Štev. 232 TRST, četrtek 19. avgusta 1909 Tečaj XXXIV — IZHAJA VSAKI DAM —■ tati tb nedeljah !n praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj« P«Mmlfne šteT. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tefcakarnah t Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petru, P »stoj ni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ifcini, Dornbergu itd. Zastarele 5tev. po 5 nvč. (IG stot.). OSU-A8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« 90 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■aadiljna vrsta E 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave JAaMti* — Plačnje se izključno le npravi „Edinost". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti je meč I — NAROČNINA ZNAŠA JCViViVSS m vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece S K; na na* ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■ar»iala» mm a»4«ljsk» lzdanj* „EDINOSTI" itina : l«tno K 5 ao, pol lata 3 60 i V« dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank®- vana pisma se ae sprejemajo in rokopisi se oe vračaj« Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ollos Giorgio Galatti 18 (Narodni dan) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorc^a lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStiio-hrairiliiKni ra?un St 841652. TELEFON It 11-57. Brzojavne vesti. Cesarjev rojstni dan. DUNAJ 18. Porodom ;cesarjevega rojstnega dne je bila ob 11. predpol. t cerkri sv, Štefana pontifikalna maša z zahvalno peamijo, ki jo je služil nadškof kardinal Gruscha. — Službe božje le je udeležilo Teč minist., namestnik Kielmaonsegg, župan dr. Lueger z mestnimi in občinskimi svetovalci, načelniki oblast-nij itd. DUNAJ 18. Cesarjev rojstni dan io po vsej raosbrbiji praznovali s slovesnimi službami božjimi, katerih so se udeležile civilne, vojaške in občinske oblattnije. IŠL 18. Mesto je v zastavah. Cesar je bil v kapeli svo e vile pri maši, ki jo je služil d orni župnik škcf dr. M&yr. IŠL 18. Angleški ceremonijer Honorable Artur Walsch je bil ob 11. uri t avdijenci pri cesarju, kateremu je izročil lastnoročno pismo in dar kralja Edvarda. MARIJINI VARI 18. Povodom cesar, roj. dne je bila v katoliški cerkvi maša. Po maši je prišel k zahvalni pesmi tudi angleški kralj Edvard z angleškim poslanikom in spremstvom. Kralj je bil v uniformi svojega avstro-ogrskega luzarskega polka. Tudi spremstvo je prišlo v gala uniformi. Po službi božji se je kraij peljal nazaj v hotel, nakar so društva defilirala pred kraljem, ki je bil na balkonu. Ob 8. uri zvečer priredi kralj ' gala-dner, na kateri je povabljenih 30 oseb. Diner ima letos ▼ nasprotja s prejšnjimi prireditvami eficijelen značaj. Kralj je doslej povabljal kakor Duke of Lancaster, dočim vabi letos kakor kralj. GORICA 18, Povodcm cesarjevega rojstnega dne ie danes cb 10. uri predpoludne ▼ metropolitanski cerkvi služil nadškof dr. Sedej pomifikaloo mašo. Ob 1. uri je bil pri nadškofu dr. Sedeiu svečan obed, na kateri so bili povabljeni načelniki oblastnij, — Tekom c beda je nadškof napil cesarju. Aehrenthal postal grof. DUNAJ 18. Cesar je z najvišim odlokom od 17. t- m. minist; u cesarske hiše in za unanje stvari Alojziju baronu Aehrenthal u podelil grofovstvo. Španska. BARCELONA 17. Obsedno stanje je preklicano. MADRID 18. V trdnjavici Moctjuich v Barceloni je kil ustreljen anarhist Baro, načelnik upornikov v Santandru, ki je bil aretiran z orožjem v roki. — Vojno sodišče je baje obsodilo na smrt še drugih šest upornikov, vendar more prej kralj podpisati obse d be. Generalni štrajk na Švedskem. GOETEBURG 18. Ko so dane« zjutraj prispeli v Kcokstadt krumirji, so predilci vpri-zoriii hrupne demonst acije. Aretiranih je bilo 10 oseb. STOKHOLM 18. Poročilo nekega bero-linskega lista, da so v nekaterih krajih Stedske pričeli štrajkati zdravniki, je popolnoma izmišljeno. O takem štrajku se ni nikjer govorilo. Turčija. CARIGRAD 18. — Grški odposlanec je včeraj pri veiikem vezirji energično protestiral radi bojkotnih izgredov proti Grkom v Tra-pezuotu. Hiimi paša je odgovoril, da so proti-odredbe v očigled rasburjenju ljudstva brez vspeha. CARIGRAD 18. Porta je dovolila ruskim carskim jshtam „Standartu" in „Polarneji zvezdi" prehod skozi Dardanele in Bospor. PODLISTEK. H. H. — Novakov: Študent Nace in niesoua Anka. (Žalostsa zgodba iz čentroške fare. ) Hm... šentraj te, pa res : Zupanov Nace se ženi... Da, da, Županov Nace, oni sloki, sanjavi študent, oni umetnik-poet, ki ima tako doige lase in črno umetniško zarozljano kravato. Hm, hm... Županov Nace se ženi... Čuj, kako skrivnostno si šepetajo dekleta pod večer pri vodnjaku, kako nevoščljivo ,in prezirljivo govorijo žene pri ognjišču: „Županov Nace se ženi... Županov Nac*) se ženi,,," Hej, pa tudi zvonovi so izvedeli ie za to novico, in kose, ki se blišče po travnikih ?!... čuj, kako brni v zvoniku, kako klenka v polja: -Županov Nace se ženi... Županov Nace se ženi..." In res je: Županov Nace se ženi... Ei, kje pa stanuje njegova izvoljenka, ona Pariš 18, Kakor poročajo jutrnji listi iz Nancy, se je v plavžih v Parroj pripetila eksplozija, pri čemer je bil en inžesir in 5 delavcev ranjenih. Dva delavca sta že umrla. Tudi stanje drugih ranjencev je obupno. Spor med TurčUo In Grfko Slede Krete Vojna neizogibna? BEROLIN 18, „Lokal Anzeigerju" poročajo iz Aten : Tpkajšni kregi so prepričani da je vojna neizogibna, ako velesile ne pokažejo več eneržije, Snetje grške zastave v Kanejl. KANEJA 18. — Včeraj je dospela sem eskadra, obstoječa iz osmih ladij. Danes ob 5. zjutraj se je izkrcalo 500 mornarjev pod zapovedništvom kapitana sir Thurleya, Mornarji so sneli grško zastavo. Ob 5,40 so se mornarji zopet vrnili, pustivši za stražo iz 50 mož obstoječi oddelek mednarodnih čet z dvema angleškima mitraljezoma. Ladije ostanejo za tedaj pred Kanejo. * * * ATENE 18. Brzojavke iz Kaneje poročajo, da je novih devet svetnikov priseglo pred zbornico. Vse carigradske vesti o namišljenih nemirih na Kreti so neresnične. Na otoku vlada popolen mir. RIM 18. — „Agencija Štefani" poroča danes iz Kaneje: Danes zjutraj so vojne ladije zaščitnih vlasti izkrcale stotnijo pomorščakov, ki je snela zastavo s trdnjave pri vhodu v pristanišče, ne da bi bilo prišlo do kakega incidenta. Stotoija se je potem vrnila na ladijo, pustivši 50 mož, da stražijo trdnjavo, V mestu vlada popolen mir. CARIGRAD 18. .Moniteur Oriental" poroča, da je vrhni poveljnik Šefket paša izjavil nekemu novinarju: Ako pride do vojne, se naša armada ne ustavi, dokler ne pridemo v Atene. Posredovanje % lasti pr tem nikakor več ne vspr m mo. Evropska fhtna demonstracija ne zamore zadrževati naših čet in na oborožano posredovanje evropskih kopnih čet ni misliti. K parlamentarnemu položaju. Seja klubovih načelnikov. Trst, dne 18/VIIL Na drugem mestu se bavimo s sedanjo parls mentariško krizo, kjer smo dokazali, da so očitanja, ki se vedno ponavljajo na račun parlamenta splošne in enake volilne pravice, češ, da ni nič bolji od prejšnega kurijskega parlamenta, popolnoma krivična. Če parlament ne more priti do rednega delovanja, krivda na tem ni v parlamentu, marveč na vladi, ki ne spoštuje pravic parlamenta. Parlament je n. pr. v stvari bosanske agrarne banke jasuo, odločno io enoglasno izrazil svoje mnenje, da Bu-rianova banka ne sme dobiti privoljenja avstrijske vlade. Avstrijska vlada pa je pokazala, da se za enoglasne sklepe parlamenta briga toliko kolikor za lanski sueg. Ko je prišlo do tega, da bi parlament obračunal z vlado, ki se ne briga za njegove sklene, so vladne stranke preprečile to z obstrukcijo, da mnenje večine zbornice ni prišl? do izraza. Takrat že je povedal posl, dr. Šusteršič nemško-poljskemu bloku, da je (blok) s svojo obstrukcijo podpisal menico, ki bo jako dobro služila opoziciji ob času zapadlosti. Dr. Steinwender pravi v „N, W. Tag-blattu", da bo vlada v slučaju, da ne pride do rednega parlamentarnega delovanja, prisiljena vporabiti glasoviti §. 