npr. za zalivanje, za živino, za razna dela…), je to možno urediti na naslednji nacin. Stranka se zglasi na sedežu podjetja Kovod Postojna (Jeršice 3) in prevzame hidrantni nastavek – vodomer, ki ga po zacasnem tocenju vode iz vodovodnega sistema vrne nazaj. Ob prevzemu in vracilu se popiše stanji vodomera, ki sta osnova za obracun porabljene vode. Obracun se izvede za storitve glede na vrsto rabe pitne vode. Tocenje stranka izvaja praviloma v lastni režiji in s svojimi cevmi, lahko pa se dogovori z gasilci. Pred tocenjem je pomembno, da uporabnik poklice v nadzorni center v Malne (041 310 083). Ce se izvaja oskrba s pitno vodo preko cistern, je potrebno izpolnjevati priporocila NIJZ. Strošek najema in uporabe hidrantnega nastavka se obracuna po ceniku in trenutno za gospodinjstva znaša 8,54 €/ teden. Za kmetijsko rabo je cena vode 1,21 €/m3 (z ddv), sicer 1,37 €/m3 (z ddv). Kovod Postojna, d.o.o. PORAST ŠTEVILA NAPADOV VOLKOV NA PIVŠKEM V mesecu juniju so kmetje na Pivškem obcutili mocan porast napadov volkov na drobnico in govedo. Napade volkov so zabeležili na pašnikih desetih kmetij v bližini vasi Trnje, Slovenska vas in Palcje. Kot pravijo kmetje in strokovnjaki z Zavoda za gozdove, so prve napade zaznali že zgodaj spomladi, ko je bila že dosežena kvota škodnih primerov, ki omogoca oddajo zahteve za izredni odstrel. Smernica za dokazovanje pogojev za odvzem volka iz narave z odstrelom (MOP, maj 2020) namrec doloca, da »Okvirno lahko nastane resna škoda, ko se v obdobju do 3 mesecev na obmocju prisotnosti dolocenega tropa zgodijo 3 napadi na vecje pašne živali ali 9 napadov na drobnico.« Na obmocju Zgornje Pivke so bili v preteklih letih napadi redki in je obmocje pozitivno odstopalo po številu škodnih dogodkov v primerjavi z ostalimi obmocji Slovenije. Kmetje so aktivno sodelovali s strokovnjaki in izvajali razlicne ukrepe varstva pred velikimi zvermi, cemur pripisujemo manjše število škodnih primerov vse do letošnjega leta. Letos spomladi pa so se zaceli pojavljati pogosti napadi tako na drobnico, ki je najveckrat plen volkov, kot tudi na mladi govedi, ki je bila do sedaj precej redkejši plen. Problem se je zaostril še zlasti junija, ko so se napadi vrstili skoraj vsak dan. Prizadeti kmetje so se v ponedeljek, 27. 6. 2022, sestali z županom Obcine Pivka, vodjo krajinskega parka in vodjo kmetijske svetovalne službe. Na sestanku so kmetje predstavili problematiko mocnega porasta zaznanih napadov, udeleženci sestanka pa so se dogovorili za sodelovanje pri iskanju ucinkovitih rešitev. Tako kmetje kot strokovnjaki pa opozarjajo tudi na skrb vzbujajoce narašcanje škode po divjadi (jelenjadi in divjih prašicih), ki se pojavlja na travnikih in pašnikih, kjer divjad popase vecino najboljše krme. Obcina Pivka in Krajinski park Pivških presihajocih jezer si aktivno prizadevata za ucinkovitejše reševanje problematike velikih zveri in druge divjadi ter upravljanje populacije volkov in tekoc potek postopkov. Kljucno je iskanje rešitev za zmanjševanje škodnih primerov, zato obcina spodbuja in sodeluje v projektih, namenjenih oblikovanju ukrepov za varstvo pred velikimi zvermi in sodeluje pri komunikacijskih aktivnostih, plod katerih je tudi nov Center o velikih zvereh DINA v Pivki. Center DINA omogoca obiskovalcem realisticen vpogled v svet velikih zveri in pripomore k razumevanju problematike sobivanja. Obcina Pivka pa je in bo še posebej apelirala na pristojne institucije, predvsem na Ministrstvo za kmetijstvo ter Ministrstvo za okolje in prostor, da na strokovnih podlagah ter skladno z veljavnimi predpisanimi postopki reagirajo odgovorno, hitro in ucinkovito in tako pripomorejo k zmanjšanju škode kmetom ter manjšemu poseganju v populacijo zavarovanih velikih zveri. Tadej Kogovšek, KPPPJ Dragica Jaksetic, Center DINA PRIJAZNI CEBELAM, CMRLJEM IN DRUGIM OPRAŠEVALCEM Obcina Pivka bo okoli dva hektara javnih zelenih površin na Habjanovem hribu, v Ravnah, ob Kolodvorski ulici in brežino proti Vilharjevemu naselju letos kosila kasneje, saj bodo medovite travniške rastline v casu cvetenja namenjene paši opraševalcev. Cebele so zelo pomemben in koristen del narave, z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi. Naj medi! Obcina Pivka »OD ISTRA BENZA DO ISTRABENZA: 1948–1996« RAZSTAVA IN PUBLIKACIJA POKRAJINSKEGA ARHIVA KOPER Istrabenz je sodil med pomembnejša gospodarska podjetja na Primorskem, kasneje pa tudi širše po Sloveniji, zato smo menili, da si podjetje Istrabenz in njegovi nekdanji zaposleni, ki so ga pomagali ustvarjati in graditi, zaslužijo predstavitev z razstavo in publikacijo. Za predstavitev v knjižnici v Pivki smo se odlocili tudi zato, ker je bil, v letih od 1951 do 1974, Istrabenzov direktor Anton Vodopivec doma iz Petelinj pri Pivki. S projektom »od ISTRA BENZA do ISTRABENZA: 1948–1996« predstavljamo dejavnost in poslovanje Istrabenza v obdobju, ko je bil v družbeni lasti: od ustanovitve podjetja leta 1948 do zakljucka njegovega lastninskega preoblikovanja leta 1996. Ker arhiv podjetja ni ohranjen v celoti in ni prevzet v pristojni arhiv, smo na razstavi in v publikaciji, v obsegu 232 strani, zajeli zgodovinskoozadje, pricevanja nekdanjih zaposlenih ter nam dostopno ohranjeno pisno, fotografsko, avdiovizualno in drugo arhivsko gradivo, ki se nanaša na podjetje Istrabenz v tem obdobju. Do sedaj smo razstavo predstavili v Mali loži v Kopru (8. 4. do 5.5. 2021) in Pokrajinskem arhivu Koper (6. 5. do 31. 5. 2021), Mestni knjižnici v Izoli (1. 12. 2021 do 31. 1. 2022) in v Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu (30.4. do 13. junija 2022). Po predstavitvi v knjižnici Pivka se, z arhivskim gradivom dodatno dopolnjena razstava, v jeseni leta 2022 seli še v Notranjski muzej v Postojni in Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. Razstavo smo zasnovali kronološko. Na njej so na podlagi zbranega fotografskega gradiva predstavljena obdobja nastanka in razvoja podjetja, njegovi zaposleni in kratka kronologija Istrabenza. Prikaz na panojih dopolnjuje kratek film iz TV arhiva in dokumentacije RTV Slovenije ter arhivsko gradivo o Angelu Grudnu, prvem direktorju Istrabenza, ki smo ga pridobili v casu po predstavitvi v Pokrajinskem arhivu Koper in je bilo na razstavi v Piranu prvic javno na ogled. Razstavo in publikacijo je oblikovala Mateja Tomažincic iz Izole. Vec informacij je na voljo tudi na www.arhiv-koper.si. Jedert Vodopivec Tomažic O HIŠNIH ŽIVALIH IN NEODGOVORNIH LJUDEH Pes in macka sta dva najbolj tipicna predstavnika živalskih vrst, ki ju je clovek vzel iz naravnega okolja in udomacil. Psa po vsej verjetnosti že pred vec kot 12 tisoc leti za družbo ter pomoc pri lovu, živinoreji, varovanju pred drugimi živalmi. Macko nekaj tisoc let manj, prav gotovo pa takrat, ko so se naši predniki nekje naselili in zaceli obdelovati zemljo ter shranjevati pridelke. V skladišca hrane so tako zacele zahajati divje macke, loviti miši, posledicno pa s tem obvarovati hrano za ljudi. In ti so kaj hitro ugotovili, da oni bolj potrebujejo njih kot macke cloveka. Pred približno 4 tisoc leti je bila macka v Egiptu cenjena in spoštovana žival, ki je varovala skladišca žita pred glodalci in na ta nacin poskrbela, da ljudje niso bili lacni. Clovek je z udomacitvijo teh dveh živalskih vrst prevzel tudi odgovornost za njihovo dobrobit. V današnjem casu bi to pomenilo vse, kar je navedeno v Zakonu o zašciti živali ter Pravilniku o zašciti hišnih živali, ki jih je moc kadarkoli najti na spletu in prebrati. V današnjem casu je izgovor »nisem vedel-a« nedopusten, kot je nedopustno ravnanje nekaterih skrbnikov z njihovimi hišnimi živalmi. Psov brez potrebne veterinarske obravnave (cipiranja in vpisa v Centralni register hišnih živali, cepljenja itd), brez sence poleti, ustrezne prehrane in sveže vode, dovolj dolgega priveza, ustreznega zunanjega bivališca, brez še kako potrebnih sprehodov in socialnih stikov s skrbnikom, je še vedno prevec. Tudi, ce jih je, na sreco, malo. In s sterilizacijo samic tudi nepredvidenih in nezaželenih brejosti. Macke predstavljajo vecji problem. Njihova populacija je preštevilcna, kot hišna žival nima vec naravnih sovražnikov, ki jih je imela takrat, ko je živela v naravnem okolju. Prostoživece plašne macke, ki jih videvamo povsod, pac niso divje macke (Felis Sylvestris), ki jih nekaj tudi živi po naših gozdovih, ampak so izkljucno vse potomke domacih NESTERILIZIRANIH mack. Te so se iz preštevilnih legel razselile po okolici v iskanju hrane in se po nekaj mesecih zacele razmnoževati. Kljub umiranju mladicev zaradi bolezni, lakote in poškodb, jih je še vedno prevec. Vsak odgovoren skrbnik poskrbi za sterilizacijo domace macke in kastracijo mackov. Izgovori in »teorije«, ki jih v nicemer ne podpira veterinarska stroka in ki ne sodijo v 21. stoletje, so med ljudmi naslednji: da mora macka imeti eno leglo pred sterilizacijo, da po sterilizaciji ne bo vec lovila miši, da jih itak pol povozijo avtomobili, da macek ne bo vec »moški« po kastraciji, da bo mack zaradi sterilizacij »zmanjkalo«… Dejstvo je, da se s sterilizacijo in kastracijo zagotovi boljše, obcutno daljše in bolj kakovostno življenje mack ter s tema posegoma preprecuje neozdravljive macje bolezni, ki jih povzrocata virusa FIV in FeLV (macji AIDS in macja levkoza – prenašata se s spolnimi stiki in ugrizi), manj je macjih pretepov in poškodb, manj tumorjev na seskih in maternici macjih samic. Tudi izgovor, da je veterinarski poseg predrag, nima nikakršne osnove, saj Obcina Pivka vsako leto subvencionira ceno sterilizacij in kastracij domacih mack. Zakon o zašciti živali je nedvoumen in v svojem 11. clenu pravi: » Skrbnik hišne živali mora z osamitvijo, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali prepreciti rojstvo nezaželenih živali oziroma tistih živali, katerim ne more ali noce zagotoviti oskrbe po tem zakonu«. Pred kratkim je bilo ob cesti med Palcjem in Juršcami odvrženo leglo mesec in pol starih macjih mladicev. Nedvomno je odvrženih, utopljenih, usodi prepušcenih veliko vec, ampak to pocetje domnevne storilke je bilo pac opaženo. Mnogi mladici umirajo stran od oci ljudi in ne, to ni »naravna selekcija«. Ta bi bila le v primeru, ko cloveku ne bi bilo dano poseci v macjo populacijo. Po vsej verjetnosti so bili odvrženi mladici trije, eden je žalostno koncal pod avtomobilskimi kolesi. Najditelja sta ostala dva veterinarsko oskrbela in jima dala dom. In kaj je z macjo materjo? Bo v jeseni morda spet kotila in se bo zgodba ponovila? Raje spet kup izgovorov kot preprost poseg pri veterinarju, ki enkrat za vselej reši problematiko nenehnih brejosti in kotenja? Nedopustno in sankcionirano ravnanje. Da o neeticnem, nehumanem in nesocutnem ravnanju niti ne izgubljamo besed. Veliki mislec Mahatma Gandhi je zapisal, da se velicina nekega naroda meri po njegovem odnosu do živali. Od nas samih in naše vesti je odvisno, kako dalec smo od njegove ugotovitve. Silva Bajc Društvo za zašcito živali Postojna PIVŠKI SHOD S KMECKIMI IGRAMI Po treh letih covidnih omejitev je prvo julijsko soboto Turisticno društvo Pivka ponovno organiziralo Pivški shod s kmeckimi igrami. Pivški shod je praznik pivškega zavetnika, svetega Petra, ki praznuje svoj god 29. junija. Na zabavno tekmovanje v kmeckih igrah so se prijavile štiri ekipe: ekipa TD Pivka, ekipa iz Cezsoce, ekipa PGD Slavina ter ekipa Fantje z vseh vetrov. Prvo igro smo poimenovali SK'LEJ WADO (Prenos vode iz ene strani na drugo po poligonu). Trije clani posamezne ekipe so bili z nogami zavezani skupaj. Imeli so dve deski za nošnjo vode. Srednji clan je držal obe deski z obema rokama, zunanja dva tekmovalca pa samo z eno roko eno desko (z drugo si niso smeli pomagati). Cetrti tekmovalec je na desko zlagal polne kozarce vode. Trojka z zavezanimi nogami je morala preckati poligon, na koncu poligona je peti clan ekipe kozarce z vodo odlival v posodo. Ekipa se je nato vrnila nazaj po poligonu na zacetno tocko, kjer so igro ponavljali, dokler ni zmanjkalo casa. Najvec tock je dobila tista ekipa, ki je sk'lala najvec vode (na cilj prinesla najvec vode). Druga igra je bila DRVAZ GWZDA(Rezanje drv – žaganje in vleka) Trije clani ekipe so z žagonom rezali hlode. Na drugi strani poligona je bil kupcek vrvi. Druga dva clana ekipe sta izmenicno tekala po kos vrvi in nazaj, da sta sestavila eno dolgo vrv. Razrezana drva so potem s sestavljeno vrvjo navezali ter prevlekli na drugo stran poligona. Igra se je zakljucila, ko sta clana drva zložila na oznaceno mesto, ko so na cilj pritekli še ostali clani ekipe ter dvignili roke. Najvec tock je dobila tista ekipa, ki je igro prej zakljucila. Tretja igra pa je bila FILAMO J'ZERU (Prelivanje vode) Cela ekipa je sedela na klopi, eden za drugim. Prvi v ekipi je s kozarcem zajel vodo, ki jo je imel v vecji posodi pred sabo. Poln kozarec je dvignil z obema rokama nad glavo ter vodo prelil clanu za seboj. In ta naslednjemu – do konca. Zadnji v vrsti je moral kozarec vode zliti v posodo, ki je bilaza njim in upati, da se cim vec vode zlije v posodo. Najvec tock je dobila tista ekipa, ki prenesla v kozarcih cez glavo najvec vode. Sodniška ekipa, v kateri so bili predsednik TD Pivka Peter Ženko, župan obcine Pivka Robert Smrdelj in direktorica Zavoda za turizem Pivka Jana Gržinic, so na koncu sešteli tocke, in prišli do koncnih rezultatov: 1. mesto Fantje z vseh vetrov 2. mesto PGD Slavina 3. mesto Cezsoca Vsem cestitke in zahvala za sodelovanje in dobro zabavo! Prireditev so obogatili ponudniki na stojnicah, potujoci kamioncek /food truck/ s hrano in pijaco Domaca marenda, obiskovalci so imeli na voljo tudi odlicno hrano na žaru. Obiskovalce je zabaval Ansambel Tik Tak, vzdušje je bilo enkratno, plesalo in pelo se je do poznih nocnih ur. Vsem, ki ste pomagali narediti prireditev takšno, kot je bila, se zahvaljujemo, prav tako vsem obiskovalcem za dobro razpoloženje. Lepa zahvala tudi sofinancerju prireditve Obcini Pivka in našim sponzorjem: Zavodu za turizem Pivka, Centru o velikih zvereh Dina Pivka, Parku vojaške zgodovine Pivka, Karso zaposlitvenemu centru, Tadeji Pecman Penko, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Pivka. Turisticno društvo Pivka RAZISKUJTE Z NAMI Skupaj s turisticnimi ponudniki v naši obcini smo pripravili kampanjo Raziskujte z nami, njen zakljucek bo s prireditvijo Okusi Pivških jezer, 25. septembra. Kampanja je v prvi vrsti namenjena turistom, ki jih želimo obvestiti, kaj vse lahko med svojimi pocitnicami pri nas pocnejo in vidijo. Želimo jim ponuditi možnost, da se odpravijo na pohod ali kolesarjenje z izkušenim lokalnim vodnikom in da se imajo lahko res lepo. Izdelali smo plakate s QR kodo, ki turista oziroma njegov mobilni telefon poveže s stranjo www.visitpivka. si – podstranjo Raziskujte z nami in Explore with us. Prednost digitalne verzije pred tiskano je v tem, da lahko sproti spremljamo dogajanje in po potrebi popravljamo oziroma dopolnjujemo naše informacije. Ce bi morda želeli dodati še kakšno doživetje, ga seveda lahko kadarkoli uvrstimo na seznam. Na spletni strani bodo objavljene aktivnosti in doživetja za dva tedna vnaprej. Turisticnim ponudnikom želimo uspešno turisticno sezono, gostom v naši obcini pa veliko lepih trenutkov bodisi v družbi domacinov, sprehodih v naravi ali pri spoznavanju naše kulturne dedišcine. Zavod za turizem Pivka OKUSI PIVŠKIH JEZER Po treh letih strogih koronskih ukrepov se bomo (upamo!) spet srecali na prireditvi Okusi Pivških jezer. Letos bo to v nedeljo, 25. septembra, pred Krpanovim domom v Pivki. Rdeca nit prireditve bo ostala enaka kot do sedaj – predstavitev tipicnih, tradicionalnih jedi posameznih vasi naše obcine, sodelovala bodo lahko tudi društva, gostilne, posamezniki. Prireditev vsakic znova dobiva nove razsežnosti. Letos ponovno pricakujemo goste iz pobratene bavarske obcine Durach (s pivom in godbo), prvic pa se nam bodo pridružili naši prijatelji iz Crne Gore. Vabimo vaške skupnosti, da si rezervirajo svoj prostor na prireditvi in predstavijo svoj domaci kraj skozi kulinariko. Dobrodošla so seveda tudi društva. Vec informacij in prijave erika.kovacic@pivka.si ali 051 68 26 68. Utrinek z Okusov Pivških jezer Foto: Tina Kirn www.pivskajezera.si | 030 644 799 | pivskajezera@pivka.si SPOZNAJTE NAŠA CUDOVITA PRESIHAJOCA JEZERA Ali ste vedeli, kakšne dotoke kraške vode ima Petelinjsko jezero? Petelinjsko jezero leži ob vznožju Okrogleka, podaljšanega hrbta Sv. Trojice. Je najnižje, najdlje trajajoce in drugo najvecje jezero izmed Pivških presihajocih jezer. Jezero je bilo vojaški poligon, zato je njegovo dno preoblikovano z vecjimi in manjšimi luknjami od granat ter vecjimi in manjšimi jarki. Najvecja gostota lukenj je v osrednjem delu dna. Ovalna jezerska kotanja ima tri plitve kotanje. Vecja kotanja je neizrazita in leži v osrednjem delu dna (po njej vodi kolovoz). Manjša kotanja je globlja in leži pod estavelami v jugovzhodnem delu dna. Najnižji sta estaveli 5 in 6 v blagem pobocju te plitve kotanje pod kolovozom, ki vodi v smeri proti Okrogleku. Estaveli sta povezani s kratko plitvo strugico, iz estavele 6 pa vodi plitva struga potoka, nato pa potok tece prosto po pobocju do izliva v jezero. Tudi iz najvišje estavele 1, ki leži v grmovju na obrobju dna, vodi neizrazita struga potoka. Ostale tri estavele porašca grmovje sredi travnika. Tudi v vzhodnem pobocju pod Okroglekom leži estavela v grmu, iz katere vodi kratka plitva strugica. Estavele imajo na dnu kamne. Kaj pa je estavela? To je izvirna kotanja, ki se ob praznjenju jezera spremeni v požiralnik. V zahodnem, višjem delu dna jezerske kotanje pa leži majhna plitva kotanja pod izvirno kotanjo. Ta je porašcena z grmovjem in jo sestavlja vec lukenj s kamni na dnu. V njej se voda pretaka iz višjih v nižje luknje in odteka v jezero. Jezerska kotanja se na severu podaljša v dve stranski kotanji, imenovani Jeglenk in Godnov vrt. Na dnu Jeglenka je vrtaca s plitvo kotanjico pod nizko steno, na dnu Godnovega vrta pa manjši plitvi kotanji, v eni leži izvir v vznožju nizke stene (dve razpoki). Na prehodu med jezersko kotanjo in Jeglenkom je svet nekoliko višji, ki ob visokih vodah postane polotok in nato otok, dokler ga jezero ne poplavi ob velikih ojezeritvah. Na obodu vrtace v Jeglenku se zacne struga, ki obdaja omenjeni višji svet in se zakljuci na severnem obrobju jezerske kotanje. To je struga potoka (potok iz Jeglenka), ki ga ob polnjenju jezera napaja jezerce v vrtaci v Jeglenku, ob praznjenju jezera pa tece potok v obratni smeri, to je iz jezera v Jeglenk. V severnem delu vzpetega sveta med Jeglenkom in Godnovim vrtom leži uleknina ob kolovozu, v kateri je izvirna kotanja z razpoko na dnu. Iz nje vodi kratka strugica, nato pa tece potok (potok v Jeglenk) prosto po travniku. Ko potok doseže Jeglenk in precka kolovoz, tece v vijugasti strugi. Ta se zakljuci na obrobju vrtace v Jeglenku, nato pa se potok razlije po travniku in se izliva v jezero v Jeglenku. Estaveli 5 in 6, ko sta suhi in ko sta aktivni (s potokom v jezero). Potok v Jeglenk se izliva v jezero v Jeglenku, potok iz Jeglenka ob polotoku pa je že poplavljen (pogled z Okrogleka). Tina Kirn www.dinapivka.si Urnik URNIK: PONEDELJEK: ZAPRTO PONEDELJEK: ZAPRTO TOREK - PETEK: 11.00 - 14.00 Prebivalcem Obcine Pivka omogocamo brezplacen ogled. Otroci, mlajši od 12 let, TOREK - NEDELJA: 10.00 -18.00 SOBOTA/NEDELJA: 10.00 - 16.00 lahko v center vstopajo ob spremstvu odrasle osebe. JUNIJA SO CENTER DINA OBISKALI PREDSTAVNIKI ŠTEVILNIH EVROPSKIH DRŽAV V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenija in Zavodom ZAVITAsmo v Centru Dina sredi junija gostili tuje predstavnike vladnih, nevladnih organizacij in razlicnih projektov, ki se ukvarjajo z upravljanjem populacij velikih zveri. Med svojim štiridnevnim bivanjem v Sloveniji v okviru projektov LIFE Lynx in LIFE WOLFALPS EU so nas najprej obiskali predstavniki projektov in drugih, ki se v svojih državah ukvarjajo z volkom, risom, medvedom, o velikih