METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na »/s strani 60 K, na >/3 strani 30 K, na Ve strani 15 K in na 71S strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 °/0 popusta.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Iti VLjub^	LetnMXX.
Obseg: O sestavljanju in setvi travnih mešanic. —	Izprememba gozda v drugo obdelovalno vrsto. — Vprašanja in odgovori.
— Kmetijske novice. — Družbene vesti. —	Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Priloga „Konjerejec":
Soseda Razumnika konjereja. — Porod pri	kobili. — Konjerejske vesti. — Uradne vesti samostojnega konjerejskega odseka — Inserati.
5. O raznovrstnosti semenskih mešanic.
0 sestavljanju in setvi travnih mešanic.
(Po dr. T. vitemu Weinzierlu preložil in priredil inženir Jak. Turk.)
(Dalje.)
4. Svojstva najvažnejših krmskih trav in detelj z ozirom na pridelovanje deteljnih travin.
Glej na strani 102.
haskom tudi prej omenjene kratkodobne trave, in sicer zaradi obilnih pridelkov, kijih dajejo v prvih dveh letih.
Izbira posameznih krmskih rastlin in razmerje, ki naj bodo v njem zastopane v ruši, zavisita predvsem od nameravanega namena porabe. Potemtakem je razdelitev za mešanice nastopna:
I.	Travne deteljine (v nadomestilo za samo deteljo). Te so dve- do triletne in, če se rabijo trpež-nejše detelje, štiri- do šestletne (mešanica z lucerno in esparzeto).
Množina semena se odmeri tako, da zavzemajo detelje 4/6 ali 80 odstotkov in trave Vb 20 odstotkov posejane ploskve, oziroma čiste setve.
Naravno je, da so za prvi slučaj najprikladnejše kratkodobne trave, kakor laška ljuljka, francoska pahovka in tudi mačji rep, dočim je za lucerno pasja trava in za esparzeto francoska pahovka na mestu.
II.	Menjalni ali začasni travniki (travno-deteljne mešanice, ornice). Te dajejo štiri do šestletne travnike na njivah. V njih zavzemajo detelje največ '/s ali 33 odstotkov in trave 2/s 67 odstotkov posetve.
Pri menjalnih travnikih se morajo vpoštevati bolj trpežne trave, kakor francoska pahovka, pasja trava, travniška bilnica itd. Vendar pa se morejo rabiti s
Podoba 70. Ruša z nizkimi in visokimi travami.
III. Stalni travniki in stalni pašniki, ki se uživajo dalje kakor šest let. Trave zavzemajo tu 4/s
Nadaljevanje na 103. strani,
Razpredelnica I.
4. Svojstva najvažnejših krmskih trav in detelj z ozirom na pridelovanje deteljnih travin.')
td.	= travna deteljina.
mtr.	= menjalni travnik.
str.	= stalni travnik.
spa.	= stalni pašnik
pltr.	= planinski travnik.
pipa.	= planinski pašnik.
pb.	= pobočja.
H.	= trpežna (večletna).
Razlaga kratic in znakov:
fg| — dela nadzemne pritlike.
fjf = dela podzemne pritlike (korenike).
visoka trava (t. j. trava, ki je visoka, de-belostebelna in širokolistna, n. pr. francoska pahovka, travniška bilnica itd.).
nizka trava (t. j. trava, ki je kratka, drobno-stebelna in navadno drobnolistna, n. pr. travniška latovka, rosulja, šopulja itd.).
s. — srednja trava (t. j. trava, ki je po svojih svojstvih nekako v sredi med v. in »., n. pr. laška ljuijka, navadna latovka itd.). -(- = mnogo. — = malo. ± = še dosti mnogo. 0 = nič.
Štev.	1 m e	Se prilega mešanicam	Vrsta zemlje in lega2	Trpežnost v letih	Visoka, srednja ali nizka trava in rast	Podrast druge košnje		
						v splošnem	bilke (stebla)	listi
1	Domača detelja . . .	td. mtr. str.	Vsakovrstna, sveža, zvezna tla	2	rase v šopih	dobra	±	±
2	Bela „	mtr. str. spa.	Vsakovrstna črne prsti bogata,					
			rahla tla, tudi brnaste peščenine	3	ifeSšiii	skoraj nič	—	—
3	Švedska „ ...	mtr. str. pltr.	Vsakovrstne sveže, zvezne, hlad-					
			ne zemlje, tudi v mrzlih legah	3	rase v šopih	skoraj nič	—	—
4	Navadna nokota, prava	str. pltr. spa.	Vsakovrstna tla, zlasti suhotna,					
			apna bogata	%	rase v šopih	malo	—	—
5	Močvirska nokota . .	str.	Zamočvirjena in barska tla			skoraj nič	—	—
6	Ranjek.........	td. mtr.	Puste, suhotne, apnene zemlje					
			in peščenine	2	rase v šopih	malo	—	—
7	Hmeljna lucerna. . .	td.	Puste, apnene lahke zemlje	1-2	ižlllj segali	dobra	—	±
8	Lucerna (nemška de-							
	telja) .........	td. mtr.	Večina dobrih zemelj z globokim					
			podtaljem v toplih legah	%	rase v šopih	dobra	+	+
9	Esparzeta.......	td. mtr. str.	Tudi na pustih tleh, da je rahlo					
			podtalje, v toplih legah	4-7	rase v šopih	dobra	±	±
10	Mačji rep.......	zd. mtr. str. pltr.	Sveža, ilnata tla, do hladne					
			težke glinaste zemlje		rase v šopih v.	dobra	+	±
11	Travniška latovka . .	mtr. str. pltr.	Celo suhotna, toda rahla tla		Silili	srednja	0	±
12	Navadna „ . .	mtr.	Vlažna do mokrih tal			skoraj nič	0	—
13	Pasji rep.......	mtr. str. spa. pltr.	Zlasti mokrotna tla do pred-					
			planin		rase v šopih «.	srednja	±	—
14	Šopulja........	mtr. str. spa. pltr.	Mokrotna in mokra zemlja		tifitlBi!"-	dobra	±	
15	Svetlikasta trstika . .	str. pltr.	Barska tla in glinasta zemlja v					
			visokih legah	%	1—ii v~	dobra	+	±
16	Angleška ljuijka . . .	td. spa.	Vsakovrstna sveža, zvezna tla,					
			tudi peščenine	1-4	rase v šopih n.	neznatna	+	+
17	Laška „ ...	td.	Sveža, topla, dobra zemlja	1-2	rase v šopih s.	dobra	+	+
18	Francoska pahovka .	mtr. str.	Vse boljše, apnene, lahke tople					
			zemlje	3-5	rase v šopih v.	srednja	±	—
19	Pasja trava......	zd. mtr. str.	Vse boljše zemlje (v senci)		rase v šopih v.	dobra	-	+
20	Travniška bilnica . .	mtr. str. pltr.	Sveža tla, da le niso kisla in					
			suhotna	*	rase v šopih v.	dobra	=t	+
21	Navadna ovčja bilnica	mtr. str. spa.	Vsakovrstna suhotna tla, tudi					
			plitve peščenine in prodnine gli-					
			nasta zemlja, v planinah		rase v šopih	neznatna	0	+
22	Trdikasta „ „	mtr. str. pipa.	dto. dto.	%	rase v šopih n.		0	—
23	Rdeča bilnica ....	str. pipa.	Suhotne zemlje in barska tla		rase v šopih -—' .	neznatna	—	—
24	Raznolistna bilnica .	str. pltr.	Sveža zemlja, senčna lega	*	rase v šopih n.	neznatna	—	—
25	Trsna bilnica.....	mtr. str. pltr.	Vsakovrstne zemlje, zlasti vlažna					
			in tudi barska tla	'\	HHHP s ■	dobra	±	+
26	Travniški lisičji rep .	mtr. str.	Sveža mokrotna tla, zlasti trav-					
			niki, ki se namakajo		*—v.	dobra	+	+
27	Volnata medena trava	mtr. str.	Pusta, suhotna in nerazkrojena					
			barska tla		rase v šopih v.	srednja	±	+
28	Zlata pahovka, prava	mtr. str. pltr.	Vsakovrstne srednje zemlje, tudi					
			kamenite in boljša barska tla		rase v šopih v.	dobra	+	+
29	Rosulja, prava ....	mtr. str. spa.pltr.	Samo malovredne zemlje		rase v šopih n.	neznatna	0	—
30	Pokončna stoklasa . .	str. pltr.	Le pusta, suhotna tla v toplih					
			legah		rase v šopih v.	neznatna	0	—
31	Gola stoklasa ....	str. pltr.'	Rahla, ne presuhotna zemlja,					
			barska tla	-A	rase v šopih||||||§£>.	srednja	±	—
32	Rman..... ...	str. spa. ph. pipa.	Rahla zemlja, da le ni mokrotna	%		malo		-±
					«			
	4) Poleg svojih opazovanj sem se posluževal v tem odstavku F. 0. Steblerja: ,,Die besten Futterpflanzen", II. del.							
	In sicer ona vrsta zemlje, ki je zanjo dotična krmska rastlina na mestu, odnosno,			ki se travnim mešanicam najbolj prilega.				
ali 80 odstotkov in detelje l/6 ali 20 odstotkov posejane ploskve.
Za stalne travnike naj se izberejo načeloma le najtrpežnejše trave, kakor pasja trava, travniška bilnica, zlata pahovka, lisičji rep, travniška latovka itd., in sicer v primernem razmerju visokih in nizkih trav1) (glej opomnje k razpredelnici III.). Od kupčijskih deteljnih vrst se prilegajo stalnim travnikom najbolj nokota ter švedska in pa bela detelja.
IV. Mešanice za drugovrstne namene rabe, kakor za vrtne trate, pobočja itd. itd. Pri izberi rastlin za te se je primerno ozirati na posebnost razmer, četudi bi imela zaraditega trpeti pridelek in morebitni krmski užitek.