14 Tako n. pr. glede kontingenta špirita, deleža dežel od dohodkov in davka na žganje, preodkaz iz srečna njegova izvoljenka?!,.. Le ozrimo se malko po vasi, tja na konec vasi in Še nižje od konca — kaj se sveti tam med zelenjem ? ! Ej, to je pa lepa, prijazna hišica starega Boba, vsa bela, kaker posuta z na novo padlim snegom, z zelenimi okenci, in na okencih nageljčki, ej, ti nageljčki, tako vabljivi in žareči.,. Tukaj je terej dom tvoje iz-voljenke, Nace ? !.„ Hm... lep domek, prav res lep... Toda tvoja nevestica, Nace ?!... Kje se pomuja toliko časa ? I... Kaj je pri kravi-cah v hlevčku, ki se beli pri hišici, ali kramlja pri sosedki, zgovorni Marički, ali žanje na polju, na glavi z rdečo ruto in visoko zavihanih rokavcev ?!... Kje je tvoja izvoljenka, Nace ?!... O — glej jo, glej jo, tam prihaja, o — pa kako je lepčkana ta tvoja nevestica, kako jej žarijo ličeca v zarji zahajajočega solnca, kako lepo jej padajo bujni kodri po visokem čelu, kako se jej svetijo oči, kako beli zobki — o, kako... Ta je torej tvoja nevestica, Nace?!... Ej, res lepa nevestica, piav res... Pa bosa je danes, in kratko krilce ima, in srp drži v roki; na glavi pa ima rdečo ruto, ej to sladko rdečo ruto, ki se ziblje narahlo med žitom — kakor osebnih davkov; a če vlada noče pustiti dežele, da obtiče v finančni kalamiteti, bi morala iti fie dalje. Vlada da ima izbirati: Ali da pusti dežele v njih finan cijel ni stiski, ali pa, da se posluži prav izdatno §. 14. Vlada si more le tako pomagati iz zadrege, da da v državnem zboru prednost pred deželnimi zbori. Veliko vlada pri tem ne riskira, tim več pa parlament, ki se pedaja v nevarnost, da bo v kratkem zaprt, a potem za dolgo časa — zaključan. Tako posl. Steicwender. Jasno je, da hoče na eni strani vplivati na parlament, češ: vidiš, kaj utegneš doživeti, ako ne boš pariral, a na drugi strani na vlado, da ne sme odnehati. Priznavamo brez drnzega, kakor že opetovano, tudi še danes, da smo principijelno proti vsakemu parlamentariškemu nasilstvu, torej proti vsaki obitrukciji, — Ali ta princip mora prihajati v veljavo vedno, to je, tudi tedaj, ko gre za nemško obstrukcijo! — Sedanja slovanska obstrukcija je le menica, ki so jo podpisali nemški obstrukcijo ni s t i ob vprašanju agrarne banke, menica, ki je sedaj zapadla .in ki jo Slovani mole — kakor je t? dr. Šusteršič svoj čas točno napovedal — Nemcem pod nos. Sedaj velja: ali plačati, ali — polom! * * * Razpoloženje med Poljaki. DUNAJ 18. — V poljskih krogih so z izzidom včerajšne korference zelo zadovoljni. Vendar se zdi, da je „Slovanska enota*4 proti sklicanju zbornice v septembru, ker stoji na stališču, da finančne predloge ne bi bilo mogoče v kratkem zasedanju rešiti, s čemur bi se zavleklo sklicanje deželnih zborov. Zato to Čehi mnenja, naj bi se sklical državni zbor v oktobra. Bržkone začnejo pogajanja med strankami dne 20. argutta. Rusini ne vstopijo v „Slovansko enoto" DUNAJ 18. Vprašanje -stopa Ruainov v „Slovanska enoto* je ostalo za sedaj nerešeno, ker niti Čehi niti Jugoslovani nočejo otežiti Poljakom, da sa približajo Enoti. — Razmerje med Rusini in Enoto se bo urejevalo od slučaja do slučaja. Med načelnikom poljske ljudske stranke Stapinskim in raznimi členi „Slovanske enote" so se vršila včeraj pogajanja. Uspehi pogajanj še niso znani, Dr. Globinski pri baronu Bienerthu. DUNAJ 18. Načelnik poljskega kluba, prof, dr. Globinski je prišel danes zjutraj k micisterskemu predsedniku baronu Bienerthu, da ž njim v zmislu sklepa konference načelnikov klubov pretresu;e parlamentarični položaj. Prof. dr. Globinski je poročal minister-skemu predsedniku o včerajšnji koiferenci ter o razpoloženju in o željah, ki so se o tej priliki izrekle. Načelnik poljskega kluba je naglašal, da so se glasovi v obče izrekli za sklicanje državnega zbora; ne more se pa reči, da so bili vsi edini v tem, da bi se zasedanje vršilo meseca decembra. Posamični glasovi so se celo izrecno izrekli proti temu. Ministerski predsednik je s zahvalo vzel na znanje poročilo načelnika poljskega kluba ter izjavil, da vidi vlada v vzpostavljenju delovanja državnega zbora poglavitno nalogo notranje politike. Nič ne more ugleda ljudskega zastopstva v prebivalstvu bolj utrditi in povišati, kakor pozitivno delo na polju gospodarske in socijalne' zakonodaje. Ker vlada odkritosrčna želi, da vidi parlament močan in spoštovan, je vedno pripravljena podpirati vsako stremljenje, ki gre za tem, da se vzpostavi redno parlamentarno delovanje. Mi- mak, ej veste, kakor mak,., O — res lepa nevestica,.. Hm — in tam komaj deset stopinj za njo ?!... Ej, to je pa njen očka, stari Bob. Star je že stari Bob, star: razorano mu je čelo in globoko upognjen je njegov brbet,,. Počasi stopa za hčerko, v ustih dolgo pipico, toda njegovo čelo ni mračno, njegove oči niso Žalostne,,. Se posmihajo se prešerno in sva-tovsko, ko se zagledavaj o v rdečo ruto, ki se ziblje pred njim, v rožnati obrazek, ki se smehlja ves mlad in nežen, ko se zdrznejo ob pesmi, ki se razliva čez polje: Je pa davi slan'ca pala na zelene travnike To je torej troja nevestica, Nace, to je njen domek poln nageljnovega duha, to je njen oče, Se vesel in čil... Prijatelji so si vsi trije: hišica, oče in hči, veliki prijatelji, in eden oe bi mogel živeti brez drugega. Ljubijo se med seboj, oj, zares ljubijo... Glej, kako se je nasmehljala Anka hišici! Glej, kako prijazno se jej jo odkril očka! Glej, kako jima je po ki mala hišica v pozdrav, kako ao zažareli na gel j čki, kako okenca...! „Ej, Anka, slišiš, Anka: poglej, ali je nisterski predsednik je rekel načelniku poljskega kluba, da bo o tem sklepalo minister-stvoin dajo ukrenjenih sklepih obvesti gospoda načelnika- Vladni komunike o parlamentarnem položaju. — Ministerski svet. DUNAJ 18. O današnjem ministerskem svetu je bil izdan sledeči komunike : Ministerski predsednik se je bavil danes podrobno s programom zborovanj različnih parlamentariSkih korporacij, ki bi se imela vršiti v jeseni. Razpravljalo in pretehtovalo se je podrobno poročilo, ki je je dal načelnik poljskega kluba ministerdkemu predsedniku o toku in vspehu včerajšne konference klubovih načelnikov in v javnost došlih izjavah političkih osebnosti. Ministerski svet je bil mnenja, da je neobhodno potrebno, da pride v najkrajšem času do redaega dela v parlamentu. Prišlo je enoglasno do izraza mnenje, da bi bilo nadaljevanje razmer, ki so dovcdle do zaključenja državnozborskega zasedama v veliko škodo ugledu in veljavi parlamenta. Vlada želi močan parlament, ki korenini v ljudski zavesti in zato ima živ interes na tam, da pride čim preje do redaih in gotovih parlamentsriških razmer. Ministerski avet je pa tudi pretehtoval, da bi utegnilo sklicanje parlamenta brez poprejšnjih garancij za redno delovanje uplivati ugodno na poznejše zasedanje in morebiti celo na tok dfcželnozborskih zasedanj, Takim nevarnostim in možnostim se pa usoda pari. korporacij ne sme brez druzega izpostaviti. Da-si pri nestalnih, slučajnostim v visoki meri podvrženih razmerah v naši poslanski zbornici, ni mogGČe popolnoma izključiti usodnih pripetljajev, vendar brez gotovih zagotovil v bližnjem času ni mogoče napraviti poskusa s poslansko zbornico, Takih, četudi le razmernih jamstev, pa po mnenju ministerskega sveta sedaj še ni. Radi tega je prodrl nazor, da se ima delati predpriprave za sklicanje deželnih zborov. Posebno skrb bo vlada posvečala pripravam za sklicanje češkega deželnega zbora, ker je mnenja, da bi zbiižanje *trank v tej korporaciji ugodno