zvereh iz Španije, Francije, Italije, Velike Britanije, Albanije, Kosova, Avstrije, Makedonije. Slovenski strokovnjaki so jim izcrpno predstavili sistem gozdnega nacrtovanja, upravljanja divjadi, sistema lova in slovensko lovsko organizacijo, upravljanja populacij medveda in volka ter podrocje škod, izplacevanja odškodnin, uporabo ucinkovitih metod varstva pred napadi velikih zveri. Prisluhnili pa smo tudi porocilom iz drugih držav. Za delegacijo smo pripravili vodenje dveh skupin tudi v našem centru DINA ter dve prakticni delavnici. V spremstvu sodelavcev Zavoda za gozdove Slovenije, v okviru projekta Ogrožene vrste v Turciji, smo v Pivki gostili 18-clansko turško delegacijo. Obiskali so nas predstavniki generalnega direktorata za varstvo narave in narodne parke (4500 zaposlenih) v sestavi ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Cilj njihovega projekta je izdelati strategije upravljanja in akcijske nacrte za vse ogrožene vrste, zato sta jim strokovnjaka Zavoda za gozdove Slovenije Matej Bartol in Maja Sever predstavila tovrstno upravljanje velikih zveri pri nas, pa tudi poslanstvo projekta LIFE Lynx, ki izvaja akcijski program za upravljanje populacije risa pri nas. Predstavniki Turcije so si ogledali Center DINAter bili navdušeni nad ambientom in interaktivnostjo ter vsebinami. Zelo smo veseli, da v centru in v sodelovanju s partnerji kot sta zavod za gozdove in biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani lahko prispevamo k boljšemu poznavanju in širjenju slovenskih izkušenj s podrocja upravljanja velikih zveri tudi v druge države ter medsebojni izmenjavi izkušenj in dobri komunikaciji. Center DINA 11. junij se je v DINAPivka praznoval kot DAN RISA. Zaceli smo z Boštjanom Gorencem Pižamo in Sreckom Mehom, ki sta kot iz rokava stresla super pravljico o risu. Odprli smo razstavo krasnih slik risov Klarise Sipoš, nato pa smo se v delavnicah pred Krpanovim domom preizkusili v številnih rokodelskih vešcinah ali pa odšli z lovcem iskat sledi živali izmed delavnic bomo ponovili tudi v casu poletnih pocitnic. Vljudno vabljeni že zdaj! Center DINA NOVOST V PIVŠKI TURISTICNI PONUDBI: CUJECE MEDENO DOŽIVETJE Zavod za turizem Pivka je v aprilu letos s partnerji predstavil dobro prakso izkustvenega doživetja po konceptu Intiniti s cujecnostjo. Dogodek je pripravila in vodila Urška Merljak, ustanoviteljica tega koncepta. Namenjen je bil udeležencem usposabljanja »Od izdelka / storitve do dodane vrednosti in zaslužka s kreiranjem inovativnegaprodukta« projekta Munera 3, ki ga je vodil Šolski center Postojna. V njem so se izobraževali predvsem zaposleni v turizmu iz cele Slovenije in prav ti so bili gostje pivškega srecanja. Cujeca doživetja so namenjena vsem, ki radi odkrivajo skrivnosti narave in kakovostnega življenja. Pobliže smo se spoznali s cebelarstvom, cebelami in njihovim darilom, medom. Ogledali smo si center Dina, obiskali Hišo kulture, v Ekomuzeju srecali Martina Krpana in okušali lokalne dobrote z dodatkom medu. Doživetje je z zgodbami prepletal lokalni cebelar, s pesmijo nas je presenetil Jure Pockaj, Urška pa nas je vodila skozi elemente in tehnike cujecnosti, ki imajo ucinek na dobro pocutje, osebno rast in medosebne odnose. Osrednja nit doživetja je med, pomen cebel in cebelarstva, program pa povezuje znanost, umetnost ter naravo, gastronomijo in lokalno naravno in kulturno dedišcino. Na Intiniti doživetjih s pristopom cujecnosti pridemo v tesnejši stik s tem, kar je. Lepote postanejo del nas in mi del njih – skupaj zaživimo celovitost! »Nazaj k svojim koreninam – tukaj in sedaj.« Namen Intiniti doživetij je, da kraj kjer se nahajamo in njegove proizvode, zacutimo v še vecji polnosti z inovativnim nacinom vodenja doživetja, t.j. cujece ter z lastnim aktivnim udejstvovanjem. IZJAVE UDELEŽENCEV »Doživetje, ki te prebudi in ti odpre nove poglede na življenje.« »Po doživetju imam drugacen pogled na posamezne cute in zaznavanje okolice.« »Vaje cujecnosti, so dvignile raven moje zavesti in pustile obcutke pomirjenosti, ravnovesja, empatije, hvaležnosti, zadovoljstva ter dovolile poglobitev vase.« „Zame je bilo to zelo posebno doživetje, ki ga težko primerjam s cim drugim. Hvaležna sem za to izkušnjo.“ Zaradi zelo dobrega odziva udeležencev prvega doživetja bo Zavod za turizem z Regijsko razvojno agencijo in Intiniti, s.p. nadaljeval s pripravo razlicnih izvedb cujecih doživetij. Pivška pokrajina s svojimi posebnostmi in bogato dedišcino ponujata še veliko neizkorišcenih možnosti. Naslednja srecanja bodo namenjena družinam, plesu, podjetjem in usposabljanjem. K sodelovanju vabimo vse ponudnike in udeležence! O posameznih dogodkih bomo pravocasno obvešcali. Jana Gržinic, direktorica Zavod za turizem Pivka www.parkvojaskezgodovine.si | 031 775 002 | info@parkvojaskezgodovine.si CEZMEJNA ŠTUDIJSKA EKSKURZIJA V OKVIRU PROJEKTA »WALKOFPEACE« Park vojaške zgodovine je v sodelovanju s partnerji v ponedeljek in torek, 16. in 17. maja 2022, organiziral cezmejno študijsko ekskurzijo za novinarje, turisticne delavce ter muzejske in lokalne vodnike z namenom promocije vojaškega turizma na obmocju, ki ga povezuje dedišcina prve svetovne vojne. Študijska ekskurzija je bila izpeljana kot ena zakljucnih aktivnosti strateškega projekta »WALKofPEACE. Cezmejni projekt v teku med novembrom 2018 in junijem 2022 je pod vodstvom Posoškega razvojnega centra združil deset slovenskih in italijanskih projektnih partnerjev iz obmocij z mocno izraženo prisotnostjo ostalin prve svetovne vojne s ciljem ohranjanja, promocije ter razvoja dedišcine prve svetovne vojne med postavitvi osvetljuje tematiko vojaškega transporta avstro-ogrske armade na Alpami in Jadranom. Na slovenski soški fronti. Razstava je bila odprta aprila letos na podlagi obsežne študije strani so se projektu pridružili še o transportu med prvo svetovno vojno in predstavlja osrednji del projektnih Park vojaške zgodovine, Ustanova aktivnosti Parka vojaške zgodovine. Študijsko turo so nadaljevali s postankom »Fundacija Poti miru v Posocju«, ZRC v Parku miru na Sabotinu, kjer so v tihem zavetju narave prepredeni številni SAZU in Mestna obcina Nova Gorica, rovi in kaverne iz prve svetovne vojne kot krut opomnik na trpljenje tistih, ki na italijanski pa Regione del Veneto, so se v njih borili in umirali. Program prvega dne je sklenil obisk kostnice VEGAL – Agenzia di sviluppo del nad Kobaridom, ki predstavlja edino kostnico padlih italijanskih vojakov v Veneto Orientale, PromoTurismoFVG, Sloveniji. Udeleženci so si naslednjega dne uvodoma ogledali predor Štoln, ERPAC – Ente Regionale per il ki povezuje Log pod Mangartom z italijanskim Rabljem (it. Cave del Predil). Patrimonio Culturale del Friuli Venezia Predor je med vojno predstavljal inovativno rešitev avstro-ogrske vojske za Giulia ter Comune di Ragogna. oskrbo bojišca v Zgornjem Posocju v casu, ko je bil dostop po cesti cez prelaz Udeleženci študijske ekskurzije so Predel oviran zaradi italijanskega obstreljevanja. Ekskurzijo so nadaljevali si na izhodišcu v Parku vojaške na italijanski strani, kjer so v Rablju obiskali rudnik, v katerem se zakljucuje zgodovine kot uvod v dvodneven izlet Štoln, in tamkajšnje muzejsko središce za obiskovalce Polo museale di Cave po poteh vojaške dedišcine ogledali del Predil. Program ogledov je sklenil obisk Muzeja prve svetovne vojne na najnovejšo razstavo »Boj v zaledju Debeli Griži (Museo del monte San Michele). strelskih jarkov«, ki v stalni muzejski PARK GOSTIL MEDNARODNI FESTIVAL MINIATUR »SVET V MALEM« Park vojaške zgodovine je v sredini maja gostil mednarodni festival miniatur »Svet v malem«. Na že 14. tradicionalnem srecanju maketarjev in modelarjev v organizaciji Društva Svet v malem, ki je tokrat prvic potekalo v Parku vojaške zgodovine, je sodelovalo 163 ustvarjalcev iz devetih držav. Strokovna komisija je v tekmovanju za najboljšo miniaturo v razlicnih kategorijah izbirala med kar 503 maketami in dioramami, s katerimi so ustvarjalci poustvarili dovršene pomanjšave vojaških vozil, plovil ter scenskih prikazov. Razstavljene miniature v sklopu maketarskega tekmovanja so kot del dodatne muzejske ponudbe tega dne pomembno dopolnile muzejski prikaz vojaške tehnicne dedišcine. V sklopu festivala sta bila organizirana tudi prikaz izdelovanja maket in maketarski bolšji sejem. Dogodek je poleg MEDNARODNI MUZEJSKI DAN Svetovnemu prazniku muzejev (18. maj) so se poklonili tudi v Parku vojaškezgodovine, pri cemer so si lahko obiskovalci tega dne ob podaljšanem delovnem casu muzejsko ponudbo ogledali po polovicni ceni. Ob tej priložnosti je bila v Parku odprta tudi nova gostujoca razstava priznanega arhitekta, likovnika in kiparja Alojza Premrova, v kateri s serijo figur upodablja udeležence vojskujocih se strani v drugi svetovni vojni. Avtor, ki se v Parku predstavlja že s svojo tretjo tematsko zbirko, s figurami državnikov, vojskovodij, oficirjev in vojakov, prikazuje pripadnike oboroženih sil ter gibanj, ki so sodelovali v spopadih druge svetovne vojne, pri cemer namenja poseben poudarek orisu enot in skupin, prisotnih na obmocju Jugoslavije. Zbirka figur, nastalih ob osemdesetletnici napada na Jugoslavijo, je zasnovana kot serija unikatnih plastik, izdelanih iz bele gline in pobarvanih s podglazurnimi barvami, pri kateri je NA OBISKU MEDNARODNA DELEGACIJA VOJAŠKIH ATAŠEJEV Park vojaške zgodovine je vceraj, 1. junija, obiskala delegacija vojaških atašejev, akreditiranih v Republiki Sloveniji. Srecanja najvišjih vojaških diplomatskih predstavnikov v osrednjem vojaškem muzejskem kompleksu pri nas so se udeležili vojaški atašeji iz desetih držav, in sicer iz Združenih držav Amerike, Madžarske, Slovaške, Nizozemske, Nemcije, Avstrije, Švice, Albanije, Irana in Zambije. V Parku vojaške zgodovine je delegacijo sprejel direktor Parka mag. Janko Boštjancic, ki je visokim gostom v kratki predstavitvi uvodoma predstavil razvojno pot navdušenja je požela tudi podmornica P-913 Zeta, ki so samega projekta v njegov današnji obseg, muzejsko si jo ugledni gostje z zanimanjem ogledali tudi odznotraj. ponudbo ter nacrte in vizijo za nadaljnji razvoj Parka. Svoje vtise so ob zakljucku visokega diplomatskega Po uradnem sprejemu so si ob strokovnem vodstvu v obiska strnili z vpisom v knjigo castnih gostov, v katerem spremstvu direktorja ogledali še aktualne muzejske zbirke so Parku vojaške zgodovine izrazili vse pohvale za in razstave, pri cemer jih je kot tuje goste posebej pritegnil uspešno delo in pomemben doprinos na podrocju prikaz zgodbe slovenskega osamosvajanja v sklopu ohranjanja vojaškozgodovinske dedišcine. osrednje muzejske razstave »Pot v samostojnost«. Veliko Park vojaške zgodovine TRIO KRAŠKIH ZNAMENITOSTI Z NOVIM SPORAZUMOM NADALJUJE SODELOVANJE V maju so Park vojaške zgodovine, Park Škocjanske jame in Kobilarna Lipica obeležili šesto obletnico podpisa sporazuma o sodelovanju kot del blagovne znamke »Trio kraških znamenitosti«. Trije glavni turisticni ponudniki s kraškega obmocja so z vzpostavitvijo skupne znamke oblikovali tudi posebno ugodnost, v sklopu katere obiskovalci ob nakupu vstopnice pri enem partnerju ob predložitvi manj kot tri mesece stare vstopnice drugega partnerja pridobijo 25 % popusta. Ob šesti obletnici podpisa sporazuma so Park vojaškezgodovine, Park Škocjanske jame in Kobilarna Lipica na Mednarodni muzejski dan, 18. maja 2022, v Lipici podpisali obnovljeni sporazum, v katerem so se zavezali k nadgradnji uspešnega partnerstva z dodatnimi promocijami ter nadaljevanjem ugodnosti za obiskovalce. Sodelujoci partnerji so ob slovesnem podpisu sporazuma izpostavili zgledno dosedanje povezovanje kot enega kljucnih dejavnikov, ki je pomembno pripomogel pri okrevanju po epidemiji, in poudarili nujnost medsebojnega sodelovanja za nadaljnji razvoj turizma v regiji. Direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjancic je ob tej priložnosti spomnil na dokumentarni film o generalu Pattonu in njegovem reševanju lipicancev leta 1945, katerega snemanje se bo v sodelovanju s Kobilarno Lipica zacelo v tem letu. Navezovanje muzejske in turisticne dejavnosti je po njegovih besedah kljucno za predstavljanje dedišcine, zato pomeni znamka »Trio kraških znamenitosti« dobrodošel nacin za skupno nastopanje v javnosti. Dogodka se je udeležila tudi direktorica Direktorata za turizem Ksenija Flegar, ki je »kraški trio« oznacila za primer dobre prakse v slovenskem turizmu. OKROGLA MIZA OB 25. OBLETNICI SODELOVANJA REPUBLIKE SLOVENIJE V MIROVNIH OPERACIJAH Park vojaške zgodovine je v maju gostil okroglo mizo, ki jo je ob 25. obletnici sodelovanja Republike Slovenije v mirovnih operacijah in na mirovnih misijah organiziralo Združenje slovenskih mirovnikov v sodelovanju s Parkom vojaške zgodovine ter Vojaškim muzejem Slovenske vojske. Spomine na potek prvih vkljucitev pripadnikov Slovenske vojske v mirovne operacije so na dogodku delili takratni odgovorni v Generalštabu Slovenske vojske in diplomaciji ter udeleženci prvih treh mirovnih misij. V pogovoru z moderatorjem, upokojenim polkovnikom in predsednikom Združenja slovenskih mirovnikov Vasilijem Marašem, so kot govorniki nastopili diplomat in veleposlanik v pokoju Mirko Cigler, takratna vojaška predstavnika Slovenije v mednarodnih organizacijah generalmajor Janez Slapar ter polkovnik Samo Zanoškar, strateški koordinator slovenskega sodelovanja v mirovnih operacijah brigadir magister Viktor Kranjc ter polkovnik Stojan Kastelic, polkovnik Boško Haupt in polkovnik Srecko Habjanic kot predstavniki prvih slovenskih kontingentov, napotenih na sodelovanje v mirovnih misijah. Formalni del srecanja je zaokrožil ogled razstave »Republika Slovenija v mednarodnih operacijah in misijah«, ki sta jo ob 25. obletnici sodelovanja Slovenske vojske v prvi mednarodni misiji pripravila Združenje slovenskih mirovnikov ter Vojaški muzej Slovenske vojske v sodelovanju s Slovensko vojsko in Parkom vojaške zgodovine. Razstava na vec panojih in z zanimivimi eksponati prinaša vpogled v delovanje pripadnikov Slovenske vojske v mednarodnih operacijah ter misijah, od njihovih vojaških zadolžitev do organizacije vsakdana. Poseben poudarek na razstavi je dan veliki vlogi Slovenske vojske v funkciji uresnicevanja zunanje politike Republike Slovenije in njenih zavez v mednarodni skupnosti kot tudi njenemu delovanju za zašcito civilistov ter najranljivejših družbenih skupin. Vecina udeleženih si je ob tej priložnosti z zanimanjem ogledala tudi preostale muzejske zbirke in razstave Parka vojaške zgodovine ter se seznanila z najnovejšo muzejsko ponudbo. PREDSTAVITEV KNJIGE »NA KRILIH POGUMA: ZGODBE SLOVENSKIH LETALCEV« V Parku vojaške zgodovine so v petek, 20. maja, muzejski vecer posvetili letalskim zanesenjakom in ljubiteljem letalske zgodovine, ki so v prijetnem muzejskem ambientu prisluhnili predstavitvi najnovejše knjige o zgodovini letalstva pri nas »Na krilih poguma«. Vsebino knjige, izšle aprila letos pri založbi Sierra5, Založništvo, in kontekst njenega nastajanja sta v pogovoru z moderatorko Mojco Krajnc zbranim predstavila avtorja Borut Podgoršek in Marko Malec. Gre za tretje nadaljevanje iz zbirke »Zgodbe slovenskih letalcev«, ki prek osebnih pricevanj nekdanjih letalcev na poljuden, a hkrati strokoven nacin ohranja spomin na slovensko letalsko preteklost. Avtorja v svojem najnovejšem delu osvetljujeta zgodbe devetih posameznikov, katerih letalske kariere so vsaka na svoj nacin krojile razvoj slovenskega in jugoslovanskega civilnega ter vojaškega letalstva. Avtorja, oba izjemna poznavalca letalstva, sta tako na podlagi razgovorov in prizadevnega raziskovalnega dela pred pozabo ohranila pricevanja ter spomine Pavla Kavcica, Bogomila Jaklica, Ivana Koroše, Mirka Komjanca, Milana Polaka, Helia Godnica, Maksa Arbeitra, Slavka Mašere in Marjana Bizjana. Izjemne življenjske zgodbe nekdanjih slovenskih letalcev dopolnjuje vec kot 200 fotografij in drugih dragocenih dokumentov. Piko na i sprošcenemu vzdušju zgodnjepoletnega muzejskega vecera je pridodal nastop domacega kvarteta Soncek. Knjiga »Na krilih poguma: zgodbe slovenskih letalcev« je naprodaj tudi v muzejski trgovini Magazin. DAN DRŽAVNOSTI V PARKU OBELEŽILI S PESTRIM MUZEJSKIM PROGRAMOM V Parku vojaške zgodovine je praznicni vikend ob dnevu državnosti zaznamovalo razgibano muzejsko dogajanje. Muzejski utrip je z bogatim naborom dogodkov popestril že tradicionalni program »Praznujte z nami!«, ki je obiskovalcem oživil spomin na zgodovinske trenutke ob slovenski osamosvojitvi. Obiskovalci so se lahko o prelomnem obdobju slovenskega osamosvajanja v soboto in nedeljo, 25. in 26. junija, poucili ob strokovnem vodenju po nosilni razstavi »Pot v samostojnost«. Vsebinski prikaz zgodbe slovenskega osamosvajanja je dopolnila projekcija vec kratkih filmov, pripravljenih v sklopu projekta »Zbrali smo pogum«, ki so podrobneje predstavili obdobje plebiscita, osamosvojitev in potek vojne za Slovenijo. Pestro dogajanje minulega vikenda je obogatil raznolik spremljevalni program. V soboto zgodovine predstavili tudi pripadniki Slovenske vojske, dopoldne je bil organiziran voden pohod na Primož z ki so v sklopu promocije vojaškega poklica navdušili z ogledom notranjosti utrdbe Alpskega zidu, nedeljski dinamicno predstavitvijo tanka M-84. Najmlajše pa so oba obiskovalci pa so se lahko udeležili tudi vodenja po dneva posebej pritegnile tudi zanimive otroške delavnice. razstavah tankovsko-artilerijske zbirke v paviljonih B in Krono praznovanju dneva državnosti je predstavljala C z vkljucenim ogledom depojev vozil Parka vojaške slovesnost »Domovina praznuje« v organizaciji Zavoda zgodovine. Ob dnevu državnosti so se v Parku vojaške Iskreni, na kateri je kot slavnostni govornik nastopil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, v okviru programa prireditve pa je zbrane nagovoril tudi podjetnik, inovator in znanstvenik dr. Aleš Štrancar. Samostojni državi so se s svojim nastopom na slovesnosti poklonili številni znani glasbeni gostje: Prifarci, Simfonicni orkester Cantabile, Aleksander Mežek, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec in Manca Izmajlova. Slovesnost je neposredno prenašala tudi RTV Slovenija. Dogodek je v Pivko pritegnil zelo veliko število udeležencev, ki so si pred pricetkom proslave z zanimanjem ogledali tudi muzejske zbirke in razstave. V Parku vojaške zgodovine so tako v praznicnem vikendu zabeležili vec kot 2.000 obiskovalcev. Park vojaške zgodovine PROJEKCIJA FILMA »MISIJA MANGART« V Kinu Pivka je bila v sredo, 8. junija, predvajana ena izmed premiernih uprizoritev novega dokumentarnega filma »Misija Mangart«. Projekcijo filma, ki je na festivalu v Cannesu prejel prestižno nagrado za najboljši zgodovinski film, je pripravil Park vojaške zgodovine skupaj z Veleposlaništvom Združenih držav Amerike in Zavodom za turizem Pivka. Zgodovinski dokumentarni film na filmskem platnu oživlja zgodbo 10. gorske divizije ameriške vojske, ki je junija 1945 na Mangartskem sedlu organizirala smucarsko tekmo. 