6. O rabni vrednosti ali rabnosti semen.
Rabna vrednost ali rabnost pomenja odstotnost (utežno množino) čistega in kalivega semena v danem blagu. Ta se izračuni, če se čistota in kalivost medsebojno pomnožita ter se zmnožek deli s 100. S tem številom pa še ni popolnoma izražena kmetijska vrednost dotičnega semenskega blaga, temveč se mora tudi navesti, in sicer predvsem, sčim da je seme onečiščeno (plevelno seme), in se morajo v spopolnilo še posebej izslediti druge važne lastnosti, tako n. pr. če je seme prosto predenice, odkod prihaja, kakšne vrste je itd.
a)	Čistota. Ta izraža v odstotkih povsem (absolutno) čisto seme v danem blagu. K nečistoti se prištevajo razen tujega semena, prsti, peska in plev tudi zrneni drobci, po žuželkah ali pa po zajedavih plesnih poškodovano seme, dalje jalovo (prazno) seme (zlasti pri lisičjem repu, zlati pahovki, pasji travi itd.).
b)	Kalivost. Ta izraža število resnično kalivih zrn v 100 zrnih čistega semena. Zaraditega se pri določitvi kalivosti odbere le povsem (absolutno) čisto seme, oziroma pri medeni travi in rosulji le iz vnanjih zaklopnih plev izluščeni polni plodovi.
Izprememba gozda v drugo obdelovalno
vrsto.
V 7. številki letošnjega letnika je prinesel ,,Kmetovalec" na vprašanje 79. glede izpremembe gozda v travnik odgovor, ki bi ga lastnik gozda po tozadevnem merodajnem naziranju v vsakem slučaju pač ne mogel uveljaviti.
Ker gospodarske razmere pri naših kmetovalcih večkrat naneso, da je treba izpremeniti kak kos gozda v travnik, njivo, stavbišče in vrt, kamenolom ali kaj drugega, ne bo odveč, če nakratko opišemo zakonite določbe in nekaj naredeb, ki pri krčitvah gozda največkrat prihajajo v poštev.
Večinoma je že vsepovsod znano, da je treba za krčitev, oziroma izpremembo gozda v kterokoli drugo obdelovalno vrsto prositi vsled določbe § 2. gozdnega zakona dovoljenja pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Pismeno ali ustno na zapisnik podano prošnjo je kolkovati s kolkom za 1 K. V prošnji je treba navesti dotično parcelno število gozda in davčno občino, kjer leži. Povedati se mora, kaj se namerava iz gozda napraviti in koliko prostora (vso parcelo ali dele parcele) se namerava v to porabiti. Prošnji se mora priložiti, oziroma doprinesti, posestni list, ki se dobi
') Glej podobo 70. (Pripomba prevajalca.)
pri davkariji, ter izpisek iz zemljiške knjige, ki si ga je priskrbeti pri sodniji, oziroma zemljeknjižnem uradu. Zahteva se kot priloga sicer tudi obris mape, ki kaže parcelo in nje bližnjo okolico. Ta obris pa, če ni bil prošnji priložen, večinoma pozneje uradnim spisom prostovoljno pridene okrajni gozdarski tehnik, tako da si stranka stroške za prilogo prihrani.
Bistveno vsebino podane prošnje za nameravano krčitev da politična oblast po pristojnem županstvu primerno razglasiti s pozivom, da se imajo oni, ki si prisvajajo na dotični parceli kake služnosti do paše, drvarjenja ali česa drugega, zglasiti in podati svoje ugovore do določenega dne pri politični oblasti ali pa pri županstvu.
Ugovarjajoče stranke ter lastnik parcele se nato zaslišijo, večinoma ob priliki pregleda, ki ga na kraju zvrši ob priložnosti okrajni gozdarski tehnik. Ta mora po pregledu izvideti, ali je krčitev iz javnih gozdarskih, pri obsežnih krčitvah tudi iz klimatičnih in atmosfe-ričnih ozirov, vpoštevajoč deželne kulturelne razmere, dopustna ali ne.
Če je iz pretehtanih razlogov krčenje dopustno, izda politična oblast dovoljenje, če ni bilo ugovora od strani zasebnih udeležencev, takoj, drugače pa le tedaj, če se je dosegla poravnava z ugovarjajočimi strankami. V slučaju pa, da se ugovarja in da ne pride do poravnave, ali pa ko bi se ne moglo brezdvomno dognati, da je prosilčeva parcela s služnostnimi pravicami drugih neobremenjena, se mora poslednji zavrniti najprej na civilnopravno pot, in tedaj ne more dobiti dovoljenj;i, preden sporna zadeva ni rešena pred sodiščem.
Pripeti se pa včasih tudi, da politična oblast kljub temu, da od zasebne strani ni nobenega ugovora, >z prej navedenih javnih ozirov ne more izdati dovoljenja, na primer če bi popolna odstranitev gozda spravila v nevarnost javni promet na cestah in javnih potih, ali ogrožala poslopja, povzročala drče, plazove, udiranje sveta ob večjih vodah i. t. d. Izprememba v slabejšo vrsto obdelave se navadno ne dovoljuje brez izredne utemeljitve. Tudi tedaj, ko bi kdo le vsled tega zahteval dovoljenja za krčitev, da bi mu ne trebalo pogozditi izsekanega gozda, ne da bi torej resno namerjal zvršiti izpremembo, se dovoljenje ne izda, ker bi to privedlo do zanemarjenja zemljišča. Za zvršbo naprošene izpremembe se torej navadno tudi nastavi razmeram primeren rok, ki se ga mora prosilec držati.
Če razlogi za dovoljenje krčitve niso dodobra utemeljeni, lehko deželna vlada tako dovoljenje takoj iz svojega nagiba razveljavi, če se ji zdi potrebno.
Omeniti je še, da prihajajo pri krčitvah v svrho porabe za kamenolom ali dobavo gramoza še posebej varnostne in druge odredbe glede obrtnega obratovanja v poštev in se v to svrho vrše posebne poizvedbe.
Poudarja se, da obdelovalna vrsta, ki je pripisana kaki parceli v davčnem katastru, ni vselej izključno merodajna, ampak v prvi vrsti njena tačaspa raba. (Upr. sod., 12. 1. 1894, št. 171.). V davčnem katastru (ki služi najprej le obdačenju) so nektere parcele, posebno v goratih krajih, morda vpisane za pašnik, v istini pa so bile in so gozdi; včasih so celo uvrščene med varstvene in med branilne gozde.
Pregledovanje naprošenih krčitev se ne vrši na račun strank, ker to okrajni gozdarski tehniki združujejo z drugimi opravili vnanjega službovanja. Ko bi pa kdo zahteval, da se mora poizvedba nemudoma zvršiti, bi se mu pa pač morali naložiti potovalni stroški, oziroma pristojbine.
*
Končno bodi še opozorjeno, da je samovoljno krčenje gozda, brez dovoljenja, podvrženo kazenskemu postopanju. Polegtega se naloži pogozditev za samovoljno skrčeno ploskev ob v postavi določenem roku. V takem slučaju bi bilo vložiti prošnjo za naknadno odobrenje krčitve, ki se more seveda dovoliti le na podlagi celotnega opisanega postopanja.
Iz povedanega se razvidi, da je najlaže in brez ovir dobiti dovoljenje za izpremembo gozda na bolj rodovitnih krajih in tedaj, kadar ni ugovorov po kakih udeležencih.	__.—
Vprašanja in odgovori.
Na vsa gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo »Kmetovalca", se načelno odgovarja le v »Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med »Vprašanja in odgovore", ostali pa v .Listnico uredništva". Odgovarja se le na vpra;anja, ki so podpisana s celini imenom, v »Kmetovalcu" se pri vprašanju pristavijo pričetne črke imena in kraja. Ce vprašalec ne želi drugače. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj štiri dni pred izdajo lista; na prepozno došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso gospodarska in odgovori nanja niso splošno poučni in zanimivi, se ne odgovarja v »Kmetovalcu«, ampak le pismeno če je pismu priloženih 50 h v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu.
Drugi odgovor na 85. vprašanje glede spravljanja lesa iz gozda po tujem svetu. Glede tega vprašanja, ki smo nanje odgovorili v zadnji številki „Kmetovalca", smo dobili od strokovno merodajne strani tole pojasnilo: Nazi-ranje v objavljenem odgovora, da se sme potem, ko je okrajno glavarstvo izdalo po gozdnem zakonu v to potrebno dovoljenje in je prosilec začasno založil določeno odškodnino, s spravljanjem takoj začeti, ni pravo. Razsodba okrajnega glavarstva mora marveč prej postatipra-vomočna, šele potem ni zadržka založiti določeno odškodnino, na kar se sme s spravljanjem tudi pričeti. Pritožbam se pa odložilna moč redno le tedaj ne priznava, če bi zadrževanje spravljanja ogrožalo kake javne interese, na primer da bi se vsled pozne odstranitve gozdnih pridelkov bilo bati gozdnega mrčesa ali kakih drugih neprilik. Ce kdo z višino od politične oblasti začasno določene odškodnine ni zadovoljen, mu je prosto, dati odškodnino sodnijsko določiti; vendar pa vsled tega ne sme zabraniti spravljanja, kakor-hitro je dotični, ki je bil pridobil pravomočno postalo dovoljenje politične oblasti, tudi začasno določeno odškodnino založil ; spravljanje se torej sme vršiti ne glede na to, ali se je sodnijska cenitev že zvršila ali ne.	.•—
Vprašanje 92. Pri nas zahteva mesoglednik, da se mora vsako govedo, ki se pelje na semenj, v svrho ogleda pripeljati na njegov dom, sčimer se silno veliko časa potrati. Ali je ta zahteva upravičena in kakšno pristojbino je plačati od ogleda? (K. A. v B.)
Odgovor: Mesogledec sploh nima ničesar opraviti z živino, ki se žene na semeDj. Vsaka živina, ki pride na semenj, mora imeti živinski potni list. Živinski potni list izdati ima pravico pravzaprav edinole župan, če pa župan iz kte-regakoli vzroka ne more izdajati potnih listov, pa mora ta posel poveriti svojemu namestniku, ali pa, če je občina obširna, v olajšavo živinorejcem tadi večjemu številu namestnikov, ki jih je naznaniti okrajnemu glavarstvu v potrditev. Preden župan ali njegov namestnik izda živinski potni list, mora iti v dotični hlev in ne samo ogledati žival, ki je določena za semenj, ampak mora presoditi zdravstveno stanje vseh živali dotičnega hleva. Iz tega sledi, da je protipostavno in kaznivo, če župan ali njegov namestnik zahteva, da se mu žival pripelje na dom, ampak on je po zakonu naravnost zavezan podati se v dotični hlev. Za ogled živine se ne sme zahtevati nikaka pristojbina, vendar se sme glasom deželnega
zakona z dne 26. marca 1. 1885., štev. 9., računati poleg resničnega stroška za živinski potni list še posebna pristojbina za izdajo tega lista v znesku 2 do 16 vinarjev.
