244. številka.
Ljubljana, četrtek 25. oktobra.
X. leto, IH77.
SLOVEN
Tiiaja vs*k r.Hu, UrtCiCiAi ponedeljke m dneve po pratuicih, lov velja po i>o*ti prcjeuuui sa a v it r o ■ ogers ke dežele za celo leto Ki gld., za pol leta 8 gld. <» tetrt leta 4 gld. — Za Ljubljeno brex požiljanja na dom s, a celo loto 13 gld.. ?a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 k p.   Za pošiljanje na 4«un ae računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po8tn na iznaša. — Za gospode učitolje na ljudskih Šolah in %* 41] ako velja in i It ti a cena in eicor: Za Ljubljano sa čaurt lota 2 gld. 50 kr., po po 5': i prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od 5euristopno petit-vrate 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., čo se dvakrat in 4 kr. ee se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ve iavole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej htSi      3 „gledališka stolba". Dpravoiitvo, a* katero naj te bl-igovolljo pošiljati naročnine, reklamacijo, nsn^mla, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Koliuanovej hiiL
Vojska.
Denes do sklepanja uredništva nijsmo prejeli nobenega telegrama, znamenje, da nij nič važnejšega novega poročati.
O zadnjem nevspešnem napadu Rumilno v na jedno reduto pred Plevno poroča zdaj rusk olinjale u telegram od 21. t. m., da so imeli Rumuni, ki bo se hrabro borili, če prav nevspežno, 2 oficirja in 200 vojakov mrtvih, a 20 oficirjev in 707 vojakov ranjenih. Tudi turške rezerve, od Rumunov mej dva ognja vzete, imele so velike izgube.
Ta unesrečeui posamezni poskus Rumu nov nema sicer večjega pomena,  to  še celo Turkoljubi izpoznavajo, ali kaže pa le, da bode stalo še mnogo krvi predno bo Plevna pala.
Turkoljubom, ki bo prej hudi bili na Mehemet-Alija, da nij ofenzive začel in so se veselili, daje „energični" S u le j man prevzel njegovo mesto, je zdaj popolnem prav, da ee je Sulejman do Razgrada pomaknil, izpoznavši menda, da je njegova vojska preslaba za ofenzivo, in boje se, da bi se mu ne prigodilo po Muktarsko.
Iz Bukarešta se 22. oktobra javlja, da še zmirom nova ruska krdela nove vojske marširajo skozi Rumunijo v Bulgarijo. Ta dan je šla brigada grenadirjev.
Iz Ce t in j a se piše IG. t. m.: Komnj je ura minula, kar je prišel knez, ko se je raznesel po našem mestu glas, ki je nenavadno osupnil vse ljudstvo. Govorilo se je, da je bil v Orji-Luki zavratno napaden Marko Milijanov, ki leži tam smrtno ranjen. Ta novica je vse pretresla. Od epizode pri Krstaču fie še nij nikoli mej narodom razširila takova
žalost. Marko Milijanov, najboljši, najpriljub-ljenejši in najspoštovanejši vojevoda črnogorski, leži na smrtnej postelji. Knez je takoj odposlal v Orjo Luko svojega tajuika S. Po-poviča in dr. Tonrea, katera sta tja prispela zjutraj. Dozdaj se za gotovo misli, da je uzrok temu le privatna osveta. Morilca, sorodnika Marku Milijanovu, popa Ilijo Popovića, so perjaniki zasledovali na begu, ga ranili in ujeli. Najnovejša poročila iz Orje-Luke dajo nadejo, da nij ljubljenec vojske in glavar naj-hrabrejšega črnogorskega plemena, kučijskega, in popolnem izgubljen. S knezom prišel je tudi na Cetinje najboljši prijatelj Marku Milijanovu, Peko Pavlovič. Mej poveljniki je ostal jedini Maša Vrbica še v Orji-Luki. Ou, ki je šef artilerije, ima skrbeti za razpostav-ljenje topov, ki morajo pričeti delovanje na jugu. Lepo vreme, katero imamo tu uže pet ihiij, bode zelo pospeševalo ta početja. Crna-gora ima vsega skupaj zdaj 88 topov, od teh je 48 največjih bilo Turkom vzetih. Knez bode le nekoliko duij ostal tukaj, potem pa utide v glavni stan, v Orjo-Luko, odkoder bode pričel ofenzivo proti Podgorici in Spužu.
Opazke.