3. junija 1945, manj kot mesec dni po koncu vojne in dejansko le nekaj dni po tem, ko je enota prišla v Zgornje Posocje, so si fantje, povecini izkušeni gorniki in smucarji, na zaplati snega pod carobnim Mangartom privošcili to, za kar jih je vojna prikrajšala – pravo smucarsko tekmovanje. Le-to res ne predstavlja kakšne pomembne zgodovinske prelomnice, ima pa izjemno simbolno vrednost. Pod dokumentarni film se je kot režiser podpisal nekdanji ameriški profesionalni smucar Chris Anthony, ki se je s skoraj pozabljeno zgodbo o nepricakovano organizirani smucarski tekmi ameriških vojakov srecal zahvaljujoc upokojenemu brigadirju Janezu Kavarju. Priprava in snemanje dokumentarnega filma sta trajala šest let, pri cemer je režiser arhivske posnetke prepletel z bogatim gradivom ter številnimi intervjuji. Zbrane sta kot soorganizatorja dogodka uvodoma nagovorila direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjancic in direktorica Zavoda za turizem Pivka Jana Gržinic, ki sta izrazila veselje nad tem, da Pivka gosti eno prvih uprizoritev filma, ter POLETNA MUZEJSKA NOC V Parku vojaške zgodovine je v soboto, 18. junija, muzejski utrip ob pricetku osrednje turisticne sezone popestrila »Poletna muzejska noc«. Že tradicionalen projekt slovenskih muzejev in galerij vsako leto postreže z raznovrstnimi programi ter pestrim dogajanjem širom Slovenije z namenom približati muzejske vsebine s podrocja kulturne dedišcine, umetnosti, kulture in zgodovine širši javnosti ter obiskovalcem predstaviti novosti iz svoje ponudbe. Park vojaške zgodovine je kot že vrsto let tudi ob letošnji jubilejni 20. izvedbi Poletne muzejske noci obiskovalcem med 18. in 24. uro brezplacno odprl svoja vrata in za udeležence pripravil bogat nabor dogodkov ter obogatenih muzejskih vsebin. Kot del dodatne ponudbe v sklopu Poletne muzejske noci so bili organizirani vodeni ogledi tankovsko-artilerijske zbirke v paviljonih B in C, kjer so razstavljeni najstarejši eksponati iz zbirke. Obiskovalci so se lahko udeležili tudi specializiranih vodenj po najnovejši stalni razstavi »Boj v zaledju strelskih jarkov«, posveceni tematiki vojaškega transporta na soški fronti, in po nosilni razstavi »Pot v samostojnost«, ki predstavlja prelomno obdobje slovenskega osamosvajanja. Vsebinski prikaz zgodbe slovenskega osamosvajanja je v sklopu dodatne muzejske ponudbe dopolnila projekcija treh kratkih filmov, pripravljenih v okviru projekta »Zbrali smo pogum«, na temo slovenske osamosvojitve. režiserju in ekipi iskreno cestitala za uspešen filmski projekt. Po projekciji je navdušene gledalce pozdravil tudi režiser filma Chris Anthony in se v kratkem nagovoru iskreno zahvalil organizatorjem za izkazano pomoc ter gostoljubje. Slovenija po njegovih besedah skriva številna neverjetna doživetja, pri cemer je kot turisticno tocko posebej pohvalil Park vojaške zgodovine, ki si ga je ogledal pred dogodkom. Režiser je ob zakljucku filmskega vecera navdušenim gledalcem podelil tudi avtograme in podpisane izvode filmskih plakatov. Dogajanje »Poletne muzejske noci« so popestrili tudi vodeni ogledi depojskega objekta treh nacionalnih muzejev in odprtega dela depojev, kjer so bili ta vecer prvic predstavljeni kipi socialisticnega obdobja iz zbirke Muzeja novejše zgodovine. Pestro dogajanje letošnje Poletne muzejske noci je po dveh letih okrnjenega programa in številnih epidemioloških omejitvah k obisku pritegnilo zavidljivo množico, saj si je v sprošcenem vzdušju prijetnega zgodnjepoletnega vecera muzej ogledalo vec kot 350 obiskovalcev. ODPRTA NOVA GOSTUJOCA RAZSTAVA »BOLNICA FRANJA – SKRITI DRAGULJ EVROPE« V Parku vojaške zgodovine je bila 23. junija 2022 odprta nova gostujoca razstava »Partizanska bolnica Franja – skriti dragulj Evrope«. Razstava Mestnega muzeja Idrija avtorice Milojke Magajne je zasnovana kot potujoca razstava, ki široki javnosti predstavlja dedišcino partizanske bolnice Franja in v vse bolj napetem ozracju sodobnega casa ozavešca o pomenu clovecnosti, strpnosti in solidarnosti. O veliki humanitarni vlogi nekdanje partizanske bolnice, skrite pred ocmi sovražnika v težko dostopni soteski na Cerkljanskem, in njenem simbolnem pomenu za nove generacije prica vec vsebinskih sklopov. Razstava na podlagi pricevanj takratnega bolnišnicnega osebja, ranjencev in domacinov obiskovalce vodi skozi vojni vsakdan bolnice Franja, ki ga je poleg izjemne požrtvovalnosti pri skrbi za ranjence zaznamovala tudi nenehna skrb pred odkritjem. Posebno težo razstavi daje dragocen nabor osebnih predmetov osebja in zdravstvenih pripomockov. Direktor Mestnega muzeja Idrija dr. Miha Kosmac se je ob tej priložnosti iskreno zahvalil Parku vojaške zgodovine za priložnost gostovanja v glavni turisticni sezoni, ko bo razstavo videlo najvec ljudi. Ti se bodo seznanili s to pomembno dedišcino, razstava pa VISOK OBISK KOSOVSKEGA PREDSTAVNIKA V sklopu obiska predsednice Republike Kosovo v Sloveniji je njen soprog, Prindon S. Sadri, v spremstvu generalne sekretarke Urada predsednika Republike Slovenije gospe Nataše Kovac, obiskal Park vojaške zgodovine Pivka. Visoki gost si je z zanimanjem ogledal muzejske zbirke in razstave, se seznanil z delovanjem Parka ter njegovim povezovanjem v širši regiji in mednarodnem okolju. Pomemben poudarek je bil dan tudi sodelovanju Parka s Slovensko vojsko, ki jo je predsednica Republike Kosovo dr. Vjosa Osmani – Sadriu odlikovala s predsedniško vojaško medaljo za 22 let uspešnega delovanja v operaciji KFOR na Kosovu OBISK IZ OPATIJE STICNA Park vojaške zgodovine so v ponedeljek, 21. junija, obiskali redovniki cistercijanskega samostana Sticna, najstarejšega samostana na Slovenskem, na celu z opatom p. Maksimilijanom Filetom. Samostansko redovno skupnost so na obisku spremljali tudi uslužbenci gospodarskega dela opatije. Glede na to, da je skupina Park obiskala tik pred dnevom državnosti, je bil poudarek ob obisku skupine Park vojaške zgodovine DONACIJA DIORAME PREBEGA HELIKOPTERJA GAZELA LETA 1991 Dne 28. junija 1991, pred 31 leti, sta pilot Jože Kalan in tehnik letalec Bogomir Šuštar z vojaškim helikopterjem Gazela prebegnila iz JLA na stran slovenske Teritorialne obrambe. Iz mariborske vojašnice sta poletela v smeri Avstrije, potem pa zavila proti Pohorju. Na Rogli sta mimoidocega prosila, naj o njunem prebegu obvesti takratno milico in TO. Kalan in Šuštar sta s helikopterjem pristala na majhnem terenu na Golteh. Skupina pripadnikov Teritorialne obrambe je jugoslovanske oznake na helikopterju prekrila in jih nadomestila z novimi – na gazelo so dodali slovenski grb, oznako TO in jo poimenovali »TO-001 Velenje«. Helikopter in oba clana posadke z družinami so skrivali pred jugoslovansko stranjo do oktobra 1991, ko je zadnji jugoslovanski vojak zapustil Slovenijo. Od 27. junija 2012 gazela domuje v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Ob tej obletnici se Park vojaške zgodovine iskreno zahvaljuje g. Marku Mavu za dragoceno donacijo diorame gazele na Golteh v merilu 1 : 72. ARHEOLOŠKA POLETNA ŠOLA S koncem junija se je koncala prva sezona Poletne šole arheologije v organizaciji University of Wisconsin Oshkosh, Narodnega muzeja Slovenije, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Parka vojaške zgodovine. Šole se je udeležilo devet ameriških študentov, ki so se pod vodstvom dveh ameriških profesorjev ter slovenskih strokovnjakov ucili izkopavati, zajemati podatke s fotogrametrijo ter procesirati in uporabljati lidarske podatke. Raziskovali so najdišce Baba pri Slavini, kjer ležijo ostanki prazgodovinskega gradišca. Izkopavanja so zastavili prek poglobitve v notranjosti naselja, kjer smo domnevali sledove stavbe. Dokopali so se do zanimivih podatkov o najdišcu, ki je verjetno doživelo nasilni konec nekje v sredini 1. stol. pr. Kr. Našli so veliko odlomkov keramike, precej železne kovaške žlindre, kosti živali, žebljicek rimskega vojaškega obuvala, stekleni jagodi, železen nožicek itd. V dnu poglobitve se je ohranila zanimiva polkrožna gradnja iz pešcenjakov, ki so jih bržkone prinesli v naselje iz doline, saj je siceršnja geološka podlaga na najdišcu apnencasta. Vse kaže, da so izkopavanja zajemala »delavniški«, zahodni predel nekdanjega naselja, kar nakazujejo znatne kolicine žlindre, odprt prostor v smeri obzidja ter locenost od »stanovanjskega dela gradišca«, ki leži na vzhodni strani gradišca. Trditev podpirajo novo procesirani lidarski podatki, ki nakazujejo kompleksnejšo NA 2. KONFERENCI UCITELJEV DRUŽBOSLOVNIH, UMETNOSTNIH IN HUMANISTICNIH PREDMETOV V torek, 28. junija 2022, je v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju potekala Druga konferenca uciteljev družboslovnih, umetnostnih in humanisticnih predmetov v organizaciji Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Cilji konference, ki je v letošnjem letu nosila naslov »Mladi in ustvarjalnost«, so bili predvsem predstavitev raziskav s podrocja socialnih inovacij, strategij za spodbujanje ustvarjalnega mišljenja pri ucencih, ucnih dosežkov kot rezultat ustvarjalnega ucenja in primerov dobre prakse za spodbujanje ustvarjalnosti pri pouku na daljavo. Na plenarnem delu sta nastopila dr. Dan Podjed, ki je v svojem predavanju predstavil inovacije za šolo po meri ljudi, in dr. Jana Javornik, ki je predstavila nekatere aspekte izobraževanja za družbo 5.0. Poleg panelov na temo vec razlicnih podrocij (zgodovina, geografija, razredni pouk, filozofija, psihologija, likovna in glasbena umetnost …) sta na konferenci potekali tudi dve razstavi in razglasitev zmagovalcev petih šolskih natecajev. prakse sodelovanja med razlicnimi institucijami in ustvarjalnosti v casu epidemije Na povabilo dr. Vilme Brodnik iz Zavoda koronavirusa je bil orisan tudi pedagoški projekt »Zbrali smo pogum«. Prvic pa je bil RS za šolstvo je na konferenci sodelovala na konferenci javnosti prikazan tudi nov produkt Parka vojaške zgodovine, pripravljen tudi ekipa Parka vojaške zgodovine. v sodelovanju z uciteljem Tomažem Smoletom – virtualna soba pobega. Gre za V predavanju z naslovom »Ustvarjalni zanimiv ucni pripomocek, ki se vsebinsko nanaša na obdobje vojne za Slovenijo, potencial Parka vojaške zgodovine« so bile primeren pa je predvsem kot motivacijsko orodje pri ucenju in poucevanju. Soba zbranim predstavljene predvsem aktivnosti pobega je vsem zainteresiranim prosto dostopna na spletni strani Parka vojaške muzeja, ki so v prvi vrsti namenjene šolam, zgodovine. Park vojaške zgodovine PRIJATELJSTVO Zadnji majski teden so otroci in vzgojiteljici skupine Medvedki iz Vrtca Pivka ob pomoci Lukasove mame Yoire, Erike Kovacic, višje svetovalke za promocijo, turizem in splošne zadeve ter Jane Gržinic, direktorice Zavoda za turizem, odprli razstavo »Prijateljstvo«, ki je bila na ogled v galeriji Krpanovega doma. S pomocjo mame Yoire so otroci ustvarjali raznovrstne glinene izdelke po trenutnih otroških vzgibih. Porodila se je ideja, da bi izdelke pokazali širši javnosti. Razstava »Prijateljstvo« je imela globok pomen, saj se je dotaknila src vsakega obiskovalca, ce si jo je le ogledal z otroškimi ocmi.Zahvala gre vsem in vsakemu posebej, ki so nam omogocili to prijetno izkušnjo in prelepo dopoldne. Skupina Medvedki TEDEN HOJE IN TEDEN NA KOLESIH PRI KAMENCKIH Ne ustavim se, ko sem utrujen. Ko koncam, se ustavim. (D. Goggins) V jesenskem casu smo mednarodni dan hoje Kamencki izkoristili za prijetno dogodivšcino. Ves teden smo nabirali prehojene ure doma in v vrtcu. Za vsako prehojeno uro smo pobarvali jesenski listek. Z listki smo okrasili drevo, ki je iz dneva v dan postajalo bolj pisano. Ob koncu tedna je drevo krasilo toliko listkov, da jih še sami nismo uspeli prešteti. Prehodili smo vec kot 50 ur. Ker se v naši igralnici vedno znova snujejo super ideje, so naši Kamencki takoj našli novo akcijo za pomladne dni. Želeli so si, da bi zbirali prekolesarjene kilometre. O ja, z našimi Kamencki ni heca. Tako smo v zadnjem tednu meseca maja na njihovo pobudo priceli s tednom na kolesih. Tokrat smo zbirali kilometre, ki smo jih prekolesarili, prerolali ali prevozili s skirojem. Pot smo si razdelili na 6 etap. Vsak jutro smo v vrtec prinesli listke s podatki o prevoženih kilometrih. Z listki smo sestavili cesto in ugotavljali, kje se je koncala etapa prejšnjega dne. Spoznavali smo zanimivosti kraja, kjer se je zakljucila etapa. Tako nas je pot vodila mimo Cerkniškega jezera, na virtualni obisk Tehniškega muzeja Bistra, »sprehodili« smo se po centru Ljubljane. V cetrti etapi smo prispeli do Blejskega jezera in se navdušili nad lepotami Gorenjske. Pedale smo vrteli vse do Kranjske Gore, mimo Zelencev do Planice. Pot smo zakljucili v Kekcevi deželi, ki smo jo kasneje tudi zares obiskali. V vseh šestih etapah smo prekolesarili 223 kilometrov. Cilji, ki smo si jih zastavili ob teh dejavnostih, so bili doseženi in celo preseženi. Da nam je uspelo, so zaslužni vztrajni Kamencki in njihovi starši, ki so jih skupaj z nama pridno spodbujali. Staršem se iskreno zahvaljujeva in upava, da se kaj kmalu skupaj podamo novim skupnim izzivom naproti. Tanja Fidelj in Lara Kovac Trbižan OSNOVNA ŠOLA PIVKA Z NOVIM VODSTVOM Župan Obcine Pivka Robert Smrdel se je v juliju srecal z dosedanjo ravnateljico Alenko Tomšic in novo ravnateljico Osnovne šole Pivka Nadjo Cernetic. Župan se je v šoli oglasil z namenom, da se dosedanji ravnateljici Alenki Tomšic zahvali za njeno delo, vloženi trud in vestno vodenje Osnovne šole Pivka. V šoli je namrec ravnateljevala kar tri mandate, pri tem pa ji je bila v mocno oporo pomocnica Sonja Vodopivec. Obenem so se župan in predstavniki obcine srecali tudi z novim vodstvom. Julija je mesto ravnateljice prevzela Nadja Cernetic, njen pomocnik pa je postal Bruno Šincek. Z županom sta se pogovorila o izzivih novega mandata, bodocih vlaganjih, delovanju šole in njeni vpetosti v kraj in obcino. Vsi prisotni so izrazili željo, da se dobra komunikacija in obojestranska pripravljenost na sodelovanje ohrani tudi v prihodnje, saj koreninami. Zbor je 1. julija v okviru Festivala Lent nastopil v Unionski dvorani v Mariboru, naslednji dan pa v cerkvi Marije Pomocnice na Rakovniku v Ljubljani. Osnovna šola Pivka ZAKLJUCNA PRIREDITEV Letošnje šolsko leto je bilo za vecino ljudi zelo spremenljivo; vcasih razburkano, spet drugic pa umirjeno. Zato smo tudi zakljucno prireditev popestrili z gusarsko posadko, ki je z nastopajocimi ucenci iskala pot do zaklada. Nastopajoci so s svojimi tockami polnili skrinjo zaklada; z besedami, deklamacijo, ljudskim plesom ter Gregovim igranjem na harmoniko posveceno naši domovini ob dnevu državnosti; s petjem pesmi otroškega, mladinskega in uciteljskega zbora, z ubranim in nežnim petjem Lare ter Fijone, ki jo je na kitaro spremljal Miha in pa še z nagajivim in razposajenim petjem in plesom ucencev 1. in 2. razreda Izobraževanje ter s plesnimi tockami Pikic. Prireditev sta z deklamacijo pesmi Ob koncu šolskega leta zakljucili Nika in Ivana, nakar je sledil še govor ravnateljice, ki je ob koncu vse nastopajoce povabila k zadnji plesni tocki. Gusarji so ves cas vneto iskali zaklad, a voditeljici Tajda in Nika sta vsem nam razkrili, da smo zaklad vsi skupaj, saj eden brez drugega ne moremo živeti in važno je le, da s skupnimi mocmi pridemo do željenega cilja. Špela Korent in Sabina Kernel SLOVO OD OSNOVNE ŠOLE V torek, 14. junija 2022, so se devetošolci generacije 2007 poslovili od osnovnošolskih klopi. Na valeti so se uciteljem in staršem predstavili s plesom, recitacijo in glasbo ter zavrteli predstavitvena filmcka. Najuspešnejši ucenci so prejeli priznanja in pohvale. Devetošolci so se ravnateljici, razrednicarkama, uciteljem in ostalim delavcem šole zahvalili za vse, kar so storili zanje v casu šolanja. Posebno zahvalo so namenili svojim staršem, ki so jih vsa leta šolanja vzpodbujali in jim dajali prave napotke za življenje. Slavnostni dogodek so zakljucili z upanjem, da bodo ohranili prijateljske vezi, ki so jih stkali v casu šolanja. Osnovna šola Pivka Izobraževanje OSNOVNA ŠOLA KOŠANA 40-LETNICA NOVE ŠOLSKE STAVBE IN 170-LETNICA ŠOLSTVA NA KOŠANSKEM V lanskem letu je minilo 40 let, odkar so v Košani dobili novo šolsko stavbo, praznovali pa so tudi 170-letnico šolstva na Košanskem. Ker je lani praznovanje odnesla epidemija, so visoka šolska jubileja obeležili z bogato prireditvijo minuli petek. Šola je na Košanskem tako kot v mnogih manjših krajih pomemben steber kulturnega življenja kraja. Prireditev je zato potekala na razlicnih lokacijah po Košani, ki so tako ali drugace povezane z zgodovino košanskega šolstva. Zacela se je pred enorazrednico, stavbo ucenosti, v kateri je pouceval Filip Kete, oce na Premu rojenega pesnika Dragotina Ketteja. Nadaljevala se je pred Severjevo betulo, kjer so se po 2. svetovni vojni, ko v Košani še ni bilo Zadružnega doma, odvijale številne proslave, s katerimi so domacini ohranjali slovenski jezik in krepili narodno zavest. Pred Puppisovo hišo so se spomnili nekdanje uciteljice Štefanje Puppis, ki je tu poucevala pred drugo svetovno vojno, z nastopom pa so ucenci pocastili tudi staro košansko šolo, ki je danes preurejena v kulturni dom. Osrednja prireditev se je odvila pred novo šolsko stavbo, na njej pa so poleg ucencev in vrtcevskih otrok nastopili še Košanski oktet, vaški klepetulji, skupina Škvadra in mešani pevski zbor Košana. Zbrane sta nagovorila ravnateljica Neva Brce in pivški župan Robert Smrdelj, med gosti pa je bila tudi ustanoviteljica slovenske mreže ekošol Nada Pavšer, ki je kot mlada uciteljica v Košani poucevala biologijo in kemijo. Na prireditvi, ki jo je povezovala nekdanja ucenka šole Sidonija Zega, so poklepetali z nekdanjimi ucitelji Cecilijo Pavlovic, Vero Brožic in nekdanjim ravnateljem Jožkom Udovicem ter prebirali spomine nekdanjega ravnatelja Franca Hebarja in uciteljice anglešcine Zdenke Morel. Na šoli so pripravili tudi dokumentarni film Vaške klepetulje, v katerem so ucenci skozi narecno besedo pokazali pestrost dogajanja na šoli in na Košanskem. Na šolski hodnik so postavili casovni trak z razstavo o pomembnih dogodkih, ki so se zgodili na šoli v zadnjih 40. letih. V jubilejnem šolskem glasilu Košek, ki so ga izdali ob tej priložnosti, pa so s številnimi zapisi pokazali, da je košanska šola odprta za številne dejavnosti in vsebine, ki dvigujejo kakovost pouka in razvijajo interese ucencev. Obcina Pivka Mentorici Antonija Tomšic in Ana Krompic VALETA IN PREDAJA KLJUCA 2022 Pa odhaja še ena generacija novemu življenju naproti … V torek, 14. junija 2022, se je od osnovnošolskih klopi s pestrim kulturnim programom poslovila generacija 2007. Na svoji valeti je 5 odhajajocih devetošolcev pokazalo, da so generacija številnih zanimanj in talentov ter da jim bo šola še dolgo ostala v prijetnem spominu. Srecno in pogumno na novih poteh! V ponedeljek, 13. 6. 