Vprašanje 93. Kupil sem 50 oralov velik pašnik, ki ga bom zasadil v teku petih let s smrekami. Kdaj in kam se moram zglasiti, da dosežem desetletno davčno olajšavo za novo pogozdeni pašnik? (F. Ž. v M.)
Odgovor: Za pogozdenje svojega v davčnem katastru za pašnik vpisanega zemljišča ne morete izposlovati nikake davčne olajšave. Zakon o uredbi zemljiškega davka z dne 24. maja 1869, drž. zak. štev. 88., sicer dopušča 251etno davčno oprostitev za visokoplodne gozde, če so bili nasajeni in vzgojeni na nerodovitnih zemljiščih ali pa na takih, ki so bili opustošeni po elementarnih nezgodah. Za nerodovitno zemljišče pa je v našem avstrijskem davčnem katastru vpisano navadno le golo skalovje, ki se sploh na noben način ne da napraviti plodi nosno. V okrepitev tega odgovora navajamo, da so merodajni faktorji že \ečkrat skušali doseči začasen popust davka za obsežna kraška zemljišča, ki so se pogozdila, Kljub temu, da so bila ta zemljišča pred pogoz-ditvijo skoraj brez vsakega donosa in podobna pustinjam, se dosedaj še nikoli ni dosegla iz tega vzroka nobena davčna olajšava, ker so bila ta zimljišča svoj čas vcenjena za obdavčenje kot pašni svet. Pričakovati je pa, da se bo v do-gledir-m času dovolila za take nove gozdne nasade primerna davčna olajšava ne glede na to, kako je bilo zasajeno zemljišče v davčnt m katastru vcanjeno. Davčni odsek državne zbornice je namreč n davno sprejel v tem zmislu sestavljeno resolucijo, in zastopnika kmetijskega in finančnega ministrstva sta obljubila, da se načrt tozadevnega zakona kmalu predloži državni zbornici.	.—
Vprašanje 94. Po mojih mladih jablanah in tudi takih, ki že rode, lazi vsepolno mravelj, in potem se izležejo zelene ušice, ki se primejo vseh mladih poganjkov ter drevje silno ovirajo v rasti. Kako preženem mravlje, oziroma uši, s sadnega drevja? (A. K. v S.)
Odgovor : To je vprašanje, ki ga vsako leto spomladi od vseh strani dobivamo, vsako leto vsaj enkrat nanje odgovorimo, in vendar še večina sadjarjev nima pravega pojma o mravljah in listnih ušeb, zato tudi letos Vam in vsem drugim na tako vprašanje odgovorimo. Popolnoma razvita ženska listna uš, ki je bila od samca oplojena, izleže jeseni jajčece, ki se imenuje zimsko jajčece. To jajčece prezimi, ter mu je težko priti do živega. Spomladi se iz tega zimskega jajčeca izvali listna uš, ki gre na drevje, in sicer na najmlajše poganjke, ter tamkaj odlaga brez oplojevanja silno veliko mladih jajčec. Iz teh jajčec se prav v kratkem času izležejo nove uši, ki so čez nekaj dni že sposobne, da zopet, in sicer brez oplojevanja, ležejo nova jajčeca. Odtod prihaja da se spomladi listne uši tako silno množe ter delajo na sadnem drevju znatno škodo. Skoraj vsaka vrsta drevja ima svoje posebne listne uši ali vsaj podoben mrčes. Listne uši pa izcejajo sladek sok, ki nanj zlasti prežijo mravlje, in zato je vedno na tistem drevju, kjer so listne uši, najti tudi vsepolno mravelj. Ce se pa listne uši preženo, mravlje sameodsebe izginejo, ker na drevju ne najdejo več živeža, in zato navadno mravlje za sadno drevje sploh niso nikake škodljivke. Listne uši se zanesljivo preženo s 1 °/0 tobakovo vodo, a ta voda uniči le tiste uši, ki jih popolnoma zmoči. Ker so pa listne uši pod listjem in se navadno listje vsled ušivosti še zavija, zato se s škropljenjem s tobakovo vodo ne doseže uspeh, ampak od listnih uši napadene vršičke je treba potapljati v posodo s tobakovo vodo za nekaj trenutkov, da se vsaka uš prav gotovo s to vodo zmoči. Ker se nikdar ne morejo vse uši zatreti in se zato delajo vedno novi zarodi, zato je
pokončevanje listnih uši spomladi, dokler je drevje v prvem sokn, ponavljati vsaj vsak teden. Kdor ima le majhno število sadnega dreja, more to delo lehko z vršiti, a pri velikem številu drevja, t. j. pri obširnih nasadih je zatiranje listnih uši seveda silno težavno in zelo zamudno. V Zedinjenih državah Severne Amerike, kjer imajo v nekterih pokrajinah farmarji velikanske sadovnjake, so ti farmarji zaradi listnih uši že naravnost obupali, dokler ni kmetijski oddelek on-dotne vlade po svojih veščakih zasledil drugo, boljše in cenejše sredstvo proti listnim ušem. To sredstvo je neki hroščec, ki je soroden našim pod imenom pikapolonica znanim hroščem in je hud sovražnik listnih uši. Primerna množina teh hroščev more cele sadne nasade varovati pred poškodovanjem po listnih ušeh. Tudi naša pikapolonica zasleduje listne uši, zato je sreba tega hroščeca kot koristnega varovati. Tudi pri nas bi ne bilo napačno pečati se s to zadevo. Tamkajšnja vlada da sadjarjem spomladi za majhen denar primerne množine omenjenih koristnih hroščev na razpolaganje.
Vprašanje 95. Imam vola, ki ima zlasti na koži po hrbtu vse polno ogrcev ali črvov. Odkod prihajajo ogrci, ali so živini škodljivi in ali je kako domače sredstvo, ogrce zatreti takoj v pričetku? (F. H. v Š.)
Odgovor : Bule na koži goveje živine, ki jih imenujete ogrce, povzročajo ličinke govejega zolja, ki čez zimo živi v koži. Goveji zolj je veliki muhi podoben mrčes, ki leta poleti in odlaga svoja jajca na dlako. Iz jajca se izleže ličinka, ki zleze pod kožo in se tamkaj razvija do pomladi. V tem času gre iz bule, se potem na primernem mestu zabubi in končno izleze iz bule mlad goveji zolj. Goved dobi ogrce navadno na paši. Tamkaj, kjer je ta nadloga velika, priporočajo živali mazati s kisom, ki se je na njem kuhalo orehovo listje ali pelin, ker te reči zoljem ne pri-jajo. Zvečer je s paše došlo govedo temeljito oštrigljati, da se z dlake spravijo odložena jajčeca. Spomladi, ko so bule že velike in je ličinka na tem, da izleze, se bule stisnejo in ličinke pokončajo. Spomladi, ko ličinke vun lezejo, povzročajo živalim velike bolečine, zato take živali nimajo teka in medle. Tudi koža močno ogrčaste govedi je manj vredna.
Vprašanje 96. V hlevu nameravam narediti nov lesen strop, ki ga hočem namazati s katranom, da bo bolj trpežen. Ali bi kazalo lesen strop v hlevu namazati s katranom in ali bi duh po katranu živini ne škodoval? (L. B. v Z.)
Odgovor: Na vsak način katran naredi les trpežnejši in duh po katranu živini nič ne škoduje, nasprotno, še zrak razkužuje. S katranom se pa sme namazati le popolnoma suh les, kajti mlad les še izpuhteva, in če je s katranom namazan, so vse luknjice zabasane, in potem se tak les zaduši ter znotraj trhleni. Namesto katrana Vam veliko bolj priporočamo mazanje s pravim karbolinejem, ki se tudi dela iz katrana, ki ima v sebi vse katranove ohranjujoče snovi in luknjic lesa ne zamaši.
Vprašanje 97. Moji pujski so kljub snaženju korit dobili neko čudno bolezen, vsled česar se slabo razvijajo. Pujski so namreč postali nekako otekli, koža jih srbi, je počrnela in je krastava, kakor da bi bila S smolo prevlečena. Živali nimajo nič teka in namesto da bi jedle, glodajo les. Kakšno bolezen imajo pujski in kako jo je zdraviti? (J. M. v P.)
Odgovor : Vaši pujski so sajasti. To je kožna bolezen, ki prihaja od slabe oskrbe, neprimerne krme in od temnih in zatohlih svinjakov. Spuščajte svoje pujske veliko na prosto, kjer morejo uživati čist zrak, se morejo solnčiti in riti po prsti, ki jo žro in polegtega pojedo razne hroščece,
črve in gliste. Polegtega sajaste prašiče umivajte z mlačno milnico in seveda pazite, da se vsled umivanja ne prehlade. Prav toplo Vam priporočamo prebrati knjigo „Soseda Razumnika prašičereja", ki jo dobite pri naši družbi za 1 K. V njej je vse povedano, kako je ravnati s pujski, da ostanejo zdravi.
Vprašanje 98. Svoje poslopje, ki je s slamo krito, sem pred strelo zavaroval s strelovodom. Sedaj me pa ljudje strašijo, da se bo v slučaju, če strela vdari v strelovod, streha vžgala, kajti pred kratkim časom se je pri tukajšnji cerkvi dogodilo, da je strela odskcčila in je v cerkvi precej škode povzročila, dasi strelovod še ni star in obstoji šele 8 let. Neki nadzornik brzojava mi je dejal, da je bolje, strelovod speljati v zemljo po pocinkanih železnih pločah kakor po bakrenih. Kaj je Vaše mnenje o Strelovodu na slamnati strehi ? (V. M. v K.)
