170. številka. Ljubljana, četrtek 27. julija. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeuiši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejemati za a v s tr o - o ge r ■ k e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta H gld., z* ćetrt ler;i 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celp leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt letu. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejemali za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat iti 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj 18 izvole irankiruti. — Rokopisi se ne vračajo. — IJ i e d ni š t v o je v Ljubljani v Franc Kohiianovej hiši št. 2 "j—2ti poieg gledališča v „zvezdi". 0 p r a v ti i š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Jugoslovansko bojišče. Ne znamo še kaj je o Muktar-jevej zmagi pred Mostarom gotovo res. Iz Ce-tinja se ne potrjuje druzega, nego da je Selim-paša iz Kasabo pri Nevesinji v Mostar bežal. — Zadnji „(Jlas Crnogorca" pravi: rVsnk čas pričakujemo vest, da jo naš svetli kuez vlegel v Mostar." Ali „Pol. Corr." poroča iz Dubrovnika, da so Črnogorci pri liičiji pri Nevcsinji prišli v sotesko mej Turke in bili z velicimi izgubami nazaj vrženi. Boj je baje trajal samo tri ure. Crnogorci so se morali umakniti, ker so bili od dveh strani prijeti. Vsled tega so se zbrali zopet na planini v (iačkem. Po tem tacem sta Muktar- in Selim-paša večjo vojsko zbrala. Črnogorcev pa je* bilo najbrž premalo vkup. Če je to malo pobitje resnično, ne dene mnogo, Črnogorci kaj preueso. Potrjuje se, da je Černjajov svoj vojni Crtež izpremenil. Kako? To se bode iz dejanj videlo. Poroča se, da si ne še oficijalno, da je glavni kvartir srbski v Zajcčar preložen. To bi pomenilo, da hočejo Srbi najprej ob Timoku glavni udarec na Turke narediti, pri Nišu pa le braniti se. V zvezi s tem je Černjajevovo potovanje k Zachu, knezu in Lješaninu. ' O dosedanjih bitkah na črnogorsko-alban-skej meji prinaša „Hamburger Corr." iz Ce-tinja 15. t. m. poročilo v katerem pravi: Kakor odločno Črnogorci v severu dežele proti Hercegovini napadajoč postopajo ravno tako, so na jugu proti Albaniji le v brambi. Tako postopati morajo, ker tu imajo Turki večjo moč na razpolaganje, a vsak Črnogorec je tudi prepričan, da ne bodo ostali defenzivni tudi Čast in sramota. (Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. Spisal Ogrinec.) II. (Dalj,).) Ali kakor pohlevna luč krotko žari in gori v mirnej, zaprtej sobi, na dušečem, zračnem dihljali pa boreč se poprijemaje svojega netila krepkeje in živeje vsplamikuje, tako tudi 01-gino, bo zdaj tiho nagnenje po nocojšnjem pritisku hipoma vsplnpoli v živi plam goreče ljubezni. Zdaj, ko se drug jej sili in priporoča, zdaj toliko živeje misli na svojega dražega znanca, oklepaje se ga z vso dušo; zdaj toliko zvestoje želi njegove povračujoče ljubezni, sklepajo in prisezaje v srci, da tudi ona hoče iz celega srca in na vso moč ljubiti le tega svojega izvoljenca, kar najhuje braniti se pa onega usilovalca ter sovražiti ga. na Skaderskem jezeru ne, temuč da bode knez j I Nikola skušal zasesti oni kos Albanije, kateri 1 meji na črnogorsko zemljo, z mestom Skadrom l in z jezersko luko pip Antivari vred. Ne sinemo nikakor pozabiti* da. ta kos zemlje severne Albanije pridobiti je uže vefl stoletij najsrčnejša želja ČrnogtJre, in da je Črnogorcem več ležeče na tem ililu zemlje nego na vsej Hercegovini. Ako izide vojna ugodno za Črnogorce, in ko bi se Črnejgori pustilo voliti, gotovo rajši vzame omenjeni del zemlje nego Hercegovino. Uže, ko bi samo Antivari postala Črnogorska vlast, bilo bi to silne važnosti za Črnogoro, ker v sredi goril ležeča zemlja bi imela zvezo z morjem in s tem bi si Črno-gora odprla veliko boljšo prihodnjost. Vsled tega bi Črnogorci vse to uže radi uresničili, in ta del zemlje radi vojaško zaseli, da bi se potem, ko bi se kak mir sklepal mogli skli-cavati na vojno operacijo tudi na tem kraji. Uže je bilo poročano, da so Turki na jugu nekoliko močnejši od Črnogorcev. V ostrogu pri Podgorici je okolo 20.000 Turkov skupljenih, mej tem ko ima Petrovič, poveljnik črnogorskega armadnega oddela komaj (?) G500 mož. Vsled tega je tudi gotovejše, da bodo prej Turki nego Črnogorci oienzivno vojevati začeli, in za to skušajo pripravljati se. To ofenzivno vojevanje tudi Turki uže naznanjajo, čakajo menda samo svojega poveljnika, Derviš-pašo. Derviš-paša je onej, kateri je bil lansko leto v Bosni in Hercegovini