2022, smo se ucenci 9. r. poslovili od osmošolcev s tradicionalno predajo kljuca. Tako osmošolci kot tudi devetošolci so se pomerili v razlicnih igrah, kjer smeha zagotovo ni manjkalo. Brez bitke z vodnimi baloni pa se predaja kljuca nikoli ne konca, saj prinaša obilico zabave, tako za udeležence kot tudi za gledalce. Devetošolci so tako uspešno prestali test zrelosti za vstop v srednjo šolo, so pa tudi osmošolci s svojim znanjem in spretnostjo pridobili poseben kljuc, ki zapira vrata 8. razred. Devetošolci verjamejo, da bodo s svojim vzornim vedenjem vzgled mnogim mlajšim ucencem naše šole. Osnovna šola Košana SPREJEM ODLICNJAKOV Podžupan Boris Rebec je letos v imenu župana Roberta Smrdelja sprejel deset izjemnih ucencev, ki so se z odlicnim uspehom izkazali v vseh devetih letih šolanja. Vseh deset odlicnjakov prihaja iz Osnovne šole Pivka, in sicer so to: Ajda Barbiš, Tosja Burkeljca Širec, Jan Cesnik, Eva Dekleva, Sofija Engelsberger, Kaja Fatur, Matevž Grželj, Maruša Seidl, Uli Smerdel in Matjaž Smrdelj. Najboljši tokratni dijaki, ki se bodo jeseni odpravili novim, srednješolskim doživetjem naproti, so iz podžupanovih rok prejeli plaketo »županova petica« ter knjigo Grajska gospoda iz raja na Krasu, pivški grašcini Ravne in Šilentabor. Devetošolci so s podžupanom Borisom Rebcem in njihovo ravnateljico Alenko Tomšic poklepetali, kako so preživeli koronski pouk v zadnjih dveh letih, kam bodo odšli v srednjo šolo, kakšno delo si želijo opravljati v življenju in na koncu tudi o tem, kako bodo preživeli pocitnice. Odlicnjaki bodo po nadaljnje znanje odšli po razlicnih koncih Primorske, nekaj jih odhaja tudi v Ljubljano. Vecji del se jih bo šolal na VODKOV ZABAVNI DAN To je bil Vodkov zabavni dan! Dan, ki smo si ga po dveh letih premora vsi tako zelo želeli in ga v Pivki ter Postojni preživeli v najboljši družbi in najlepšem vzdušju. Bilo je poucno, zabavno in nepozabno! Škrat Vodko, izobraževalni lik podjetja Kovod Postojna, je v svojo družbo uspel privabiti okrog 1000 šolarjev in vrtcevskih otrok. Veseli in ponosni smo na svoje najmlajše uporabnike, predvsem pa na zaupanje in prepoznavnost našega izobraževalnega lika, ki nas povezuje s številnimi lokalnimi deležniki. Hvala obcinama Postojna in Pivka, ki podpirata naš dogodek. V Pivki je z nami zaplesal tudi podžupan Boris Rebec. Predvsem pa hvala vsem sodelujocim (PGD Postojna, PGD Pivka, DINA PIVKA, Center za krepitev zdravja ZD Postojna, Policijska postaja, Publikus, Zmajckova telovadba), ki so s svojimi predstavitvenimi vsebinami med otroke ponesli pomembna znanja in informacije. Dogajanje je oba dneva popestril in ogrel priljubljeni Dejan Dogaja. gimnaziji, nekateri pa tudi na elektro, kemijski, vzgojiteljski in gozdarski šoli. Popoldan se bodo z ostalimi sošolci družili še na valeti, jutri pa se za njih osnovnošolski dnevi dokoncno zakljucijo. Bodocim dijakom je podžupan zaželel prijetne pocitnice in vse dobro na nadaljnji življenjski poti. Obcina Pivka Mladi iz Pivke so s sredstvi, ki so jih pridobili na razpisu za spodbujanje mladinskih projektov in akcij 2022 priceli z urejanjem kletnih prostorov stavbe Merkur. Postrgali so dotrajan omet in nanesli novo plast, na novo napeljali elektriko, pocistili vse prostore, pobrusili zidove, osvežili barvo ter uredili prostor pri šanku. Skupina, ki ureditev izvaja, je optimisticna glede ureditve prostora do konca meseca julija. Želimo si ustvariti prostor, kjer se bomo lahko družili, svobodno izražali in pozitivno vplivali na življenje mladih v Pivki! Mladi za Pivko GREMO NA PRIMOŽ ALI PRIMOŽA? Poletje je tu, z njim pa potepanje, hribolazenje, vzpenjanje na kakšen gric ali spodobno visok hrib. Kam naj se odpravimo? Ce ne nacrtujemo daljših pohodov, bo za zdravje in kondicijo dovolj, da se povzpnemo na naše okoliške hribe. Pa poglejmo, kateri so najbolj priljubljeni. Hribi so poimenovani, že davno v preteklosti so dobili svoja imena, ki se prenašajo iz roda v rod. Kadar imajo ime v ženskem spolu, ni nobene zadrege, saj recemo: Jutri gremo na Vremšcico, v naslednjih dneh pa še na Osojnico in Sveto Trojico, ki je pogosto priljubljena tocka vzpona na Pivškem. A kaj se zgodi, ce hrib nosi ime v moškem spolu? V naši bližini je hrib, ki ima lepo ime Primož. Ali gremo jutri na Primož ali na Primoža? Kaj je sedaj pravilno? Pravilno je: Jutri gremo na Primoža, v naslednjem tednu pa na Sv. Jošta. Zakaj tako? Gre za prakticnosporazumevalno rabo samostalnikov moškega spola, ki oznacujejo cloveka, tu nastopi MLADI UREJAJO SVOJ KLUB V PIVKI pravilo »živosti«, ki se prenese v vsakdanji rabi tudi za take navedbe. Moški spol se v tožilniku namrec ravna tako, da za osebe uporabimo drugacno obliko kot v imenovalniku. Primer: imenovalnik – profesor je v razredu, tožilnik – vidim profesorja. Za poimenovanje reci pa je drugace: imenovalnik in tožilnik imata enako obliko: imenovalnik – kruh je na mizi, tožilnik – jem kruh. Podobna poimenovanja v »kategoriji živosti« so tudi pri poimenovanju praznikov (Kaj si dobil za miklavž?) Pravilno: Kaj si dobil za miklavža /ob prazniku svetega Miklavža? Tudi pri rabi pomanjševalnic se rado zatakne. Na primer: Otroke radi vprašamo: Boš pil cajcka? Boš bonbona? Oboje je napacno, pravilno je: Boš pil caj? Boš bonbon? Naj bo dovolj ucenosti, saj so vendar pocitnice. Vsem želim vesel poletni cas! Irena Margon RAZPORED DOPUSTOV V SPLOŠNIH IN ZOBOZDRAVSTVENIH AMBULANTAH V OBCINI PIVKA ORDINACIJA TELEFONSKA ŠTEVILKA CAS DOPUSTA - ODOSTNOSTI Zasebna splošna ambulanta Nardo Stegel, dr. med. - FEBRIS D.O.O. 05/ 757 25 61 od 18.7.2022 DO 9.8.2022 (splošni zdravniki se nadomešcajo med seboj) Zasebna splošna ambulanta - Garmuš Sonja, dr. med. 05/ 757 05 40 od 6.6.2022 do 24.6.2022 (splošni zdravniki se nadomešcajo med seboj) Zasebna splošna ambulanta - Dragana Perušina Đukic 05/ 75 73 199 od 27.6.2022 do 15.7.2022 (splošni zdravniki se nadomešcajo med seboj) Otroška ambulanta ZD Postojna - Jelena Pajovic, dr.med.,spec.druž. med. 05 700 04 24 po razporedu v ZD Postojna, amabulanta zaradi letnih dopustov v casu od 1.7.2022 do 31.8.2022 v Pivki ne bo delovala. Zasebna zobna ambulanta - Marin Juricev, dr.den.med. 05/757 25 64 od 20.6.2022 do 4.7.2022 in od 15.8.2022 do 2.9.2022 (zobne ambulante v Pivki se nadomešcajo med seboj) Zasebna zobna ambulanta - Meta Cesnik dr. dent. med. 05/620 34 50 od 27.6.2022 do 4.7.2022, od 17.7.2022 do 19.7.2022, od 8.8.2022 do 9.8.2022 (zobne ambulante v Pivki se nadomešcajo med seboj), od 18.8.2022 do 19.8.2022 nadomešca Fidelitas d.o.o., zobna ambulanta in storitve Mateja Cep in 25.8. do 26.8.2022 nadomešca Anja Hlaca v ZD Postojna Zasebna zobna ambulanta za otroke in mladostnike - Nina Kraševec, dr. dent.med. 068 164 107 od 18.7.2022 do 22.7.2022 Zasebna zobna ambulanta otrok in mladine Spomenka Grujic v Postojni in od 19.8.2022 do 29.8.2022 nadomešca Anja Hlaca v ZD Postojna -19., 22., in 26.8. 2022 ter Zasebna zobna ambulanta Meta Cesnik 23.8. do 25.8. in 29.8.2022 SESTANEK O DELOVANJU CENTRA ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG Župan Robert Smrdelj je v juniju sklical sestanek na temo izvajanja dejavnosti metadonske ambulante v Pivki in z njo povezane problematike, ki se dogaja tako v Zdravstveni postaji Pivka kot v njeni okolici. Na sestanku so bili prisotni vodja Centra za zdravljenje odvisnosti zdravnik dr. Nardo Stegel, direktorica Zdravstvenega doma Postojna prim. dr. Irena Vatovec, pomocnik Nacelnika PP Postojna Miran Korošec, predsednik Trške skupnosti Pivka Ernest Margon, zobozdravniki koncesionarji v ZP Pivka, nekateri svetniki Obcinskega sveta Obcine Pivka ter župan in direktorica obcinske uprave Mihaela Smrdel. Predmet sestanka je bila problematika, predvsem vzpostavitve reda in primernega vedenja v objektu Zdravstvene postaje Pivke ter njeni okolici. S strani udeležencev je bila predstavljena problematika predvsem vedenja posameznikov, po drugi strani pa so se prisotni seznanili tako s pomenom ambulante in njenimi družbenimi koristmi. Ob substitutu odvisnik ostane cist, ker ne potrebuje droge, se ne zateka h kriminalu, se ne okuži z najrazlicnejšimi prenosljivimi boleznimi (Hepatitis C), poleg tega pa mu uživanje nadomestkov omogoca vsaj približno dostojno življenje. V vecini primerov so osebe, ki se zdravijo, za okolico nemotece, med njimi pa je manjši delež takšnih, ki povzrocajo probleme v okolici Zdravstvene postaje in v središcu Pivke. Po podaji stališc prisotnih in vsebinski razpravi je župan strnil sklepe sestanka. Kratkorocni sprejeti ukrepi so ureditev varnostne službe v ZP Pivka v casu delovanja Centra za zdravljenje odvisnosti, skušalo se bo najti idejno rešitev za ureditev locenega vhoda v center za zdravljenje odvisnikov ter preverilo možnost namestitve kamer na objektu. Obcina Pivka TEST HOJE V POSTOJNI IN PIVKI Center za krepitev zdravja (CKZ Postojna) iz Zdravstvenega doma Postojna je po dvoletnem premoru ponovno izvedel test hoje na 2 km. Pri organizaciji smo sodelovali z Ljudsko univerzo Postojna in Obcino Pivka. V cetrtek, 19. maja, smo bili prisotni na Športnem parku Postojna, v cetrtek, 26. maja, pa na Športnem stadionu v Pivki. Tako v Postojni kot v Pivki nas je pricakal soncen in topel dan. Veseli nas, da se je testa hoje na 2 km udeležilo velikoudeležencev, s katerimi smo že sodelovali pa tudi novi obrazi. V Pivki se nam je pridružilo veliko število otrok, ki pa smo jim prilagodili razdaljo glede na njihove zmožnosti. Po preizkusu telesne pripravljenosti je fizioterapevtka Katarina Fon udeležencem podala priporocila za ustrezno telesno dejavnost in izboljšanje telesne pripravljenosti. V poletnem casu nas sonce še pa je z nami tudi psihologinja. Vkljucite pa se lahko tudi dodatno motivira, da smo aktivni, zato izkoristite vroce na katero izmed naših delavnic. Skupaj z vami bomo poletne dneve, da izboljšate svojo telesno pripravljenost. tlakovali pot za doseganje vaših ciljev. Svetovanja in V jeseni pa vas ponovno vabimo, da preizkusite svojo testiranja so za vse, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno telesno pripravljenost na testu hoje na 2 km. zavarovanje, brezplacna. V Center za krepitev zdravja lahko pridete sami, po dogovoru z osebnih zdravnikom ali V CKZ Postojna lahko opravite meritve telesne sestave, referencno medicinsko sestro. se s fizioterapevtko in kineziologinjo posvetujete glede telesne aktivnosti, dieteticarko (prehransko svetovalko) Dosegljivi smo na tel. št.: 031 363 448 ali e-poštni naslov glede prehrane, diplomirano medicinsko sestro s podrocja ckz@zd-po.si. opušcanja kajenja in tveganega pitja alkohola. Ponovno Ekipa CKZ Postojna POVABILO ZA VKLJUCITEV V SISTEM PRVIH POSREDOVALCEV NMP Postojna skupaj z Obcinama Postojna in Pivka obnavlja sistem prvih posredovalcev za pomoc ob srcnem zastoju. Vse zainteresirane, ki imajo znanje uporabe AED in izvajanja prve pomoci ob srcnem zastoju (bolnicarji, medicinske sestre, zdravniki, zdravstveni tehniki in drugi…) in bi želeli biti vkljuceni v sistem prvih posredovalcev, naprošamo, da nam sporocijo svoje podatke na klemen.rebec@gmail.com. Prvi posredovalci so prostovoljci, ki jih NMP Postojna v primeru srcnega zastoja preko Regijskega centra za obvešcanje in sms sporocila pozove za pomoc pri oživljanju z AED, kar pomeni hitrejše nudenje pomoci in vec možnosti za preživetje bolnika. NMP Postojna REGIJSKO TEKMOVANJE V ORIENTACIJI V soboto, 25. junija, je v Secovljah potekalo regijsko tekmovanje gasilske mladine v orientaciji. Iz našega društva sta se tekmovanja udeležili dve ekipi. Ekipa pionirjev je zasedla 10. mesto, ekipa pripravnikov pa izjemno 2. mesto. S tem so si pridobili nastop na državnem tekmovanju, ki bo septembra meseca. Vsem tekmovalcem iskreno cestitamo. PGD Pivka AVTOMATSKI DEFIBRILATOR TUDI NA NOVI SUŠICI Župan Obcine Pivka Robert Smrdelj je predstavnikom Vaške skupnosti Nova Sušica predal omarico in AED. Na Novi Sušici imamo že usposobljene prve posredovalce, ki imajo znanje za pomoc pri srcnem zastoju. To je že 19 AED, ki je namešcen v obcini Pivka, ki je po celotnem obmocju pokrita z napravami. Letos smo skupaj s predstavniki Nujne medicinske pomoci ZD Postojna zakljucili izobraževanja 4 skupin prvih posredovalcev, ki bodo vkljuceni v mrežo prvih posredovalcev. Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri cloveku. S pomocjo elektricnega sunka pa lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. Defibrilator sestavljata ohišje z baterijo, iz katerega izhajata dve nalepki – elektrodi. Na ohišju najdemo gumba za vklop in proženje elektricnega sunka in za zvocnik, preko katerega nam aparat daje glasovna navodila v slovenskem jeziku. Sam po sebi aparat seveda ne rešuje življenj, je pa izredno dobrodošel dodatek pri oživljanju s pritiski na prsni koš (masažo srca) in umetnim dihanjem. Samo uporaba AED brez stiskov prsnega koša in umetnega dihanja je namrec neucinkovita. Z oživljanjem z uporabo AED lahko narediš toliko kot celotna reševalna ekipa, ki prispe kasneje in rešiš življenje. Obcina Pivka SPOMINSKE MEDALJE SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE TUDI PIVCANOM Vlada Republike Slovenije je na predlog Slovenske škofovske konference podelila spominsko medaljo "30. obletnica samostojne in neodvisne države Republike Slovenije" za krepitev verske svobode, karitativnega in humanitarnega delovanja ter ohranjanja in razvijanja nacionalne kulturne dedišcine. Prejeli so jo tudi društva in posamezniki iz obcine Pivka, in sicer: Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, zborovodja in organist Matej Penko, vodja župnijske Karitas Julka Dekleva in humanitarna skupina Bejž ce wejdeš. Prejeli so tudi cestitko Slovenske škofovske konference in zahvalo za prispevek pri izgradnji naše samostojne in neodvisne Slovenije. Nagrajenci so na svoj poseben nacin prispevali k utrjevanju pomena verske in kulturne dedišcine, poudarjanju bogastva bogoslužja s cerkvenim petjem in dobrodelnemu delovanju v lokalni skupnosti in izven nje. Iskrene cestitke prejemnikom! OBCINI PIVKA ZLATI ZNAK POLICIJE Na slovesnosti ob dnevu policije, ki je v juniju potekala v Ilirski Bistrici, so podelili priznanja najbolj zaslužnim zaposlenim in zunanjim sodelavcem. Obcina Pivka je za dolgoletno sodelovanje s PP Postojna prejela zlati znak policije. Priznanje je prevzel podžupan Boris Rebec. Zahvaljujemo se Policijski upravi Koper in PP Postojna za izkazano priznanje in cestitamo vsem prejemnikom. Vir: Policijska uprava Koper REGIJSKO PREVERJANJE EKIP PRVE POMOCI V juniju so se clani ekip PP iz Pivke in Postojne udeležili Regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoci v Izoli. Po dveletnem premoru je bilo preverjanje usposobljenosti in srecanje z drugimi clani ekip vec kot dobrodošlo. "Naši" junaki so svoje znanje pokazali na petih delovišcih, in ker so veliko trenirali, jih je bilo veselje gledati. Tokrat ekipe niso zbirale tock in preverjanje ni potekalo v smislu tekmovanja temvec sodelovanja. Na vsakem delovišcu so jih ocenjevalci pohvalili, izpostavili dobro delo in prave odlocitve ter jih opozorili na morebitne napake oz. pomanjkljivosti, na katere bo potrebno v prihodnje bolj paziti. Po koncanem preverjanju so bili obcutki dobri, bolnicarji pa veseli in motivirani za nadaljnje delo. DELOVANJE DRUŠTVA HOSPIC V NAŠI OBCINI Osnovni program Slovenskega društva Hospic je spremljanje umirajocih bolnikov in podpora žalujocim odraslim, otrokom in mladostnikom Program se izvaja na nacionalni ravni in obsega 12 obmocnih odborov. Pri nas je to Obmocni odbor Primorsko-Notranjska, ki obsega obcine Cerknica, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna in Stari trg pri Ložu. Posamezne dejavnosti po programu društva so: • spremljanje na domu (celostna oskrba umirajocih na domu in podpora njihovim svojcem), • žalovanje odraslih (podpora in pomoc vsem, ki so izgubili bližnjo osebo), • žalovanje otrok in mladostnikov (prilagojena podpora otrokom in mladostnikom v starostni skupini med 5. in 18. letom ob izgubi bližnjega), • detabuizacija smrti (soocenje in razumevanje umiranja, smrti in izgube brez pretvarjanja, predsodkov in zanikanja), • prostovoljstvo (namenjeno usposabljanju in podpori prostovoljcev, ki skupaj s strokovnimi delavci vstopajo v vsa podrocja delovanja Slovenskega društva Hospic). Kontaktirate nas lahko na spodaj navedene kontakte: Obmocni odbor Primorsko-notranjska Naslov: Precna ulica 1, 6257 Pivka Spletna stran: primorskonotranjska@hospic.si Telefon : 051 618 261 Obmocni odbor Primorsko-Notranjska Precna ulica 1 primorskonotranjska@hospic.si Socutno vam bomo prisluhnili. Vsi smo na poti med rojstvom in smrtjo, na poti iskanja ljubezni in smisla. Ko gre za umiranje in žalovanje potrebujemo nekoga, ki mu zaupamo, ki ne daje površnih odgovorov in je pripravljen hoditi po poti strahu. SRECANJE AKCIJSKE SKUPINE Z VODSTVOM NOVEGA DOMA ZA STAREJŠE V PIVKI Akcijska skupina starosti prijazne obcine Pivka in župan obcine Pivka sta se srecala z vodstvom Senecure Slovenija in vodstvom novega doma za starejše v Pivki. Predstavnicama Senecure, poslovni direktorici Sandi Gavranovic in direktorici doma Senecura Žiri in Senecura Komenda, Mariji Tavželj, je skupina najprej predstavila njeno delovanje v preteklih treh letih. Akcijska skupina je predstavila, na kakšen nacin si skupnost predstavlja sodelovanje z domom, kje se lahko vkljuci v življenje doma in kaj si od doma želi. Sledila je predstavitev domov Senecure; njihove vizije in nacina delovanja v Sloveniji. Zadnji del srecanja pa je bil namenjen vprašanjem in pobudam predstavnikov akcijske skupine ter izmenjavi mnenj. Zakljucek srecanja so udeleženci sklenili z mislijo, da je dom starejših v Pivki želja vseh obcanov in da verjamejo, da bo rastel in sobival s celotno Obcina Pivka lokalno skupnostjo. POLETNA AKADEMIJA EVROPSKIH SENIORJEV NA DUNAJU Po dveh letih covidnega premora je bila na Dunaju 1. in 2. julija ponovno organizirana Poletna akademija Evropske zveze seniorjev v organizaciji Martens centra za evropske študije, Evropske zveze seniorjev evropskih ljudskih strank - ESU EPP, Avstrijske zveze seniorjev pri Avstrijski ljudski stranki (ÖVP) in Politicne akademije (PolAk) Avstrijske ljudske stranke. Odlicna organizacija in zelo aktualne in zanimive teme so pritegnile predstavnike iz veliko držav EU, vse od Finske, Švedske, Nizozemske, Belgije, Španije, iz Cipra, Italije, Nemcije, Avstrije, ki je bila gostiteljica, pa do vzhodnoevropskih držav kot Ceška, Slovaška, Poljska, Litva, Estonija, Belorusija. Iz Slovenije smo bili trije predstavniki, dva iz Nove Slovenije – kršcanskih demokratov in eden iz Slovenske ljudske stranke. Glavna tema so bili današnji evropski izzivi, kot je digitalni cas, v katerem se morajo znajti tudi starejši, da ne postanejo breme in odrinjeni iz družbe. Ob tem so bila tudi prakticna predavanja, kako delovati in šcititi starejše pred mnogimi zlorabami današnjega casa in jih uciti, da se bodo lahko vkljucevali v družbeno in politicno življenje in ne ostajali na robu družbe. Akademijo je svecano odprla in pozdravila številne udeležence predsednica ESU dr. An Hermans iz Belgije in zažela uspešno delo. Predstavila je tudi svoj pred kratkim izdani bilten o digitalni dobi in razumevanju ter prakticni uporabi medijev pri starejših. Zelo ganljivi sta bili dve pricevanji, ki sta pokazali, kako bi morali biti pozorni na raven demokracije in varnost državljanov v Evropski uniji in drugih evropskih državah. Po ZOOM-u je priceval gospod Volodymyr Dzobak iz Ukrajine, ki že od same ustanovitve zveze opravlja funkcijo predsednika sveta ukrajinske zveze seniorjev. Po izobrazbi zgodovinar in ekonomist je opravljal pomembne funkcije v raznih gospodarskih družbah in institucijah. Trenutno ima status »opazovalca« za ESU. Dejaven je v nudenju pomoci razseljenim osebam, saj so ljudje pribežali, ko so v ruski agresiji na Ukrajino izgubili svoje domove. Tudi sam se je z družino zatekel stran od doma, od koder pomaga v karitativnih dejavnostih. Iz svojih izkušenj je pripovedoval, kako brutalno se odvija vojna, v kateri Ukrajinci samo branijo svoje domove in domovino. Drugo pricevanje je bilo v živo, predstavnica Belorusije nam je povedala in pokazala videoposnetek, iz katerega je razvidno skrajno brutalno obracunavanje policije z ljudmi, mladimi in starejšimi, ki protestirajo na ulicah Minska, glavnega mesta in zahtevajo demokracijo in osnovne clovecanske pravice. Policija množicno zapira ljudi, jih trpa v zapore, jih denarno oglobi v višini, ki je nekajkrat višja od pokojnine ali dohodka. Zveza seniorjev pri njih zbira denar, da nato lahko reši kakšnega cloveka iz zapora. Globe pa polnijo državno malho diktatorskega režima. Nepojmljivo! Evropa mora resnicno delovati enotno proti režimom, ki teptajo svobodo in demokracijo. Tudi letošnje srecanje seniorjev evropskih ljudskih strank na Dunaju je pokazalo, da smo starejši vpeti v politicno in družbeno dogajanje, ga spremljamo ter oblikujemo lastna stališca. Ves cas je v ospredju stališce, da se mora tudi clovek v starosti izobraževati, se dejavno vkljucevati v družbeni sistem, saj lahko z življenjskimi izkušnjami in znanjem obogati dogajanje v družbi. Treba pa je starejšim zagotoviti dostojno preživljanje starosti, ce družba hoce imeti od njih rezultate. Irena Margon Foto: Ernest Margon IGRE IN IGRACE OTROŠTVA STAREJŠIH Sredi maja je Kulturno društvo Lipa v citalnici knjižnice v Pivki priredilo še eno cajanko na temo iger, igranja in igrac, ki so krajšale cas otrokom v prejšnjem stoletju. To je bila generacija naših staršev in že nas samih, ki štejemo okoli 70 let. Na cajanki je bilo prisotnih 15 udeležencev, med njimi trije otroci, ki so želeli poslušati, kakšne igre so se igrali otroci nekoc. Bilo jim je zanimivo, tudi sami so sodelovali in povedali, da se radi igrajo, da ne posegajo ves cas po telefonih in da poznajo marsikatero izmed iger, saj so jo slišali iz pripovedovanja starejših. Med udeleženci je bila tudi gospa Nataša iz Ukrajine, ki je opisala nekaj svojih iger, ki so bile podobne igram na Slovenskem, kot