Odgovor: Pravilno narejen strelovod na slamnati strehi ni nevaren, dočim je vsak napačno narejen strelovod na vsaki hiši bolj nevaren kakor če ga sploh ni. Kakšen je pravilno narejen strelovod Vam ne morem na tem mestu dovolj obširno razložiti, sicer je pa treba napravo strelovodov izročiti le veščakom. Strelovod mora biti tako narejen, da gre strela zanesljivo v zemljo, in tedaj nikjer ne od-skoči. V to svrho mora biti napeljava dovolj močna ; dobro je, če je osamljena, poglavitno pa je, da je speljana v zemljo v mokre plasti. Iz tega vzroka je včasih potrebno strelovod zelo globoko v mokro zemljo speljati ali najbolje v vodnjak, če je blizu.
Vprašanje 99. Nameravam si nabaviti pripravo za umetno valjenje jajec. Kteri valilniki so najboljši in kje se dobe? (F. K. v V.)
Odgovor: Valilnikov je veliko vrst in so posebno priporočeni valilniki tvrdke F. Sartorius & sinovi, ki jih ima za Avstrijo v zalogi Franc Zimmer na Dunaju, IV./I., Wienstrasse 21. Končno je pa vsak pravilno sestavljen valilnik dober. Začetnik pa v pričetku ne bo imel z nobenim valilnikom dobrega uspeha, kajti praksa šele mora človeka pri rabi umetnih valilnikov izučiti, kako je pravilno z njimi ravnati. Če torej kupite valilnik in nimate takoj v pričetku povoljnega uspeha, ne krivite valilnika, ampak svojo premajhno izkušnjo. Valilniki so zelo občutljive priprave. Majhna napaka včasih uniči ves uspeh. Isti valilnik, prenesen na drugo mesto, kjer zrak drugače kroži, že drugače deluje.
Vprašanje 100. Zakaj letos pri nas živina skoraj splošno močno les gloje, se slabo redi in ima manj mleka kakor druga leta, dasi enako krmijo in se je prej ta neprilika le redkokdaj pokazala? (A. T. v G.)
Odgovor: Glodanje lesa prihaja od napačnega pre-snavljanja hranilnih snovi v živalskem telesu, ki je posledica neprimerne krme. Seno, ki smo ga lansko leto pridelali, je zraslo večinoma v vlažnem in hladnem vremenu brez zadostne solnčne svetlobe in je zato slabe sestave, če žival v krmi ne dobiva dovolj dobrih beljakovin in obenem tudi dovolj rudninskih hranilnih snovi, pa je presnavljanje napačno in posledica je glodanje lesa, slabo uspevanje in slaba molža. Prej se je domnevalo, da je glodanje lesa edino le posledica pomanjkanja rudninskih hranilnih snovi, zlasti fosforovokislega apna, a danes vemo, da je tudi posledica nezadostnega krmljenja s pravimi beljakovinami, kajti celice živalskega telesa se morejo tvoriti večinoma le iz beljakovin, ki so spojene s fosforovokislim apnom. Tako napačno presnavljanje se le počasi popravlja, in sicer s pokladanjem primerne krme. Priporočamo Vam redno pokla-danje oljnih tropin, ki imajo v sebi dovolj dobrih beljakovin in naravnega fosforovokislega apna.
Vprašanje 101. Pri nas je živina precej mešane pasme. Jaz splošno opazujem, da teleta in sploh živina simodolske pasme največja zrase, celo v hlevih, kjer slabo in nezadostno krmijo, dočim nekteri trdijo, da je to le slučaj in da živali drugih pasem morejo enako velike zrasti. Ali je moje domnevanje, da je simodolska pasma sploh večja, pravo? (K. D. v C.)
Odgovor : Nikakor se ne more trditi, da so živali vseh govejih pasem enako velike, oziroma da morejo enako velikost doseči. Imamo majhne goveje pasme in istotako velike ter se iz malih tudi z najumnejšo rejo nikakor ne dajo narediti velike, kakor tudi ne narobe. Velikost je prirojena lastnost, ki se po določenih zatonih podednje. Simo-dolsko goved prištevamo med največje goveje pasme. Navzlic tema se pa lehko med simodolskimi živalmi nahajajo tudi majhne. Danes vemo, da ima velik vpliv na velikost kake živali neka žleza, ki se nahaja v možganih in se imenuje „glandula pinealis". Delovanje te žleze je pri simodolski govedi zelo močno, in zato ta goved navadno hitro in velika zrase, če se pa delovanje te žleze pri mladi govedi vsled napačne vzreje ali kake bolezni ovira, pa more tudi simodolska živina majhna ostati. Na vsak način ima simodolska pasma v sebi zasnovano lasnost, da zrase velika, in zato se lehko pripeti, da živali te pasme tudi pri slabi krmi vseeno velike zrasejo.
Vprašanje 102. V nekterih časnikih se letos nahaja inserat neke tvrdke, ki silno priporoča in prodaja za drag denar neko novo vrsto krompirja z imenom „Diamant", ki dotična tvrdka o njej trdi, da silno bogato obrodi in poseka vse druge vrste krompirja. Ali je krompirjeva vrsta „Diamant" res tako izborna in ali bi jo priporočali poskusiti? (F. Ž. v N.)
Odgovor : če imate denar in Vas veseli vrsto krompirja „Diamant" poskusiti, lehko to storite, povemo Vam pa naprej, da ta krompir ni nič boljši kakor kake druge vrste in da na noben način ne da obilnejšega pridelka. Taki inserati se vsako leto pojavljajo in je njih glavni namen delati dobiček z neumnostjo ljudi. Zato najdete take inserate le v listih, ki so razširjeni med neveščim ljudstvom, dočim se take sleparske tvrdke skrbno varujejo ponujati čudodelne semenske vrste krompirja in drugih rastlin v strokovnih listih in listih, ki jih bero večinoma le razsodni ljudje. Imamo, zlasti v Nemčiji, izborne veščake, ki se pečajo z vzgojo novih krompirjevih vrst, a le maloktera nova krompirjeva vrsta kaj prida ugaja. Preden se more o kaki novi krompirjevi vrsti izreči sodba, se mora več let poskušati pod enakimi pogoji z drugimi vrstami. Prvo leto skoraj vsaka krompirjeva vrsta iz drugega kraja bolj obrodi kakor domačega kraja že vajena. Naša kmetijska družba je od slovečih vzgojevalcev novih krompirjevih vrst za drag denar kupila semenski krompir, a je po poskušanju v nekterih letih večino novih vrst morala zavreči. Pred petimi leti je na pr. naša družba kupila z velikimi težkočami in ovirami od svetovnoznanega slovečega rastlinogojca Luter Burbanka v Kaliforniji v Severni Ameriki štiri nove vrste krompirja, ki so se prvo leto vse izborno obnesle, vendar jih zato še nismo priporočali, in sedaj, čez pet let po pravilnih preskušnjah, se nam zdi, da bo smela z mirno vestjo le eno teh vrst v deželi razširjati.
Kmetijske novice.
Tečaj za pridelovanje krme. Kmetijska šola na Grmu priredi 26. in 27. maja. 1.1. dvodneven tečaj za pridelovanje krme z naslednjim sporedom. Vpondeljek, 26. maja.
Od 2 do 4 popoldne: Setev detelje in trave na njivah za dvo - in večletno košnjo. Nakup potrebnega semena. Gnojenje deteljnih mešanic. Praktično razkazovanje deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poskušališču. V torek, 27. maja: Od 8 do 10 dopoldne : Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave. Sestava travnih zmesi. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in razdelitev vzorcev. Od 2 do 4 popoldne : Priprava zemlje in posetev travnikov. Poprava slabih setev. Gnojenje in zboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov in travniških zmesi v poskušališču. — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot, in sicer le za železnico do Novega mesta in za hrano po 1.50 K na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti ali s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 18. maja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu.
Gozdarski tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 28. in 29. maja gozdarski tečaj z naslednjim sporedom: V sredo od 1 do 3 popoldne: pomlajevanje in oskrbovanje gozdov. Od 3 do 7 popoldne poučni izlet v gozdno drevesnico v Bršljinu in v mestni gozd s praktičnimi demonstracijami o pomlajevanju gozdov. V četrtek od 6 zjutraj do 4 popoldne poučni izlet v šolska gozda na Vrhovskem in v Podljubnem, kjer se vrše praktične demonstracije o oskrbovanju gozdov. — Kdor se želi tega tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija) do 20. maja 1.1. — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega se dovoli povrnitev potnih stroškov do Novega mesta in podpora za prehrano po 1.50 K na dan. Podporo dobi le kdor za njo pravočasno prosi in se mu izrecno dovoli.
čebelarski tečaj na Grmu priredi kmetijska šola v nedeljo, dne 8., in v pondeljek, dne 9. junija z naslednjim sporedom : V nedeljo, 8. junija od 2 do 4 popoldne: Življenje in razvoj čebel. Sovražniki in bolezni. Od 4 do 6 : Izdelovanje domačega in dzierzonovanega kranjskega panja ter razkazovanje raznih panjev s premičnimi satniki. V pondeljek, 9. junija od 7 do 11 dopoldne : Oskrbovanje čebel. Najvažnejše čebelarsko orodje. Čebelna paša. Pitanje čebel. Popoldne od 2 do 4: Eazni panji. Vzgoja matic. Izdelovanje okvirčkov, vlivanje umetnega satja in pritrjevanje z žico. Raba medu in voska. Pouk bo združen s praktičnim razkazovanjem v šolskem čebelnjaku. — Oddaljenim in podpore potrebnim čebelarjem s Kranjskega po. vrne ravnateljstvo potne stroške do Novega mesta in dovoli 1'50 K podpore na dan za prehrano. Podporo dobi le tisti; ki za njo po dopisnici prosi in ki se mu je izrecno dovolila_
Vinogradniški tečaj na Grmu priredi kmetijska šola v petek, dne 13. junija, in v soboto, dne 14. junija z naslednjim sporedom: V petek od 2 do 5 popoldne : Najvažnejša dela v vinogradu. Trtni škodljivci. Žveplanje in škropljenje trt. V soboto od 8 do 11 dopoldne: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenimi trtami. Izbira gumijevih trakov. Praktično razkazovanje zelenega cepljenja. Popoldne od 2 do 5: Praktične vaje v poletnih delih v šolskem vinogradu v Cerovcih. Razkazovanje škropilnic in žveplalnikov. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kaodija-Kranjsko) do 1. junija t. 1. Oddaljenim in podpore potrebnim vinogradnikom s Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in po 1'50 K na dan za prehrano. Podporo dobi pa le oni, kdor za njo pravočasno prosi in se mu je izrecno dovolila. Vabimo naše vinogradnike in fante k obilni udeležbi!