uplivalo tudi na skupno delovanje ostalih velikih Btrack v državnem zboru. V drugi polovici septembra se sestanejo torej deželni zbori, kakor je bilo že prej nameravano. Pri tem se vlada nadeja, da so ob na-daljnih političnih razpravah nudi možnost, da se državni zbor skliče že začetkom oktobra. Poslanska zbornica bo imela iste naloge, ki jih ni radi obstrukcije mogla izvršiti poleti; izlasti se bo pa imela zbornica baviti z finančnim načrtom, ki ga do tedaj ministerski svet vnavič pretrese. Sklepi državnega zbora z ozirom na finančni načrt bodo nudili potrebno stvarno podlago za nadaljevanje dela deželnih zborov, ki naj razun svojih posebnih nalog v urejevanju deželnih financ, delujejo tudi za saniranje deželnega gospodarstva. Deželni zbori utegnejo imeti potem, kakor se bedo nadaljevala dela v državnem zboru, na razpolago meseca december in v potrebi tudi januar. Naj se tudi narodnostni prepiri nadaljujejo, so te v zadnjem času vendar vselej pokazala nagnenja, če tudi dostikrat le pohlevna nagnenja po pomirjenju in zbližan u. Vlada bo vsaka taka stremljenja po pomirjenju krepko podpirala. A vspehov nnra doseči le tedaj, ako jo podpirajo parlamentarne strauke. Zadnja kotferenca klubovih načelnikov je pokazala, da uvidevajo vse stranke v parlamentarizmu skupno posest, za ohranenje katere se smatrajo vsi solidarni. Po ministerskem sveta je ministerski predsednik pozval k sebi načelnika poljskega kluba dr. Globinskega, da ga obvesti o storjenih sklepih. Ministerski predsednik je o tej Že prignal Jurček s paše ?!" odložil je stari Bob motiko in legel na klop pred hišico, da si nekoliko počije. „„Hitro, očka !at< je prišla Auka iz kuhinje iu odšla proti hlevčku. „„Da, ravnokar je prignal očka!...'"' se je ustaula Anka pred očkom in si popravljala predpasnik. „nAli ga slišite, kako lepo žvižga, očka?!,.. Jurček, Jurček, pridi no malko sem: dam ti kos pogače, ki mi je ostal od včeraj, slišiš Jurček ? !..."" klicala je Anka pastirja in Jurček, ki je imel ze!o rad pogače, je hitro prišel iz hlevčka. „Le, le, Jurček,,,w smehljal se je stari Bob in si prižgal pipico. „Vei, Anka te ima zelo rada, Jurček ; še za moža bi te vzela, ako bi jih imel kaj več ped klobukom, veš Jurček..." veselo se je smehljal očka in se hudomušno ozrl na Anko. „Eh, očka, vi pa vedno radi šale zbijate... Pojdi, Jurček pojdi: videl boš, kako dobre pogače zna peči Anka !M je prijela Anka pastirčka za roko in ga odvedla v kuhinjo. (Pride ie.) Stran II „EDINOST" St. 232 V Trsta, dne 19. avgu3ta 1909 priliki prosil post. dr. Globinskega, naj ostane ž njim v stiki in naj v zvezi z vlado nadaljuje svoja prizadevanja, da «e omogoči delovanja parlamenta. — Dr. Globinski je vzel izjave ministerskega predsednika na znanje in je rekel, da je sporazumen ■ programom sklenjenim od vlade. Nadalje se je izrazil da bo ta program dal toliko deželnim zborom kolikor tudi državnem zbora mesta in da ga bodo tudi stranke smatrale primernim. Parlamentarna kriza o Avstriji. Reševalna akcija Poljakov. Poljaki vrše zopet staro stojo nalogo: uprizorili so najnovejo izdajo svojih rešilnih akcij. Parlament rešujejo — pravijo. V resnici pa je to le pretveza, ne iskrenost — kakor hočemo dokazati niže doli. Ta akcija Poljakov daja sovražnikom demokratizovanega parlamenta in demokrati ziranja političnega življenja sploh dobro-do-fiio priliko, da si zadovoljno manejo roke, češ: vidite, da sedanji parlament ni nič boljši od prejšnjega ! Premotrimo torej: je-li krivda na sedanji neplodnosti in nesposobnosti parlamenta res v njem samem, je-li to organična, prirojena bolezen, ali ni marveč krivda vvplivih insilah izven njega?! Krivda ne 1 e ž i v parlamenta. Tadi t s sedanja parlamentarna kriza dokazuje, da se marveč vlada noče akomodirati novemu modernemu dahu parlamenta. Dočim ■e je parlament po volitvah na podlagi splošne volilne pravice demokratiziraj kar pomenja zmago načela jednakosti* in jednakopravnosti individuvov in narodov, je pa že sestava vlade sama ostala protidemokratična in protimoderna! Saj gre vsa njena politika za tem, da absolutističnim vladanjem in preziranjem parlamenta ohranja stari zistem, kakor je obstajal pred demokratiziranjem parlamenta, in da — ▼ protislovju ■ tendencijo po jednakosti — ohranja privilegije jednemu narodu. Med duhom in voljo demokratiziranega parlamenta in nameni sedanje vlade zija globok nepremostljiv propad. Sestava vlade ne odgovarja sestavi parlamenta — to je tisti globoki vir, iz katerega prihajajo vzroki, ki so izzvali tudi sedanjo hudo krizo- Vlada p os t a v 1 j a s v o j o v o I j o proti parlamentu. A za uveljavljen je te svoje volje s k u š a z obljubami, koncesijami, grožnjami in raznimi mahinacijami pritezati k sebi posamične nesolidne elemente v parlamentu. 8 tem slabi' vlada parlament in ga degenerira. Kajti neizogibno je, da mora prihajati do bojev med takimi, vladnim vabam dostopnimi elementi, in med zdravimi parlamentarnimi skupinami, kakor sedaj n. pr. med Poljaki in Čehi. Po kri rdi in voli vlade je parlament razdejan sam v sebi, ( lemogel in nesposoben za plodonosno del< : parlamentarno življenje je zattrupljeno. Vlada p r o r a Č u -njeno degenerira parlament — k^l bolezni ni torej v njem samem, ampak je zanešena vanj od zunaj. To je sinteza vse sedanje parlamentarne krize. Kakor rečeno — krivda ni v principu demokratiziranja parlamenta, v principu splošne volilne pravice in sedanja kriza nikakor ne podaja dokaza, da parlament splošne volilne pravice ni nič boljši, nego je bil parlament karij in privilegijev! Mlad je še. Vlada pa podtika zahrbtno temu mladiču p o -kvarjenega mleka in zato se ne more razvijati. Pogoji so v njem, ali razvijati j;h ne more, ker mn tega ne dovoljuje stari avstrijski zistem, ki se obupno bori za svoj grešni obstanek. Zato so zastonj vsi napori gospoda Globinikega. Poprijel se je zgrešene stare metode, da zdravi bolezeD, ali prav za prav le spremljevalne pojave bolezni, a ne bolnika samega. Na tem treba izvesti operacijo in ga osvoboditi od takozvanega „ognjišča" bolezni, ki je — v vladnem zistemu. Zato so sklepi „Slov. Enote" povsem pravilni: mi smo pripravljeni za sodelovanje na saniranju parlamenta, ali obvez ne vspreje-mamo za sedaj nikakih, dokler n e b o d o č i s t i r a č u n i — z vlado!! Besno besedo na adreso Poljakov! Oni so bili doslej vedno, ki so podpirali vsaki vladni zistem, a kadar je prihajalo do težkih kriz, so biii zopet oni, ki so prirejali rešilne akcije in so reševali — pozicijo Nemcev. Iitotako je sedaj. Zopet se trudi Poljak Globinski, In zopet nam govore, da gre za rešitev parlamenta, v resnici pa gre za rešitev Bienerthove vlade iz zagat?, v katero je zašla, in za rešitev hegemoni * Nemcev I Sploh pa je naravnost poniževalno in neizmerno škodljivo za pozicijo avstrijskega Slovanstva, da so ob vsaki težki krizi ravno Slovani oai, ki vabijo na pomirienje. S tem vzbujamo le v protivnikih uverjenje, da se čutimo slabe, da želimo miru. To pa je v političnem boju veliko strategično io taktično zlo. Naj le Poljaki enkrat prepuste Nemcem, da ti začnejo z vabili na pomirjenjel Tako bodo mogli Poljaki res mnogo storiti za rešitev parlamenta; toda ne morda od kake prirojene mu notranje organične hibe, ampak od vnanje sile, ki neprestano razdajajoče poseza v njegov mehanizem: o d sedanjega vladnega zistem a. Po-ljab naj se ne ekspenirajo več za ta sistem, ampak naj se jednostavno p r i -, propaganda ter se je še enkrat izjavil proti družijo ostalim slovanskim strankam in kriza bo rešena v parlamentarnem inustavnem smislu! Vzrok krizi se zruši, parlament bo osvobojen in odprta mu bo pot, da dokaže, da korak od parlamenta kurij in privilegijev do parlamenta z demokratičnimi principi je ven-dar-le