generalni govemer, ko je tamkaj vstanek poknil. O onjem se pripoveduje, da je jako podvzeten. — Utvrđeni so mejni kraji v severnej Albaniji menda še dosta dobro. Glavni ostrog pri Podgorici zavarovan je s precejšnjimi šancami. Najvažnejši utvrđeni O, ali da bi le vedela še, da bi bila prepričana, da tudi on tam v nasprotnej sobi misli in tako srčno želi vse to. O, ko bi mogla izvedeti to, kako potolažena, pač, kako srečna, srečna bi bila! V teh gorkih mislih se hrepeneč nagne naprej ravno opazeč neko premikanje v nasprotnej sobi. V tistem hipu pa se tudi on mladenič prikaže na oknu in naglo razločivši Olgiu beli obrazec mej sivo-niračuim cvetličevjem, nakima jej koj na prijazen, sočuten pozdrav. Olga, radostno ganena, ravno tako hitro od-zdravljaje prikima od svoje strani, ter vsa osrečeua zdaj verno gleda tjakaj na njega, nepremakljivo slonečega in, kakor se jej za gotovo dozdeva, zvesto opirajočega oči na ravnost va-njo. Tako izpodbudljivega se jej še nikedar nij kazal, njegova pozornost za njo pa tudi njej nij še nidedar tako milo in živo šla k srcu, kakor ta nocojšnej, preočitni znak njegove udanosti. O, ko bi ona mogla mu zdaj odkriti svoje srce! Kaj bi dala za to V Tedaj mladenič na jedeukrat hlastno zgine kraji: Medun, SptlC in Žabljak imajo celo nekaj Krupovih topov. Kar pa mesto Skadar zadeva, bodo Črnogorci teško drugače v svojo vlast dobili, kakor z izstradanjem. Omenjene prve tri utvrđenu kraje obsedajo sicer uže Črnogorci, ali se bodo pa ti kraji kmalu udali, to pak je vprašanje, ker iz turškega ostroga pri rodgorici jim je lehko dobiti pomoč Uže pred OSmeml dnevi naznanjeno poročilo, da so je Medun Petroviču udal nij se še dosedaj obistinilo. — Kar pa bitke na albanskej meji zadeva, tako skušajo Turki, kakor tudi Črnogorci šteti jih mej odločilna vojevanja, v resnici bilo je pa to vojevanje brezi večjega pomena. Tako bili so se \2. t. m. pri Spuci in Črnogorci privojevali so pri tej priliki dva turška topa. Do odločilnega vojevanja bode še le takrat prišlo, ko bodo albanski plemeni Miriditov sklenili, ali hočejo za Črnogorce ali za Turke se bojevati.'1 Srbi in Rusi. Zdanja vojna na Srbskem, katera ima vse simpatije celega Slovanstva, razpršila je tudi takozvano velikosrbstvo ali samosrbstvo v jugu. Ne le, da se „Istok", jedino večje nevladno glasilo, ki denes podpore mej narodom nahaja, da izlaziti more, celo Hrvatom, starim separatistom in Srbom včasi preveč brezpametno protivnim Hrvatom uže zato, ker sta Makanec in Folnegovie oglasila se na saboru za iztočne narode, in ker je „Obzor" dal „lep savjet katoliškoj braći našoj u Bosni, da drže sa svojom pravoslavnom braćom protiv polume-seca," — tudi veliki Busofili in vseslovani so postali Srbi. „Istok" na primer o tem piše tako-le o Rusih s srbske strani: raz okna, da nek bridki dvom ureze Olgo v srce. Kaj pomenja to njegovo nepričakovano, čudno vedenje ? — to z upom in strahom tem j težje pričakuje, kolikor dalj se on odteza I njenim očem. Kmalu stopi zopet k oknu. Prepričavši se, da mu je tudi Olga še navzoča, povzdigne levico držeč na nit privezano neko belo, na drobno zganeno reč. Prijemši jo potem v desno in proti njej lehno nagibaje par krati, kakor bi hotel jej podati jo, pojenja, pa Olgi namigne pač na privoljenje. Olga, brž sodeča, da jej ponuja pač drobno pisemce, razveseli se srčno pa brez odloga pri-trjevaje nakima. Mladenič prime za drobni zvitek in na tretji pomerljaj proti njej ga izpusti, da prileti pa rahlo obtiči cveticam v veršičji. S tre-pečo roko ga sname Olga, oprosti pritveze in razgaue — listek z malo vrsticami, gla-sečimi se: „Draga gospodičina! — Precej časa uže mislim na Vas, pa žalibog! dozdaj Še nijsem bila lice. Vjerujte gospodo! službena U g ar-J ska činila bi čudesa, kad bi se naj iztoku mjesto slavenske p r o 1 i v a1 a i inagjarska krv za krst in slobodu. Ali Magjari morati će nas prezirati, kad mirno i ravnodušno razpravljamo u saboru svakojake sitnice, dočim prekrštavamo ruke u najvažnijem pitanju, makar mučeniški jauk do nas dopire iz neposredne najbliže blizine, te makar mučeničke nevolje na vlastite oči gledamo u vlastitoj domovini." V li »a .. )«» «S rKti /in * '.