Družbene vesti.
*	Razglas o oddaji modre galice in žveplene moke po znižani ceni velja samo za Dolenjsko, nikakor pa ne za vinogradnike na Notranjskem. To je jasno povedano v zadnji številki »Kmetovalca" in v posebni izdaji „Kmetovalca" z dne 25. aprila, ki se je razdelila v 15.000 izvodih po vsej Dolenjski. Kdor količkaj more modro galico ali žvepleno moko takoj ali kmalu plačati, mora to storiti. Te vinogradniške potrebščine je dati le tistim na upanje, ki res ne morejo plačati. Na odpis dolga konci leta naj se nihče ne zanaša, kajti ta odpis se bo le izjemno dovolil edinole prav revnim vinogradnikom, ki imajo edini dohodek le iz svojega majhnega vinograda in pri najboljši volji ne morejo dolga plačati.
*	Vsako goljufijo je treba v kali zatreti! Vsled oddaje modre galice po znižani ceni na Dolenjsko naročajo ponekod odločno več te snovi, kakor je primerno velikosti ondotnih vinogradov, kar je vsekako prav zelo sumljivo. Bržkone se nekterniki hočejo okoristiti, bodisi da se hočejo preskrbeti s ceno galico za prihodnje leto, bodisi da jo morda z dobičkom prodajajo trgovcem. Kdor za tako goljufijo izve, naj jo nemudno sporoči c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, da bo ta goljufijo sodnijsko zasledovala. Vse ostanke modre galice, kupljene po znižani ceni, je po letošnjem zadnjem škropljenju izročiti tjakaj, od koder se je prejela, kajti ta ostanek je družbena last, ki se bo zaračunil za prihodnje leto po tekoči ceni. Na Dolenjskem je sedaj več kakor dovolj modre galice, zato družba novih naročil po znižani ceni ne zvrši več ; sicer je pa podpora v to svrho že popolnoma izčrpana.
*	Kmetijske organizacije in županstva na Dolenjskem, ki so prejele modro galico po znižani ceni za razdelitev med vinogradnike, so že dobila potrebne tiskovine v zmislu 3. točke razglasa v zadnji številki „Kmetovalca". V te tiskovine je vpisati prejemnike galice, množino prejetega blaga, približno velikost vinograda prejemnikovega in dnevna plačila. Te izpolnjene tiskovine bodo služile kmetijski družbi za kontrolo, da se ni zgodila kaka zloraba, in kmetijska družba bo po svojih zaupnikih to kontrolo strogo vršila. Tamkaj, kjer ti zapiski ne bodo v redu ali se ne bodo strinjali z dejanskimi razmerami, bo kmetijska
družba zahtevala plačilo modre galice po tekoči polni ceni in si vrhutega pridrži kazensko ovadbo zaradi goljufije.
*	L. 1911. se je oddalo na Dolenjsko ob enaki priliki po znižani ceni 15 vagonov modre galice, letos je pa že sedaj naročil za več kakor 22 vagonov, kar vsekako vzbuja sum, da v nekterih krajih ne utegne biti vse v redu, zato se opozarja na gorenja naznanila, ki se jih bo družba vsekako strogo držala. Pozivamo ogromno večino poštenih vinogradnikov na Dolenjskem, da pomagajo družbi ,pravično porabiti težko izposlovano državno in deželno podporo in da se vsaka zloraba prepreči in kaznuje.
*	Modra galiea stane za nadrobne naročbe posameznikov K 68"— v Ljubljani, in sicer le proti takojšnjemu plačilu. Cena galici gre sedaj zelo kvišku. Družba prosi odjemalce, da svoje naročbe čim prej prijavijo.
*	Galično zmleto žveplo. Družba ima letos v zalogi najfinejše zmleto žveplo za žveplanje trt, ki so mu primešani tiije odstotki fino zmlete modre galice, in ki stane K 21"— sto kg z vrečo vred v Ljubljani. Dobiva se v vrečah po 50 kg.
*	Oddajanje modre galice po znižani ceni.
Podpora, ki jo je imela družba na razpolaganje, in tista, ki
ji je še obljubljena, je sedaj ne samo že izčrpana, ampak že dokaj prekoračena, ker se je namesto proračunjenih 15 vagonov naročilo dosedaj samo na Dolenjskem čez 22 vagonov. Množine v trgovskih in drugih zalogah ali shrambah nahajajoče se galice bo družba po končanem razdeljevanju revidirala in primerjala z izkazili. Kjer se izkaže, da je bilo nabavljeno galice nerazmerno nad porabo po letošnji znižani ceni, tam se bo moral od preostanka razloček pri ceni 24 vinarjevgod kg družbi povrniti, ali galica franko v Ljubljano poslati, vrhutega pa bo družba postopala v zmislu določil v razglasu z dne 25. aprila. Ker se je porabilo več podpore v svrho oddaje po znižani ceni, se mnogim prosilcem za škropilnice ni moglo ustreči. Voznino povrne družba le na podlagi voznih listov.
*	Plačevanje blaga. Gg. družbenim udom naznanjamo, da se družba strogo drži načela, vse gospodarske potrebščine oddajati le proti takojšnjemu plačilu, oziroma proti povzetju. Družba mora sama vse potrebščine sproti plačevati in nima sredstev, da bi mogla na upanje dajati, zato tudi opozarjamo za plačilo odgovorne podružnične načelnike, da se istotako drže tega načela in da naj skrbe za poravnavo vsakega družbenega računa tekom določenih 14 dni.
*	Trtne škropilnice ima družba tudi letos v zalogi, in sicer tri vrste: navadne škropilnice „Korona po K 22-— in škropilnice novejše sestave „Hero" po K 34"— komad z zabojem vred. Slednje imajo tlačilno in brizgalno napravo, ki se izsnema, so močnejše in vsestransko priporočene. Družba si je letos nabavila tudi škropilnice sestava dunajske c. kr. kmetijske družbe »Avstrija", ki so zelo močno izdelane in zbog svoje trpežnosti jako priljubljena. Komad stane 32 kron. Družba si je nabavila tudi nekterih potrebščin k škropilnicam, ker jih morajo posestniki starih škropilnic večkrat nadomestiti. Nova škropilnica je draga, dočim se da majhna napaka često popraviti z nadomeščenjem kakega dela, kakor n. pr. male ventilne kroglice za Korono ali večje za Hero. Oboje stane po 18 h komad. Ventilni gumi stane 8 h. Gumijeve plošče po K 1-— Raz-pršilnike. ki se lehko rabijo za oba stroja, nadomešča družba po 75 h z iglo vred. Dvojni razpršilniki stanejo po K 2'60. Nova iznajdba je mrežna cevka, ki se lehko rabi pri vsaki razpršilni cevki, ne da bi bilo treba pri razpr-šilni cevki ali na razpršilniku kaj izpremeniti. Zmrežno cevko opremljena razpršilna cev lehko mnogo ur nemoteno deluje, ker se zamašenje dolgo zabranjuje. Komad stane 2 kroni
*	Umetna gnojila ima c. kr. kmetijska družba naslednja v zalogi:
Rudninski superfosfat s 14°/0 v vodi raztopne fosforove kisline po K 7-— 100 kg z vrečo vred. Pri naročilih na cele vagone se pošlje superfosfat franko na vsako žel. postajo, vrhutega more družba dati 25 K popusta.
Tomasovo žlindro. Cena za nadrobno oddajo 18 odstotne žlindre v Ljubljani je K 7-—, 100%
Kalij evo sol po K 12-60 100 kg. To gnojilo se oddaja tudi v vrečah po 50 kg za 6 K 50 h, ker tvornica za množine po bO kg zaračuna 20 h za vrečo. Kdor gnoji travnike s Tomasovo žlindro ali z rudninskim superfosfatom, ta mora gnojiti tudi s kalijem bodisi s kalijevo Boljo ali s kajnitom. Mi odločno priporočamo kalijevo sol, ki ima v sebi 42°/0 kalija in stane 12 K 60 h, dočim ima kajnit le 12 —14 °/0 kalija ter stane 5 K 50 h. Namesto 300 kg kajnita se vzame le 100 kg kalijeve soli, a ima še več kalija in se vrhutega še prihrani 3 K 90 h.
Kajnit po 5 K 50 h 100%. Kostno moko po 10 K 100 kg z vrečo vred. Kostni superfosfat po 11 K 100 kg. Amonijev sulfat po 38'—K 100% iz Ljubljane.
To dušicnato gnojilo je važno za gnojenje na njivah žitu, krompirju, ozimini itd., in sicer v zvezi s superfosfatom in s kaliievo soljo. Poraba amonijevega sulfata v vinogradih je zlasti važna in zato posebno priporočena. Opozarjamo na spise: „Gnojenje vinogradov" v peti in šesti številki in »Gnojenje travnikov spomladi s posebnim ozirom na umetna dušičnata gnojila" v šesti številki letošnjega „Kmetovalca".
Čilski soliter oddaja družba po K 34,— 100 kg.
Mešano umetno gnojilo (vinogradniško gnojilo), ki ima 10°/0 v vodi raztopne fosforove kisline, 10 °/0 žve-plenokislega kalija in 4 »/„ amonijevega dušika, oddaja družba po 17 K 50 h 100 kg z vrečo vred. (Glej spis „Mešana umetna gnojila" v 3. štev. lanskega „Kmetovalca".)
Vrtno gnojilo (mešano umetno gnojiso za zelenjad, cvetice in rastline v cvetičnikih), ki vsebuje 7% v vodi reztopne fosforove kisline, 6%°/o čistega kalija (ne žvepleno-kislega!) in 6l/a°/0 dušika (5°/„ amonijevega dušika in 1V28/0 dušika solitrne kisline) oddaja družba po 40 h kg z vrečo vred.