npr. domino, ristanc, so bile pa tudi igre, ki jih pri nas ne poznamo, kot »petnacka«. To je igra za urjenje spomina. Udeleženci so se spomnili številnih iger, ki so jih lahko zabavale cele ure, pri tem pa ni bilo treba dragih igrac. Material so dobili kar v naravi, saj so se tudi igrali najvec zunaj, ce jim je cas dopušcal. Tako so se šli »kozo zbijat«, spomladi izdelovali pišcalke iz leskovih ali bezgovih vej, poskakovali s kolebnico, skakali po ristancu, pismu ali gobi (na Koroškem), pletli vencke za na glavo iz deteljic in cvetja, se lovili, plezali po drevju, se igrali s frnikolami, igrali »zemljo krast«, skratka, bilo je vedno zabavno. Opisali so tudi posebno igro s »ciklisti«, kot so poimenovali odslužene pivske zamaške, ki so bili okrašeni s slicico kakšnega junaka iz stripov, zvitega v celofan. Cikliste so spodbijali drugim igralcem. Ta igra je bila popularna zlasti v slovenski Istri ob morju. Ob slabem vremenu pa so igrali družabne igre kot »clovek ne jezi se«, »volk in koze«, igro z gumbi, domine, narejene doma… Zbirali so tudi marsikaj. Slicice nogometašev, slavnih filmskih igralk, papirnate serviete, papircke od bonbonov, pa tudi znamke in stare kovance… Zanimiva je bila tudi igra »trgovina«, kjer so izdelovali poticke iz peska, jih prodajali kot hrano, pri tem uporabljali liste dreves kot denar. Orehov list je predstavljal najvišjo vrednost. Deklicam so mame naredile puncke iz cunj, z njimi so se ucile nežnosti in ravnanja z otrokom. So pa otroci nekoc tudi delali, in sicer nabirali borovnice in gobe, pa razna zelišca in darove narave za caj. Pobirali so celo koloradske hrošce, da so prislužili kakšen drobiž. Fantje pa so imeli morda doma narejen preprost vozicek, da so v njem prevažali sebe in vrstnike. Otrokom je bilo nekoc tudi skladanje drv prej igra kot težko opravilo. Nekdo se je spomnil celo »glihanja« žebljev, saj so bili nekoc iskani in se jih ni dobilo kot danes »na kilo«. Otroci so si vedno znali poiskati igro, ki jih je zabavala. Veliko so se družili, med sabo pogovarjali in reševali medsebojne spore, ko je prišlo do njih. Življenje na ulici ali na vasi je bilo nekaj najbolj imenitnega, polno doživetij in spominov. Cas na cajanki je prehitro minil, veliko spominov se ne da spraviti v uro in pol pogovora. Vsi pa so bili mnenja, da se je vcasih današnjim otrokom zaradi obilice igrac težje igrati. To so potrdili tudi otroci, ki so se vkljucili v pogovor. Irena Margon LETOVANJE UPOKOJENCEV NA KORCULI Društvo upokojencev Pivka je letos organiziralo letovanje na otoku Korcula. Od 25. junija do 2. julija 2022 smo bili v hotelu Posejdon, ki se nahaja ob vhodu v zaliv prav nasproti Vele Luke. Ker je bilo vreme soncno, morje pa toplo, smo veliko plavali, raje kot na soncu pa smo se zadrževali v senci. Ni je bilo sicer veliko, a dovolj za vse. Ponudili so nam tudi veliko razlicnih aktivnosti. Vsak dan je bila na plaži pred hotelom jutranja telovadba, lahko smo se sprehajali ob morju po urejenih sprehajalnih poteh, se odpravili do jame Vela spilja (3,5 km hoje v hrib) ali pa s colnom cez zaliv v Velo Luko. Na voljo smo imeli tudi tri izlete: na otok Lastovo, v mesto Korcula in v kraj Lumbardo s kopanjem in z degustacijo vin. Veceri so bili primerni za sprehode ob zalivu, lahko smo zaplesali na terasi hotela, ce pa glasbe ni bilo, smo prepevali lepe slovenske pesmi. Jelka Celigoj PO DOLINI SREDNJEVEŠKIH TRGOV Društvo upokojencev Pivka je junija organiziralo izlet na Kozjansko. Najprej smo se ustavili v Pilštanju, kjer smo se sprehodili po trgu, se ustavili ob prangerju (sramotilnem stebru) in si ogledali cerkev. Svoje znanje o poznavanju Kozjanskega smo preizkusili v šoli, kjer je pouk potekal po starem. Obisk smo zakljucili s pokušino drnulovca. V Kozjem, ki spada med najstarejše trge na Kozjanskem in po katerem je pokrajina dobila svoje ime, smo si ogledali staro trško jedro, muzejsko ucilnico iz casov Kraljevine Jugoslavije, stare zapore in mlin. Kosilo v Kozjanskem dvoru nam je dalo moci za nadaljnje raziskovanje. Trg Podsreda, ki ga z obeh strani obrobljajo nizke trške hiše, zakljuci pa ga cerkev s pokopališcem, je bil prava paša za oci. Ustavili smo se pri prangerju, pri spomeniku Antona Aškerca in pred cerkvijo, žejo pa smo si lahko pogasili v bližnjem lokalu. Za Foto: Andrej Knafelc SRECANJE PROSTOVOLJCEV ZAVODA SOPOTNIK »Prostovoljci so srce Sopotnikov«, so bile besede Marka Zevnika, ustanovitelja Zavoda Sopotniki, na srecanju 30.5.2022 v Grand Hotelu Portorož. Prostovoljci Pivke so se po dveh letih premora ponovno udeležili nacionalnega srecanja prostovoljcev in koordinatorjev Zavoda Sopotniki. Na srecanju je v okviru programa bilo predstavljeno uspešno delovanje Zavoda Sopotniki od zacetka do danes. Prisotni so bili tudi prostovoljci iz obcine Pivka in njihov koordinator. V enoti Pivka aktivno sodeluje 8 prostovoljcev. Ti so samo v prvem letošnjem tromesecju opravili 48 prevozov in prevozili 4836 kilometrov. Vozniki prostovoljci so prostovoljno delo in vsem uporabnikom, ki nam zaupajo in uporabljajo opravili 190 ur prostovoljskega prevoze Sopotniki Pivka. dela, povprecna razdalja prevoza pa je bila 69 kilometrov. V bazo uporabnikov je do 31. 3. 2022 K sodelovanju v projektu Sopotniki vabimo nove prostovoljce. Prostovoljsko delo vpisanih 147 aktivnih uporabnikov cloveka obogati. Je priložnost za osebno rast, daje nam obcutek zadovoljstva storitve. in obcutek, da smo morda nekomu spremenili dan na bolje in da nam je zato hvaležen. Poklicite nas na telefonsko številko 051 657 555. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki se Koordinator projekta za Obcino Pivka, Tibor Pranjic vsakodnevno odpravijo na BORISU PAHORJU V ZAHVALO IN SLOVO Dan po pogrebu (9. 6. 2022) velikega Slovenca, pisatelja in pricevalca zgodovinskih dogodkov 20. stoletja Borisa Pahorja, se je na pobudo Kulturnega društva Lipa v citalnici knjižnice v Pivki zbralo 22 udeležencev, ki so se prišli poklonit spominu na pisatelja, ki je nekako pripadal tudi našim krajem na Pivki. Kadarkoli je bil gost v Pivki, je bil vedno ponosen na svoje korenine, ker je bila njegova mati doma iz Male Pristave. Poudarjal je, da se je prav tam ob prebiranju Doma in sveta ucil slovenskega jezika. V Pivki je bil Pahor reden gost, saj je nastopil že kot slavnostni govornik na praznovanju 130. obletnice vseslovenskega tabora na Kalcu leta 1999. Kot pomemben gost tradicionalnega »vecera pod lipo« je prvic nastopil pred Pivcani in mnogimi gosti od drugod leta 2001 v pocastitev kulturnega praznika. Odkrival je svoj odnos do slovenstva, do države Slovenije, spodbujal narodno zavest in krepitev lastne identitete. Takrat je takole dejal: »Zahvaljujem se za vabilo in res me veseli, da nastopam v kraju, kjer sem v mladih letih skušal ob slovenski besedi rešiti svojo narodno identiteto.« Naslednjic je bil s strani KD Lipa povabljen v maju 2008. Takrat je imel že 95 let, bil pa je poln življenjske energije. V pogovoru, ki ga je vodila Irena Margon, je poudaril da se tako trpljenje, kot ga je prinašala druga svetovna vojna, ne sme nikoli vec ponoviti v cloveški zgodovini. Prav v casu, ko nas je obiskal, so ga spremljali mediji, saj je s svojimi nastopi postal prava medijska zvezda. Pozornost je vzbudil s prevodom svoje knjige Nekropola, ki je bila napisana že pred 40 leti. Italijani so koncno spoznali velicino cloveka, ki je preživel necloveško bivanje v necloveških razmerah in zaceli so spoznavati zamolcano resnico iz lastne polpretekle zgodovine. Ob vprašanju o obstoju narodov, tudi slovenskega, je o Evropski zvezi preprosto povedal, da ce hocemo v taki skupnosti obstati, moramo paziti, da ne bomo izgubili svoje narodne identitete. Obstoj pa bo zagotavljala le zavest slovenstva. Takrat je v društveno kroniko zapisal: »Zmeraj mi je všec, ko pridem v ta lepi kraj, kjer sem s svojima sestrama in z materjo, ki se je rodila v Mali Pristavi, preživljal pocitnice in se ob letniku »Doma in sveta« ucil jezika, ki je bil prepovedan in celo zasramovan. Lepo je zdaj ugotavljati, kako bogato je zdaj tukaj kulturno življenje. Res je clovek zadošcen in vesel!« Obiski Pivke so se kar vrstili, saj je 9. maja 2011 postal castni obcan obcine Pivka prav na pobudo KD Lipa. V SPOMIN NA STANISLAVA POŽARJA Praznik slovenske državnosti clani Nove Slovenije – kršcanskih demokratov iz obcine Pivka tradicionalno praznujemo že vrsto let. Tudi letos se je delegacija clanov Nove Slovenije ob dnevu državnosti spomnila domacina Stanislava Požarja in njegove žrtve ob osamosvajanju Slovenije. Ernest Margon je položil cvetje pri obeležju v Hrastju v spomin nanj. Na Staneta so se spomnili tudi clani VSO Pivka s cvetjem, ki so ga položili k spomeniku, Majda Žužek pa je prebrala Pirkovicevo pesem o domovini. Irena Margon kroniko društva je zapisal: »Zelo sem pocašcen kot castni obcan na Pivki, s katero sem povezan, ko je bila še Št. Peter na Krasu. Na kraj me vežejo lepi spomini z otroških let, zdaj pa prihajam povabljen kot predstavnik tiste kulture, ki naj bi na Primorskem zamrla, a je že v Evropi priznana in potrjena. No, prihajam pa tudi v Šmihel na grob sestre Eveline, ki je bila tako navezana na rojstni kraj naše matere, da ga je izbrala za dokoncni pocitek. To je njena zvestoba, moja pa bo ostala v mojih knjigah.« Boris Pahor pa je bil velicina v vseh pogledih. Na obisk k Pivcanom je prišel še 9. februarja 2013 za kulturni praznik. Na veceru so bili prisotni številni obiskovalci, ki so želeli prisluhniti njegovi besedi, ki je bila vedno mocna in prežeta s ponosom in zahtevo po izražanju slovenstva. Dobro je komentiral tudi aktualne družbene razmere našega sveta. Poudarjal je, da je treba ohranjati kulturo, verjeti v mlade ljudi in jim pravilno razlagati zgodovino. Ni želel, da bi se Slovenci prepirali kot v oštariji, rad bi videl, da bi dosegli spravo in stopili skupaj in bili strpni drug do drugega. Nato ga ni bilo vec v Pivko, so mu pa s strani Kulturnega društva Lipa vsako leto poslali vošcilo, zadnje je bilo za 108. rojstni dan. Udeleženi na cajanki so živahno sodelovali in dodali svoje misli, spomine ali spoštljivo obcudovanje do pisatelja. Kar veliko se jih je odzvalo z lastnimi izkušnjami in spomini na srecanja s pisateljem. Dora Hrvatic je prebrala svoji pesmi, ki sta posveceni Pahorju in njegovi ženi Radi. Maks Lenarcic je delil z drugimi lepe spomine na zgodnje srecanje s pisateljevim delom. Ernest Margon se je spominjal, kako ga je vozil iz Trsta v Pivko na kulturne vecere. Bilo je še veliko globokih besed, spominov in spoznanj, ki so jih izrekli udeleženci cajanke. Res lepi spomini na pisatelja ostajajo v nas! Irena Margon Foto: Marijan Zlobec SLOVO OD BORISA PAHORJA starosti preminil na svojem domu v Trstu. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja, se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolcina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razocaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi. S petjem pri sveti maši so željo pokojnega Borisa izpolnili pevci kvarteta Soncek. V njegovo bližino so vstopili preko sopevca Petra Tomšica, ki je v zadnjih petnajstih letih pisateljevega življenja postal njegov najvecji zaupnik, sogovornik, predvsem pa prijatelj v najglobljem smislu te besede. Ob grobu zapeta pesem Slovenec sem je bil zadnji poklon prijatelju iz hvaležnosti za marsikatero skupno uro in cast, da so bili del njegovega dolgega življenja. Kvartet Soncek NA OBISKU PRI PRIJATELJIH V DURACHU V pobrateni bavarski obcini Durach so pred dvema letoma praznovali 850 let nastanka. Zaradi znanih zdravstvenih razmer so praznovanje obletnice takrat odpovedali in ga pripravili letos. K slavnostnim dogodkom je župan Duracha Gerhard Hock povabil tudi predstavnike pivške obcine in vabilu se nas je skupina prijazno odzvala. 25. maja zjutraj smo odpotovali in se zvecer udeležili slavnostne parade s prapori in zastavami, pihalno godbo, clani obcinskega sveta in obcani Duracha od mestne hiše do vecnamenske dvorane, kjer je sledil uradni program. Zbrane je pozdravil in nagovoril župan, zgodovino Duracha je predstavil zgodovinar g. Böck, zakljucno poskrbeli za prijetno vzdušje in prisrcno druženje. Ob tej priložnosti besedo pa je imel prejšnji, dolgoletni župan so v lokalni bavarski pivovarni zvarili posebno pivo in ga polnili v Herbert Seger. Dogajanje je popestril orkester posebej za ta dogodek oblikovane steklenice. Udeleženci smo ga Musikkapelle Durach, njegoveclane smo pred z navdušenjem pokusili. Veseli smo bili, da smo ponovno skupaj in leti gostili tudi v Pivki. Obiska naše delegacije smo vsi del združene Evrope. Skupina obcanov iz Duracha letos ne so bili prijatelji v Durachu zelo veseli in so bo pripotovala v Pivko, bodo pa z veseljem prišli konec septembra za naše pocutje dobro poskrbeli. Dobro že na dogodek Okusi pivških presihajocih jezer z manjšo glasbeno poznajo pivškega junaka Martina Krpana, zasedbo in odlicnim bavarskim pivom. ki je tudi tokrat potoval z nami. Pivcani smo Jana Gržinic DOBRODELNI KONCERT ROTARY KLUBA POSTOJNA-CERKNICA Rotary klub Postojna-Cerknica je konec maja, ob 5. obletnici svojega delovanja, v Krpanovem domu v Pivki, organiziral dobrodelni koncert, namenjen zbiranju financnih sredstev za skupino Bejž ce Vejdš. Na izjemno dobro obiskanem koncertu so nastopili priznani baritonist Jure Pockaj s Pozabljenim orkestrom in kantavtor Drago Mislej - Mef. Rotary klub Postojna-Cerknica je skupini Bejž ce Vejdš na prireditvi podaril cek v višini 10.000 EUR, in sicer za namen obnove begunskega centra v Romuniji, projekt pa nameravajo izvesti še v letošnjem letu. Rotary klub Postojna-Cerknica se ob tej priložnosti najlepše zahvaljuje vsem donatorjem in obiskovalcem prireditve za podporo pri dobrodelnem projektu, brez njihove pomoci realizacija projekta namrec ne bi bila mogoca. Rotary klub Postojna-Cerknica KULTURNA PRIREDITEV V ZAGORJU V SPOMIN NA KARLA DESTOVNIKA KAJUHA S prireditvijo SPOMIN NA KAJUHA smo želeli obuditi spomin na 100. letnico njegovega rojstva. Pesnik K AJUH je poznan kot velik rodoljub, saj je svoje prepricanje, razgledanost in intelekt posvetil osvobodilnemu boju. Dvoje ljubezni mu je vlivalo pogum in optimizem - vera v svobodo in ljubezen do dekleta Silve. Žal je bila tudi ona preganjana in je vecino casa njune ljubezni preživela v zaporu. Iz tega casa so ohranjena številna pisma in predvsem pesmi. Njegove pesmi se vedno koncajo s pogledom v pomlad, ki je zanj svoboda. Na prireditvi so se najprej predstavile clanice domace ZAGORSKE SKUPINE JEZERKE, ki so nas s pesmijo popeljale v pretekli cas, v jutra s kosci na travnikih in dekleta, ki so še plela majaron. spremljavi Miloševih orglic so bile prava poslastica. V Društvo upokojencev Pivka je svojo 70. letnico obeležilo z tako prijetnem vzdušju smo skupaj zapeli vsi, pevci in vrsto dogodkov. Na tej predstavitvi so se njihove clanice udeleženci prireditve. Prireditev smo skupaj organizirali skupine BEREMO SKUPAJ izkazale kot interpretatorke OBCINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV PIVKA, Zavod za Kajuhovih pesmi, Dora Hrvatic pa z avtorsko pesmijo turizem in Društvo upokojencev Pivka. Pokazali smo, da KAJUHOVA PESEM. V nadaljevanju smo prisluhnili clanicam DU- ROŽMARINKAM, ki so se predstavile kar s kultura združuje in zbližuje, kar je v govoru osvetlila JANA štirimi pesmimi. Vabilu na prireditev se je prijazno odzvala GRŽINIC. Zahvala za sodelovanje gre tudi vaški skupnosti NELI ŽLOF, avtorica in glasbena izvajalka - vokalistka, ki Zagorje, predvsem predsedniku Tomažu Cesniku. jo poznamo kot clanico skupine STUDENEC. Uveljavlja Predsednica obcinskega odbora ZB PIVKA pa se tudi na festivalih narodno zabavne glasbe. Samo Boža Pecko en cvet, en cešnjev cvet - z glasom ob spremljavi kitare je res navdušila obiskovalce. Naslednje pesmi ob POHOD IN MAŠA ZA DOMOVINO NA ŠILENTABRU Letos se je na Šilentabru pri tradicionalni maši za domovino ponovno zbralo veliko obiskovalcev in ljubiteljev te romarske in planinske tocke. Skupina pohodnikov se je podala mimo Primoža na Šilentabor. Seveda so na pot vzeli tudi slovensko zastavo, ki je po poti plapolala domovini na cast. Pred poldnevom je zvon iz zvonika cerkvice sv. Martina vabil k sveti maši. Pred oltar so na castno mesto postavili slovensko zastavo, oltar pa je krasilo poljsko cvetje, ki so ga nabrali pohodniki. Sveto mašo je daroval pivški župnik Marjan Škvarc. Pred zacetkom maše je ob prazniku zbrane nagovoril predsednik Obcinskega odbora Nove Slovenije Pivka in Regijskega odbora Kras Ernest Margon. Poudaril je, da kljub veliki moralni, ekonomski in duhovni krizi, ki smo ji prica, ne smemo obupati, ampak je treba vzgajati sebe in mlade v domoljubju in ljubezni do lastne države. Gospod Marjan Škvarc je v pridigi spregovoril o treh vidikih, ki so pomembni za vsakega cloveka in državljana, ki mu je mar za domovino. Najprej je spregovoril o tem, kako se moramo veseliti tega, kar imamo. Poudaril je besedo hvaležnost. Imamo prelepo domovino, bogato in prijazno. Cutiti moramo veselje in ponos, saj premnogo ljudi živi v revnejših deželah, kjer ni tako prijazno in je življenje težko. Gospod župnik je videl in obiskal dobršen del sveta, kjer vladata lakota in pomanjkanje tudi zato, ker je zemlja tam revnejša in skopa. Bogu smo lahko hvaležni, da nam je dano živeti na tako lepem košcku naše Zemlje. Drugi zelo pomemben vidik je izrazil z besedo spominjanje. Clovek ne sme pozabiti, kako je bilo nekoc, zgodovina naroda je zelo pomembna, iz nje se da uciti. Clovek lahko naredi veliko dobrega za vse. Tretja beseda je bila Bog. Le v zaupanju in pravi veri bodo izpolnjene tudi druge dobre stvari. Sodelovanje pri bogoslužju so s prošnjami za domovino, obuditev narodne zavesti in za dobre in odgovorne voditelje obogatili otroci, ki so prišli na Šilentabor. Po maši je sledil kulturni program v cerkvi, saj je to tudi kulturni hram. Tradicionalni nagovor je imel Ernest Margon, program pa so oblikovali clani KD Lipa Pivka z recitatorskim prispevkom ob sodelovanju Ženske vokalne skupine Šmihel s spremljavo harmonikarja Kristijana Arha in Miloša Možine, ki je spet poskrbel za brezhibno ozvocenje in skladbo na njegovih priljubljenih orglicah. Celoten program je prijetno povezovala clanica KD LipaSaša Zafred. Po koncu programa se je veliko ljudi ustavilo zunaj, da so nazdravili domovini in se zadržali v prijateljskem klepetu pred cerkvijo. Tudi sladoled so si privošcili, saj so organizatorji prireditve poskrbeli za to, v poletni vrocini, prijetno presenecenje. Irena Margon PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI 28. junija je v Krpanovem domu potekala proslava v pocastitev dneva državnosti, ki jo je organiziralo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Prireditve so se udeležili Mojca Škrinjar, podpredsednica Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, župan obcine Pivka Robert Smrdelj, predsednik Obmocnega odbora VSO Ljubo Fabjan ter predavatelj prof. dr. Stane Granda. Dogajanje je povezovala Majda Žužek. Mojca Škrinjar je v svojem govoru povedala, da se vrednote izražajo skozi jezik »vrednote so nas porinile v osamosvojitveno gibanje. Ne le totalitarizem in pomanjkanje, ampak tudi zavest o samobitnosti slovenskega jezik. Bil je cas osamosvojitve, a zdaj je enako pomemben cas, ko moramo zbrati enako energijo in jo prenesti na otroke, vnuke in širiti naprej, v prihodnost.« Predavatelj prof. dr. Stane Granda je povedal, da Slovenci nismo nikomur nic dolžni za slovensko državo, saj smo do nje prišli sami. »Lambert Ehrlich je bil kot zaveden Koroški Slovenec in udeleženec mirovnih pogajanj v Parizu prvi, ki je zacel v krogu svojih znancev predstavljati idejo, da je VSE NAJBOLJŠE, SLOVENIJA Kulturno društvo Juršce je v petek, 24. junija, organiziralo zdaj že tradicionalno prireditev ob dnevu državnosti z naslovom »Vse najboljše, Slovenija!