* car baje rad govori o sbodu v Zakupih in je vesel doseženega sporazuma. , Nikomur več se ne bode tako lehko posrečilo mej nami in Avstrijo semena razdora vse-jati," rekel je baje. Zoper Anglijo pa je raz-srjen, še bolj zoper Turčijo zarad krutosti v Bulgariji. Iz Iieff/9'itfti9 so magjarski in švabski listi polnoustno in škodoželjno poročali, da so Srbi zopet avstrijskega zastopnika, kneza \Vrede razžalili. Sedaj „P. L." sam pripoveduje, da vse nič res nij, temuč, da se je stvar vršila tako-le: Dva juda iz Pančeva, Kohn in \Volter (nesramna najbrž kakor nemški judje sploh), sta hotela izstopiti, a ker jeden nij potnega lista imel, zavrnil ga je srbski policaj. Vmes se je mešal navzoči VVrede. Tu je stopil meščan Paranps, Avstrijec sicer in milijonar, ter rekel: „Skandal je, da avstrijski konzul briške službe opravlja." Knez VVrede nij nič odgovoril. Torej je vidno, da Magjaro-Nemci še nemajo zakaj v Belgrad vojsko huj-skati. V Cti**itf»' 25. julija |Izv. dop.] Žetva tod po Krasu je letos izredno lepa. Tudi korun se vrlo obnaša, osobito oni „zgodnji rožni", kojega so naši seljaci (kmetje) letos prvič nasadili. Od druzih plemenov se razločuje kakor plemič od lazzaronov. Prav je, da bi naš kmet vendar barem zdaj začel na bolje iti v gospodarstvu. Mladi naraščaj narodov ne bode veroval v čarovne sile, nego prirodne sile mu bodo podi oga, da bi se le nadaljevalo v narodnej prosveti! — Naš naprednjak gosp. Kastelec si je dal urediti čebelnjak z Dzirzonovimi panji, ne toliko za svoj dobiček, nego za občni blagor, posebno pa za šolsko mladino Materijsko. Jeden roj od 15. junija je napolnil do zdaj uže 28 sat-nikov po 1 kilogr. teže. Imamo pa še cvetice in ajdovo cvetje. S centrifugalnim strojem se izprazno še mnogi satnici letos. Naj pa kdo ugovarja, da Istra nij za čebelarstvo! Vrh tega pa je naš med 50 kilogramov za 2 gld. dražji nego li med od druzih krajev, kajti na kalcitu se razvija več sahara, eteričnih olj, nego li po ilovači. Pa tudi ovočje in meso od teh krajev je vse boljše nego drugod. Kdo ne pozna sloveče kraševske bravčevine; ker se šolska deca tako praktično najbolje uči ekonomije, torej živel g. Kastelec mnogaja leta na korist šole! Iz It rope 22. julija [Izv. dop.] Uže starodavna je navada, kako tukaj v Kropi imajo siromaki miloščino dobivati ob določenih časih. Sliši se, da je toga kapitala okolo 5000 gld., to pride jedno leto na 259 gld. interesa. Siromakov je okolo 45. Vsak ima dobiti jedno leto šestkrat po 35 kr., to znese vkup 94 gl. 50 kr. Kam pa drugo pride? Tega nij nam dano vedeti in tudi se ne sme povprašati. In nazadnje se kaže, da se bo še to izgubilo. Kako je s tem vsem? Is IMiimJti 25. julija [Izv. dop.] („Službeni oziri.") Kjer Nemec svojo „kulturo" usiljuje in ponuja rabeč pri tem svojem početji „nemška" sredstva, tam naziva navadno to usiljevanje svoje „kulture" „oziri do „Kdor koli je spremljal rusko časopisje, posebno od časa, kar so se zarodili sedanji zapletki na istoku, ta je moral videti, s kako simpatijo se ruski narod odziva Slovanom v Turškej, s kako toploto se za njih zavzema. Res, da so te simpatije ponikle iz same na rave, ko so Rusi in slovanski narodi v Turškej i po krvi i po veri v tesnej zvezi; ali kadar se te simpatije ruskega naroda stavijo na merilo proti ruskej vladi, katera ne sme občeevropskih interesov zametati, in katera potem mnogokrat s takimi simpatijami stoji v protivji: ondaj še bolj prosijavajo plemenita čutja ruskega naroda. Rusi so z delom sijajno pokazali, kaj v duši proti onemu potlačenemu narodu čutijo. Kaj bi ta ruski narod mogel stoprav žrtvovati za osvobojenje jugoslovanstva potem, ko bi mu se svobodna upotreba njegove moči dopustila. „Ko kristijanje v Turškej v svojem trpljenji nikjer ne nahajajo odziva, potem se mora priznateljnost naša nasproti Rusiji do boIz potencirati. Hvala vam i slava bratje Rusi! Od velicega in slavnega naroda je tudi h*ubezen velika in vzvišena. In če so naša čutila slaba, da bi vam se po zaslugi oddolžili, historija se vam bode z neizgladljivimi slovi zahvalila." Politični razgled. \otrun)«' «1 «3. V Ljubljani 2C. julija. CV*j»/»f je prišel v vojaški tabor v Bruck na Litavi inspicirat vojsko. Iz tega si je najbrž „N. VVien. Tagbl." naredil kombinacijo, da se naša vojska mobilizira in pripravlja intervenirati v Bosni. V tisaboru jo zopot bilo par dobrih in pravočasnih interpelacij. P o povit5 je bana interpeliral, zakaj hrvatska (!) vlada onim bosenskini beguncem, ki hočejo v domovino vrniti se, da bi vojevali za njeno osvobojenje, to zabranjuje, ko vendar narodni interesi napotujejo Hrvatsko, da bi to osvobojenje pospeševala. Dr. Makanec interpelira bana ali hoče dobiti dovoljenje za loterijo, katere dohodki bi bili namenjeni bosenskim beguncem. On izvrstno pravi, da se „kao Hrvat