velik napredek. „Oeleizdojniiki proces" v Zagrebu. (124. dan razprave.) Zagreb 17. Vin. Dr. P o p o v i 6 je nadaljeval svoja izvajanja in je dokazal, da ni nikakegav razloga, ki bi govoril proti zaslišanju priče Širne Jo-vanovića. Odločno se je zavaroval proti tendenciji po izkljnčenju vseh za Nastića neugodnih prič. Sodišče se ne ime postavljati na stališče javnega tožitelja, kajti ono ima iskati objektivne resnice. Rad bi napravil drž. pravdnika največi kompliment, ki se ga more sploh napraviti javnemu tožitelju s priznanjem, da gre se svojega stališča le za tem, da uresniči idej al pravičnosti. Da-li so kake stvari verjetne ali ne, to ne more biti odločilno glede zaslišanja prič. Zaslišanje je potrebno, da se ugotove situvacije in dejstva. Branitelj je dokaza val, kako je Nastić skušal izkoristiti žalostni položaj predlagane priče Sarića in ga zavesti k atentatom. Ta bo pričal, da Ljuba Jovanović ni bil nikak anarhist, marveč da je vplivat le na mlade ljudi, naj se ▼ boju poslužujejo le kulturnih sredstev. Glede predlagane priče K o s t e M a n d i ć je naglašal branitelj, da brez zaslišanja te priče ni možno najti materijalne resnice, ker Nastić je videl povaodi le goro-stasnosti. Razpravljal je o tatvini pisma, ki je je Nastić dal izvršiti s pomočjo neke ženske z imenom £ma Javorik. Nastić je zgradil celo palačo bajk in se je celo bahal bil vedno ebdan od srbskih Dnevne vesti. sekcijskensu načelnika v p. Czernkovichn. — (Zakaj se neki brani g. Accurti tudi te^priče? Poročil se Je gospod Joško Starec To je vendar madjaroo, „unijonist" in bil je obče spoštovani gostilničar v Barkovljah z desna roka žalostno proslulega grofa Khuena. gospico Milko Tavčer iz Dutovelj. Ta priča je menda vendar vzvišena nad !sum,1 Bilo srečno ! da bi hotela graditi Veliko Srbijo, ali 'da bij Cesarjev rojstni dan. Slavnost cesarje-hotela pomagati hrotsko-srbski koaliciji, tej, a roj8tnega dne je pričela včeraj zjutraj sovražnici barona Raucha! Zakaj torej ? Man • z obififljno budnico ?ojašk0 godbe< vJ-a jaTna se g. Accurti boji, da ima g. Caernkovich p0ii0pjaj gedeži konzulatov, nekatere privatne llrn vAin 'nft i •« • t_ i• - s__i •________• < i tako je bil vedno ebdan od srbskih agentov in drugih individuvov. Branitelj je protestiral mogle resnično govoriti o proti trditvi v obtožbi, češ, da bramba izko rišča ta proces kakor kako politiško zborovanje z gotovo tendencijo. Dn je ▼ sodai dvorani le branitelj, ne pa politik. V interesu irocesa prosi državnega pravdnika, naj ne jonižuje braniteljev. Po kratkem spopadu s predsednikom, ki ma ni hotel dovoliti, da bi se dotikal tudi »olitike, je branitelj dr. P o p o v i ć zaključil svoja izvajanja rekši, da Nastić je agent-pro-kater, ki deluje od ene strani za dsnar, od druge pa pod impulzom svojega brezmernega samoljubja. Noben objektiven opazovalec se kraj vsega svojega madjarstra toliko vesti, t da bi pred sodiščem govoril — resnico ? 1 Op. nred.) Na to je drž. pravdnik reflektiral na specijalne predloge braniteliev in je dokazoval, da v Hrvatski fni Srbov! (Ia vendar proganja velikosrbske izdajalce v Hrvatski!! Op. ured.) Branitelji bi hoteli dokazati, da je bilo od nekdaj Srbov v Hrvatski, ker hočejo iz tega ' kovati političen kapital! (In zopet — politika ! OP- ured.) Predlogi brambe da so o d v i S n i, a viri, iz katerih je citiral branitelj dr. Leo Mazzara, so — manje vrednosti' (I seveda ! To je že tako metoda tega drž. pravdnika: kar njemu ne ugaja, je brez vrednosti. Op. ured.) Po p a v z i je drž. pravdnik nadaljeval svoja izvajanja, saborskega delovanja tistih Srbov, ki jih omenja dr. Polić, ni smeti primerjati z obtoženci, ker to da bi bilo one-čaščenje onih patrijotičnih Srbov. Obtož. Val. Pribičević: „Ne žalite nas!!" — Accurti: „V i ste obtoženec!" (Ali obsojenec ni!l Op. ured.) Branitelj dr. Hinković je naglašal čudno, dejstvo, da sedaj drž. pravdnik marsikaj iz obtožnice označa kakor: netočne in nemerodavne okolnosti. Kar je brezpomembno pač ne spada v obtožnico in naj se eleminira. In vendar sloni vsa obtožba na okolnosti, ki jo državni pravd, označa sedaj kakor nepomembno : na sklicevanju na širjenje hrvatskega imena. To ne gre, da se nekaj, kar v resnici obstoji, zani-kuje. Priče, ki so tako izpovedale, so politično navedene na to, in niso poznale miljeja, v katerem obstoja srbstvo in so tem manje „izvestnih pojavih". Za dr. Hinkovfćem je drž. pravdnik naglašal, da je vsaki pravoslavni tudi Srb. — (Morda je tudi takih, ki se smatrajo Hrvate pravoslavne vere, ali to ni še nikak dokaz za Accurtijevo .trditev, da Srbov sploh ni v Hrvatski! Op. ured.) Razprava je bila odložena na jutri. Proti snovanju klerikalne stranke v Dalmaciji. Drž. poslanec in svečenik I1 r a n Iva- _______________ _________ _________ ___nišević se je v razgovoru z dopisnikom ne more ubraniti utiša', da je Nastić agent-i zagrebškega „Obzora" nastopno izjavil o ve-provokater. Zato pa tudi bramba ne more" ,fceh 6led® »oovanja krščansko-socijalne stranke biti indiferentna nasproti Nastiću. Presojati iT Dalmaciji. mora, da-li je to agent prevokater v krimi-i Tu ne gre za organizacijo političn e nalnem pogleda. Zato vzdržuje branitelj svoje' stranke, ampak le zgolj stanovsko organiza-predloge. cijo. Ako bi pa ta pozneje dobila tudi poli' Drž. pravdnik Accurti je repliciral, da tično barvo, ne bo duhovščina kriva na tem. ne more vsprejeti nobenega predloga, stavlje-l Duhovniki Dalmacije hočejo le združenimi nega od braniteljev, češ, da priče brambe močmi odbijati napade na duhovski stan, a ne morejo uničiti verojetnost vsakemu Členu organizacije ostane na svo izpovedeb prič obtožbe. (To je tiita stara pesem tega — najf amoznega pravdnika v vsem civiliziranem svetu: moje priče govore le zlato resnico, vsi drugi pa lažejo. Pa tudi če bi bilo tako, je vendar že radi vere v objektivnost sodišča neizogibno potrebno, da te lažDjive priče izpovedo svoje „laži" pred sodiščem!. Drugače se mora vsakomur usiljevati misel, da se državni pravd, teh „lažnjivih" prič — boji!! Op. ured.) Dr.u Popoviću predsednik ni dovolil, da bi se dotikal politike. Gosp. Accurti pa je zafiel tu — politizirati, ne da bi pred tednik kaj prigovarjal! (Ta — najfamozneji vseh predsednikov sodišč v vsem civiliziranem svetu ima svojo posebno mero za razdeljevanje luči in sence. Ča je bila kaka priča, ki govori obtožencem v prilog, kedaj kaznovana, je to bodo, da pripada kateri koli patrijoti&ni stranki, seveda, ako stranka ne žali njegovega verskega čutstva. Nevarno bi bilo odtajsti naroda duhovščino, ki se je vedno živo udeleževala vsacega kulturelnega gibanja hrvatskega naroda. Ze v letu 1904 je pisal proti ustanovitvi klerikalne stranke, ker s tem bi selena-rodne sile cepile. Ako bi se sedaj izzival j opisoval potrebo javna ljudike knjižnice. Z iz-v Hrvatski kulturen boj, bi bilo to a t e n- j vajanji g. pisca se sicer popolnoma itrinjam, tat proti narodu. Danes se moramo i vendar moram pripomniti, da jedno tako knjiž-baviti pred vsem z narodnim vpraša- nico imamo. In hiše in ladije v luki so razvesili zastave. Ob 9. uri b jutra j je bila v baziliki sv. Jasta pontifikalna maša, ki jo je opravil škof mom. dr. Nagi. — Na trgu pred baziliko je bil bataljon 97. pešpolka s praporjem in godbo, oddelek mornarskega zbora, kakor tuii bosansko-herc. pešpolka št. 4. Ob 9. uri se je v dvorni kočiji pripeljala iz Miramara nad-vojvodinja Marija Josipa s spremstvom. Vsprejela sta jo namestnik princ Hohenlohe ia vojaški postajni poveljnik kontreadmiral Couarde, Račun omenjenih so se slnžbe božje udeležili načelniki civilnih in vojaških oblaitnij, I. podžupan dr. Ricchetti, zastopniki raznih korporacij, konzuli in veliko število vernikov. Pri maši so oddali vojaki salve in so grmeli topovi atacijake ladije „Aspern". Na povratku v vojašnice so vojaki na velikem trgu defilirali pred kontraadmiralom Couardom, poleg katerega sta stala tudi poveljnik ameriške ladije „Itaska" kapitan Rainburg in brigadir baron Kirchbach. Po maši je kakor oblSajno sprejel namestnik rasne lično«ti, ki so izrazile svoje čestitke povodom rojstnega dne. Ob 2. pop. je namestoik princ Hohenlohe priredil na Lloydovem parniku „Habiburg" diner, katerega so se udeležili razni cerkveni, civilni in vojaški dostojanstveniki. Tekom di-nerja je namestnik izrekel napitnico cesarju. V napitnici je tadi izrazil svoje veselje na prisotnosti amerikanske vojne ladije in omenil tesne zveze med obema vlastima. Preko nacijonalizma do bestijalizma. — „Indipendente" še vedno nori v strahu za italijanstvo kopališča Portorose. V tem straha se spozablja tako daleč, da očita tujcem, ki prihajajo tjakaj, da prinašajo seboj jetiko, ki so jo dobili v vlažnem severnem podnebju, da prihajajo sem doli, da bi si prenovili kri pod močjo blagodejnega solnca. Povedano bodi „Indipendenta", da S takim očitanjem kaže le, da je v svojem besnem ultranacijonalizmu dospel že do bestijaiizmalApri vsem tem je Še najlepše to, da med gosti v Portorose jetičnih ljudi sploh ni, in sicer ža zato ne, ker ravno Portorose ni popolnoma nič primeren kraj za jetične bolezni. Mi ne moremo druzega, ko pomilovati take ljudi, ki so kljubu svoji toli hvaljeni veliki kulturi vendar le — tako bestijalni, da sočloveka zasramujejo radi — bolezni. Korrespondenz karte na jedai strani; na drugi pa: Grnss aut Nabresina. Un saluto da Nabresina. Pozdrav iz Nabrežine. dspoae — Vittorio Stein — Trieste. Takov jo tekst na razglednicah, ki jih prodajajo slovenski trgovci v Nabrežini. Komentarja menda ne treba, Pripominjam samo, da nismo zaslužili od železnica in državnih oblasti, da bi spoštovale naš jezik, dokler g* ne spoštujemo sami, kakor pričajo gornje nese de. Ljudske knjižnice nam treba Preieli smo: Pod tem naslovom ja nekdo v „Edinosti" njem. Mi ne smemo in ne moremo delati tako kakor Francozje in Nemci, kajti ti so že narod, mi pa moramo še le postati. Zato ne bo rečena organizacija nikaka politična stranka in neresnične so vesti o zvezi med potovanjem dra Luegerja v Dalmacijo in našo sicer je že pred več časom „Čitalnica" prapuitila srojo za predsednika dovolj, da jej odreka vsako akcijo. ..... , _ . verodostojnost; na priče obtožbe pa gleda in! Končno je izjavil posl. Ivamšević, d s se jih ščiti kakor kake božanstvene oznanjevalce 1 »e8eli koncentracije narodnih resnice, tadi če so bili stokrat obsoeni radi! sil v narodnem svetu. Ca se doseže raznih zločinstev in tudi radi krive prisege, j jedinstvo, bo tudi odstranjena nevarnost kul-in Nastić je temu najfamoznejemu predsedniku turnega boja, prava inkarnacija resnicoljubja. Op. ured:) Državni pravdnik je torej začel politizirati, meneč, da ne more umeti, kako da poslanci ne polože svojih mandatov, ko so vendar te mandata pre;eli od naroda!! V aprilu da so naslovili na barona Raucha odprto pismo, v katerem so izjavili, da bi sami zahtevali od sabora, naj jih izroči sodišču — toda ie vedno se Skrivajo za svojo imuniteto! Ta izvajanja svečenika, poslanca in žarkega rodoljuba Frana Ivaniševića priporočamo najnujneje gospodi na Kranjskem v pszno čitanje in resno razmišljanje. Rektor češke politehnike. Iz Prage javljajo, da je naučno mini-sterstvo potrdilo* izvolitev profesora Josipa Bertla rektorjem češke politehnike. S tam je minister Stiirgkh popolnoma kapituliral pred Tako je zaključil drž. pravdnik svojo po- značajnim rektorjem Bertlom. litično ekskurz jo. Ali dobil je pošteno lekcijo Prof. Bertl je bil namreč tudi lani rek-od branitelja dr.a P o p o v i ć a, ki je rekel: tor jem češke politehnike ter je povodom svo-Baron Rauch naj le skliče sabor! jega imatrikulačnega govora in ob priliki ne-Potem še-le bomo mogli zahtev ati, kega plesa akademikov prišel v o j stro nav-naj nas izroče sodišču in se vam skrižje s profesorskim zborom praške nem-izročimo na milost in nemilost. ;ike univerze in ministrom] Sturgkhom, ki Čim bo vspostavljena ustava, se izročimo, pod ga je bil pozval na Dunaj na odgovor. — absolutizmom pa ne! ;Rektor Bertl je dostojno odgovoril ministru, Na to porazno lekcijo je drž. pravdnik da mu je vest čista, da nima radi ničesar reagiral z lažjo, da branitelji hočejo odgovarjati. Stvar je bila prišla tudi pred par-prikljubovati abolicijo procesa! 'lament in minister je grozil „neposlušnemu" Polemiziral je proti trditvi dr.a H i n k o v i ć a rektorju. da bramba varuje ugled monar-; Na koncu šolskega leta je profesorski h i j e. Dr. P o p o v i ć : „Ne iščite n i k ar zbor češke politehnike na željo dijaštva vno-veleizdaje, kjer je ni! ! — Državni vič jednoglasno izvolil profesorja Bertla rek pravdnik ne veruje zatrdilu grofa Forgacha torjem in ministru Stiirgkha ni preostajalo — avstrijskega odposlanca v Belemgradu — druzega, nego da je potrdil to izvolitev da v Av*tro-Ogrski ni nikake velikosrbske ostal — blamiran Evropejec. in St. Jakobška knjižnico javnoati. Zslibog je pa ista nepopolna, knjige večinoma nevezane in tako ne odgovarja popolnoma svojemu namenu. Zanimanja je že sedaj za čitanje veliko, čeprav ni bilo nikake reklame. Tu torej bi morali vsi pomagati, da se ta knjižnica uredi in spopolni. Zato se obračam do vseh rodoljubov in nar. zavodov, naj priskočijo na pomoč bodi s knjigami, bodi denarnimi prispevki. Povspešujmo vsak po svoji moči narodno prosveto med našo mladino iu delavstvom, kar bo rodilo stoteren sad. Vsi darovi naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Javna ljudika knjižnica .Čitalnice" pri sv. Jakobu. (Campo s. Giacomo 5). Vsak najmanji dar bo hvaležno sprejet in objavljen v cenj. „Edinosti". C. 200 X 1000. K obrambenemu skladu C. in M. so se priglasili zopet naslednji: 320. moška podružnica družba sv. Cirila io Metoda v Brežicah. 321. Ž.nska podružnica družbe v Brežicah. 322. Medica Fran, poslovodja tvrdke Grivi. Meri. 323. Prosekar Matija, kmet, Kotmaraves. 324. molka podružnica družbe sv. C. in M. v Črnomlju. 325. ženska podružnica družb9 sv. C. »n M. v Črnomlju. 326. Kerber Mihajlo, c. kr. notar v Sevnici. 327. Dr. Rybar, odvetnik v Trstu. 328. Dr. Hudelist Vinko, zdravnik v Velikovcu. 329. Slane Fran, veleposestnik. Litija. 330. Defranceachi Božidar, asistent j. ž. Vuhred. 331. Dr. Kos Fran, prof, v Gorici. 432. Štifter Fr. Bož., profesor, državni svetoik, Kaluža (Rusko). 333. Kalinu« Fran, tovarnar v Ljubljani. Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala! Želimo le, da bi našli ti v najkrajšem času toliko zavednih in požrtvovalnih nailednikov, da bi bilo število 1000 kai kmalu doseženo. Slovenski rodoljubi! Spom ojajto se ob v.akl V Trstu, dne 19. avgusta 1909 EDINOST" št. 232 Stran III priliki druž. C. ia sklada ! Pravica javnosti. Dekliški licej šolskih sester v ulici P. Besenghi je ministerijalnim odlokom od 3. avgusta 1909 št. 26829 dobil za I. in III. razred pravico javnosti. Zahvala. Vitokorodni gospod baron Anton Sessler-Herzinger je blagovolil podariti za uboge otroke tukajine družbine šole M. ter obrambenega cerkvi pro7zročilo malo paniko. Vojaka so j takoj spravili v zakristijo, kjer mu je višji štabni zdravnik dal potrebna lečila. Na to so ga spremili v vojašnico. Loterijske številke Izžrebane dne 18. avg. 1909. Praga 10 Lvov 68 Koledar In vrems. 14 20 62 33 17 78 51 56 — Danes : Ludovik 12 ducatov fiaih svinčnikov, zakar se mu|Xol. šk. — Jutri: Štefan kralj. —Tempera-vodstvo šole najtopleja zahvaljuje. — Vodstvo fara včeraj ob 2. uri popoldne -+- 28'5 Cels. daške ljudike šole družbe sv. G. in M. pri Vreme včeraj: lepo. And. Širok, Vremenska napoved za Primorsko : Lepo; večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte. sv. Jakobu v Trstu, šol. vod. Plačevalcem osebne dohodarine. — C. kr. davčna administracija Trst II. naznanja, da bo izkaz oseb, podvrženih osebni dohoda-rini, za leto 1909 cenitvenega okraja št. l.a Trit-mesto v smislu § 217. zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220, razpoložen na tej davčni administraciji (Corso 37, I. nadstropje soba št. 5) od 31. avgusta do 13. septembra t. I. in da ga lahko pregleda vsak plačevalec osebne dohcdarine ob uradnih urah. Gori navedeni cenitveni okraj obsega V. in VI. mestai okra], ter I. II, III. predmestni okraj, izvzemši kastralno občino Loujer. „Beutscbe Schule" v — Milanu! Nekaj časa sem se blišči v Milanu, v eni najpro-metuejih ulic na čednem poslopju napis „Deutsche Schule". V principu ne bi imeli kaj prigovarjati, ker priznavamo, da imajo v Milanu bivajoči Nemci vso pravico, da si vzdržavajo nemško šolo s svojimi sredstvi. Saj to je vendar jasno, da ena nemška šola ne more biti nevarna za italijanstvo Milana. Vendar bi morda našim Italijanom, ki vidijo pri belem dnevu slovanske strahove, morda ne škodilo, ako bi posvečali malo več pažnje svojemu razmerju do Nemcev ! Kmetijska šola v Klosterneuburgu. Dovolite, g. urednik tudi meni nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu. V nedelio dne 8. avgusta sem čital v r Edinost \u- da s o razpisane tri državne štipendije po 500 E za obiskovalce srednje km?tiiske šole v Klosterneuburgu. Priporočati bi bilo, da se naša mladina pobriga za ta razpis in nemudoma vloži prošnje na c. k. poljedelsko ministerstvo, kajti rok je jako sratek, le do 25, avgusta t. 1. je čas vlagati prošnje. Za vsprejem, se zahteva štiri spodnje razrede realke ali gimnazije, avstrijsko državljanstvo, neoporečno vedenje, pridnost. Pripsročemo našim poslancem, da se za naše prosilce zavzamejo. Mladenič: Istrski, ki ste dovršili rečene razrede, a ne mislite nadaljevati gimnazijskih ali reaUkih studij, ra?pis in vložite prošnje potrebno opremljene, Onim, ki dovrše kiosterneaburgško šolo, j Konsumna zadruga členov N. 0. 0, odpre ie bodočnost zagotovljena. V litri io sploh prze dni meseca septembra svoje drugo Lh Primorskem se bo potrebovalo več vinar- skladišče v ul. Miramar, Opozarjajo se na to j»k h nadzornikov, kletarjev, strokovnih kmetij-1 vsi tovariši stanujoči v tem okraju. Pristopi skib referentov na c. k. okrajnih glavarstvih, i se priglašajo lahko vsak daa v uradnih urah na c. k. namestništvu. Ta mesta so oiprta v prostorih N. D. O. (urad). Društvene vesti. * Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" priredi v nedeljo, dne, 22. t. m. društveni izlet v Vrtojbo, kjer se vdeležimo slavnosti bratskega kol. društva .Vrtojba*. Zbirališče: Kavarna „Commercio", Odhod točno ob 5, uri zjutraj. Kolesarji 1 Uporabite priliko in udeležite se v največem številu našegu izleta. Kolesasski „Zdravo !tt Odbor. Telovadno društvo TRŽA&KI SOKOL v Trstu :-Oni členi ki se udeležijo razvitja sokol-skega praporja v'Ilirski Bistrici se opozarjajo, da naznanijo ie danes svojo udeležbo pri vratarici „Nar. doma", ker se mora naročiti ▼ Št. Petru prenočišča. Odhod iz Trsta v Št. Peter v soboto zvečer ob 8*30, iz Št Petra v II, Bistrico pa v nedeljo zjutraj ob 8'12. — Na z d a r! Nar. delav. organizacija. Skupina N. D. O. ladjedelnica Sv. Marka. Ko smo prirejali veselice v prid štrajkujočim delavcem v Ajdovščini, smo apelirali na pevsko društvo „Ilirija" od Sv. Jakoba, da je nastopalo brezplačno, in je tako veliko pripomoglo, da so se veselice dobro obnesle. Naša dolžnost je torej in prosimo tudi vse člene Lloydovega arzenala in Sv. Andreja, da se v čim večjem številu udeležimo velike vrtne veselice, ki jo priredi pevsko društvo „Ilirija" od Sf. Jakoba na vrtu konsumnega društva dne 22, avgusta t. 1. ob 4, uri pop. Skupina ladjedelnice Sv. Marka, * * * Skedenj. Danes zvečer ob 8, uri se bo vršila prva seja pripravljalnega, odbora za okrajno skupino N. D. O. v Skednju. Uljudno vabimo vse tov. odbornike, ki so bili izvoljeni na shodu minole sobote, da s<* go-______^_____ tovo iste uaeieže. Iz Trste pride tov, Šorn. pobrinite se za rečeni M bode podajal potrebna navodila, * * •;im, ki dovrše imenovano šolo. Poleg tega •^ajo absolventi kiosterneuburgške kmetijske * le pravico do enoletnega dobrovoljstta pri vc;akih. Mladina, pobrigaj se, in podpora ti je zagotovljena ! Nekdo izmed kmetskega stanu. Napad na gostilničarja na Opčinah. V gostilno g. Antona Fabčiča na Opčinah se miooio nadeljo priklatil pijan Anton Bremec iei zahteval pijače. Ker mu vodja gostilne Andrej Daneu ni hotel postreči, ga je malopridnež napadel in težko ranil na desni roki. Tržaška mala kronika, Tat, ki je skočil v morje. Predvinočnjem cb 1 in poi se je nekdo vtihoiopil na krov bragoca „Dne fratelli*, zasidrenega v kanalu nasproti palači Carciott1, Ko so nakateri izmed možtva začuli sumljivi šum, prišli so na krov. Tedaj je tat »kcč 1 s krova na breg. Zasledovali so gj, a neznanec je skočil oblečen v morje in plaval ven iz kanala. Kmalu pa je začel vpiti: „Na pomoč, potapljam se", Možtvo malega finančnega parnika ga je potegnilo iz vede, B 1 je nezavesten. Poklicali so zdravniško postajo; zdravnik ga je spravil k zavesti in dal prenesti v bolnišnico. Mož, ki je precej elegantno oblečen, je vkradel v bragccu dve srebrni uri z verigi. Proti iztirjevalcu, Ms rij Furth, izterjevalec tvrdke Z:teimann v ul. Chiozza št. 31, se je včeraj podal iztirjevati k neki Matildi Kuina, stari 27 let, ki ?ivi ločena od moža. Raina, čim je zagledala Fiirtha ga je prijela za ramo, mu strgala klobuk, ga raztrgala mu kose in mu te zalučala v lice, kazaje mu s prtom vrata. — Na Fiirthovo ovadbo je bila huda ženska pozvana na policijo. Ona «e je opravičevala s tem, da je bil Fiirth že pred tremi meseci prišel k nji iztirjevat. pri kateri priliki da se je polastil zneska K 5 80, nthajajočega te na mizi. Izpustili to jo. Nenadna smrt. Včeraj zjutraj ob 6.30 je starinarna Greg r,a Callin, starega 56 let, zadela kap. Zdravniška postaja je mogla le komtatrati smrt Padel v nezavest v cerkvi. Včeraj je med ■lavnostno mašo v katedrali sv. Justa vojak pešpolka, ki je bil notri v službi, vsled nenadne slabosti padel nezavesten na tla. Puška je z ropotom padla za njim, kar je v Vesti iz Goriške. x Iz Podgore poročajo, da so nekateri rodoljubi sklenili, da se združi klerikalno in napredno pevsko društvo v en sam pevski zbor. Vrše se v ta namen pogajanja, in te opaža mnogo dobre volje na obeh straneh. Podgora je najbolj ugrožen kraj ob periferiji mesta. Edinost je tu potrebna, kakor v nobeni drugi občini z ozirom na vedno na-raščaječi laški živel), katerega pospe&ojejo tovarniška podjetja. Posebna nevarnost preti slovenski Podgori od nove furlanske želez-nične proge. Lahi izdajajo leto za letom velike svete za laške šole v Podgori in za podkrepljenje trgovine in obrti, ki je že danes skoro izključno v laških rokah. Nekdaj slovenska občina Ločnik je pred leti padla v laška roke, io ni več upanja, da bi jo Slovenci zopet pridobili zase. Isto usodo so namenili Lahi tudi Podgori. Doslej morajo Lahi, ako hočejo iz mesta, povsodi prestopati najprej na slovensko zemljo, ker tvori okolica slovenski obroč okoli i mesta. Ta obroč bi Lahi radi raz-' bili ravno pri Podgori. Će dobe: kedaj Podgoro v svoje roke, jim ne bo več treba stopati na slovensko ozemlje, kedsr bodo ! zahajali v Lahe. Iz teh razlogov pozdravljamo iskreno na-! moravano združitev obeh slovenskih strankj na pevskem polja. Želimo pa ob enem, naj bi tej združitvi sledilo popolno združenje tudi na političnem polju. Samo če bodo Podgorci edini, in složno postopali, bo možno preprečiti naval laškega življa, ki komaj čaka ugodne prilike, da bi naskočil to; slovensko trdnjavo. Gospodom obeh strank,j ki delujejo za udruženje Slovencev ob Soči,' pa želimo iz srca obilo vspeba! V Štanjelu bodo imeli dne 22, t. m.; temanj. Na prodaj pride mnogo živine inj gospodarskega orodja, na kar opozarjamo našo jasnost. Čuden nabiralnik. — Iz Škrbine: Da bi slovenski rodoljubje imeli prilike, da poka*; žejo svojo radodarnost za izobrazbo svojih ■ bratov in sester, je podarila toliko hvaljena družba sv. Cirila in Metoda svoje nabiralnike. Ia res je ta način edino le pravi, čim je vitopil zaveden Slovenec v krčmo, kavarno in druge javne lokale, mu je pri roki nabi- Cene zmerne. Telefon 1395 Gius^ Waldiier H TRST - Ulico Medla 3 - TRST MB Zaloga jelovoga lesa a prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI iz bukovega in jel. lesa. I Isbera vsako vratnih obloženih ln oatrnženlh 1 | predmetov lz bnk&vega ln jalovega lesa Itd. | Bogata Izbera obložkou .