* Za Živinorejce ima družba v zalogi požiral-nikove cevi za odraslo goved po 12 K komad in za teleta, ovce in koze po 7 K komad. Trokarji so po 5 K komad. Požiralnikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani. — V zalogi ima družba tudi mlečne cevi komad po 80 h. Mlečne cevi se rabijo za odtok mleka, kadar kravo vime tako boli, pa je ni mogoče molsti. — Napajalnike za teleta iz pocinjene ploščevine oddaja družba po 10 K.
Tropine podzemeljskega oreha. Te tropine imajo zajamčeno 56 do 57 odstotkov beljakovin in maščobe v sebi. Družba je ugodno kupila večjo množino in jih oddaja po 21 K 100 kg iz Ljubljane. Prof. dr. Pott pravi v svoji knjigi o krmilih: „Orehove tropine se morajo prištevati najmočnejšim dušičnatim in najlaže prebavnim rastlinskim močnim krmilom; odlikujejo se posebno po večji vsebini beljakovin." Tudi mi jih priporočamo našim udom, ki imajo živino navajeno na krmljenje z močnimi krmili ; dobivajo se v vrečah po 75 kg.
Lanene tropine ima družba sedaj tudi v zalogi. Stanejo K 22.— 100 kg v Ljubljani, v vrečah po 50 kg.
Sezamove tropine. Družba je zopet ugodno kupila večje množine najflneje zmletih sezamovih tropin in jih oddaja po znižani ceni K 19"— 100 kg iz Ljubljane. Te tropine družba jako priporoča. Vsebujejo jamčeno 50 odstotkov beljakovin in maščobe in se dobivajo le v vrečah po 75 kg. Živinorejce opozarjamo na spis ^Krmljenje z oljnimi tropinami", ki je izšel v ^Kmetovalcu" in ki ga v obliki „Gospodarskih navodil" na zahtevanje vsakomur brezplačno pošljemo. — Priporočati je umnim gospodarjem, da si čimprej priskrbe zadostno množino teh tropin. Pri odjemu pol ali celega vagona more dati družba znaten popust.
Sladkornata močna krmila kot okrepčujočo primes k drugim krmilom ima odslej naša c. kr. kmetijska družba v zalogi ter jih oddaja le v celih vrečah po 50 kg, in sicer mešanice za pitanje ter za molzne krave po 20 K 100 kg z vrečami vred iz družbenega skladišča ali postavljene na ljubljanski kolodvor. Opozarjamo na spis „Sladkornata močna krmila" v 2. št. lanskega „Kmetovalca", ki pojasnjuje naravo, učinek in način pokladanja sladkornatih močnih krmil.
Klajno apno, 38—42°/0, oddaja družba v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po 22 kg. V manjših množinah, nad 20 kg, po 24 h, v množinah pod 20 h kg pa po 26 h kg. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 30 h za zavoj, vozni list itd. — Manj kakor
5 kg se ne razpošilja. — Opozarjamo, da je klajno apno potreben dodatek h krmi, koder krmila nimajo v sebi dovolj rudninskih snovi, zlasti fosforove kisline, in da klajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi redilnimi štupami za živino.
Živinsko sol priskrbnje družba vsem tistim, ki ne morejo osebno v Ljubljano ali ki je v svoji bližini na morejo kupiti po 7 K 100 kg ali pa 3 K 60 h 50 kg. Živinska sol se oddaja le v vrečah po 50 kg. Le tiste naročila na živinsko sol se zvršujejo, ki se zanje denar naprej pošlje.
Semenska ajda. Družba ima za svoje ude izredno lepo in težko francosko izvirno seme s! re ajde po 36 K 100 kg z vrečami vred. Ajde za seme bo primanjkovalo in zategadelj bo tisti najvarneje ravnal, ki si semensko ajdo pravočasno z agotovi.
Oddaja kos. Družba ima v zalogi za svoje ude posebno narejene kose iz najboljšega avstrijskega jekla, in sicer v isti kakovosti kakor lansko leto. — Kose so ravne, pri peti širje, in pete so tako postavljene, kakor jih žele naši kosci. Družba je dala napraviti obliko, ki je sicer enotna, ki pa po možnosti ustrega različnim željam posameznih pokrajin vse dežele. Na pogosto izraženo željo po trših kosah imamo trše kaljene kose. — Vse kose so že obrušene, da se hitreje sklepljejo. Koso more vsakdo izbrati ter tako, ki ima kako napako, ki jo je zakrivila tvornica, zameniti. — Vsaka kosa ima vtisnjeno družbeno ime. — Ker se zaradi visoke poštnine pošiljatev posameznih kos preveč podraži, zato priporočamo skupno naročanje potom podružnic, in sicer če le mogoče vsaj 10 kos skupaj.
Cene kosam so naslednje : Dolgost v pesteh: 4'/a 6 6i/2 7 7>/a 8 cm: 45 60 65 70 75 80
Cena:	K 1-—, 1-—, l"—, 1"20, 1-20, 1.20
Pri poštnih pošiljatvah se zaračuni 30 h za ovoj in za vozni list. Kot posebna znamenitost glede kakovosti jekla in natančnega izdelovanja slove kose iz bavarskih tvornic. Družba si je letos za poskušnjo nabavila manjšo množino teh kos, ki so napravljene iz pristnega švedskega jekla. Cene za komad so naslednje: za 65 cm dolge K 2'— (znamka Herkules) za 70 in za 75 cm dolge K 2'20 (znamka Herkules).
* Prave bergamaške osle, in sicer temnovišnjevkaste podolgem žilaste, oddaja družba 25 do 26 cm dolge po 60 h, 28 do 29 cm dolge po 80 h komad.
Vabilo
k občnemu zboru podružnice c. kr. kmetijske družbe v Sori pri Medvodah, ki bo v nedeljo, dne 8. junija t. 1. ob treh popoldne v šoli.
SPORED:
1.	Nagovor načelnika.
2.	Poročilo o drevesnici.
3.	Dogovori o skupnem naročanju umetnih gnojil, posebno gnoja za ajdo.
4.	Volitev poslancev na občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
5.	Slučajnosti.
Če ob določenem času ne bo za sklepčnost navzočih zadosti udov, se bo pol ure kesneje zborovalo ob vsakem številu zboro-valcev.
Kmetijska podružnica v Sori,
dne 1. maja 1913.
KONJEREJEC.
Uradno glasilo samostojnega konjerejskega odseka c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Soseda Razumnika konjereja.
4 Mesečna slepota.
Ko je Razumnik odšel,	se je Vrliovnik na tihem zelo jezil nad njim, ker mu je napovedal slepoto pri
njegovi kobili. Nezadovoljno	je hite! po dvorišču sem-tertja.
Podoba 71.
Sam pri sebi je govoril: „Dobro vem, da ima moja kobilica veliko napako, ker je slokasta, in da je ne bom nikoli dobro prodal, toda da bi jo še za slabšo smatral kakor je, pa Razumniku tudi ni treba. Da bi moja kobilica oslepela, pač ne verjamem; to je samo Razumnikova domišljija, ki hoče vedno biti bolj pameten in bolj izkušen kakor vsi drugi."
Tako se je tolažil.
Prav kmalu pa je moral doživeti bridko resnico. Zgodilo se je takole.
Ko je prišel nekega jutra v hlev krmit, je zapazil, da njegova kobilica noče odpreti levega očesa (glej
pod. 71.). Trepalnice so ji zatekle in po licih se ji je poznalo, da se zelo solzi.
,,Najbrž ji je prišla kaka slama v oko,-' je govoril Vrliovnik sam pri sebi. „To bo kmalu dobro. Pogledati hočem."
Poskušal ji je odpreti oko. Kobilica se je pa zelo branila. Dasi je Vrhovnik vse dobro in natančno pre-iskal, vendar ni mogel najti niti slame, niti kake druge poškodbe v očesu.
Sklenil ji je dati mrzlih obkladkov na oko, vendar se do popoldne ni nič zboljšalo; zato ji je privezal zvečer zopet mrzlih obkladkov.
Podoba 72.
Tudi drugi dan ni bilo opaziti nikakega boljšanja. Tako je preteklo šest dni. Sedmega dne zjutraj pa je opazil, da je tudi desno oko obolelo na isti način kakor prej levo.
To je Vrhovnika prestrašilo.
„Ravnotako se je pričelo pri stari kobili, ko se ji je vnelo levo oko," je pravil svoji ženi. „Resno se bojim, da naše žrebe oslepi, kakor je oslepela njegova mati."
Vsa v skrbeh je hitela žena v hlev. Žalostoo je opazovala napol slepo žival in je jadikovala: „Zdaj je pa še prodati ne bomo mogli!"
Vrhovnik pa je molčal. Tudi on je bil sedaj istega mnenja.
Jezno je mrmral: „Ko bi vsaj ne bil te prebite stare kobile pripustil! Dve leti že krmim mladiča; ni-kaki stroški in nikak trud mi ni bil prevelik. In zdaj? Kaj imam zdaj od tega? Nihče mi ne da niti 100 kron za žival, ki ima tako pokvarjen život in je napol slepa."
Jezen je šel iz hleva. Stopil je na cesto, ki je po njej ravno prihajal Razumnik.
Ta mu je že oddaleč zaklical: „Kako je kaj s tvojo kobilico ?"
Vrhovnik žalostno odgovori: „Slabo je, Razumnik ! Najbrž bo res oslepela."
Razumnik pravi: „Tako hitro bi jaz vendar tega ne bil pričakoval. Ali sta obe očesi obenem oboleli. Zdaj se pa bojim, da bo kobilica kmalu popolnoma slepa. Pripeljiva jo k hlevskim vratam."
Vrhovnik pripelje žival med vrata in jo tako postavi, da ji pada svetloba na glavo.
Razumnik skuša s palcem in kazalcem desne roke kobilici odpreti oko. Po daljšem brezuspešnem posku-šanju se mu slednjič le posreči, in tedaj zapazi, da je odprtina zenice (punčice) zelo zožena (glej pod. 72.)