stidi, da službena Hrvatska za ublaženje bezkrajne biede naše stradajuće braće do sada ništa učinila nije, čim bi našemu narodu u ovo preozbiljno vrieme pred braćom i pred stranim svietom osvietlala našel mile priložnosti niti imel srca, da bi Vam razodel to. Ali nocoj ko sem ravnokar strahom bil priča, da Vam je druščino delal tak človek, tisti Č . . . . — (ne upam si imenovati ga boječ se žaliti Vašo nežnočut-nost) — zdaj si ne morem kaj, da Vam ne bi popolnem in resnično odkril svojega srca: da kar sem prvikrat videl Vas, gorim in živim le za Vas, mila, draga mi gospodičina! Več Vam ne morem povedati v tej naglici, ali prosim Vas izza svoje svete ljubezni do Vas: blagovolite mi precej jutri nakloniti tolikanj zaželjeno priložnost, da Vas vidim iz oči v oči, da govorim z Vami! Pričakati Vas hočem, dokler mi pridete iz hiše. Srčno Vas poljubovaje ves Vaš Svitan. Koliko neznana zveličanost prešine Olgo, ko prebere le-te drage vrstice! Kar si je ravno kar najsrčneje želela, to jej je tako zviškoma izpolneno. Izvedela je : on jo ljubi! O kako jej srce od hvaležnosti kipi za to njegovo ^"ubezno razodetje; kako rada, rada bi tudi ona mu razkrila vsa svoja pričujoča, rajska čutila, katera jej tako gorko vnemajo dušo za njega. Sladko navdušena se zopet nasloni na okno in nagne proti njemu, da bi, ker druzega ne more, dala mu vsaj na znanje, kako po-všečno in srečno je zadovoljna z njegovim sladkim zagotovljanjem kakor s preprijaznimi vabili. In njemu nasproti prebije tam še dolgo, dolgo v noč, in gosta tema, braneča jima nasproti si brati nepoznano srečo z obrazov, ta jima prijazno posluži svojim molčečim plaščem ogrinjajo njun pozni, nežni šepet in zmenek o jutrajšnjem shodu. Zelo pozno se Olga potem vleže, pa sto in sto različnih misel jej ne da počivati ni spati. Nocojšnji večer je kakor čarom izdramil jo iz dozdanjih mirnih, otroških sanj. Če se spomni na večernega spremljevalca in materin živ prigovor za njega, obido jo teške skrbi in huda bojazen; Če si zmisli pa na ljubega prijatelja nasproti in na njegov ravnokarni, mili obznanek, prešine jo sladka radost se še slajšimi nadami. Ali zopet jej spomin na onega kakor mora teško leže na srce in zopet jej misel na tega kakor mil angel-varuh prežene hude stiske. — Kakor po obzorji megle, skozi katere časi pa časi prijazno solnce posije, pode" se jej zaporedoma grozne in prijazne misli po glavi. Teško, silno teško je Olga čakala in pričakala druzega dneva, in zdaj ko napoči, ko se približa čas napovedanega shoda, pa jej prihaja tako čudno, nekako tesno pri srci. Kar živi, nij še bila na takem! Pojde naj na starišem prikrivani pot, shajat se s tujim mladeničem! Vest jej čedalje huje in huje očita to njeno lastnoročno podjetje, svari jo in mami, da postaja bolj in bolj malosrčna, da se skoro kesa svoje obljube, da jej celo prihaja uže misel, naj se izneveri svojej dani besedi, da več uže ne ve, kaj bi? Ali ko se iz nova domisli na druzega mladeniča, ki je uže dalj časa jej bil na skrivno, sladko srečo, ki je še sinoči jej poklonil tako gorke vrstice v znamenje svojega živega sočutja do nje, pa, da za vse to bi zdaj malomarno prezirala ga, da norčevala se Ž njim ! — ko preudarja in uvažuje vse to, vname se jej viharen dušni boj. In ko jej ravno otorej tudi mati zopet začne sladko jemati v misel večernega spremljevalca, stopi Človečanstva,u v „imenu kulture". Ako pak kateri drugi narod ista sredstva proti Nemcu upotrebi, onda kriči Nemec o „barbarizmu," nečloveškem ravnanji, itd. Pred meseci uže je nemška tukajšnja žurnalistika v grozovitostih Magjarov napram nemškim železniškim uradnikom cele članke prinašala. Tudi ljubljanski duševni bore si je bil jednega teh izposodil ter svojim Čitalcem menda kot svoj fabrikat ponudil. Stvar pak je v kratkem naslednja : „Magjari kakor znano, tudi bolehajo na nemškem šovinizmu. Ker se mnogo uradnikov nemške narodnosti v prilično prekratkem času nij moglo privaditi ma-gjarskega jezika, izpodili so Magjari te nemške uradnike iz službe ter postavili na njih mesta v poslu sicer manj zmožne a magjarski govoreče individuve. Pred nekoliko meseci bil je baš nekov uradnik na ta način prognan iz službe. Ker se Nemec preganja od Magjara, prouzročuje to kriko i vika v nemškem časopisju. Ta se^ne more dosti nablebetati o ma-gjarskej surovosti, o magjarskem barbarizmu. Ker se Nemec čuti mogotca, naprotuje se Magjaru roteč se, ker hoče svoje protimbe tudi izvesti. V Monakovem ima namreč v kratkem zborovati