« V programu so sodelovali clani KD Juršce in Plesna skupina Kantri. V priredbi mladih Juršcanov je odmevala domoljubna poezija, lepe slovenske narodne in ljudske pesmi ter harmonika. Vihrale so tudi slovenske zastave. Predsednica Kulturnega društva Juršce Majda Žužek je v govoru povedala, da mora vsak državljan prispevati svoj delež in spoštovati junake, ki so tvegali življenje za našo samostojnost. »Kultura, vera, tradicija in naš slovenski jezik je temelj narodovega obstoja. Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet! Srecno domovina!« Prireditev se je odvijala sredi vasi, tako da je vsak vašcan zacutil veselje in spoštovanje do domovine SLOVENSKI PEVCI IZ SUBOTICE ZAPELI V NARINU V soboto, 9. 7. 2022, se je v Narinu pri Andrejevih odvijal zanimiv glasbeni vecer, ki ga je organizirala Pevska skupina Studenec iz Pivke. Nastopil je MePZ, ki deluje v okviru Društva Slovencev Triglav iz Subotice. Pevci so že veckrat nastopili v Pivki in okoliških krajih, prav tako pa so tudi pivški pevci že nekajkrat gostovali v Subotici. Predsednik Igor Race je predstavil delo društva, v katerem je 152 clanov, poleg pevskega zbora pa deluje tudi šola slovenskega jezika. Poudaril je, da je v Srbiji to slovensko društvo edino, katerega clanstvo se iz leta v leto povecuje. Tokratni koncertni program je obsegal vsem dobro poznane zimzelene melodije, zapete v lepi slovenšcini. Zanimivo je, da v tem zboru sodelujejo tako Slovenci kot tudi Srbi, Hrvati in Madžari, vodi pa jih madžarska zborovodkinja, ki je zbrano obcinstvo razveselila tudi z lepimi solisticnimi vložki. Nastopu so prisluhnili domaci pevci in kulturniki, ki ŽIVLJENJE JE LEPO Ženska vokalna skupina Šmihel, ki jo vodi Tjaša Smrdel, je na zadnjo majsko soboto, v obeležitev 10. obletnice delovanja, ki bi se pravzaprav morala odviti že pred dvema letoma, pripravila prav poseben dogodek – koncert z naslovom Življenje je lepo. Pevke smo skupaj s številnimi instrumentalisti (Kristijan Arh na harmoniki, Vital Jurca na kitari, Žiga Klun na bobnih, Andraž Volk na bas kitari, Tine Sotlar na trobenti, Alen Klepcar na klavirju ter Eva Gorup na violini) popeljale poslušalce skozi vecer na valovih glasbe, ki daje našemu življenju še prav posebno lepoto. Koncertni repertoar je zajemal 12 pesmi, med katerimi so bile številne tiste, ki so opevale našo domovino Slovenijo ter nas spomnile na vse njene lepote; glasovi pevk pa so napolnili dvorano tudi v nekoliko bolj poskocnih pop ritmih. Kot gostje so se predstavili clani odlicnega Okteta Aljaž, katerih žametni glasovi so pobožali zbrane poslušalce. Skupaj z ŽVS Šmihel so pevci zapeli tudi Oliverjevo uspešnico Vjeruj u ljubav. Odlicna voditelja, Tinkara Volk in Blaž Frank, sta poskrbela, da je vecer potekal nemoteno in tekoce. S svojimihudomušnimi prispevki sta nemalokrat obcinstvo pošteno nasmejala. Ob tej priložnosti so bila pevkam s strani JSKD in njegove predstavnice ge. Silve Bajc podeljena Gallusova priznanja za vecletno pevsko udejstvovanje. Najvišjega – castnega priznanja, za vec kot 40 let prepevanja, so se razveselile tri pevke ŽVS Šmihel – Dragica Kaluža, Bernarda Kaluža in Vida Srebovt. Clanice vokalne skupine bi se ob tej priložnosti še enkrat zahvalile vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da se je koncert odvil tako, kot smo si ga zamislile – vsem instrumentalistom, voditeljema Tinkari in Blažu, Kulturnemu društvu Šmihel za glasbeno presenecenje in torto, obcini Pivka, fotografu Kristjanu Kaluža, kmetiji Sedmak (Marko Šonc) iz Nadanjega sela, cvetlicarni Jurman, Ester Kaluža in Nadji Srebovt za vso pomoc, našim družinam in vsem poslušalcem, ki so tale majski vecer preživeli v naši družbi. Prav posebna zahvala pa gre prav gotovo naši umetniški vodji Tjaši Smrdel, ki je v izvedbo dogodka vložila ogromno truda, potrpljenja in svojega casa, za kar smo ji pevke neizmerno hvaležne in upamo, da bomo skupaj prepevale še veliko let. Ženska vokalna skupina Šmihel NOCOJ JE ENA LUŠTNA NOC V petek, 24. junija, je na Štrenarjevem vrtu v Šmihelu potekala že tradicionalna prireditev Nocoj je ena luštna noc. V okviru kulturnega društva Šmihel so gostiteljsko vlogo prevzela dekleta iz Vokalne skupine Iskrice, na odru pa so se jim seveda pridružili tudi ostali domaci izvajalci in gostje. Glasbeno obarvan poletni vecer so tako otvorili otroci Otroškega pevskega zbora Sonce, sledila pa jim je gostujoca postojnska zasedba Alikvot. Izmed domacih skupin so se predstavili tudi harmonikarji glasbenega centra Akordium, ŽVS Šmihel in novonastala vokalna skupina Izvir ter ansambel Klik. Za smeh je poskrbel simpaticni voditelj Ian Avsec, ki je vmesne napovedi popestril tudi z melodijami violine. Foto: Pika Penko ZBOROVSKI BUM Pred pivškim Krpanovim domom je bilo v sredo, 30. maja dopoldan nadvse pisano, veselo in pojoce; potekal je namrec Obmocni zborovski BUM otroških in mladinskih pevskih zborov, na katerem so skupen pevski program zapeli mladi pevci iz osnovnih šol Pivka, Košana, Prestranek in iz OŠ A. Globocnika Postojna s svojimi zborovodji Damjano Morel, Florijano Žnidaršic, Simonom Novakom in Barbaro Dolgan. Vseh je bilo preko 150. Po dveh letih premora so se namrec vrnile pred obcinstvo obmocne revije pevskih zborov. Letošnja novost je oblika izvedbe revij za otroške in mladinske zbore, saj je ves pevski program zapet skupno. Namen prilagoditve s skupnim repertoarjem in skupnim petjem je motivirati pevce in omogociti cim vec zborom nastop v veliki zasedbi, z združenimi mocnim oz. glasovi, namesto posameznih nastopov, na katere bi se velika vecina zborov zelo težko primerno pripravila zaradi posledic velikih omejitev delovanja šolskih zborov v zadnjih dveh letih. Do 19. junija je bilo po Sloveniji tako 60 koncertov s 583 zbori. Izbor pesmi sta dolocila organizator, JSKD s partnerjem Zavodom za šolstvo RS. V Pivki nam je šlo tudi vreme »na roko«, mladi pevci so bili navdušeni nad »svojo« prireditvijo, obcinstvo pa prav tako. Silva Bajc, JSKD OI Postojna Foto: arhiv Obcine Pivka FANTJE SPOD ŠILENTABRA S SVOJO PRVO AVTORSKO SKLADBO NAVDUŠILI NA FESTIVALU VURBERK Fantje spod Šilentabra so v letošnje poletje vstopili s svojo novo skladbo z naslovom POGREŠAL TE BOM PRIJATELJ MOJ. Svojo prvo avtorsko pesem so domaci glasbeniki predstavili na letošnjem Festivalu Vurberk, ki je potekal minuli vikend. Besedilo skladbe, ki je na festivalu in tudi družbenih omrežjih ter ostalih kanalih že pritegnila veliko pozornosti in poslušalcev, je ustvarila VERA ŠOLINC, glasbo in aranžma pa je napisal ROK ŠVAB. Gre za prvo sodelovanje Fantov spod Šilentabra s tema dvema priznanima avtorjema. Skladba govori o ljudskem godcu, natancneje pohorskem godcu Tinetu so prejeli nagrado obcinstva za najvšecnejši ansambel in bili sprejeti Lesjaku. Rok Švab je glasbo za skladbo na osrednji Festival Vurberk. Tudi tam so Fantje spod Šilentabra ustvaril po pogrebu omenjenega godca in nastopili vec kot uspešno. Domov so namrec odnesli SREBRNEGA jo poslal tekstopiski Veri Šolinc, ki je dodala ZMAJA in ŠIFRERJEVO PLAKETO ZA NAJBOLJŠO VOKALNO besedilo. Skladba je nato nekaj casa IZVEDBO. 'samevala v predalu' in cakala primeren ansambel za izvedbo. Na enem izmed Podatki o skladbi: snemanj sta vodja ansambla Fantje spod Izvajalec: FANTJE SPOD ŠILENTABRAŠilentabra, David Penko in Rok Švab sklenila Besedilo: VERA ŠOLINC sodelovanje, saj je bila skladba fantom, ki so Glasba: ROK ŠVAB doslej igrali in snemali vecinoma priredbe, Aranžma: ROK ŠVAB zelo všec. Skladbo so posneli in jo prijavili Trajanje: 3:51 na festival Vurberk 2022. Skladba je bila Produkcija: STUDIO DONALLEN - Alen Klepcar najprej v maju predstavljena na predizboru omenjenega festivala v Podnanosu. Fantje DKH PUPEDANCI PRAZNUJEJO SVOJIH 30 LET Glasbo skupine Ana Pupedan bi lahko oznacili kot fuzijo razlicnih glasbenih vplivov, ki svoje plodove žanje na rokerski njivi. Poseben car glasbi dodajo besedila, katerih osnovna znacilnost je luciden pogled na življenje in družbeno dogajanje. Besedila, ki so v slovenšcini, so velikokrat zacinjena s pristnim pivškim narecjem, kar poudarja pripadnost in vpetost v lokalno okolje. Letos 7. novembra bodo pupedanci praznovali 30 let delovanja v nespremenjeni zasedbi, kar je na slovenski glasbeni sceni bolj redkost kot pravilo. Pupedanske vrste torej že tri desetletja branijo Boštjan Požar na kitari, Simon Avsec na vokalu in violini, Peter Žnidaršic na bas kitari in Marko Doles za bobni. Ob tej priliki tudi pripravljajo velik koncert z gosti, ki se bo zgodil 17. septembra v športni dvorani Skala v Pivki. Glasbena skupina je v juniju izdala svoj novi singel Življenja caše (avtor glasbe: Boštjan Požar, avtor besedila: Marko Doles, aranžma: Ana Pupedan, posneto v studiu JORK Dekani, produkcija: Jadran Ogrin, Gabrijel Ogrin in Ana Pupedan). V nadaljevanju poletja lahko pricakujete izid še dveh singlov, ki bodo napovedovali skorajšnji izid albuma na razlicnih nosilcih zvoka (LP, CD, USB). V zadnjih treh desetletjih so Ana Pupedan dodobra prekrižarili Slovenijo in odigrali krepko preko tisoc koncertov. Gostovali so tudi v tujini in obiskali ZDA, Dansko, Belgijo, Italijo, Avstrijo, Hrvaško, Srbijo, Makedonijo, Ukrajino in Bolgarijo. V drugi polovici junija so gostovali in nastopili v Sarajevu, na obeležju dneva državnosti, ki ga je organiziralo veleposlaništvo Republike Slovenije v Sarajevu. Na prireditvi so poleg Ane Pupedan nastopili še mlada sarajevska zasedba Skrlet in Bombaj štampa maticna zasedba Branka Đurica Đura. Dan zatem, 25. junija, so Pivcani doživeto odigrali še koncert v enem najstarejših bosanskih klubov AG Klub. Pred kratkim so v studiu JORK v Dekanih pod budnim ušesom Jadrana Ogrina, legendarnega basista številnih pionirskih zasedb rocka, kot so Kameleoni, September, Karamela, Halo…, posneli dvanajst novih skladb, ki bodo v kratkem izšle na petem studijskem albumu. Ana Pupedan je skozi celotno obdobje delovanja nagnjena k raznim transformacijam in se pojavljapod razlicnimi imeni. Najbolj poznan odvod v etno vode se imenuje Ante Upedanten Banda, v tej zasedbi isti clani igrajo na bolj ljudska glasbila, kot so violina, tamburaška berda, akusticna kitara (melodija tista s palmo) in boben obešen cez ramo. Sicer se v zadnjih letih v tej podobi redkeje pojavljajo, saj prvenstveno stremijo k ustvarjanju in izvajanju lastne avtorske glasbe. Ana Pupedan nastopa tudi v akusticni verziji, na koncertih pa se kdaj pa kdaj prelevi tudi v vokalno zasedbo Anademski Pupevski Pulpet in zapoje A capella. Tako kot so pestre raznorazne frakcije, v katerih se pojavlja, je pestra tudi njihova glasba, ki se ne sramuje mešanja in vkljucevanja razlicnih glasbenih stilov, ki enkrat bolj, drugic manj zaznamujejo njihov prepoznaven glasbeni izraz. Pupedanci so najbrž ravno zaradi vplivov mocne alternativne scene 90-ih let izoblikovali svoj glasbeni stil in pomešali duh tistega casa v lasten izraz, s katerim še danes razveseljujejo in zabavajo publiko razlicnih generacij, saj na njihove koncerte prihaja generacijsko nehomogena publika, ki ni specificno vezana na samo en glasbeni stil. Do sedaj so izdali štiri studijske albume, enega v živo, ta je bil posnet na koncertu ob 15. obletnici in leta 2017 prav tako v živo posnet dvojni album Besnih pesmi skupaj z legendo slovenske kantavtorske scene Janijem Kovacicem. Vecina skladb za Besne pesmi je bila posneta v Ajdovšcini v Dvorani prve slovenske vlade. Vec o nastopih in njihovem delovanju lahko izveste na njihovem FB profilu in FB strani Ana Pupedan, ker je trenutno njihova spletna stran v prestrukturiranju. DKH, Marko Doles PELI SO JIH IZ LJUBEZNI DO PETJA Dnevi med 20. in 29. junijem so bili namenjeni Tednu ljubiteljske kulture. Na vecer sv. Avguština, 27. junija 2022, je Moški pevski zbor Pivka po vseh covidnih preizkušnjah pod milim nebom prepeval svojemu kraju in svojim ljudem. Je treba pa še prej povedati, da koroni navkljub zborovska pesem ni nikoli zamrla, dasi so jo bolezenske težave v mnogocem zavrle, a ne povsem. Volja za pesem, ljubezen do petja je upajoce vztrajala. Ker je epidemija covida-19 okrnila pevsko sezono 2020/21 in tako preprecila tudi izvedbo 52. revije Primorska poje, ki bi jo sicer zbor odpel v Kromberku, so se pevci 20. junija 2021 pridružili krajevno obarvani »Primorska poje«, ki jo je pred Kulturnim domom v Pivki organiziralo tamkajšnje Društvo upokojencev ob sodelovanju Ženskega pevskega zbora DU Pivka, Rožmarink in ŽeVS Šmihel. Fantje so odpeli Gerbicevega Pastircka, Stegujevo Vem, da danes si jokala in Hajdrihovo Jadransko morje. Na vecer istega dne so pevci med številnimi zbori prepevali na »nadomestni reviji« Primorska poje v Postojni in tam odpeli Hajdrihovo Jadransko morje ter Stegujevo Vem, da danes si jokala. Ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije pa je zbor 23. junija skupaj z logaškim MePZ Adoramus ob spremljavi simfonicnega orkestra Cantabile pod vodstvom Marjana Grdadolnika odpel Zbor lovcev in Zmago ljubezni Miroslava Vilharja, Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje ter Janija Goloba Moja dežela. Le dobrih 10 dni kasneje so pivški pevci na komemoraciji v cast Neznanemu partizanu zapeli Škobrnetovo Pociva jezero v tihoti, Pahorjeve Pozdrave in Simonitijevo Vstajenje Primorske. Nic bolje se ni godilo niti v naslednji sezoni 2021/22. Zbor se je uspel posloviti od priljubljenega pokojnega pevca Miloša Bubnica z njemu nadvse priljubljeno Mirkovo Na trgu. Je pa to pot le uspela 53. revija Primorska poje. Pivškemu zboru je bil namenjen nastop na Colu, kjer je 30. aprila 2022 zapel Gerbicevega Pastircka, Stegujevo Vem, da si jokala, Kernjakov vencek koroških Ti, puabic, ja k'na lumpej in Venturinijevo Bazovico. Nato je moški zbor 9. maja pocastil osrednjo prireditev ob obcinskem prazniku, ko je bila pevcem izrocena Plaketa obcine Pivka ob 50-letnici prepevanja (prisrcna hvala Obcini!), z Mihelcicevo Zdravico in Avsenikovo Zvezde na nebu žare ob spremljavi Pozabljenega orkestra. Vsi navedeni nastopi moškega zbora so bili deležni pohvalnih pozornosti. In koncno, Teden ljubiteljske kulture je privabil pevce, da so se 27. maja sprehodili po Pivki z izborom skladb, ki so najbolj dišale po ljudski melodiki v raznoterih priredbah. Vendar je zbor z uvodno Volaricevo skladbo Eno devo le bom ljubil namenil poseben pozdrav domovini Sloveniji, tej skladbi je sledilo še troje avtorskih del: znameniti Pastircek Frana Gerbica, Zvezde na nebu žare bratov Avsenik in Završki fantje Emila Adamica. Ljudsko blago se je razdajalo še s koroško 'Mam dro fletno, z notranjskima Z veselim srcem vošcim in Štirje letni casi, Boletovimi Tremi slovenskimi, na koncu še z Majolcico in Zdravico od Sv. Roka. Nakljucno poslušalstvo je bilo presenetljivo navdušeno; pevci pa tudi niso skrivali svojega zadovoljstva, tudi zaradi obetajocega se novembrskega jubilejnega koncerta v pocastitev 50-letnice neprekinjene zvestobe zborovskemu prepevanju.Na ta koncert pa še posebej lepo vabljeni! Foto Dušan Kafol Z UKRAJINSKIMI PRIJATELJI NA MEDNARODNI DAN DRUŽIN 15. maj je proglašen kot mednarodni dan družin. To je bila priložnost za srecanje slovenskih in ukrajinskih družin, ki trenutno živijo pri nas na Pivškem, saj jih je neusmiljena vojna pregnala iz njihovega doma in domovine. Kulturno društvo Lipa Pivka je zanje pripravilo krajši sprehod po Pivki z ogledom znamenitosti in krajšo predstavitvijo, ki jo je pripravil lokalni turisticni vodnik Ernest Margon. Pot jih je vodila od Krpanovega doma proti železniški postaji, nato do cerkve sv. Petra, od tam pa do znamenitega kamnitega križa Za železnico, ki je edino samostojno kamnito nabožno znamenje na Pivki, na katerem so sklesani kljuci sv. Petra. Nato so odšli še do pivškega Studenca, kjer so izvedeli, da so zgradili železnico tako spretno, da se je izognila Studencu. Lepo ohranjen pokrit studenec iz sredine 18. stoletja prica, da so bila vodna zajetja vedno skrbno varovana. To je eden izmed redkih primerkov tehniške kulturne dedišcine na Primorskem, vreden da ga predstavimo tudi obiskovalcem. Po sprehodu je sledilo druženje ob palacinkah z domaco DELAVNICA UKRAJINSKIH JEDI V ZAGORJU V Zagorju je bila 8. julija zanimiva kuharska delavnica v znamenju ukrajinske kuhinje. Kulturno prosvetno društvo Miroslav Vilhar iz Zagorja in Kulturno društvo Lipa iz Pivke sta pripravili delavnico jedi, ki jih pogosto jedo v Ukrajini. Z nami je sodelovala gospa Nataša Chudyk iz Kijeva, ki ima trenutno zatocišce v Pivki. Možnost za kuhanje in potem srecanje pa so ponudili v Gasilskem društvu Zagorje v njihovih prostorih. Lepo se jim zahvaljujemo za gostoljubnost. Udeleženke delavnice so pod vodstvom gospe Nataše pripravljale in kuhale po receptih, ki jih je izbrala ona. Povedala je, kaj v Ukrajini najpogosteje jedo. Ker uporabljajo veliko zelenjave, predvsem pa krompir, zelje in rdeco peso, smo se odlocili za izbor takih jedi. Najbolj znacilna juha zanje je boršc. To je njihova nacionalna jed, gosta juha iz rdece pese, ki je bila prav pred kratkim uvršcena na seznam nesnovne kulturne dedišcine pri Unescu. Pripravila je še razlicne vrste palacink, tudi nadevanih s krompirjem in sladico, imenovano sirniki, jed iz skute, ki je bila vsem zelo všec. Delavnico je obiskalo kar 34 udeležencev, vendar je bilo pokušine za vse dovolj. Pri peki in serviranju so pomagale tudi udeleženke, seveda pa gre posebnazahvala ge. Nataši. Ob koncu predstavitve jedi so v KD Lipa pripravili knjižico receptov jedi, ki so jih ljudje okušali. Vse skupaj smo zacinili s šcepcem kulture in predstavili romanticnega pesnika Tarasa Ševcenka, sodobnika Prešerna. Irena Margon OBISK MUSLIMANSKEGA KULTURNEGA CENTRA IN PARKA NAVJE Clani/ce zgodovinskega krožka Kluba upokojencev v vzgoji in izobraževanju obcin Postojna in Pivka smo študijsko leto zakljucili s strokovno ekskurzijo v Ljubljano. Obiskali smo Muslimanski kulturni center in Spominski park Navje. Ob prijaznem vodenju g. Denisa smo si ogledali notranjost džamije, ki je ena najsodobnejših v Evropi. Vstopili smo v izobraževalno stavbo z ucilnicami in knjižnico ter si ogledali sodobno telovadnico. Spominski park Navje je kulturni spomenik državnega pomena, v njem so na ogled obeležja in nagrobniki velikanov slovenske kulture. Ob zakljucku je bil zanimiv pogled na kipec Deklice z rastoco knjigo, ki simbolno vkljucuje slovenske knjižne mejnike. Ekskurzija je bila ob enem ena izmed aktivnosti Kluba, ob Edvarda Sajovic Tednih Vseživljenjskega Ucenja 2022. PRAZNOVANJE OB VAŠKEM SHODU Vašcani Stare Sušice in društvo Kresnik, društvo za krajevno zgodovino in ekoturizem, so 26. junija v cerkvi sv. Janeza Krstnika organizirali praznovanje ob vaškem shodu. Druženje so zaceli s sveto mašo, ki jo je daroval župnik Marjan Škvarc in nadaljevali s kulturnim programom. Razlog za veselje so obnovitvena dela, ki na vaški cerkvi še potekajo, obnova zunanje fasade bo predvidoma zakljucena jeseni. Župnik je pred leti poskrbel za prijavo na razpis za državna sredstva in bili so uspešni. S financno podporo jim je pomagala tudi Obcina Pivka, s temi sredstvi so uredili klonico. Veliko dela so opravili predvsem vašcani Stare Sušice sami. Prav njim se je v zacetnem nagovoru zahvalil župnik Marjan. Posebej pa je izpostavil prispevek vašcanke Reneje Klanšek, ki je »srce in pogon« obnovitvenih del. Gospa Reneja je zgodovino Stare Sušice in cerkve natancno opisala v knjigi Speca lepotica, kot cerkvico poimenuje. V kulturnem programu je nastopil citrar Tomaž Plahutnik, za njim pa še izvajalci pevske skupine Studenec iz Pivke. Skupaj so poskrbeli za prijetno vzdušje, svoje je prispevala tudi odlicna akustika cerkve. Obiskovalci smo se po zakljucku prireditve še zadržali v senci klonice in prisluhnili zgodovinskim pripovedim in nadaljnjim nacrtom gospe Reneje. Cerkev sv. Janeza Krstnika je postavljena na hrib nad vasjo in nudi cudovit razgled. Obcani Pivke se premalo zavedamo bogate sakralne dedišcine, gospa Reneja jo s svojim društvom želi bolje predstaviti obiskovalcem od blizu in dalec. SHOD V ZAGORJU Clani Zagorske Mladine smo se letos po skoraj 10 letih premora združili in 4. junija organizirali shod v Zagorju. V popoldanskih urah smo organizirali igre za najmlajše, kjer so bila na ogled tudi gasilska vozila prostovoljnega gasilskega društva Zagorje, zabavali pa so se tudi ob gašenju gorece hiške in prenašanju vode, najvec veselja pa so v vrocem dnevu prinesli vodni baloncki. Ko se je dan zacel prevešati v vecer, pa se je zacel glavni del shoda, ki smo ga pripravili na vaškem igrišcu, kjer smo dolgo v noc plesali in peli ob glasbi skupine Nocni skok, kateri poskrbijo, da ustrežejo skoraj vsakemu žanru. Po vec letih premora smo bili nad SHOD V GORNJI KOŠANI V soboto, 2. julija je mladina iz Gornje Košane zopet po krajšem premoru pripravila tradicionalni ''shod''. Letos se je organizacija dogodka zacela že zelo zgodaj, saj so dosedanjo lokacijo, ki je bila sredi vasi zamenjali za novo, nekoliko odmaknjeno od vasi, ki je na svojem prostoru združila tako mlajše kot tudi malo starejše generacije. Vecer so otvorili mladi iz Ansambla Šembidci, za še glasnejšo zabavo pa so poskrbeli vsem dobro poznani Rock Partyzani. Mladina iz Gornje Košane upa, da se bo v naslednjih prihajajocih POLETNO VESELJE NA BAZENU V mesecu juniju, ob koncu šolskega leta, smo Mladi Hribovci, ki delujemo pod okriljem KD Juršce, drugo leto zapored postavili bazen na vaškem igrišcu. Postavitev in polnjenje bazena je ob prijetnem druženju teklo gladko. Prvi kopalci so z veseljem takoj otvorili bazen. Mladi Hribovci, KD Juršce PO 45-IH LETIH SPET SKUPAJ S SOŠOLCI 32 sošolcev, ki smo daljnega leta 1977 koncali šolanje na OŠ Bratov Vodopivec v Pivki , se nas je v petek, 03. 