„Vnetje je zelo hudo." pravi Razumnik. „Mislim, da je kobila na tem očesu že popolnoma slepa. Zenica se najbrž tudi v temi več ne razširi. Peljiva kobilo nazaj v hlev in ga tako pripriva, da bo svetloba samo še skozi špranjo pri vratih dohajala v hlev."
Vrhovnik je gnal kobilico v hlev, Razumnik je pa priprl vrata. V poltemi je kobilica nekoliko odprla trepalnice. Razumnik je prav dobro videl zenico (odprtino zenice), čeprav je bilo temotno. Vendar je bila ta sedaj ravno tako zožena, kakor prej pri popolni svetlobi.
Razumnik je trdil: „Zenica se sploh ne more več razširiti. Žival je na tem očesu najbrž že slepa. Nikakor pa ne bo dolgo trajalo, ko ji vid sploh ugasne !"
Vrhovnik vzdihne. Doslej sta opazovala le levo oko. Sedaj pa je pregledoval Razumnik tudi desno. Tu je opazil neko zobčasto nepravilno zoženost očesne zenice.
Na koncu svojega opazovanja pravi: „To oko je ravno tako slabo kakor levo, če ne še slabše."
„Kaj pa naj zdaj počnem?" vpraša Vrhovnik ves obupan.
Razumnik odgovori: „Skušaj rešiti to, kar se še rešiti da! Pošlji po živinozdravnika. Bojim se pa, da si že predolgo čakal. Sedaj je seveda veliko vprašanje, če ti more živinozdravnik še kaj koristiti. Kolikor sem jaz slišal, se da tako vnetje oči, ki ga imenujejo tudi mesečno slepoto, prav redkokdaj ozdraviti."
„Potem mi pa nič ne koristi, četudi živinozdravnika pokličem," odvrne Vrhovnik.
»Drugega sveta ne vem," pravi Razumnik. „Mnogo ti gotovo ne bo to pomagalo!"
Razumnik se poslovi, Vrhovnik pa ubogo pol slepo kobilico zopet priveže na njeno mesto.
Preteklo je več dni. Vrhovnik se je odslej malo brigal za bolno žival. Četrti dan po onem preiskovanju pa je Vrhovnik zapazil, da kobilica zopet nekoliko odpira oči in da gleda okoli sebe. Tudi solziti se je nehala.
„Zdi se mi, da se bolezen boljša," vzklikne veselo. „Razumnik vendarle ne ve vsega!"
Drugega dne odpre kobilica oči še bolj. Vrhovnik jo pelje vun na dvorišče. Oko sicer ni bilo videti popolnoma zdravo, vendar je žival sama našla pot v hlev. Veselo presenečen je sklenil poiskati Razumnika. Hitel je k njemu in ga našel na dvorišču.
„Moja dveletna kobilica zopet vidi!" je klical Razumniku že oddaleč.
„To se je pa jako čudno zboljšalo," odgovori ta začudeno. „Res sem radoveden, kakšno je oko sedaj. Dajva, preiščiva kobilico. Takoj grem s teboj!"
Zopet sta jo peljala med hlevska vrata, kakor nekaj dni poprej, in jo preiskala pri svetlobi in v poltemi. Zenica desnega očesa se je nekoliko razširila v temi. Pri drugem očesu se pa zenica skoraj popolnoma nič ni raztegnila. Poznala se je samo nekaka ozka špranja.
„To boljšanje ne pomeni mnogo !" pravi Razumnik.
,,Kolikor se jaz na to razumem, je vnetje res boljše. Slepote pa kobile gotovo ne boš rešil!"
Nezadovoljno in neverno je poslušal Vrhovnik malo tolažljivo izjavo.
Razumnik pa je nadaljeval: „Pri mesečni slepoti se vnetja dostikrat prično boljšati. Prvemu napadu pa sledi čez nekoliko časa drugi in tretji, včasih tudi četrti in peti napad, dokler oko ne oslepi popolnoma. Ker pa se je vnetje večkrat pojavljalo, so prej ljudje mislili, da mesec vpliva na to. Zato ima ta bolezen ime „mesečna slepota".
,.Mogoče pa je vendarle prišla le kaka slama kobilici v oko, odvrne Vrhovnik neverno. „Jaz nič kaj prav ne verjamem na mesečno slepoto !"
..Skušnja bo že pokazala!" pravi odhajaje Razumnik med vrati.
Vrhovnik je od dne do dne upal, da se napol slepe oči le popravijo. Razumnika se je pa ogibal, kolikor je mogel.
Čez štiri tedne se je vnetje zopet kar čez noč pojavilo in v štirinajstih dneh je bila dveletna kobilica že popolnoma slepa.
„Razumnik, ti si vendar imel prav!" tako je govoril Vrhovnik čez nekaj dni. „Moja kobilica je res popolnoma oslepela."
„Moralo se je tako zgoditi," odvrne Razumnik sočutno. „Vzrejevalnih stroškov ti sedaj nikdo ne povrne. Več kot 100 K tvoja kobilica ni vredna".
Vrhovnik pa pravi: „Za to ceno jo obdržim doma in jo bom vpregal na notranjo stran. Sedaj je skoraj že dve in pol leta stara in pridna za vožnjo. Ne morem se odločiti, da bi jo dal mesarju."
Razumnik mu seže nekoliko porogljivo v besedo: „Ali pa te ne veseli, da bi mlado, slepo kobilico pripuščal ?"
„Tega gotovo ne storim!" odvrne ta. „lzprevidel sem sedaj, koliko koristi more konjereja dajati kmetu, če ta pripušča slokaste in napol ali popolnoma slepe kobile. Enkrat, pa nikoli več! O taki reji nočem ničesar več slišati in bom prodal staro kobilo mesarju."
Bil je mož beseda. Za staro slepo kobilo mu je dal mesar 100 K ; z mlado slepo in slokasto kobilico je pa Vrhovnik vozil. Vendar z njo ni vžival posebnega veselja. Ostala je vse življenje žalostna, slepa, malo-vredna žival.	J.
Porod pri kobili.
Včasih se pri kobili pojavijo eden ali dva dni pred porodom takozvani pripravljalni popadki. Navadno se pa to ne zgodi, ampak pojavijo se pravi popadki prav malo časa pred porodom.
Ko so se pojavili drugi znaki, ki naznanjajo porod, moramo na kobilo skrbno paziti in je ne smemo niti za trenutek pustuti. Posebno moramo strogo paziti ponoči, ker kobile navadno ponoči rodijo in ker je pri
poroda mnogokrat takojšna pomoč nujno potrebna, če se hočemo čuvati nesreč, kakor n. pr. da se žrebe ne zaduši itd.
Ko se bliža čas poroda, postaja kobila nemirna. Če je dosedaj žrla, naenkrat preneha, pogleduje okoli, in nam se zdi, kakor da bi hotela nekaj prav pazljivo pošlušati. Obenem pa se pojavijo pravi popadki, kobila otepa z repom, stopica nemirno semintja, se vleže pa zopet vstane in si slednjič poišče samoten prostor, če je odvezana. Medtem postajajo popadki vedno močnejši. To povzroča, da se začne potiti in da ji žila hitreje bije. Trebuh je napet. Večkrat daje v majhnih množinah blato in vodo od sebe.
Nato je navadno nekaj časa vse mirno, tudi popadki ponehajo, pa se kmalu pojavijo še močneje in v kračjih presledkih kakor poprej. Če kobila stoji — kar se malokdaj zgodi — potem vedno bolj približuje vse štiri noge drugo drugi, krivi hrbet, nekoliko vpo-giba skočne člene, krepko vleče životno mišičevje skupaj in na ta način močno pritiska na maternico in na plod, vsled česar pride plod že nekoliko v medenico.
V	tem času opazimo v maternici mehur, kjer je nekaka voda. Pri vsakem popadku pride s precej močnim pritiskom nekaj vode v ta mehur. Voda vedno bolj pritiska in slednjič poči mehur. Iz tega izteče del vode takoj, nekaj ob naslednjih popadkih, ostanek pa izteče po porodu. (Ta voda takorekoč nekako maže rodila, po porodu jih pa izmije). Ko poči mehur, navadno zopet sledi kratek odmor, potem se pa pojavijo še močnejši popadki, ki porivajo plod vedno bolj in bolj v medenico, tako da se — pri normalni legi — pri-kažeta prednji nogi in gobček mladiča v sramnici. Odslej porod ne traja več dolgo, mladič je kmalu zunaj. Pri kobilah pravi porod (izbacivanje ploda,) ne traja dalj kakor 15 do 30 minut. Včasih, toda redkokdaj, pride žrebe tudi v mehurju na svet. V tem slučaju mehur zunaj sam poči vsled gibanja mladiča, ali pa ga moramo mi odpreti (toda ne z vmazanimi rokami, z rjavimi škarjami ali z rjavim žebljem), da se nam mladič v njem ne zaduši.
Najčešče porodi kobila ležč, le redkokdaj stoje.
V	obeh slučajih se utrga popkovina sama. V nji se med porodom še vedno pretaka kri. Če bi se popkovina ne utrgala sama, jo moramo odtrgati mi, še bolje pa je, če jo s snažnimi škarjami odrežemo. Preden jo odrežemo, jo moramo z ne pretenko nitjo kake 3 cm pod popkom dobro prevezati in potem pod nitjo odrezati. To pa smemo storiti šele takrat, ko se je kri v popkovini prenehala pretakati.
Trebilo (posteljica) gre od kobile kake četrt ali pol ure po porodu pod sličnimi znaki, kakor se pravi porod sam vrši. Tudi ni prav nevarno, če trebilo kake štiri do šest ur ne pride na dan. Če se pa to ne zgodi v 24 do 36 urah, je treba posteljico umetnim potom odstraniti iz kobile. Grof Lehndorff priporoča v ta namen vbrizgovanje kolikor mogoče veliko tople (ne vroče) vode, kjer je 1 do 2 »/o karbolne raztopine, v maternico s pomočjo Dammanove priprave za dristvenje. Trebilo se mora potem takoj iz hleva odstraniti in zakopati.