zbor nemških železnikarjev. Izvedencem nemških železnic se torej naročuje, preiti tudi o magjarskih nepostavnostih napram nemškim železniškim uradnikom v razgovor i posvetovanje in energično remonstrirati proti krutemu Azijatu. Najprvo hote Magjara izbacniti iz nemško železniške zveze, drugič storiti sklep vselej in povsod proganjati magjara, kakor to stori Magjar z Nemcem. Tu so dve glavni grožnji Nemcev. Mi ne dvomimo, ka jih ne izvedejo V bodoče bodemo torej gledali, kako se Magjar in Nemec preganjata. Ako Magjar zahteva za svojo deželo, naj se urad uje magjarski, posnema tu Nemca. Se ve, da znamo i mi kam tu magjarski pes taco moli, za zlo se mu to vzeti ne more. Ako so Nemec ne more privaditi magjarskega jezika, nij sposoben za službo na Magjarskem, ako bo Nemec mej nami Slovenci ne nauči slovenskega jezika, da bi znal občevati so slovenskimi strankami, hajd, nij za službo. On je nesposoben za naš urad. I članek v nedelj-skej „D. Z." „Die Deutschenhetze auf den ungarischen Bahnen," ki je zelo oster, bil bi Še premehak, ako ga mi obrnemo na slučaj, kako se je godilo našim slovenskim telegrafskim in železniškim uradnikom pred leti. Ah, kruta nemška svoboda. Iz Ziigrcbn 23. julija. [Izv. dop.) Nijsem kmalu videl tako mnogobrojnega izleta, kakor ga je napravilo, pevsko društvo „Kolo" pod pevovodjem g. Eisenhutom, ko sem kot potnik tu bival. Uže prejšnji dan se je naročilo mnogo vstopnih kart, a ko je napočila 2. ura po polu dne 16. t. in. vrelo je p. n. občinstva k železniškej kasi tako da trije uradniki nijso mogli opravljati posla, izdajanje voznih kart. Ob 1f§B* odrine prvi separatni vlak napolnen, in v prvem vagonu bili so pevci, ki so zapeli hrvatsko putnico „Kolo". Tako je pripihal vlak do prve štaci je Podsused, kder smo bili sprejeti s pokanjem možnarjev, in vsi korakali smo veselo misleči si, tu bo prijazno, tu bo veselo in prišedši do gostilne, mrgolelo je vse polno narodnih zastav in lučnih balonov. Tu je gledal vsak žejen, da se je po svo-jej možnosti okrepčal. Kmalu jo prisopiha zopet drugi separatni vlak, in tako je nas bilo, okolu 1800 do 1000. Nij li tu broj, ki bi se človek skoraj čudil? Ali istina je. Mislil sem si, to je nekaj dru gačni izlet, kot je bil ljubljanskih turnarjev 25. junija v Zagorje, ki se jih jo h gospej Stenovec napovedalo okolo 000, in je ona mnogo napravila jedil, potem je prišlo komaj kacih 18 „nemških (?)" turnarjev in nekaj druge tvarščine iz Ljubljane in Zagorske okolice, vseh skupaj okolo 50 ljudij. (Pri tej priliki sem se ravno jaz iz Ljubljane v Zagorje peljal do polu dne 25. m. m. in uže na kolodvoru se mi je čudno zdelo kako to, da zastavonoša turnarski, s svojim turnarskim klobukom tako ošabno postopa tja in sem. On nij imel zastave, in ker sem po naključbi še celo v tisti vagon prišel, s katerim vlakom se jih je pričakovalo jako mnogo. Ali bili so v samo jednein vagonu 10 „ Nemcev" ljubljanskih. Jaz kot Slovenec sem jih tiho opazoval. Bilo je tisti večer jako nevarno za nje in kakor se je videlo, so se res bali, kajti pri nekih videl sem revolverje. Na železnici moralo jih je sprejeti 0 žandarmov.) Pa kaj bi s takimi švabskimi rečmi dolgo-Ičasil bralce „Slov. Narod." Idimo raji k stvari, I ki je veselejša. — Ko smo bili skupaj jeden- krat vsi, jele so se točke programa iz-peljavati v občo zadovoljnost. Pri tej priliki je pokazal gospod pevovodja" Gj. Kisenhut res vsliko marljivost in zmožnost, kajti le na njemu je ležeče, kako se bode program izvel, bode li dobro izpeljan ali ne. Mej točkami veselili smo se jeden z drugim in zdelo se mi je mej Hrvati, da sem doma na Slovenskem. Izpoznal in previdel sem, kako ceni Hrvat Slovenca in pri tej priliki izrekel sem tudi jaz kako mi Slovenci sočutimo s Hrvati. Tudi slovenskega Sokola še zdaj nijso pozabili, kar je očitni dokaz, kaka ljubezen bratovska goji se mej Slovenci in Hrvati. Domače stvari« — (Izpiti.) Na ljubljanskem učiteljišči je naredilo letos 19 pripravnikov izpit zrelosti pet je bilo reprobiranih. Na ženskem odde-ljenji je naredilo 1 5 deklet izpit zrelosti, jedna je za dva meseca pala. — (Nekrolog.) Iz Gorice se nam piše: Dne 23. t. m. umrl je pod Sob o ti no m pri Gorici ondotni vikar g. Ivan Stres po dolzem bolehanji. Pokojnik je bil jako talentiran in temeljito izobražen duhovnik, ponos in dika mlajšega slovenskega svečensta na Goriškem. Slovenske matere sin bil je narodnjak z dušo in telesom in da nam ga smrt nij tako rano pokosila, osvetljal bi bil sebi in svojemu narodu lice z vspcšnim delom na književnem polji Lehka mu zemljica! — (Razpisana) je za leto 1870. Anton Raabova ustanova 200 gol. 4 kr., katera se ima v dveh jednacih delih podeliti rev-nej mestjanskej vdovi in revnej poštenej mestjanskej hčeri v Ljubljani, katera zadnja mora biti nevesta, in sprejme oni del ustanove po poroki. Dotične prošnje na ljubljanski mestni magistrat naj se oddajejo do 15. avgusta t. 1. — (Premeščen) je zopet 7. lovski bataljon (Kranjci) iz Dubrovnika v Stagno, da straži turško-dalmatinsko mejo. Ta bataljon je prišel stoprav pred kratkim v Dalmacijo. —•(Iz Novega mesta) se nam piše od c. kr. državnega pravdništva, da sta bila tovariša učitelja g. Stanonika, namreč Štefan Panijan in Josip Gregorič obsojena, a ne oproščena, kakor je nam v štev. 103 poro-čano bilo. jej zviškoma zopet pred oči v vsej svojej strašnej podobi iz zakotja preteči sovražnik, kateremu nasproti bi tako živo potrebovala branitelja in ljubitelja, in v tistem osodnem trenotji za trdno sklene svojemu čislanemu znancu izpolniti željo. Kakor sanjaje se odpravi na pot. Ali kako jej zazori lice, kako zautriplje srce, ko z daleč uže zagleda in spozna pričakujočega mladeniča. Deviška sram in nepopisno veselje nad izpolneno nado tako močno potežita na njo, da jej medli vid in zavest. Ali v tistem hipu jej uže on s pravo hlastjo in navdušenjem proti pribiti pa si goreče k ustam pritisne njeno ročico. Olga ne more besede ziniti, a nežna rosa, ki jej zablišči v očesi, priča o njenej mili sreči, ki jo uživa. Vendar njegov ravni, odkritosrčni in določeni nagovor, njegov zali, prikupljivi obraz, prijazni pogled in njegovo iz vsega vedenja tako jasno se razodevajoče, gorko sočutje do nje, to v zvezi e tem, da je ona dalj časa čislala ga ter po sinočnjem dogodjaji tako rekoč prisiljena izročiti se njemu v ponujano zavetje — vse to zdaj stori, da dozdaj boječa Olga se skoraj pomiri, da jej Svitanova druščina uže v malo trenotkih prav dobrodejno ugaja, ter da s pravo gorečnostjo in trdnim zaupanjem pazi na slehrno njegovih besedi. V kratkih pa gorcih besedah jej namreč razodene, kako je uže dalj časa pa zmirom več in več tihega nagnenja čutil do nje, koliko nemiru, in strahu je sinoč prestal zavoljo nje videč jo v družbi obče slovitega Česlja, katerega nerodnost in razuzdanost je celemu mestu do sitega znana, ter tako da on, vedoč jo v pretečej navarnosti, zdaj toliko bolj gori za njo, ljubeč jo z vsem ognjeni svoje prve ljubezni. Zagotovi jo, da ta njegov čut nij površna, presledljiva in sleparna sanjarija, s katero bi rad le nekaj časa jo mamil potem pa zadovoljivši svojim sebičnim, nepoštenim nameram zapustil jo in zavrženo pa neočasteno brezvestno pahnil od sebe — kar bi bre^i dvoma se zgodilo ž njo, ko bi poslušala Česlja, njemu verjela in se udala; — ampak, da uže iz prvega početka, ko je jel jo spoznavati, velel mu je sladek, notra- jen glas, da ona je, s katero združen bi on prijetno in srečen pot hodil skozi življenje, da iz zgolj tacega, kar najčistejega nagiba se zanima pa navdušuje za njo, ter da jo ljubi le s tacim prepričanjem goječ kar najtrdnejo voljo tako jo ljubiti, dokler — če mu tudi ona posveti svoje srce — ž njo dospe do tolikanj za-željenega smotra. „In" nadaljuje navdušen, „da nimam le dobre volje samo in resničnih želja ampak, da tudi morem se nadejati, da vam naklonim srečno zadovoljnost, to mi kaže značaj moj in stališče. Jaz sem za učenika umeščen na tukajšnjih, šolah, in —" pri teh besedah omolkne, potem pa s toliko živejim naglasom pristavi: „In jaz vas ne vprašujem po imenu itd. ; jaz vas ljubim! In če morete tudi vi meni tako z lehko in mirno vestjo zagotoviti, da ljubite mene, če morete to — potlej ne trebam ničesar več, potlej sem zadovoljen in srečen popolnem !" (Daljo prih.) — (Iz seje kranjskega deželnega odbora 22. julija) Vloga nekaterih meščanov iz Krškega za ločitev Krškega mesta od sedanje z okolico združene občine in za privolitev samostojne mestne občine se nij vsli-šala. — Za svojega zastopnika pri (»krajnom mestnem odboru v Senožečah si je deželni odbor Izbral Jožefa Zelena, bivšega načelnika tega cestnega odbora. — Predlogu šolskih svetov, da se ljudska šola v Šent. Jarneju razširi v 8 razrede ter da se tretjemu učitelju postavi letna plača na 400 for. — je deželni odbor pritrdil. — Sklenilo se je, da se za zidanje ljudske šole pri sv. Križi v Litijskem okrajnem glavarstvu postavi 3000 gold. podpore v proračun normalno-šolskega zaklada, ako se iz dr/avne blagajnice v ta namen da tudi toliko podpore. — (Sneg o sv. Jakobu.) Narod naš govoreč o hudej vročini, rabi vedno primero: „kakor o svetem Jakobu." In vendar letos ta stari dobrodejnl svetec nij pokazal svoje moči in do sedaj še nij bilo ni jednega prav gorkoga večera. Pred včeraj nem pak je ob času hude, v Ljubljani razsajajoče nevihte padel — sneg po planinah in zvečer si je rad ali nerad zapenjal vsak šetalec svojo sukujo, varo-vaje se prehladnega piša. Slabo bode z vinom ako avgust in september ne popravita, kar je zamudil julij. — (Ujeti Turki v L j u b 1 j a n i.) Včeraj do polu dne ob l/a 11 • uri so s spremstvom šestih vojakov domačega peš polka transportirali 11 ujetih Turkov v Celovec. Uže ob Valo. je bilo zbralo se mnogo radovednih hudij na kolodvoru, ki bi bili radi videli „Turke!" Na st. peterskem predmestji so naše hudo ženske vpile: „Olejte živino, ki kristi-janske otroke mori.11 (Ujet in brezorožen sovražnik se ne smo insultirati. Ur.) Ob \/4ll. uri so prišli na kolodvor, kder so se po Rudol-fovej železnici v 3. razredu v Colovec odpeljali, kder bodo internirani. Videti sicer nijso tako strašni, kakor bi si marsikdo domišljoval; pa bili so vsi krepke, velike postave, ako-ravno se jim je videlo, da se jim nij posebno dobro godilo v zadnjem času. Vsi so rujavo-lasi, bolj bledega, le malo z a ruj uvelega lica, malo bradati, in so videti bolj starikavi, nego so morda v istini. Opravljeni so bili v temno-modre bluze in jednakobarvene široke, nadsto-palom stisnene hlače. Na glavi pak je čepel rudeči fes. Črevlje so imeli komisne avstrijske, drugo obleko pak jim je, kakor se pripoveduje, preskerbel turški konzul v Dubrovniku, češ da bodo vendar nekoliko kultivirani videti, ker prej so bili raztrgani. Govori se, da jih bodo še nekoliko pripeljali, ker vedno prihajajo na avstrijsko mejo, kder jih polove. — (Ven z „N. Fr. Presse".) Piše se nam: Tudi po Savskej dolini začelo se je zoper „N. Fr. Pr." agitirati, in ne brezv-spešno, — kajti več poštenih naročnikov popustilo je to turško vlačugo, ki izhaja v središči Avstrije, v katerej živi 16 milijonov Slovanov, pa se morajo od nemških j udov v „N. Fr. Pr.u grditi dati, ter naročilo si „Tagblatt" ali celo ,,Deutsche Ztg.u. Kakor nam hrvatski rodoljubi pripovedujejo ta umazani judovsko-turški list v Zagrebu po javnih lokalih v pljuvalnico mečejo. Razne vesti. * (Zdrav n ik o v) iščejo Turki za armado i*vojo na Dunaj i. Obetajo jim 180 gld. me- sečne plače in hočejo kontrakt, da bodo dve leti Turčiji služili, a mej tein se ne s politiko pečali. Ali bodo pač ko^a ulovili? Nekaj nemških doktorjev bi jim še mi od nas prav radi privoščili. * (Pošiljanje po poštnem povzetji) na Nemško in v Švico je od 12. t. ni. vstavljeno. Nakaznice so še vedno v veljavi, toda je dotični promet na tO omejen, da more jedcu odpošiljevalec jedneniu in istemu prejemniku le dve nakaznici v jednem dnevu poslati. * (Kop.) Iz Tarnopola se piše, daje tam v okolici prišel nek kmet po noči v judovsko krčmo trkat na okno. Ivo mu je krčmar odprl, udaril ga je ponočni gost po glavi, da so je zgrudil. Potem je ubil še krčmariCO in vzel 15 gld. ter nekaj žganja. Morilca še nemaj o. * (Umeteljen samomor.) Nek Amerikance A. Moore v Lafavette je sam izmislil si in naredil jako umetelno mašino, s katero je sam sebe umoril. Več let je delal na tem stroji. Bil je vešč niehanikar a na duhu nekaj bolehen. * (Amerikansko.) Iz Tiptona v anic-riškej državi lndiana se poroča: Čestiti brat Brook je pokopal pred kratkim svojo ženo. Kmalo potem se je zaročil z dvema damama, oženil se je s prvo, druga ga je tožila zaradi obljube, da se bode poročil ž njo. Nato se on da od prve ločiti in vzame drugo v zakon. Vsled tega ga je izobčilo cerkveno svetoval-stvo, on pak je vstopil v Kambelitansko vero in popustil zopet drugo njegovo ženo in se z neko tretjo poročil. — Kar je pa pri tem najčudnejše, potreboval je omenjeni brat za vse te goljufije, ljubezni, ženitevanja in ločila samo štiri mesece. * (Radovedne stenice.) V hotel nečega zahodno-amerikanskoga mesta je prišel popotnik, in hoteč prenočiti tamo, segel po knjigi za tujce, da bi vpisal svoje ime. Pa ko odpre knjigo ugleda veliko stenico, ki je tleg-matično korakala črez papir. In tudi trudni potnik zapre flegmatično zopet knjigo in od-liajaje meni: „Omahavske bolhe so me uže ujedale, pajki Leavenvvortkski so me grizli — pa proklet naj bodem, ako sem uže kedaj našel hotel, kder stenice uže po knjigi za tujce vohajo, kdo počivajo popotniki." Ijotcrijne *r«»člte. V G radci 22. julija: 14. 83. 10. :i7. 66* Na Dunaji 22. julija: 75. 29. 62. 00. O'.t. St. 300. Okr. šolski svet. Učiteljske službe so za podeliti: 1. na trirazrednej ljudskoj šoli v lir->Ii4'iji /. letno plačo od 500 gld.; 2. na trirazrednej ljudskoj šoli v ■.«■-skoven pri Krškem z letno plačo od 400 gld.: 3. na enorazrednej ljudskoj šoli v v«*ii-dolini z letno plačo od 500 gld. in s stanovanjem. Cas za vložbo prošenj je do 7. Mcptfoiiibr.i l*>7<». Prošnje naj se izročajo pri dotičnem kraj-neni šolskem svetu. Prošnjo tistih učiteljev, ki so uže v službi, naj se pa izročajo po predstavljenoj okraj noj šolskej oblasti. Za EiCekoveo se bo na sebno oziralo. C. k. okrajni šolski svet v dne 21. julija 1870. (232—'J) Predsednik: Sfhiimvvttvt'. INepremakljive in za peljati Mlatilnice na cveke ročne in za vlacenje od 1—6 konj izdeljujejo, kot specijaliteto Umrath & Comp., v Pragi gospodarskega orodja strojna Mirila Ceniki in podobe zastonj. Za vsak stroj se jamči. (188—6) pri gosp. Josipu Debevcu v Ljubljani. po- Krškem, 25. julija: >!-'vr«t|i* Hapaport iz Dunaja. — Bogel iz Trebiža. — Pick iz Pesto. — pl. Urbanlckv-Milhlen-bach iz Celovca. Pri «(«>»«.: Danzer iz Dunaja. — Kočovar iz Zagreba. — Tranz iz Trsta — V»kovnik iz Litije. — p]. Santi iz Trsta. — Vogel It Štajerja. — Videč D ur o iz Trsta. Pri M»llei: Lowy iz Dunaja. — Crilanovich iz Trsta. — Schdpfer iz Maribora. — TrebaniBch iz Bavarskega. — Mascber iz Dunaja. — pl. Baltin iz Dalmacije. — Bauer iz Insbruka. — Piruban iz Trsta. — Sachs iz Dunaja. — Ecker iz Trsta. — Pogačnik iz Dolenjskega. ,— Herman iz Dunaja. Pri IMentu i.Juhljima: Maver iz Gradca. — Wiltcsh iz Dunaja. — Ženker iz Gradca. Pri bavarskem dvoru: Leban iz Kranja. Pri Zamorci t Kelner iz Gorice. Tržne cene v Ljubljani 26. julija t. J. Pšenica hektoliter Si^lil. 60 kr.; — rož 5 gld. 60 kr.; — ječiuon li gld. 80 kr.; — oves 3 gld. — 80 kr.; ajda B gld. 60 kr.; — proso 4 gld. 64 kr.; — koruza 5 gold. 60 kr.; krompir 100 kilogramov 6 gld. — kr.; — fižol hoktolitor 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 85 kr.; — spoli hišen — gld. b\S kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce pol*/,, kr.; — mleka liter 8 kr.; govednine kilogram 50 kr.; — telotnine 42 kr.; — svinjsko meso 58 kr ; — sena 100 kilogramov 2 gld. 62 kr.; — slame 3 gold. 25 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr. Dunajska borza 20. julija. tlirirso ielegraiiono poročilo.) Enotni Uii. do.# v banko.»cib ■ 65 gld. 60 kr. Enotni virž. aoi^ v srebtu 69 , — „ 1860 -Ari. potojfio .... 113 , — Akcije narodne banke 870 , — k Kreditne *aoi;ci .... 142 „30 . London ... . . 126 , 10 Napol. .......10 , 01 . C. k. cekini....... 5 . 92 . Srebro 101 80 Karmelitanski melisovec iz IBeiiCMlk. 1 originalna steklenica 25 kr. Jedino pravi le pri (B3-16) Gabriel Piccoli, lekarju na dunajske} ce^ti v Ljuhljunl. Izdate y in urednik Josip Jurčič. Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodno tiskamo" v Ljubljani s*> izšle in se morejo dobiti sledečo slovenske knjige: Romani in p o-ve s t i : 1. Eraieui Tatenbak. Izvirna povest, spiral J. Jurčič^ velja......50 k r. 2. Meta IIol«leui». Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Jlostnik 50 kr. 3. Kantorcica. Komun s pohorskega zakotja, Oeški spisala Kurilna Svitla; poslovenil Franjo Tomšič. velja........50 k r. 4. Prvi polj u l». Novela, spisal J. Skalec. — Na Črni zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr. 5. Kasen. Novela, trancoski spisal 11. Jtivičre, poslovenil Davorin Jlostntk. — Cerkev in tlr-Žava v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulai/e, poslovenil Davorin Jlostnik, velja . . . 25 kr. IB. Lističi v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič. — Životopisje, sp. Jtajč Doz. — Presern, Prešerin ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Slackiavolli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, Bp. dr. Celestin. — Trstvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vošnjak. — Csgava bode? Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja . . . . 25 k r. rv. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. J'aulus. — Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazok o izdaji alovenskili narodnih pesuij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor hoče katero koli teb knjig dobiti, naj pile .Narodnoj tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*.