-L opate za pekarle. prva slovenska zaloga in tovarna pohištva Andrej Jug, Trst CENE BREZ IONIBRENCE. ulica sv. Luciji i«. 18 (za dež. sodiščem) STOJI I STOJIM! Br. 3722. MakarsVa, 12. kolovoza 1909. Oglas natječaja. Na mjesto nadredara kod ove Općine, Ma-karsko-Primorake, uz godišnju plaću kruna hiljadu i dvijestotine (Kr: 1200), koju će primati od ove Općinske blagajne, na Jednake mjesečne pred-platne obroke, te godišnjih, kruna stotinu i dvadeset (Kr: 120) u naslov odsječnice za redarsku odijelo. Zahtjeva se: a.) Austrijansko državljanstvo ; b.) zdrava i čvrsta tjelesnog sustava : c.) dobu od 25 do 40 godina; d.) neporočnost; C.) podpuno poznavanje hrvatskog jezika u govoru i pisanju. Rok natječaja traje do uključno 10. septembra t. g. Natjecatelji, koji se nahode u javnoj 9lužbi, svoje molbe treba da uprave piiućemu putem predpostavljene im vlasti. Od Općinskog Opraviteljstva Načelnik: KLARIĆ. Prisj ednik ALAČETIĆ. [SS Dr. Fran Korsano Specijalist za sffilitlčne in kožne bolezni ima svoj ambulatorij y Trsta v ulici San Jticol* šfcv. 9 (nad Jadransko bauka) S?H|IH 9412. dl 1, li M 5. !l K'i it § U 9»i UNL Hi! Mfef rf»T-7 iKI J^TVT^'t Jfll J'iP if*" JO* ne* n*i rm R3 1 tjiSj' ifilljRiAIiC.!£UiBi uS ANTON REPENŠEK knjigovez v Trsta, vi a Ceoilla 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno In po zmernih cenah, — SVOJI K SVOJIMI == ■v* Po neverjetno visokih cenah se večkrat kupuje blago za moike in ženake obleka. Temu se lahko izognete, ako naročite blago direktno pri tovarni. Zahtevajte tedaj breiplačno poSiljatev moje zbirke jesenski! in ml nzorcev Imam v zalogi samo najboljše blago zadnjih novosti. FranzSchmidtJagerndorflQ3 Avstrijska Sletlja. Odprlo se je novo veliko akladlfide POHIŠTVA in tapetapij Faolo Gastwirth v ulici Stadion št. 6, Tel. 22-85 z veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderne riBbe ter popolnih oprav za stanovanja. —:— Zadnje novosti te stroke. Zamore si vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti. Meblovano sobo ciale St. 11, III se odda s 1. septembrom v ulici Commer-2000 Pa«nrioin o n opeke in strešniki. — Via Sette rrUUdJU OC Fontane 29. 1401 Tuova je bogato založena z veliko izbero zadnjih novosti za pomladansko sezono po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Izbera srajc, omtniiov, ovratnic, zauestntc iti. - Na želio se pošiljajo nzorci. ■ Cement - Portland ■ „SALONA" ■ Družbe „SPALATO" Anonimno deln. drnStvo eementa Portland SALONA. Letni prolzoođl: 10.000 pflSon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK Leopold Feiir, M :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Biva Grumuia 2 Telefon 23-30 S Stran IV „EDINOST" št. 232 V TrBtu, dne 19. avgusta 1909 ralnik, da more podariti g?n3 »obvlu v koriit ivojjh nbogiL bratov, Saj gre za re&iter in OBToboditeT mladega roda iz grabežljivih rok tujčevih! Nabiralnik narodno-mislečfga in zavednega krčmarja doprinaSa torej mnogo ▼ označeno plemenito avrbo. Poglejmo sedaj naS nabiralnik in pa našega „naprednega krčmarja". Znan je daleč na okrcg, taj je pač edini in „patentirani krčmar" t naii vasi. Mlado in ataro ob vsaki priliki poaeča njegovo goitilo. No, to ni moja stvar, da bi grajal ali hvalil; — vsakdo mora biti pač kos svoji obrti in pohvaliti moram, da on brižno izpoljnjnje zapovedi krčmarja. Mož je torej zelo .praktičen". Toliko o narodnem možu. Tudi on je dobil nabiralnik družbe. Ali ta se nahaja v čudnem stanu. Sicer so nabiralniki obeieni na steni v sobi, ali pa postavljeni na mizo, kjer nudijo gostom priliko za dobro delo. Naš nabiralnik pa, — poslušajte narodni Slovenci! — je včasih v hlevu, včatih na dvorišču pred hlevom, včasih pa i celo nekje drugje. 1 To je gola resnica — to vedo vsi tisti laški otroci, ki jim (služi nabiralnik slovenskih milodarov — kakor zalivalnik 1 Ali je to prav ? Povejte mi Škrbinci ! Gostilničar ima po eno ali več laških družin na stanovanju in ti kampelci „laški" zmerjajo sedaj tega, sedaj onega gostov, ter vlačijo naš nabiralnik pred gosti po dvorišču. Gostilničarja poživljamo, da odpravi to narodno pohujšanje. Ali naj popravi nabiralnik, ali preskrbi no-vega. Vsi napredni Skrbnici pa pridno metajte svoj darček v nabiralnik v prid družbi sv. C?, in M. Pokažite, da ste tudi Vi capredovaii z naprednimi. Krčmar ima tudi tr&fiko. Poživljamo ga, na; ima v prodaj žigice, na korist družbe in ja narodni kolek. Sicer ga mi Škrbinci ne bomo šteli med narodne vaščane. x Kupujte pri domačih tvrdkah. Neki posestnik iz Domberga je kupoval blago v laski trgovini. Ker ni mcral plsčati po tisti ceni, kakor je zahteval trgovec, se je ta zadri nanj: „m ostro di ščavo"! Temu posestniku se je prav dobro zgodilo. Drugi krat najbrže ne pojde več v laško trgovino kupovat I Kedaj se vendar naši kmetje, posebno ženice in dekleta izpametujejo. x Kandidatje se oglašajo. Liberalni Lahi menijo kandidirati kolikor možno nove sveže može. Med drugimi postavijo kakor kandidata za mesta in frge deželnega svetnika Pettarina in pa lajnika trgov, zbornice B i s i a c h a. x Nezgoda. Neki Stakul iz Ločnika je prišel na biciklju v Gorico po smodnik za kamenolom. Nakupil je 6 kilog. smodnika. Ker se mu je bil poškodoval bicikelj, ga je peljal popraviti v mehanično delavnico tvrdke Tobaj. Tam je odložil tudi zavoj s smodnikom, ne da bi koga opozoril,*kaj se nahaja v zavoju, ter se je odstranil. Zgodilo se je, da je nekemu delavcu padlo vreče železo po neireči ravno ca rečeni zavoj in je nastala Luda eksplozija. Slučajno v delavnici nahajajoči se delavci Andrej Mizerit, Ivan Knez in Ivan Zakrajšek so pri tem dobili hude poškodbe, da so morali v bolnišnico. x „Gorica*' od torka se spodtika nad našo notico o imenovanju prefesorja Berbuča častnim občanom v Rihenberku. Čudno se nam zdi. kako se more kdo spodtikati na tej notici I Mi smo zabeležili vest, in navedb' tudi vir, iz katerega smo jo zajeli. Mislimo, da je bilo naše postopanje popolnoma korektno. Nesreča. Delavca Josipa Podgornika iz Cepovana so prenesli v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov z zlomljeno nogo. Vozil je namreč stavbeni materijal, a voz se je prevrnil in mu zlomil nogo, x Prva veselica društva „Sočebran", ki se je vršila v nedeljo 15. t. m. v Gorici pri Barki, je vspela vsestransko. Predsednik, gosp. Brajnik, je imel nav-duševalen govor, v katerem je razlagal pomen tega najmlajšega izobraževalnega društva ca periferiji goriškega mesta. Pohvalno moramo omeniti prvo pesem „Eno devo" društva „Sočebran", pod vodstvom učitelja gosp. Bandelja. Če pomislimo, da so vsi pevci tega zbora nastopili prvič v svojem življenju ca javci veselici, moramo priznati, da so se pošteno trudili za ta nastop in zato je bil tudi uspeh prav dober. Tretio točko „Morje" je pelo pevsko društvo iz Štandreža pod spretnim vcd»t»om znanega pevovodje g, Komela z ono preciznostjo, kakor običajno. Lspo je pelo iato p. društvo E, Komelovo „Naša zvezda" ; a posebno je ugajala Pirna-tova skladba „Pomlad in jesenu ki jo je pelo slovensko bralno in podporno društvo v Gorici, Pevcem in pevovodji g. Komelu moramo častitati na ten uspehu. Veselica se je zvr-šila z igro „Umor v ogljarskih ulicah*, ki se je prav dobro proizvajala. Posebno dobro :e izvršila svojo »Jogo ženska predstavite-Ijica, Prfd igro je pel neimenovao gospod kuplet „Je že fač" prav dobro in je vzbujal obilo smeha. Po veselici je začel ples. Veselice se je udeležilo razven bralnega in podpornega,društva iz Gorice, ter pevskega društva iz Stan-dreža tadi kolesarsko društvo „Vrtojba". Iz obč nstva smo opazili precej gostov iz Go-ilšbe okolice in iz mesta. Ob tej priliki naj cmenime, da je bila to tretja veselica novih narodno-izobraževalnih društev (Ajševica, Božna dolina — Staragora in Barka) ki jih je ustanovila agilna zveza narodnih društev v Gorici. Z. n. d. si je postavila krasno na- logo, ki jo nevstrašeno in neumorco vrši; želeli bi-le, da bi v \ rri vrsti goriški meščani potečali v večjem številu take veselice, in da bi moralno in gmctco bolj podpirali ta društva, ki so (mioentcega pomena v narodnem oziru. _ Vesti iz Istre. laven sfeod v Mačk olja h! Prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m, se vrši v Mačkoljab javen shod, na katerem se predstavijo svojim volilcem državni in deželni poslanec Mandfć in deželna poslanca Psngerc in Valentič. Isti dan proslavi pevsko-bralno društvo „Primorsko" 10-letnico svojega obi tanka. Na veselici nastopi šest društev. Za tržaške vdeležence je najpripravneja zveza ob 3.10 pop. do Žavelj, od tam pa pol ure peš do MaČkolj, Mali oglasi Pozor! M. LEVI Pozor! Trst, ulfca S. Giacomo štev. 7 (Corso) Trst Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke in šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom. HOTEL ■■ ABBAZIA Ulica Geppa št 20, Trst (Piazza Caserma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z vsem komfortom. Sobe od K 2a— naprej. Omni bus k vsakemu vlaku. Restavracija slov. in nemško kuhinjo. Cene zmerne. Udani J. Wo8ohltz. ANTON SKERL mehanik, isprliiisal kivedssao TRST, Carlo Goldonijev trg štev. II Zastopnik tovarne koles in mototoles M" in prodaj« jr; pit T* K apel jar« ln »loga alaktriCnlh arončkor, lađi aaofonoT, aonofonov, ln fonogra/or, Zaloga prlprar za točiti ..... Laitna delavnica aa popravljanj« 41 t. rtrojer, kole«, motokol«' Velika zaloga prlpadkov po tovar, esnafe TELEFON štov. 1734. Gostilna „Al Ginnasio" ul„5T? ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i č. 1237 Bivši gostilničar SafnaD^Jrp občinstvu in delavstvu, da je prevzel gostilno G. PetriČa v ulici Valdirivo št. 38, kjer toči 4 vrste dalmatinskega vina ter prve vrste Krnovo pivo. Obračal bo vso svojo pozornost na točno postrežbo. 1419 Qnhn prazno oddam v ulici Hoiano štev. 4 vrata O U U U §t, 22. 1428 g g za neko parno žago, ki je zvezana z ISCG OO izdelovanjem zabojev, zmožen knjigovodja. Prednost imajo taki, ki so v lesni stroki izurjeni ter vešči, poleg slovenskega ali hrvatskega, tudi nemščine ali italijanščine. Nastop službe takoj : plača po dogovoru. Ponudbe z referencami naj se blagovolijo poslati na Inseratni oddelek Edinosti pod „Knjigovodja P. R. 1412". 1412 Aurelio HerMi Civilni geometer. — flvtorizovani zaprisežene« Trst, Copso štev. 30 ■prejme merenja, ekakorporaelje, lnt&lacljc Itd, BploSno vsa geometrična dela, mr nagluhi ali oni, ki trpijo na uiesih, ako hočejo ublažiti ali ozdraviti bolečine, naj rabijo mojo novo, poboljšano slušalico Ista se mora nositi v ušesu. — Cena komadu K 7, dva komada K 13. Pošilja po povzetju iUojzij Soh&umann, Dunaj V Leitgebgasse 7 Prospekti zastonj in poitnlne prosto. Tržaška posojil, in hranilnica V lastni hiši. registrovana zadruga z i :: omejenim poroštvom :: [ Telefon št. 952 | Trst, Piazza Caserma 2,1, n. - (Uhodpo glaonlh stopnicah) Hranilne vloge sprejema od vsakega, Če tudi ni ud in /L jih obrestuje (Jj 14. 10 Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5*/0—6° f, na menjice po 6°/ti Qa sastave po 5V,®/, in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. 00000 Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uiadnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilnični račun 816 004. Ima Hajmoderneje urejeno varnostno oelioo za shramba vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Automobilisti in motociklisti pozor ■ Giuseppe Colonna, Trst Specijaliteta vuikanizovanih poprav na pnevmatikih Lastna delalnica: Ulica Acque št. 4 Vulkanizovanje, moja lastna specijaliteta, lastne izdelovanje Antiderapantov iz usnja in Caoutchouc-a, pokritja z gladkim gumijem, plakete in poprave z ela-— — stiko na počenih ali prerezanih pnevmatikih vsake znamke. — — Poprave ee izvršujejo točno in solidno ter ee zajamčijo. CENE ZMERNE. CENE ZMERNE B □ □ ■ i \ tU B ■ Nnva Bok°l8fca obleka na prodaj. Naslov pove MU V Cl Inseratni oddelek Edinosti. 1415 ! fi^tiK&f^filiH&fuafHiiHafH&iH&fitiii |»r Za turiste, potnike, lovce | in vse one osebe, ki morajo mnogo hoditi, je fi ____________mil ^ jako priporočen. m & Lys!ponion-Prendini je čudovito mazilo % ki varuje noge proti mehurjem, žuljen i3 :: in gorečioi po dolgih pohodih. CENA ŠKATLJI l KRONA. S3 Zaloga v Trstu : Lekarna Prendini in 5 Agencija Zulin, kakor tudi v vBeh ve- jt čjih prodajalnicah in mirodilnicah. ^ Nova in bogata zaloga vsakovrstnega POHIŠTVA Spalne in jedilne sobe na izbero. Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št. i Telefon št 71 Romano IV OLIGON: elektro-mnsnetični aparat ozdravi in pomaga tudi pri najhujših boleznih, kakor n. pr. revmatiiem, protln., Ischlas, nespečnost, mrtvoud in druge bolezni. Vse podrobnosti se nahajajo v prospektu. Cena velikemu aparatu K IO, malemu K 6. - Pošilja samo po povzetju Alojzij Schaumann Dunaj V, Leitgebgasse št. 7 ogomil Fino M orar t Sezam ima svojo novo proda-lainicour v THSTU ul. Vinc. Belita) 13 aasprott cerkve svet. Antona novegt Vsakovrstne verižice po pravih tov. cenah NOVO POGREBNO PODJETJE STStt M" z bogato opremoza COPSO Št. 49 (PiaZZa Goldoni) vsakovrstni pogreb. * v in prodajaliiico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd. : Velika zaloga : voščenih sveč. Prodaja na deb. in drobno. ki Eli Novici t« Novice_ ne zamudite obiskati dobpoznano slaŠČicaPnO SSS Matteo Stoppar ::: Trst ulico S. Giacomo & l (Corso) - FHUalka: ulica GIus. Caprin It 9 GL kjer najdete bogato in veliko izbero Konfetov bomboniere in al&dičio W PO zmernih cenah. Vina in likezji prav dobri v botilkah. Telefon 1464 Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marijead Salarmi Ponte delia Fabra 2 | ul. Poste Nuove (vogal Torrente) Alla citti di Loodrs Velik izbor izgotovljenih oblet za moSke in dečke kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristn-angleški). Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn, Izgotovljajo ae obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah Umetni zobje PlombUaaJo zobov. Izdiranje zobov brei ■ ■ vsake bolečine v zobozdravniSkem kabinetu Slr.lČermakinS^usches TRJST ulita tfttta Casirma Mm. 13, H. o«i«t Zaloga izgotovljenih oblek ia ^^ manifakturnega blaga —? Ali MONDO OO Preseljena iz Barriere št. 33 OO v ul. aelHstria stev. 8 (Sy. Jakob) Velika iibera moSkih, J^lkih io otroških o-blet. Zaloga bUga za obleke po meri. Srajce spodoje hlače, nogOTic©, pletenine, ovratniki zapestniti, ovratnice itd. itd. v bogati izberi. Zaloga najboljSih modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd. Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po naj zmernejših cenah.