V devetindevedesetih izmed sto slučajev se vrši porod tako. Nepravilen porod je kobili mnogo nevarnejši kakor kravi ali ovci, ker je kobili mnogo teže pomagati ter kaj lehko postane za rejo nerabna, če smo ji morali plod odstraniti s pripomočki. Kadar je pričakovati nepravilen porod, naj bi se konjerejec — če ni sam izkušen — takoj obrnil na živinozdravnika.
Nepravilen porod povzroča že, če so popadki preslabotni ali premočni, če je medenica preozka, dalje krč v materničnem vratu, njegovo zoženje ali če je maternica navzgoraj zarasla, če je preozka, če je plod prevelik, če je plod mrtev ali že celo nagnil, če ima plod nepravilno lego. Ravnotako otežuje porod, če pričakujemo dvojčke itd.
Če so popadki preslabotni, je odsvetovati rabo takih snovi, ki naj bi jih ojačili. Najbolje je, če popadke nadomestimo stem, da plod sami izvlečemo. Vleči pa seveda ne smemo sunkoma, ampak enakomerno in nepretrgoma. Če opažamo še kake popadke, smemo, in sicer pravilno vleči samo tedaj, kadar se ti pojavijo. Z dobro umito roko sežemo v maternico in skušamo dotipati prednjo nogo mladiča, okoli nje zadrgnemo nad bicljevo kostjo konopec, ki se rabi pri porodu. Konopec mora biti dovolj dolg, da ga moreta dva ali trije možje zunaj maternice dobro držati. Ta konopec mora biti kolikor možno gladek, dejati ga moramo pred rabo v gorko vodo, da se omehča, in ga potem dobro z oljem namazati. Paziti moramo, da vlečemo naravnost in rajši nekoliko navzdol kakor pa navzgor proti hrbtu, da konopec ne drgne ali celo ne rani maternice. Pametno je tudi, če se kobili pred prvim porodom maternica z oljem ali z vazelinom dobro namaže. Če kobilo prijemajo zelo hudi popadki, posebno pri težkih porodih, je žival v veliki nevarnosti in tudi mnogo trp\ Zato priporoča grof Lehndorff rabo raznih mamečih sredstev, kakor n. pr. po 5 do 6 g kloroforma na košček vate, ki se po eden vtakne kobili v nozdryi, ali pa vbrizganje 0'25 do 0'30 g morfija pod kožo. Če pa nimamo niti kloroforma, niti morfija, pa kobilo upijanimo. Damo ji Va ^ do I l močnega žganja.
Al. Jamnik.
Konjerejske vesti.
Osebna vest: C. in kr. ritmojster gospod Karol plemeniti Pfeifer, ki začasno opravlja posle žrebčarskega oddelka v Gradcu, je bil s 1. majnikom imenovan za majorja.
Kužne bolezni konj:
Smrkavost konj seje dognala na Rupi pri Kranju pri dveh konjih in v Babnem vrtu pri Predvoru pri enem konju. Smrkave konje je dala politična oblast pobiti. Deželna vlada je odredila, da se preiščejo vsi konji v sodnem okraju Kranj in v vasi Žabn|-ca sodnega okraja Škofja Loka.
Garje konj so v Ponovičah pri Litiji prenehale.
Mehurčkasti izpuščaj na spolovilih seje pojavil pri konjih v več krajih na Dolenjskem in Gorenjskem. g
Konjski semnji v majniku in juniju. Konjski semnji se bodo vršili:
dne 19. majnika v Št. Jerneju, „ 21. „ „ Ljubljani,
26.
Mengšu,
„ 2.	junija „ Novem mestu,
4.	„ „ Ljubljani,
„ 9.	„ „ Kamniku,
„ 16.	„ „ Št. Vidu pri Zatični,
„18.	„ „ Ljubljani,
„23.	„ „ Bučki in
„ 24.	„ „ Dernovem.
Nakup	plemenskih kobil in žrebic. Vsled odborovega sklepa samostojnega konjerejskega odseka c. kr.
kmetijske družbe se bodo kupovale plemenske kobile in žrebice ob priliki letošnjih premovanj konj. Konjerejci se na ta nakup opozarjajo ter vabijo, da oue kobile in žrebice, ki jih mislijo prodati, pripeljejo v oni kraj, kjer se bodo vršila premovanja konj. Konjerejski odsek bo kupovtl od težke pinegavske pasme enoletne in dveletne žrebice ter tri- do petletne kobile; od žlahtne pasme triletne žrebice in 4 do 5-letne kobile. Radi nakupa je žrebice in kobile naznaniti pri premovanju koDj navzočim zastopnikom konjerejskega odseka.
Uradne vesti konjerejskega oseka.
Premovanja kobil in žrebic v letu 1913. Na
Samostojni konjerejski odsek za kranjsko dne 9. maja 1913.
Občni zbor samostojnega konjerejskega odseka c. kr. kmetijske družbe.
(Konec.)
3.	Proračun za leto 1913. je bil na predlog prejšnjega poročevalca sprejet z 9568 K dohodkov in 8272 K stroškov, torej s preostankom 1296 K.
4.	Ker so se v letih 1911. in 1912. vršile dopolnilne volitve v odbor ter doba odbornikom v zmislu pravil še ni potekla, ni bilo treba nadomestnih volitev.
5.	Sklenilo se je v tekočem letu na račun nakupa in oddaje plemenskih kobil nakupiti konj v deželi ob priliki premovanja po možnosti 12 plemenskih kobil. Nakupovanje izven Kranjske se opusti, ker se je konjereja na Gorenjskem glede pinegavskih konj in na Dolenjskem glede žlahtnih konj toliko zboljšala, da je mogoče prav lepe kobile doma kupiti ter stem domačo konjerejo podpirati.
Sklenilo se je nakupovanje prej objaviti.
Končno je občni zbor sklenil izreči zahvalo c. kr. kmetijskemu ministrstvu za dano denarno podporo in za ugodno rešitev predlogov in prošenj samostojnega konjerejskega odseka, nadalje deželnemu odboru kranjskemu za denarno podporo 1000 K za nakup plemenskih kobil ter načelnikom žrebčarskega oddelka v Gradcu in žrebčarske postaje na Selu. Načelnik je nato zaključil občni zbor.
predlog	konjerejske		ga odseka se bodo vršila premovanja		
kobil in	žrebic	i letošnjem		letu :	
dne 17.	junija	ob	osmih	dopoldne	v Postojini,
„ 18.	»	n	devetih	»	v Cerknici,
„ 19.	5)	»	osmih		v Kranju,
., 20.		??	devetih	j i	v Mengšu,
„ 24.	»	n	desetih	»	v Bohinjski Bistrici,
„ 25.	11	n	devetih	? i	v Lescah,
„ 26.	11	n	desetih	ii	v Dovjem,
„ 19.	augusta	j)	desetih	n	v Ribnici.
„ 20.	11	)>	eni	popoldne	v Novem mesta,
„ 21.	11	n	osmih	dopoldne	v Velkem Gabru,
„ 26.	»	»	osmih	»	v Skofelci,
„ 27.	))	H	osmih	n	v Mokronogu,
„ 28.	))	1!	osmih	n	v Št. Jerneju.
Natančen		načrt premovanj se			razglasi v prihodnji
številki.					
Vabilo
na
redni občni zbor konjerejske zadruge na Igu,
ki bo dne 8. Junija 1913 ob devetih dopoldne « Iški Loki pri Janezu Jezetu.
SPORED:
1.	Poročilo o delovanju leta 1912.
2.	Poročilo o denarnem prometu za 1. 1912.
3.	Proračun za leto 1913.
4 Posvetovanje in glasovanje glede premembe pravil, oziroma o preosnovi zadruge. 5. Slučajnosti.
Ig, dne 8. maja 1913.
Načelstvo.
R z p i S
o oddaji plemenskih kobil oziroma žrebic.
Samostojni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe nakupi meseca junija in avgusta t. 1. nekaj plemenskih kobil in žrebic na Kranjskem, da jih odda po znižani ceni dobrim konjerejcem, ki imajo vse predpogoje, da se morejo pečati z vzgledno konjerejo.
Oddalo se bo kakih 10 kobil ali žrebic pinegavske in žlahtne pasme. Pinegavske plemenske živali se oddajo izključno le v politične okraje Radovljica, Kranj, Kamnik in ljubljanska okolica, dočim se oddajo kobile žlahtne pasme le v ostale politične okraje na Dolenjskem in Notranjskem.
Nekolekovane prošnje za te kobile je vložiti najkasneje do 30 junija t. I. na konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.
Prejemniki kobil (žrebic) bodo morali podpisati zavezno pismo z nastopnimi določbami:
1.	Kobile ali žreMce preidejo šele čez 6 do 8 let v neomejeno last prejemnika, dotlej je pa samostojni konjerejski odsek lastnik oddane plemenske živali. Tudi po preteku tega roka si pridrži konjerejski odsek predpravico do nakupa.
2.	Če prejemnik iz kteregakoli vzroka prejeto žival poprej vrne ali mu jo konjerejski odsek odvzame, dobi le tisto povrnjeno, kar je zanjo plačal. Kake druge odškodnine se na noben način ne prizna. Če se je kobila, ki se je nazaj vzela, poslabšala, ima konjerejski odsek pravico primerno vsoto odtegniti.
3.	Prejemnik kobile se ima zavezati žival pravilno krmiti in oskrbovati ter pri obolenju takoj skrbeti za primerno zdravljenje.
4.	Za kobilo in za njen zarod je vsekako imeti primernega tekališča ali pa pašnik.
5.	Za žrebce, ki jih skoti prejeta kobila, ima predpravico do nakupa c. kr. kmetijsko ministrstvo in za žrebice pa samostojni konjerejski odsek, če se te živali nameravajo prodati.
6.	Prejeto žival je smatrati predvsem kot plemensko in šele v drugi vrsti kot delovno žival.
7.	Kdor proda prejeto kobilo brez dovoljenja konjerejskega odseka dokler ne preide v njegovo izključno last, mora povrniti konjerejskemu odseku celo nakupno vsoto s stroški vred in plačati denarno globo do 400 K.
S. Konjerejski odsek si pridrži pravico vsak čas kobilo in njen zarod po svojih organih pregledati.
Konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske.