¦Razne vesti. Razne vesti. v Ljubljani, meseca januarja 1930. XL. redna glavna skupščina društva »Pravnika« se je vršila dne 29. januarja t. 1. v ljubljanski pravosodni palači. Podpredsednik dv. sv. Božek se je v pozdravnem nagovoru zahvalil ministrstvu pravde, ki je za izdajanje društvenega glasila tudi v preteklem letu naklonilo večjo denarno podporo, dalje odvetniški zborniei v Ljubljani, ki je za prireditev predavanj iz nove zakonodaje naklonila znaten znesek. Dalje je omenjal prizadevanja društvenih članov v Celju, da bi se oživotvorila celjska pcdružnica in želel tem priizadevanjem obilo uspeha, dj-uštvu -•^ploh pa mnogo novih članov. Tajnik dr. Sajovic je podal nastopno tajnišiko poročilo: Slavna glavna skupščina! Tudi v preteklem letu sie je, kakor v zadnjih letih sploh, pomnožilo naše članstvo za skromno število. Šteli smo namreč koncem leta 1929. štiri častne člane in 670 rednih članov. Na novo je pristopilo tekom leta 41 članov, izgubili smo jih 16. Izmed teh je umrlo 7 društvenikov, in sicer: notar dr. Fran F i r b a s, ki je bi zvest naš član cd ustanovitve društva, odvetniki dr. Tone Gosak, dr. Kari G r o s s m a n n in dr. Fran H u b a d, višja sodnika svetnika dr. Pavel Skaberne in Mihael Veh o v ar ter minister na razpoloženju dr. Gregor Žerjav. Kakor je sklenila lanska glavna skupščina, proslavili smo štirldeset-letnieo nsšega društva s slavnostno skupščino', ki se je vršila dne 23. marca 1929. Skupščino so obiskali v impozantnem številu člani, počastili so jo s posetom tudi mnogoštevilni zastopniki oblastev, naših kulturnih organizacij in mnogi drugi odlični javni delavci. Slavnostnega banketa isti večer se je udeležilo okoli sto članov. Dnevno časopisje je posvetilo temu dogodku izredno pozornost, je dajalo proslavi štiri-desetletnice širši, občni značaj in je ni prikazovalo samo kot nekakšno interno društveno slavje. Tako je prodrl glas o našem društvu, njega delovanju in zaslugah tudi med širše občinstvo', ki mu sicer naše delovanj'© ni tako znano. Dne 9. junija smo priredili družabni izlet v Domžale, ki je bil združen z 'Ogledom tamošnje radijske postaje. Izlet je uspel izborno in v zadovoljstvo vseh. Udeležilo se ga je okoli 30 oseb. 50 Razne vesti. Drugi manjši dogodki so bili registrirani v našem glasilu, tako da m. je porolati le še o strokovnem društvenem dielu. V preteklem letu je bilo v društvu 12 predavanj. Spomladi 1929. 80 predavali: univ. profesor Aleksander Maklecov: »Zločini zoper osebno svobodo po novem kaz. zakonu« (20. marca), univ. pro« fesor dr. Aleksander B i 1 i m o v i č : »Racionalizacija gospodarstva« (10. aprila) ter ravnatelj in docent dr. Ludovik B o h m : »Karteli in sta« Bš;e d-zave nasproti njim« (17. aprila). Zimska predavanjai so imela za predmet novo kazensko pravo. Predaval je: rektor dr. Metod Dolenc o tatvini in utaji (27. novembra 1929.), o kaznivih dejanjih zoper živ^ Ijenje in telo (30. novembra 1929.) in zoper pravosodje (7. decembra 1929.) ter o veljavnosti prejšnjih kazenskih določb glede prekrškov (16. januarja 1930). Iz kazenskega materialnega prava je bilo nadalje predavanje g. univ. profesorja A. Maklecova: «De!ikti zoper javno moralo« (18. decembra 1929). S kazenskim postopnikom se je bavil g. ape« lacijski sodnik dr. Edvard Pajnič v treh predavanjih pod naslovom: »Sreska kot kazenska sodišča po novem kazenskem postopniku« (13. de» cembra 1929., 11. in 22. januarja 1930.). Dne 24. januarja 1930. pa je predaval g. univ. profesor dr. Stanko L a p a j n e o zaščiti naših manjšin v Italiji, torej o problemu, ki mu morajo naši pravniki posvetiti tudi svojo pozornost. Druga stran našega strokovnega delovanja se predstavlja v izdaš janju »Slovenskega Pravnika«. Zaključili smo lansko leto XLIII. letnik in je bilo priobčeno v njem 18 pravnih razprav poleg drus gega, tudi nikakor ne nevažnega gradiva. Slavnostna številka s svojo izbrano vsebino, izdana ob proslavi štiridesetletnice, ostali snopiči pa osobito vsled upoštevanja novega pravnega stanja so vzbudili veliko pozornost in priznanje daleč preko mej naše ožje domovine. In to po pravici. Po obsegu zaostaja sicer »Slovenski Pravnik« za drugimi prav« niškimi časopisi v naši državi, toda kar se tiče vsebine, nikakor ne. To stanje, kakor je razveseljivo, nas vendar na noben način ne more zado« voljevati. Ob štiridesetletnici smo ugotovili velik razmah društvenega udejstvovanja v vseh smereh, le »Slovenski Pravnik«, dasi vsebinsko visoko nadkriljuje početke svojega izhajanja, ne more razširiti svojega, ob ustanovitvi tesno mu odmerjenega prostora. Najsi je bil tudi lanski letnik izmed vseh doslejšnjih najobsežnejši, saj je obsegal z odloča bami vred 452 strani, vendar je bila ta obsežnost bolj izredna, prila; godena samo trenutnemu slavnostnemu društvenemu dogodku. In vendar bo treba list na vsak način trajno razširiti. Dvoje nam bo potrebno zato: gmotna in vsebinska pomoč. Lanska prizadevanja, da bi pomnožili član; stvo, so se izjalovila. Misliti bo treba na zvišanje članarine. Na drugi strani pa vabimo vse naše pravnike, da stopijo aktivno v kolo naših so-trudnikov. Gradiva, ki čaka obdelave, je v današnjih dneh dovolj. Dobro« došel jc vsak prispevek, da le ustreza tistemu znanstvenemu nivoju, ki ga mora varovati vsak resen pravniški list. Prosim, da se vzame to poročilo na znanje. Razne vesti. 51 Blagajniško poročilo dr. R u t a r j a je pokazalo naslednjo sliko o društvenem denarnem stanju: Dohodki v letu 1929 so bili: Saldo leta 1928 .......Din 2.731.!';) članarina ......... » 46.808.48 prodaja knjig........ » 1311.— podpora min. pravde...... » 17.910.— predplačila ........ » 1320.— obresti ......... » 158.87 razno ......... » 13550.— Skupaj . '. '. '. '. '. Din 83.789.54 Izdatki so bili: tiskarna ......... Din 41722.— honorarji ........ » 11538.— ekspedicija ........ » 1087.— upravni stroški ....... » 1718.50 razni izdatki ........ » 15481.76 saldo koncem leta 1929 . . . . . » 12242.28_ Skupaj.......Din 83.789.54 Proračun za leto 1930 izkazuje vseh izdatkov Din 57.000, dohodkov pa Din 50.000 (članarina Din 42.000, podpora ministrstva pravde Din 8000). Obe poročili sta bili z odobravanjem na znanje vzeti. , Pregledniško poročilo je podal dr. Ž i r o v n i k. Knjige in računi so v redu in je predlagal zato zahvalo in absolutorij blagajniku. Skup» ščina je sprejela predlog soglasno. Na predlog odv. Bulovca je izvolila skupščina soglasno zopet ves stari odbor in oba preglednika. S tem je bil dnevni red izčrpan. Komisija za mednarodno sodelovanje profesorjev in docentov ads ministrativnega prava in političnih ved. Po iniciativi prof. Hilarowicza (Varšava) se je osnoval meseca maja in junija 1929 organizacijski odbor Mednarodnega instituta za administrativne nauke. Začasno so bili izs hrani za podpredsednike: prof. J. Hoetzl (Praga), prof. H. Teodorescu (Bukarešta) in prof. Dj. Tasič (Ljubljana), a za generalne tajnike: prof. P. Negolescu (Bukarešta), prof. T. Hilarowicz (Varšava) in doc. J. Mas tejka (Praga). Pod vodstvom prof. Hilarowicza je razvil varšavski generalni sekretarijat v kratkem živahno akcijo in je 1. izdal dvoje poročil o delih prof. Hilarovvicza, prof. Tasiča, strokovno izjavo prof. Kelsena (Dunaj); 2. priredil v Zagrebu predavanje prof. Hilarowicza o probles mih v upravnem postopanju; 3. organiziral koncem septembra 1929 v Varšavi mednarodno znanstveno konferenco. Na tej sta referirala prof. Teodorescu iz Bukarešte in prof. Dominik iz Brna, dočim je bil referat prof. Tasiča iz Ljubljane prečitan. Konferenca se je havila z vprašanji 52 Razne vesti. o študiju administrativnega prava na vseučiliščih in o analogni uporabi civilnopravnih kot občnih pravnih načel za administrativno pravo. Ker je bila že po ustanovitvenem aktu organizacija tega odbora začasna (tako da je bil tudi njega naziv začasen do konca septembra 1929) in ker se je že z dotičnim aktom sklenilo, da se bo organizacija spremenila v mednarodno društvo profesorjev in docentov javnega prava, je prevzela sedaj nadaljnje delo v tem pravcu komisija za mednarodno sodelovanje profesorjev in docentov upravnega prava in političnih ved. Pripominjamo, da teče neodvisno od te še druga akcija in sicer akcija za osnovanje federacije institutov za upravne nauke v posamez; nih državah, s katero se bavita poljski in romunski institut za upravne nauke. Vendar zasleduje ta akcija druge svrhe; zlasti ima federacija institutov širši značaj in ne gre pri njej za osebno sodelovanje članov, kakor pri komisiji. Slednja se zato omejuje na stvari visokih šol. To samo v informacijo. Ker je generalni tajnik imenovane komisije prof. Hilarowicz v Varšavi podpredsednik Društva prijateljev Jugos slavije in se tudi v tej organizaciji posebno udejstvuje, se lahko nadejamo, da bo otvorila s tem komisija novo polje, na katerem bodo Jugoslovani s Poljaki skupno sodelovali. Prošnja. Podpisani prosi vse posestnike »Tolmača h kazenskemu zakoniku«, da popravijo naslednje pogreške: Str. 15., vrsta 9.: »Franc« namesto »Friedrich«. Str. 163., vrsta 16.: »petnajst« namesto »dvajset«. Str. 225., vrsta 16.: »ali v vojnem času vobče« namesto »vobče«. Str. 274., vrsta 15.: »zaporom ali v denarju« namesto »zaporom v denarju«. Na sami razlagi k §§ 78. in 123., ki je bila napravljena itak po izvirniku, ni nobenega popravila potreba. Dr. Metod Dolenc. Kazalo za prvi knjigi vrhovnosodnih odločb priložimo prihodnji številki.