06. zbralo v gostilni KA RA - zakaj prav tam? Ker to gostilno vodi ravno naš sošolec Ljubo. Ja , pred daljnimi 45 leti nas je »odpihnilo« v svet, vsakega pac nekam in nam zaznamovalo naša življenja. In ta petek smo za eno noc ustavilita nemirni, nori cas, ki kar drvi mimo nas. Vseeno nas je vendarle kar precej našlo cas in voljo, da smo se sklenili ustaviti en ob drugem, se pogledati v te spremenjene, s cudovitimi gubicami polepšane obraze, zaznamovane s številnimi življenjskimi zgodbami in preizkušnjami, pa vendar izražajocimi tudi veselje - veliko veselje predvsem, dolgo ne bo pozabil. Živimo pa odslej v upanju, da se cez pet let zopet ko smo ugotovili, da »se nismo prav nic vidimo, ko bomo slavili 50-letnico zakljucka osnovne šole. Upamo, da še spremenili«. Vsaj en vecer smo verjeli, vedno vsi. Upamo, da še vedno polni prijaznega smeha in prešernega da je res tako. kramljanja o zasebnih, pa tudi malo manj zasebnih zadevah, si spet izmenjali vmesne dogodke, iz katerih se ucimo in ki nas zaznamujejo tako, Imeli smo odlicno vecerjo, pa tudi ne da vemo kaj in kdo smo. Da bomo še modrejši "predajali" besedilo življenja prevec hrupno glasbo, da smo lahko naprej: našim otrokom, našim zanamcem, prihajajocim rodovom. klepetali. In klepetali smo res veliko, pa tudi zaplesali! »Organizacijski odbor« se je zelo potrudil in pokazal, da je mogoce. Upajmo, da bo zmogel tudi naslednjic. In vsakic, ko se bomo srecali, bo še Izmenjali smo izkušnje, naše zgodbe , lepše, še bogatejše in še bolj upanja polno. To se ne pozabi tako hitro, kajti e-naslove, skrbi, težave, radosti in tudi bili smo res super generacija. kakšno težko življenjsko preizkušnjo. Skratka, bila je noc, ki je nihce od nas Sošolci in sošolke NA IZLETU V KOŠANSKI DOLINI Koronarno društvo Ilirska Bistrica združuje skoraj 200 koronarnih bolnikov, ki so doživeli zdravstveni zaplet, imajo težave na podrocju srcno žilnih bolezni ali pa so obremenjeni z dejavniki tveganja za nastanek srcno žilnih obolenj.Organizirani so v devetih skupinah, ki delujejo v mestu in v vseh lokalnih centrih obcine. Njihov najbolj prepoznaven program je »vseživljenjska rehabilitacijska vadba«, ki poteka dvakrat tedensko po eno uro. Letos so želeli za to priliko »odkriti« Košansko dolino in kraje pod Vremšcico. Program vodijo dodatno usposobljene Skoraj 70 se nas je v soboto, 18. junija, zbralo pred grašcino Ravne, vaditeljice in vaditelji. Druga najbolj prisluhnili smo kratki predstavitvi zgodovinske pomembnosti grašcine, razširjena dejavnost je ozavešcanje kašce, posestva in knjižnice. Nato smo se v senci grajskega vrta ogreli s bolnikov in druge javnosti, ki jo organizirajo priložnostnimi telesnimi vajami in se odpravili po prijetnem drevoredu na preko zdravstveno preventivnih predavanj, skupni pohod do Nove Sušice. Z zanimanjem smo se sprehodili po vasi delavnic in prakticnih nasvetov. Tretji mimo stavbe partizanske šole in se zbrali ob vaški cerkvi sv. Ane. Tam del njihovega programa pa predstavljajo sta nas sprejela predstavnika vaške skupnosti ga. Magdalena Bobek in aktivnosti pohodništva in druženja, ki g. Peter Lukanovic. V globoki senci Petrovega dvorišca sta predstavila jih vedno obeležijo s kakim kulturnim vas in njene znacilnosti in nas postregla z dobro kavo, sokovi, vodo in dogodkom ali spoznavanjem zanimivih sladkarijami. Polni vtisov smo se vrnili po isti poti na Ravne, nato pa krajev v bližnji okolici. Vsako leto v srecanje nadaljevali »Pri morskem konjicku« v Mali Pristavi. mesecu juniju zakljucijo spomladanski del programov s tradicionalnim pohodom po Vodja skupine, g. Jože Valencic, nekdanji direktor Centra za zanimivih krajih in z druženjem clanstva. socialno delo v Postojni RODOVNIKI, KI POVEZUJEJO DRUŽINE Aprila 2022 so v samozaložbi avtorja Matjaža Vilharja na novo izšli rodovniki rodbin MARINCIC, FIDEL, POŽENEL, ŽELODEC in po novih raziskavah dopolnjen popis oseb rodbine VILHAR. Za raziskovanje za Rodovnike sem se odlocil, ko smo se srecali sorodniki z istim priimkom ali s priimki naših starih ocetov in mam. Takrat je bilo prvo vprašanje, ali smo kaj v sorodu. Ker se za sorodstvene povezave ni vedelo, je bil najlažji odgovor, da smo »stara žlahta«. Mene tak odgovor ni zadovoljeval, zato sem se odlocil za daljše, natancnejše raziskovanje. Pri Rodovniku Vilhar je bilo vedno vprašanje sorodstvenih povezav z našim znanim, zaslužnim rojakom Miroslavom Vilharjem, katerega življenje in delo marsikdo pozna. V moji raziskavi sem povezave z njim dokumentirano ugotovil. Vecina ljudi, s katerimi sem ob raziskavi vzpostavil kontakt, je bila zelo zadovoljna, da se bodo ugotovile prvotno zapisane osebe njihovih rodbin, pa tudi od kje izhajajo. Vecina popisanih, danes živecih, je vedela le za podatke starih staršev, marsikdo pa tudi teh ne.Vsebina teh Rodovnikov je uvod, popis oseb, shema, ki prikazuje sorodstvene povezave in kakšna starejša fotografija. V uvodu sem predstavil samo raziskovanje, zanimive ugotovitve ob tem, pomembne osebe in padle med vojnami, popisanih v Rodovnikih. Tako so nastale knjižice, ki bodo arhivski dokument vsake družine, ki jo bo imela. Prav bi bilo, da se Rodovniki družin nadaljujejo s prilogami, z zapisi o datumih rojstev, umrlih ali novih porok v vsaki družini. Matjaž Vilhar PREDSTAVITEV KNJIGE NE BOM TE VEC ISKALA, MLADOST V sredo, 1. junija, je v prostorih Krpanovega doma v organizaciji Pevske skupine Studenec iz Pivke potekala predstavitev knjige NE BOM TE VEC ISKALA, MLADOST avtorice Danice Pardo s Prema. Knjiga je izšla v samozaložbi, opremljena pa je z umetniškimi fotografijami Mateje Marož. To je avtoricina šesta knjiga, v njej pa so zbrane kratke pripovedi in pesmi, vezane na pisateljicino življenje, ki jo je marsikdaj, posebej še v otroštvu, težko preizkušalo. Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem pisateljica odstira pretresljive podobe svojega nadvse bridkega, osamljenega in otroka nevrednega otroštva. V svojih crticah pogosto opisuje mamo, delovno in zgarano brkinsko ženo, ki se v skrbi za vsakdanji kruh ni mogla dovolj posvecati svojim otrokom. Drugi del prinaša pesmi, polne obupa ob izgubi najdražjih, sina in moža. Zdi se, kot da bi rada z besedami iztisnila iz sebe vso bolecino, ki se je nakopicila v njej. V zadnjem delu knjige se pisateljica pocasi izvija iz gorja, ki ji ga je nagrmadilo življenje, njene pripovedi postajajo bolj optimisticne, nekatere celo šaljive. Je to že napoved, da bo v prihodnje pisala vse bolj vesele zgodbice in pesmi? To bomo videli prav kmalu, saj se v tem casu že rojeva njena nova, sedma knjiga. Mnoge Danicine pesmi so navdihnile razlicne glasbene ustvarjalce in nastale so prelepe skladbe, ki jih z veseljem prepevajo razni slovenski ansambli in pevski zbori. V ŽPZ Prem prepeva tudi Danica in na ta nacin pesmi, ki TOMOSIJADA KAL 2022 Letos so 21. maja na Kalu organizirali že 12. Kalansko tomosijado. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s prvim med enakimi, organizatorjem Matjažem Mankucem. Matjaž, lepo pozdravljen. Letos torej že 12. Kalanska tomosijada.Kaj lahko poveš po uspešno izvedenem dogodku, je bilo veliko zanimanja zanj? Kot vsa leta do sedaj smo tudi letos imeli veliko zanimanja, saj je bilo udeleženih kar 85 mopedistov. Na pot smo se odpeljali v treh skupinah v že naprej doloceno traso, ki je merila 126 km. Zaradi velikega števila udeležencev smo se razdelili v tri skupine. Vsaka skupina je imela po tri vodje, ki so skrbeli za varnost in so seveda poznali pot. Zelo zavidljive številke, tako po udeležencih kot po številu prevoženih kilometrov. Nam lahko poveš malo vec, kje vse vas je vodila pot? Pot nas je vodila s Kala skozi Pivko na Bac, kjer smo imeli prvi postanek v gostilni Požar. Z Baca nas je pot vodila v Ilirsko Bistrico in naprej v »Kocanijo«, kjer je bil v gostilni Grlj drugi postanek. Vožnjo smo nadaljevali proti Novokracinam in v Jelšanah smo se vkljucili nazaj na glavno cesto proti Ilirski Bistrici. Tretji glavni postanek je bil na kmeckem turizmu pri Ivankotovih v Bitnji, kjer smo se okrepcali z golažem. Zadnji del trase pa nas je vodil cez Brkine. V Vremskem Britofu smo imeli zadnji postanek, in sicer v Špric baru. Od tam pa smo v eni skupini nadaljevali pot na Kal. No, to bi bil še za marsikaterega avtomobilista pravi izziv in napor, tako da iskrene cestitke in pohvale vsem, ki so se uspeli prebiti do cilja. Morda veš koliko jeklenih konjickov je prispelo na cilj? Vsi jekleni konjicki so uspešno prispeli na cilj. Neverjetno, iskrene cestitke. Najbrž ni tako vsako leto. Pa potem na Kalu, vas je najbrž cakala kakšna »nagrada« ali okrepcilo? Imate tudi nekaj podpornikov, ki vas podpirajo pri izvedbi tega tradicionalnega dogodka? Na Kalu smo se okrepcali z jedmi z roštilja, ki so po taki poti prav lepo zadišale. Ob tej priliki bi se zahvalil vsem, ki so pomagali pri sami organizaciji, še posebej sponzorjem, ki so nam financno pomagali pri organizaciji. To so: Avtomehanika Iztok Penko, Damjan železnik S.P. Avsec D.O.O , Kamnoseštvo Avsec, ter Perutninarstvo Pivka. Hvala vsem. Naslednje leto pa zopet na pot na novi trasi. Matjaž, najlepša hvala za pogovor in te izredno zanimive podatke o vašem dnevu, prazniku Tomosa na Kalu ter veliko uspeha in lepih tomosijad tudi v prihodnje. Silvo Celhar RAZSTAVA ROCNIH DEL POKRAJINSKE ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV JUŽNO-PRIMORSKE Društvo upokojencev Pivka letos praznuje 70. rojstni dan. Ena od številnih jubilejnih prireditev je bila v petek, 10. junija, ko smo se na razstavi rocnih del srecali clani društev upokojencev iz Južno-primorske pokrajine. To je bila šele druga tovrstna razstava, saj v pokrajini razen v pivškem društvu ni organizirane skupine rocnih del. Naša skupina je z organiziranim delom zacela šele, ko je nastal Vecgeneracijski center v Pivki. Rokodelska sekcija je sestavljena iz desetih clanic, ki se v okviru skupine »Kvackane nitke« sestaja že peto leto. Izdelujemo kvackane hobotnice za nedonošencke ( Projekt Hobotnica), kvackamo igrace za otroške vrtce v obcini Pivka, za starejše obcane, ki prebivajo v domu ostarelih pa izdelujemo odejice, šale in nogavice. Delamo izkljucno prostovoljno, svoje izdelke pa »uporabnikom« podarimo. Vsako leto septembra v sodelovanju s knjižnico Pivka pripravimo razstavo kvackanih igrac. Lani smo se udeležile prve razstave PZDU JP, ki je bila v Kopru. Letos smo se upokojenci - rokodelci zbrali na plošcadi pred Krpanovim domom. Na ogled so svoje spretnosti postavili clani in clanice društev upokojencev iz Pirana, Divace, Postojne, Ilirske Bistrice, Sežane in seveda gostiteljice iz Pivke. Posebni gostje so bili ucenci kamnoseškega krožka iz Osnovne šole Košana s partnerji Kamnoseštvo Velenik in Varstveno delovnim centrom Ilirska Bistrica. Srecanje smo popestrili s kulturnim programom. Na zacetku so zapeli in zaplesali otroci iz vrtca Mavrica, skupina Medvedki. Pivške rokodelke so skupinici v zahvalo za njihov nastop skvackale male medvedke. Predsednik društva upokojencev Pivka Evgen Primožic je v imenu predsednika PZDU JP Mirka Miklavcica pozdravil vse razstavljavce. Poudaril je pomen številnih dejavnosti, v katerih clani društev upokojencev razvijajo svoje talente. Podžupan obcine Pivka Boris Rebec je poleg cestitk in želja za uspešno nadaljevanje dela izrazil obcudovanje nad pisano paleto izdelkov. Romana Morano, vodja Vecgeneracijskega centra – tocke moci je vezni clen z društvom upokojencev. Povedala je, da v centru poleg rocnih del upokojenke osvajajo osnove informacijske tehnologije, ki jim je v pomoc pri delu. Clani krožka Beremo skupaj so recitirali svoje pesmi iz najnovejše zbirke z naslovom Mozaik, Rožmarinke pa so zapele nekaj pesmi. Maja Modrijan iz podjetja Destilator nam je pokazala nacine in poti za reciklažo ali ponovno uporabo razlicnih materialov. Ocarani smo bili nad cevlji iz starih kavbojk, mapami iz plakatov, krila iz etiket. Plesna skupina Selške dame iz društva upokojencev Železniki je z živahnim nastopom pregnala oblake in ogrela razstavljavce. Na razstavi smo spoznali številne dejavnosti in izdelke: klekljanje, kvackanje, vezenje, izdelavo vošcilnic, rože iz porcelana, unikatne izdelke iz lesa in kamna, pletene košare in stole. Spet smo imeli priložnost za druženje, srecali smo se stari znanci, sklenili smo nova prijateljstva. Ob zakljucku smo se veseli razhajali, nastale so nove ideje o sodelovanju, jeseni bomo videli, ali jih bomo tudi uresnicili. Vreme nam ni bilo naklonjeno, saj je nagajala pivška burja. Najbolj premraženi obiskovalci so se lahko ogreli v centru Dina, ki je odprl vrata posebej za nas. Ves dopoldne je minil v glasbi, petju in plesu. Prikazali smo številne dejavnosti, s katerimi si upokojenci krajšamo cas in ohranjamo vitalno telo in duha. Pohvala in zahvala gre rokodelkam in številnim drugim prostovoljcem, ki so nesebicno pomagali pri organizaciji tako velikega dogodka. Prireditev je snemala televizija Vascom, posnetek je na njihovem You tube kanalu. Jožica Knafelc SPOMINSKA KNJIGA – MOZAIK SPOMINOV – nova knjiga KD LIPA PIVKA Izšla je nova knjiga z naslovom SPOMINSKA KNJIGA – mozaik spominov. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo LIPAPivka je ponovnoizdalo knjigo, ki je že deseta po vrsti. Odkriva delcek krajevne zgodovine in osebnih spominov, saj so bile spominske knjige v preteklosti zelo popularne med mladimi in otroki. To je bil poseben nacin sporazumevanja in nam sedaj v digitalni dobi ostaja kot del nesnovne kulturne dedišcine za spomin. Zapisovanje in risanje v spominsko knjigo je bil obicaj, ki je pripadal našim dedkom in babicam, njihovi vnuki pa vedo zanje iz pripovedovanja starejših, ki so knjige ohranili. Pregledanih je bilo 38 spominskih knjig, ki so bile pestre in zanimive. Slike in verzi so bili v preteklosti zelo raznoliki, v novejšem casu pa je bilo vec prepisov verzov. Vsekakor pa je sporocilna vrednost pestra, saj verzi izražajo spomine na prijateljstvo, opomine za življenje, izrekanje dobrih želja … Spominske knjige preteklih dni so opravile svojo nalogo. Marsikaterega lastnika so vrnile v njihove mlade dni in obudile spomine. Najstarejša knjiga sega vec kot 100 let nazaj, saj nosi letnico 1918. Kaj vec pa boste izvedeli ob predstavitvi knjige. Knjiga je posvecena praznovanju 25. obletnice delovanja društva, ki je šla lani tiho mimo zaradi covidnih razmer. Zato pa so v društvu toliko bolj veseli, da jo bodo lahko letos v jesenskem casu predstavili javnosti. Irena Margon TINA ZADEL – CVETLICARKA, LJUBITELJICA CVETJA, VRTOV IN NARAVE Veriga zanimivih ljudi s Pivškega je vse daljša in ponosni smo na ljudi, ki prispevajo svoj clen k verigi. Vsak clen verige je pomemben za našo lokalno skupnost. Tokrat je z nami na pogovoru vsem dobro poznana in prijazna cvetlicarka Tina Zadel, ki v svoji majhni cvetlicarni nudi bogato izbiro rož, cvetlicnih aranžmajev za vse življenjske priložnosti pa tudi drugih drobnih daril, ki so primerna za marsikateri trenutek v življenju. V najinem pogovoru bova spletli vencek zanimivih detajlov iz njenega ustvarjalnega življenja. Pozdravljena, Tina. Veseli smo, da se lahko pogovarjamo s tabo in te lahko malo bolje spoznamo ter predstavimo bralcem Pivškega lista. Za uvod te prosim, da se kar sama predstaviš. Doma sem iz Parij, življenjska pot pa me je zanesla cez vsem dobro poznani Šilentabor v vas Nadanje selo, kjer s svojo družino živim že deset let. Tam sva z Alešem ustvarila naš dom. Vse naokrog ob hiši sva uredila cudovit vrt, katerega krasijo okrasne rastline, ponosni smo tudi na naš ribnik in lokvanje v njem, skratka lepo nam je in lahko recem, da tam najdem svoj mir za dušo. Obiskovala sem srednjo graficno šolo, smer tiska in papirja, takrat sem vzljubila barve, naravo pa sem imela vedno rada. Odlocila sem se za nadaljnji študij na agronomiji – smer hortikultura. Tako mi je usoda najbrž dolocila pot za moje sedanje življenje in delo. Po koncani fakulteti nisem dobila službe v tej smeri, zato sem se zaposlila pri znani cvetlicarki Eriki Kljun v Sežani, kjer sem nabirala izkušnje. Bila je moja delodajalka in stroga uciteljica, vendar me je naucila veliko za življenje. Njeni življenjski nasveti so mi vedno koristili, saj je treba biti skromen in delaven takrat, ko še nisi na vrhu, še bolj pa, ko si uspešen, le tako je mogoce biti zadovoljen pri svojem delu. Moram pa še povedati, da me pri mojem delu podpirajo domaci iz Parij, pa seveda lastna družina, ki mora kdaj potrpeti in pocakati na mamo, ce se ji delo podaljša. Ob praznicnih dneh pa tudi oni radi pomagajo. Ukvarjanje z rožami je gotovo poseben dar in veselje, ki ga clovek ima ali pa ne. To si kmalu zacutila in padla je odlocitev za samostojno pot. Pogumno! Na zacetku nisem tocno vedela, da bo to moja življenjska usmeritev. Zacela sem pac delati in postajalo mi je vedno bolj všec. Pred 12 leti, tocno 10. 10. 2010, sem zacela na svojem (Smeh, saj takega datuma ne pozabiš nikoli!). Na zacetku sem bila zadržana in v strahu, da ne bo šlo. Moja starša pa sta me bodrila in zelo podpirala na vse nacine. Pocasi sem napredovala, ves cas uporabljam tudi razlicna nova znanja in spoznanja, rada se izobražujem, spoznam kaj uporabnega in vnesem v svoje delo. Kaj vse obsega tvoje delo? Koliko ti pri tem lahko pomaga družina? Na prvem mestu je moje delo povezano s cvetlicarstvom, rada sem z rožami in med rožami. Aranžiram vse vrste šopkov, pripravljam žarne aranžmaje, pogosto je treba zaviti darilo ali pripraviti ikebano za prireditev. Ko sem kot študentka delala v vrtnariji Cec, sem se naucila marsikaj tudi o vrtovih. Zato dajem tudi kakšne vrtnarske nasvete, ce me kdo zaprosi in narišem kakšno idejno zasnovo za vrt. V preteklih letih sem tudi urejala manjše vrtove v Postojni in tod okrog, sedaj pa mi tega cas ne dopušca vec, saj je veliko drugega dela. Rada narišem tudi kakšen akvarel, povezan z naravo in pokrajino pri nas. Izdelujem priložnostne vošcilnice in cestitke ter drobna darilca. To delam za dušo in sprostitev. Družina mi pomeni veliko, pa tudi otroka me vse bolj potrebujeta. Sedaj imam nekoliko vec casa za kakšen hobi, ko se je mož – pomoršcak vrnil domov in se tukaj zaposlil. Tako lahko oba poprimeva za delo v družini. Ali lahko recemo, da je tvoje delo povezano s hobiji? Gotovo. Vse, kar je povezano z zemljo, rožami, naravo, lahko recem, da je tudi moj hobi. Rada imam svoj naravni vrt, ki ni izumetnicen. Pridelujem tudi lastno zelenjavo, ki jo uporabimo za svoje potrebe. To ni samo moderno, je tudi varcno in odgovorno obnašanje. Kako je tvoje delo »trpelo« v casu korone? V koronacasu sem se dobro znašla. Doma sem bila samo tri dni, nato sem se odlocila, da bom delala. Imela sem prodajalno zunaj, ljudem sem postregla na vratih, pa dostavljala sem šopke ljudem, ki so me poklicali. Vse je bilo na varni razdalji. Imaš kaj prostega casa povsem zase? Vzamem si ga, saj prosti cas najraje preživim z družino, vsi ljubimo morje, zato gremo skupaj tja na dopust. Poznamo te kot zelo prijazno in uslužno, saj si pripravljena vedno priskociti na pomoc, cetudi preseže tvoj delovni cas v cvetlicarni? Kako ti uspeva? Delam z veseljem in sem hvaležna, da imam tak poklic, kjer lahko uporabim svojo ustvarjalnost in domišljijo. Ob tem doživljam osebni mir. Rada imam naravo, v njej vedno najdem kakšne nove naravne materiale, ki jih uporabim pri svojem delu. Rada imam tudi ljudi, ce so zadovoljni, sem vesela tudi sama. Imaš kakšno sporocilo ali misel za bralce Pivškega lista v zvezi s cvetjem, darili, obdarovanji? Šopek ali rožica je primerno darilo za vsako priložnost, mislim, da ne poznam cloveka, ki bi bil ob takem darilu razocaran. Cvetje je tudi simbol minljivosti, kar nas opomni, kako krhki smo v resnici ljudje. Naj velja: Cloveka težko razocaraš s cvetjem! Ob koncu vedno vprašamo za kakšno posebno, zanimivo, mogoce šaljivo zgodbo, ki je povezana z delom. Se katere spomniš? Lahko povem eno resnicno zgodbo, ki meji že skoraj na crni humor. V casu korone je bilo žal veliko poslavljanja od preminulih. Tudi poslovitve od svojcev so bile omejene na družinski krog. Bilo je res žalostno. V casu popolnega zaprtja vsega delovanja sem bila naprošena, da pripravim žarni vencek za pogreb pokojnika v naši bližnji okolici. Ni bilo dostave cvetja, tako sem komaj uspela skupaj »nabrati« toliko, da sem pripravila vencek. Nekoliko kasneje sem izvedela, da ga je družina cez dva dni posodila drugi družini za pokop, ker ni bilo mogoce narediti vencka. Take situacije menda še v vojnem casu ni bilo, kakor nam jo je »zakuhala« korona. Hvala za tvojo življenjsko pripoved in misli, ki jih deliš z nami. Skupaj z bralci Pivškega lista ti želimo še obilo lepote v cvetju, uživanja pri delu, saj ce clovek rad opravlja svoje delo, je zadovoljen v sebi pa tudi navzven. Srecno! Irena Margon IZ KUFRA STRICA ANTONA ODKRIVAJMO KRAJEVNO ZGODOVINO IN ZGODBE PRETEKLOSTI Tokrat »IZ KUFRA SPOMINOV« poziv k sodelovanju in sooblikovanju vsebin v tej lahko recem tradicionalni rubriki Pivških novic. Pred nedavnim smo clani Kegljaškega kluba Pivka obiskali in vošcili naši najstarejši clanici Liviji Klobucar za lepih 91 let. Dobro se drži naša Livija in veseli smo, da je tako. Beseda je dala besedo in obujali smo spomine in seveda z odprtimi ušesi prisluhnili Liviji, katere spomin seže krepko dlje od našega. Livija nam je pokazala fotografije iz njenih mladih let in posebej nas je pritegnila fotografija clanic telovadnega društva, najbrž TVD Partizan iz leta 1950 s pripisom »Pivka – fiskulturni vodja pionirk 1950«, kar je skrbno zapisal na rob fotografije Livijin pokojni soprog Janko Klobucar. Livija je kot vodja telovadne sekcije v beli bluzi na sredini. Hudomušno je pripomnila, naj kar objavim fotografijo v Pivškem listu, saj je verjetno še živa katera od udeleženk »fiskulture«. Sprejel sem izziv in tako imate objavljeno fotografijo, na katero opozorite svoje stare mame in tete, morda katera prepozna sebe in kolegice. Pricakujem seveda vaš odziv, bralci in bralke Pivškega lista. Druga tema, pri kateri prosim za sodelovanje, je odhod fantov v vojsko z železniške postaje Št. Peter na Krasu. Naslednje leto bo 150 let železniške proge Pivka-Ilirska Bistrica-Reka, v organizacijski odbor v Ilirski Bistrici za pripravo praznovanja je vkljuceno tudi Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka. Z železniške postaje Št. Peter, danes Pivka, so odhajali na služenje vojaškega roka številni rodovi vse od casov Avstroogrske, Kraljevine SHS, pa Kraljevine Italije in potem Jugoslavije in koncno Republike Slovenije. Radi bi zbrali nekaj fotografij iz pisane zgodovine naše železniške postaje z motivi odhajanja v vojsko. Pobrskajte po svojih družinskih arhivih, pocukajte starega oceta, strica, staro mamo ali teto, gotovo se bo kaj našlo, kar lahko popestri našo razstavo, ki bi jo želeli pripraviti naslednje leto. Ce bi bil kdo pripravljen kaj o tem povedati, bomo posebej veseli, saj zgodbe vedno pritegnejo in so del našega spomina. Ohranimo jih za naše zanamce. Za izziv in vzpodbudo objavljam fotografijo razigranih nabornikov pred kolodvorsko restavracijo v Pivki okrog leta 1960, ki jo je prijazno posodil Alojz Šabec. Drage bralke in bralci Pivških novic, vabljeni k sodelovanju. Skupaj ohranimo lepe spomine na minule dni, na dogodke in ljudi, ki so oblikovali in pustili sledi v našem in krajevnem spominu. Obe fotografiji bom objavili tudi na FB strani Pivka skozi cas, ki ima že 1.000 clanov. Pridružite se nam. Lahko pa pošljete svoj komentar ali prispevek na e-naslov Društva za krajevno zgodovino Lipa Pivka kdlipa.pivka@gmail. com ali poklicete na 031 689058 (Ernest Margon). Vnaprej hvala za sodelovanje in vaš odziv. Ernest Margon ZLATA GENERACIJA ŠE ŽLAHTNEJŠA V cetrtek, 9. 6. 2022, smo se udeležili finala v košarki 3Ś3 z ekipo deklet (Hana Pivk, Uli Smerdel, Naja Požar, Sofija Engelsberger, Uma L. Smerdel) in ekipo fantov (Samed Grošic, Nik Jovic, Vili Podržaj, Aleks Tomažic, Jakob Šabec, Gal Štembergar, Matic Debevec, Jure Šabec). Dekleta so se uvrstila v polfinale po tesni zmagi na OŠ Grm (Novo mesto). V polfinalu so morale priznati premoc, kasnejšim zmagovalkam, osnovnošolkam iz Ljubljane (OŠ Hinka Smrekarja). V tekmi za tretje mesto jim je sreca obrnila hrbet in so po podaljšku in pravem festivalu trojk, izgubile za eno tocko. Fantje so pokazali, da jim letos v Sloveniji ni para. Vse tekme so zanesljivo dobili ter osvojili naslov DRŽAVNIH PRVAKOV! Vsem iskreno cestitamo! Jure Kotnik DRŽAVNE PRVAKINJE Clanska ekipa Ženskega balinarskega kluba Pivka ORO MET je v juniju, kljub nekoliko okrnjeni ekipi, z zmago v zadnji tekmi sezone v Miljah potrdila naslov državnih prvakinj. Po tekmi so igralke dobile kolajne, predsednik BZS Primož Marinko pa je kapetanki ekipe Samanti Abram Štunf izrocil še pokal BZS. V nedeljo 19. junija, sta naši clanici in mladinki na državnem prvenstvu v natancnem in hitrostnem zbijanju, ki je bilo v Bistrici pri Tržicu, dosegle spet izredne rezultate: Ana Pevec je postala državna 2. mesto. V natancnem zbijanju sta zamenjali vrstni red. Tadeja je postala državna prvakinja, Ana je osvojila 2. mesto. Pri mladinkah je Rebecca Martulaš osvojila naslov državne prvakinje v natancnem zbijanju ter 3. mesto v hitrostnem zbijanju. Aneta Fidel je bila 3. v natancnem zbijanju. BALINARSKA TURNIRJA Ob Dnevu državnosti smo v Pivki organizirali kar dva prijateljska balinarska turnirja trojk: • 6. MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR ORO MET in • 29. MEDNARODNI TURNIR IVAN CERNETIC Vse nastopajoce so pozdravili predsednik kluba Alojz Cesnik ter hcerka in sin Ivana Cernetica ga. Boža in g. Zdravko. Celodnevni turnir je potekal v prijateljskem in športnem vzdušju. Gostitelji smo vsem nastopajocim pripravili zajtrk, kosilo in vecerjo. Turnir si je ogledalo veliko število ljubiteljev balinanja. V ženski konkurenci je zmagala ekipa Labina pred ekipo Vipave. Tretje mesto so si delile domacinke Pivka ORO MET in ekipa Deskel. V moški konkurenci pa je presenetljivo zmagala domaca ekipa Veteranov pred ekipo Il. Bistrice. Tretje mesto sta si delili prva ekipa Orlek ORO MET in Postojne. Zmagovalci so nastopili v postavi: Enjo Kovac, Frane Lipanje in Drago Štunf. V nedeljo 26.06.2022 je naša ekipa nastopila v Miljah pri Kranju na Državnem pokalnem prvenstvu BK Orlek ORO MET Pivka SVETOVNO PRVENSTVO V KEGLJANJU ZA U-18 Od 15. do 17. maja je v Elvi, Estonija potekalo XII. Svetovno prvenstvo v kegljanju za kategorijo U-18. Za reprezentanco Slovenije je zelo uspešno nastopila tudi clanica Kegljaškega kluba Pivka Iris Zoran. Prvi dan prvenstva je v kvalifikacijah s 597 podrtimi keglji dosegla cetrti rezultat in se uvrstila v finalni nastop, v katerem je nato z odlicno igro podrla 631 kegljev in osvojila prvo mesto. Zoranova je nastopila tudi v mešanih parih, kjer sta s Ponebšek Vidom podrla 1188 kegljev, kar je zadostovalo za peto mesto. Peto mesto je Zoranova dosegla tudi v kombinaciji, kjer se seštevajo rezultati iz najboljšega posamicnega nastopa in rezultat iz nastopa v mešanih parih, za odlicjem pa je zaostala le za 12 kegljev. V tockovanju narodov sta Zoranova in Ponebšek Sloveniji priigrala prvo mesto. Srecko Fras Foto: Kegljaška zveza Slovenije Iris Zoran in Vid Ponebšek z vodstvom reprezentance IGRIŠCE ZA ODBOJKO NA MIVKI PONOVNO ODPRTO! URNIK PON - PET: 17.00 - 22.00 SOB - NED: 10.00 - 22.00 ZA REZERVACIJO POKLICITE 070 649 489 OTROŠKA SKUPINA PIKE USPEŠNA NA KRKU Junijsko soboto so se dekleta iz Otroške skupine Pike odpravile na Krk, natancneje v kraj Malinska. V dvorani Osnovne šole Malinska – Dubašnica je potekalo mednarodno tekmovanje Island dance competition Krk. Na celem tekmovanju je nastopalo vec kot 400 tekmovalcev iz Hrvaške, Italije, Srbije in Slovenije. Pike so se s svojim nastopom odlicno izkazale in v svoji kategoriji dosegle 2. mesto. Za konec uspešne tekmovalne sezone pa so potovanje na Krk podaljšale še za en dan in si v nedeljo privošcile še kopanje in uživanje na plaži. Cestitke dekletom in trenerkama Urški Korent in Mojci Korent. PLESALCI IZ ŠD PIKE POSTALI DVAKRATNI EVROPSKI PRVAKI IN VICE EVROPSKI PRVAKI Od 1. julija do 3. julija je v Grciji potekalo ICU Evropsko prvenstvo. Iz ŠD Pike se ga je udeležilo kar 54 tekmovalk in tekmovalcev. Tekmovali smo v petih kategorijah in dosegli vrhunske rezultate. Že prvi dan tekmovanja sta plesalki Špela Bubnic in Klavdija Ujcic zmagali med Cheer Pom plesnimi pari. S trenerko Špelo Masten Režek sta tako osvojili naslov Evropskih prvakinj v kategoriji Senior Cheer Pom Double. Plesalke in plesalci, ki v Kopru trenirajo pod okriljem našega trenerja in plesalca Arturja Steffeta, so v soboto v mocni konkurenci clanskih Cheer Pom skupin osvojili 12. mesto. S 6. mestom pa so za las zgrešili finale v kategoriji clanskih Cheer Hiphop skupin. Koprska skupina je sicer še mlada in skupaj trenirajo komaj eno leto. Njihovi rezultati so potrditev, da trenirajo dobro in bodo naslednjo sezono zaceli še bolj motivirano. V nedeljo smo iz ŠD Pike imeli dva finalna nastopa. Oba sta dosegla izjemne rezultate. Mladinska skupina Pike je priplesala prvo mesto in naslov evropskih prvakinj v kategoriji Junior Cheer Jazz skupine. Clanska Plesna skupina Pike pa si je v mocni konkurenci grških in avstrijskih plesalcev priplesala 2. mesto in naslov vice evropskih prvakinj v kategoriji Clanskih Cheer Jazz skupin. Iz ŠD Pike se zahvaljujemo trenerjem Špeli Masten Režek, Špeli Bubnic in Arturju Steffetu za vrhunsko opravljeno trenersko delo. Cestitke vsem plesalcem in plesalkam za odlicno odplesane tekmovalne nastope. Tako je bil poplacan vaš dolgoletni trud! Zahvala gre tudi staršem, brez vaše podpore ne gre! Najbolj glasno navijanje je vedno iz tribune našega kluba in tako je bilo tudi v Grciji! Mojca Korent, ŠD Pike EKSTREMNI PODVIG TIBORJA ZA NAŠ PLANET V cetrtek, 14. julija je, izpred Krpanovega doma, Tibor Pranjic zacel svoj nov zahteven športni podvig. Velik poudarek le-tega je dobrodelnost, saj bo Tibor s podporo dobre ekipe, na svoji poti iz Benetk do Mt. Blanca za vsak kilometer posadil drevo in s tem opozarjal na podnebne spremembe. Pred zakljuckom uredništva tokratne številke Pivškega lista je bil Tibor še vedno na poti svojega ekstremnega podviga, ki naj bi trajala do 21.julija, nanjo pa se je zapeljal najprej s kolesom, nato pa vrh legendarne gore osvajal z alpinisticno opremo. O njegovi dogodivšcini in vtisih bomo porocali naslednjic. Zanj stiskamo pesti, spremljamo njegovo pot in mu želimo obilo ugodnih razmer, pa tudi užitkov ob dobrem delu, ki ga pocne. OTVORITEV MTB PARKA OSOJNICA V zacetku junija je na Kalu pri Pivki potekala uradna otvoritev MTB parka Osojnica s prvo tekmo. Absolutni zmagovalec tekmovanja je bil profesionalni gorski kolesar Miha Smrdel iz gorsko kolesarskega kluba iz Crnega Vrha nad Idrijo s casom 1.25 minut. Drugo mesto je pripadlo lokalnemu gorskemu kolesarju in vodji podsekcije MTB Osojnica Alenu Šavorju, tretje pa kolesarki Tini Smrdel. Vsi so zaradi želje po pravicnem tekmovanju in njihovih izkušenj iz profesionalnega gorskega kolesarstva ter predhodnih izkušenj s progo svoja mesta predali naprej. Tako je prvo mesto zasedel goriški kolesar Matija Šinigoj, drugo mesto je pripadlo lokalnemu mlademu kolesarju Dimitriju Smrdelu, tretje mesto pa je zasedel Aleks Tomažic. Dogodek se je pricel ob 11. uri. Vsi tekmovalci so si najprej ogledali progo, nato pa je ob 13.00 sledil štart prvega tekmovalca. Vsak tekmovalec je imel na voljo tri spuste. Upošteval pa se je njegov najboljši cas. Za varnost so poskrbeli clani PGD Pivka ter prostovoljci društva Mladi za Pivko. Tekmovanja se je udeležilo 21 tekmovalcev iz Slovenije ter 3 tekmovalci iz sosednje Hrvaške, med njimi so bili: Alen Šavor, David Dujc, Renato Kastelic, Dimitrij Smrdel, Oskar Smrdelj, Livia Smrdelj, Martin Godina, Matic Arh, Pietro Sabadin, Marko Grubišic, Saša Savinovski, Miha Smrdel, Tina Smrdel, Klemen Rojc, Kal Rojc, Miha Žele, Loris Zorn, Boštjan Gregoric, Luka Cecko, Matija Šinigoj. Tekmovanje se je zakljucilo ob 15. uri in po dolocitvi najboljših treh casov je sledila razglasitev rezultatov. Prvim trem zmagovalcem se je razdelilo prakticne kolesarske nagrade, vsi tekmovalci pa so prejeli promocijsko vrecko, za vsebino katere so poskrbeli sponzorji dogodka. Zahvaljujemo se Obcini Pivka in njenemu županu Robertu Smrdelju, da so nam pomagali uresniciti projekt MTB Park Osojnica ter s svojimi sredstvi pomagali pri organizaciji tako zanimive tekme pri nas. Hvala vsem obiskovalcem in podpornikom projekta, brez vas nam ta dogodek tako Mladi za Pivko dobro ne bi uspel. MILAN BUBNIC ZNOVA NAJBOLJŠI V zacetku julija je na gorsko hitrostni avtomobilisticni preizkušnji slavil Pivcan Milan Bubnic. S svojo ekipo HBB Motorsport je uspel do najboljšega rezultata v skupni uvrstitvi za državno prvenstvo. Dirka je bila za domacega adrenalina željnega voznika posebna izkušnja, saj mu je po nesreci v letu 2019 uspel prvi cilj na tej dirki. Cestitke za odlicne vožnje, naj bodo tudi naslednje dirke naklonjene domaci ekipi in vozniku! DKH Foto: Modic Etherea klimatske naprave: Dobrodošli v svojem novem domu Enota Etherea s tehnologijo nanoe™ X izboljša zašcito 24/7. Ta napredna tehnologija izkorišca hidroksilne radikale (znane tudi kot radikale OH), ki zavirajo rast dolocenih onesnaževalcev, kot so alergeni, bakterije, virusi, plesni, neprijetne vonjave in dolocene nevarne snovi. Ta naraven proces ima velike prednosti v zaprtem prostoru in izboljša zašcito v prostoru 24/7. Zmogljivost tehnologije nanoe™ X se spreminja glede na velikost prostora, okolje in uporabo, popoln ucinek pa lahko doseže šele po vec urah (glejte stran 10 za vec podrobnosti). nanoe™ X ni medicinska naprava. Upoštevati je treba lokalne predpise glede zasnove zgradbe in sanitarnih priporocil. Uradne objave, oglaševalci NLB Mobilna poslovalnica Bank&Go v Pivki – urnik obiskov julija in avgusta Z mobilno poslovalnico na kolesih pridemo tja, kjer ste vi. Posebej prilagojeno vozilo namre˜ omogo˜a izvajanje ban˜nih storitev na terenu. Kdaj? °etrtek, 28. julija ter 11. in 25. avgusta, od 11.00 do 12.30 ure Kje? Pred Spar trgovino Urnik in vse aktualne informacije o mobilni poslovalnici so vam vedno na voljo na https://www.nlb.si/bankgo. Kaj vam mobilna poslovalnica omogo˜a? °e želite urediti ÿnan˜ni opravek ali potrebujete ÿnan˜ni nasvet, morda pomo˜ glede uporabe spletne in mobilne banke ter drugih na˜inov poslovanja, ki so vam na voljo 24/7, vam je na voljo naš ban˜ni strokovnjak. Za gotovinsko poslovanje pa je na voljo bankomat. V mobilni poslovalnici lahko: • Odprete ban˜ni ra˜un in sklenete ban˜ni paket. • Naro˜ite pla˜ilno kartico (Mastercard, Visa, Karanta). Lorem ipsum • Oddate vlogo za kredit. (°e vlogo za kredit oddate že prek videoklica, lahko v mobilni poslovalnici le še podpišete pogodbo.) • Sklenete var˜evanje ali depozit in se posvetujete tudi o drugih vrstah naložb. • Dobite nasvet o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih. • Opravite brezgotovinsko pla˜ilo z ra˜una na ra˜un. • Na bankomatu dvignete ali položite gotovino in pla˜ate položnice. Ne pozabite, da za uporabo bankomata potrebujete ban˜no kartico (osebnega ra˜una) ter številko (PIN) naro˜nik vsebine je NLB Uradne objave, oglaševalci Po vaših željah vam zgradimo hišo ali ve˜stanovanjsko stavbo, montažno ali zidano izvedbo gradnje. Na voljo bodo eno, dvo in trosobna stanovanja. Uradne objave, oglaševalci OBVESTILA O ZAPORAH CEST DELNA ZAPORA DRŽAVNE CESTE ILIRSKA BISTRICA – PIVKA IN ZAPORA OBCINSKIH CEST Krajane in ostale uporabnike državne ceste, odsek Ilirska Bistrica - Pivka (od km 13,285 do km 13,930) obvešcamo, da bo zaradi izvajanja rekonstrukcije vozišca spremenjen prometni režim, in sicer DELNA ZAPORA CESTE do 26.10.2022 do 19.00. V 1. fazi bo posledicno popolna zapora na javni poti Parje (povezava mimo hišne številke 11 na križišcu z obvozom po javni poti). V 2. fazi bo popolna zapora na javni poti Parje (povezava mimo hišne številke 18 na križišcu). ZAPORA NA CESTI NEVERKE – DOLNJA KOŠANA Na delu obcinske ceste Neverke-Dolnja Košana bo popolna zapora do 6.08.2022 zaradi preplastitve odseka. Obvoz je predviden po lokalnih cestah Neverke-Dolnja Košana ter Nova Sušica-Dolnja Košana in Gorice-Kal. Za osebna vozila, kombije in kmetijsko mehanizacijo je obvoz možen po makadamski cesti Neverke-glavna povezava skozi naselje. Obvoz po tej cesti za tovorna vozila ni primeren zaradi neustrezne širine za srecevanje vozil, naklona ter makadamskega ustroja. ZAPORA CESTE PIVKA – OKOLICA VRTEC MAVRICA, OSNOVNA ŠOLA IN KRPANOV DOM Na delu Precne ulice bo od 27.06.2022 do 9.08.2022 delna zapora zaradi ureditve meteorne kanalizacije, obvoz ni predviden. Notranje dvorišce pri osnovni šoli bo zaprto. ZAPORA CESTE PETELINJE - SLOVENSKA VAS Na delu obcinske ceste Petelinje – Slovenska vas bo do 30.07.2022 polovicna pomicna/popolna zapora zaradi asfaltiranja vozišca. Ob popolni zapori bo obvoz za promet osebnih vozil potekal po poljski poti Petelinje – Kozare. Obvoz za ostali promet bo potekal po lokalni cesti Pivka – Trnje ter po gozdni cesti do Slovenske vasi. ZAPORA CEST NA OBMOCJU RADOHOVE VASI V PIVKI Do predvidoma 30.07.2022 bo zaradi rekonstrukcije vodovoda in gradnje kanalizacije v Radohovi vasi popolna zapora posameznega odseka cest. Dostop za stanovalce bo urejen interno z vodstvom gradbišca glede na potek del. Uradne objave, oglaševalci VABILO K ODDAJI PREDLOGOV ZA UPORABO ŠPORTNE DVORANE SKALA Obcina Pivka vabi športna društva, skupine in ostale zainteresirane, da podajo predloge za uporabo vecnamenske športne dvorane v Pivki. Predloge je potrebno oddati pisno na obrazcu, ki je dosegljiv na spletni strani www.pivka.si. Predloge lahko oddate najkasneje do 1. avgusta 2022 na e-naslov tibor.pranjic@pivka.si ali po pošti na naslov Obcina Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka, opremljene s poštnim žigom do vkljucno 1. avgusta 2022. PO˜ITNIŠKI PROGRAM ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE KOŠARKARSKI TABOR V SAVUDRIJI 18. 8. - 22. 8. 2022 v Savudriji Tabor je namenjen otrokom letnik 2015 in starejšim. Cena programa cca 190 € (pla˜ljivo v ve˜ obrokih). Seznam opreme bo pripravljen pred odhodom, ko bo tudi organiziran sestanek. (informacije in prijava: Jure Kotnik, 041 578 787)