Po neuspehu carigradskega besedovanja glasili so se v Rusiji iu tudi drugodi, da ima velika severna država dvignoti se kot pove-rtniea cele Evrope ter priboriti človekovredno stanje turškim kristijanom. Temu s početka nijso naravnost ugovarjali uiti najočituiji sovražniki Rusije, rovali so le bolj na tihem — pa za to getovo le z največjo sebično gorečnostjo — ter glasno le dan na dan poudar-
») Glej štev. 231.
jali, da se bode pri sklepu mira t. j. pri novem ustrojstvu izhoda, Rusija morala pokoriti zahtevom Evrope. Nepričakovani nekateri ruski neuspehi pa so kmalu pokazali pravo lice Evrope: pojavilo se je bolj ali manj odkrito zloradstvo, večja ali manja sovražnost proti Rusiji in Slavjanstvu sploh. Pravega, srčnega sočutja je videlo Slavjanstvo tu malo celo tam, kjer politična modrost visoko ceni rusko prijateljstvo: to je resnica, katere si brez lastne škode tajiti ne smemo.
Rusija je torej takoj v začetku imela boriti se ne samo s Turčijo marveč z urno rastočo predrznostjo drugih njenih sovražnikov. Gotovo je to nij iznenadilo potem, ko je morala priznati v nesramnem časopisjem kriku veudar le malo zrnice resnice. Vpraša se pa tu, je-li na tako silno, očitno in tajno protivje dovolj pripravljena?
Rusko občestvo so dosegli denašnji veliki dogodki v nekoj utrujenosti. Od krimske vojske sem je posvečavalo do sedaj velik del svojih močij velikemu delu notranjega prerojenja. S čistim navdušenjem, živo gorečnostjo in vero se je bilo lotilo svoje svete naloge ter v blagodejnej zvezi z vlado oživilo vse reforme. Tu nij smelo, nij moglo misliti na vnaiija vprašanja ter so pripravljati na-nja, kakor bi bilo potrebno pred, pri in po reševanji n. pr. izhodnega. Modro omejenje nalog glede na sile je gotovo vsakemu potrebno, ono je podlaga vsakemu trajnemu uspehu: bilo je neobhodno tudi ruskemu narodu. Iz njega je sledilo rodovitno delo, iz rodovitnega dela pa rastoče samopoznanje t. j. spoznavanje svojih potreb in sil. In vsa inteligencija se je bila poprijela dela z enodušjem, katero so venčali znani lepi uspehi.
Na naših gorah.
L (Povest iz šestnajstega Stoletja, Bpisal Llbeiius.) XI. (Daljo.)
„Gizela, ali me ne poznaš, ali me nečes poznati 7U vzklikne potem mladenič, omahne na koleni pred deklico, ter jo strastno objame.
„Goije, kaj je to'?" kliče osupnena deklica, ter se izkuša izviti i., mučnega objetja.
„Tako, Gizela, ti nijsi več nekdanje dete, ti ne ljubiš več človeka, ki ti jo daroval ?se, svoje življenje, svoj dom, vse, vse," pravi mladenič.
„Izpred očij, nesrečnež, izpred očij, ki si omamil neizkušeno dekle, obetal jej zlate gradove — in izdal posled njo — iu svojo vero," kriči obupno Gizela in vije z belima rokama.
„Strašno, to je preveč, tega nijsem za-
služil! Mar nijsi vedela, da sem pridigar, da sem iz ljubezni do tebe postal kiivoverec, da te le tako morem imenovati svojo Gizelo, svoje vse."
„Ne, to nij mogoče, tega nijsi govoril nikdar. Ti si le igral z ljubeznijo nesrečne zapuščene deklice, ki nema druzega na vsem širnem svetu — kot vest, da je ohranila pravo vero svojih roditeljev, katerih nij poznala nikdar."
„ Prevara, golju lija, laž, vse to," vsklikne zdajci z obupnim glasom mladenič, in se Bpne junaško pred ihtečo deklico.
V tem trenotku strahoma prileti Katrina, ki je Čuia zadnje duhovnikove besede. In neka čudna misel, nek spomin se jej izbudi trez dolgo zopet v prsih.
Stoprav zdaj se ozre natančneje v duhovnika iu ta glas, ta obraz, te besede, vse, on je, on mora biti, nekdanji obi&kovalec njene hčeri — nekdanji Konrad.
„Konrad, ali je mogoče, ali si ti, ali si
pozabil uekdanje svoje znauke, pozabil vero, i pozabil priseg V" vsklikne starka in omahne čudenja na trdo klop.
Mladenič se ozre, in kakor da bi ga vsekala kača, odskoči pri tem pogledu. Tu nezvesta ljubica, tu nekdanja imenitna znanka iz glavnega mesta. O, to je preveč, to je strašna izpremetnba."
Ko se Katrina zopet predrami, opazi, da je odšel duhovnik, da leži Gizela na obrazu na tleh, da se ne gane. Strahoma plane torej kvišku ter dvigne kakor zid bledo deklico.
Ciez nekoliko odpre Gizela svoje lepe oči, opazuje starko, opazuje vse, kar je okrog nje, kakor da bi iskala nekoga, kakor bi se bala zagledati nekoga.
„Oj pusti ga, pusti, ubogo dekle, vreden nij tebe, vreden nij tvoje ljubezni! Ko si ti izdihovala po njem, pozabil te je davno, klical se sejanjem nove vere prokletstvo ua te, nedolžnega otroka," tolaži Katrina strmečo deklico ju črez nekoliko časa nadaljuje:
Kdor koli se nekoliko ozre na rusko slovstvo poslednjih desetletij, našel bo v njem to veliko resnico, da vse delajoče umne sile hrepene za enim velikim namenom, za občnim napredkom vseh delov naroda, ubogega kmetica in delavca ravno tako ali rajši še bolj kot oraikanca, ker ga je onim še bolj potreba ko temu. To plodotvorno občno hrepenenje ima neko, vsem in vsakemu nepokvarjenemu vabljivo razumljivost in gorkost, kakoršne ni francosko slovstvo v svojej celoti za Francoze nema, tim manje pa kako drugo zapadno za svoje ali tuje čitatelje.
/a to ima pa tudi rusko občestvo neko posebno milino; v njem so srca odkrita za vse napredno, kar vestno iščeči um nahaja, za resnico in pravico, če tudi ne ugaja kakim predrazsodkom, predpravicam ali sploh svoje-koristnim željam. Zato je v njem plodovito znanje razširjeno in vkoreninjeno v inteligenciji uže sedaj tako enakomerno, kakor pač redko kje ali morda celo nikjer drugodi v Evropi. Za to je rusko občestvo tako zanimivo, ljubeznjivo, prosto, svobodno in vendar vse dišeče prave elegantnost, a ne naše zavitosti, nenaravnosti, farizejstva ali neumnosti. Saj se pa tudi dogaja prav pogostem Rusijo zapustivšim Nemcem, Francozom — dii, obema — iu tudi drugim, da se jim toži sredi „bleska zapadne kulture4' po lepih večerih v ruskem družinskem življenji, kjer tudi manji znanec vselej nahaja dobra srca, stvaren razgovor, ali pa v lehkem ono duhovitost, ki jo dajeta le glava in srce pravega omikanca.
To tako sprejemljivo občestvo, v delu nahajajoče si ideal nij nahajalo poslednja leta vselej vse potrebne podpore tam, kjer je iskalo je po pravici — pri vladi. Ta je mari jela časi ustavljati sebe in občestvo, katero je tako došlo, utrujeno uže od nenavadnega gorečega dela, do še večje gori omenjene utrujenosti. Slavjanska zavest se tudi prej nij ravno veliko širila: občestvo je imelo dovolj opravka se soboj. Vendar so postali slovanoljubi iz teoretikov bolj praktični t. j. jeli nekoliko popuščati modrovanja o s 1 a v-j a n s k e m značaju, sposobnostih, poklicu ter skušajo svoja piepričanja zbližavati z življenjem. Za Slovanstvo pa, za njegovo mnogoštevilno gorje, so se oni gotovo najbolj pečali ter znanih občestvo z njim, česar pa vlada  nij kaj podpirala, mari slovanofilske
časopise Časi celo kaznovala se svojo poostreno cenzuro.
Ruska vlada torej gotovo nij zasluževala obtožb o širjenju vseslavjanstva, kakoršnje so se sule nanjo na zapadu, kj- r so se pa — se ve — pogostoma naravnost izmišljale kot orodje zoper nas. Ta njena mlačnost je mogla iztekati iz različnih virov, iz katerih naj imenujem posebno dva: sebičnost in var nost (opreznost). Bila je nedavno še precej razširjena misel mej slavjanskim svetom, da Rusija ne želi ojačanja neruskega Slav-janstva, da bi se jej ne ustavljalo pri doseganji svojekoristnih njenih namenov. Take politike so dolžili — kakor je znano — npr. Novikova in nekatere druge ruske zastopnike v Turčiji in drugodi. Vendar bi se postopanje omenjene gospode dalo morda razlagati veliko bolje iz varnosti, vsled katero vestni možje nijso smeli buditi nadej v lehko razvnemajočem se in neizkušenem slavjanstvu tam, kjer bi jih ne bi bili mogli zdatno podpirati.
Ta težnja je bila torej lehko bolj ali manj opravičena, če tudi je pod konservativnim uplivom zahajala gotovo malo predaleč, kakor nas uče tudi sedanji dogodki. Zakaj vsestranska pripravljenost ruske vlade, naroda in Slavjanstva sploh na veliko delo, katero se vrši sedaj, bi bila gotovo večja, kakor je, ko bi se slavjanska zavest bila bolj budila.
Iz istega stališča je mogla izvirati tudi bolj slavjanotilska kot vladina misel, da smo mi drugi S1 a v j a n i le še preveč podobni malim otrokom, katerim je treba varuha. Čula se je prej in tudi sedaj, ko se je govorilo o novem ustrojstvu Bulgarije, katere Slavjano-fili nikakor ne bi hoteli prepustiti uplivu zapadnih intrig in socijalnih slabostij. Ta strah je gotovo zelo opravičen, saj smo mi zunaj Rusije vsi v svojej neslogi, v brezdušnem posnemanju zunajnosti — in neredko ravno škodljivih — zapadnega življenja, zapadne kulture še vedno nekako otroci brez obsežnega, globokega znanja in brez dovoljne plodovitne izkušnje. Komaj se posreči mej nami kakemu uarodiču, da dobi kaj več samouprave, uže se začenja šopiriti in v vsej svojej, usmiljenju vrednej beračiji, sklicevati se na svojo „kulturo", sešito skoraj jedino le iz tujih zaplat. In vse to se dela tu, ko tuji denarji, tuje znanje, prebrisanost in preziranje neusmiljeno duše slabe kali narodne, produktivne omike in občnega blagostanja. Mej tem, ko se smejemo
ogerskim in drugim globusom, sami z veliko modrostjo in resnostjo sujemo vsakemu pod nos svoje globuske ; svet pa se ve, smeje se tudi nam.
Težnja — tudi za ozko — individualnostjo je gotovo naravna, in — če je modra t. j. če soglasuje to, kar želi, s tim, kar more — je važen kulturen moment, dajoči blagodejno mnogovrstnost človeškega razvitja. Je-li to pri vseh nas mnogih Blavjanskih plemenih, je-li vsaj pri vseh onih, ki si domi-šl ju jejo, da je? —
Sedanji dogodki brez dvoma bude naše samopoznanje, bude posebno izpoznanje, da Slavjanstvo sme zanašati se za sedaj trdno edino le na se, na naprezanje vseh sil na delo, na pridobitev pogojev za vspešno razvitje in sicer tudi od sovražnih nam elementov. Bode-li sedai tekoča slavjanska kri vsem nam čistilna in krepilna, čistilna, da nam hitreje izpere vsaj nekaj lastne nesreče, neznanja in neslog*, da si odbijemo tuje sovražnike, ter s poštenim, vestnim, mirnim, bratskim delom kot mlaji — ne več zatirani — brat stopimo potem v kolo stare-jih narodov.44
Dr. F*. .1. Celcatln.
Politični razgled.
V Ljubljani 24. oktobra.
Kakor zagrebški listi poročajo, je hr» vntslea vlada na krono in na ogrsko vlado poslala spomenico, v katerej se zavzema za vprašanje vojne granice, zlasti za njeni fond. Vsled tega je vprašanje zarad krajiških železnic odloženo in bode še ena seja ministrov in druzih faktorjev pod predsedstvom carjevim. Tnan)« ttrzAve.
Iz Berlina javljajo, da je ruski minister knez fUnrčtikov poslal ruskemu poslaniku na nemškem dvoru okrožnico, v katerej pravi o položenji: „Pri tej priliki bi rad nekaj spomnil. Kakor Vam je znano, napovedala je Rusija vojsko Turčiji samo iz tega razloga, da odstrani iz svojega dnevnega reda vprašanje, katero bi utegnilo motiti dober vspeh naših opravil, ter moglo kaliti notranji mir naše države. Vsi napori, ki Bmo jih imeli se svojimi zavezniki vred, da to stvar mirnim potem izvršimo, bili so bob ob steno. Treba je bilo, da zagrabimo za meč. Tega pa ne moremo vtikati v nožnico, dokler se stanje bolgarskih, bosen-skih in hercegovskih krščanov ne izboljša   na   toliko,    da nepravil-
,.Nikdar nijsem mislila, da bode zašel tako daleč. Glej, poznam ga iz otročjih let. Pred desetimi leti je prišel v hišo mojega očeta, tedaj ko sem bila jaz še v lepih, akoravno ne v najmlajših letih, ko sem imela še poln obraz, žive oči, ko so še moški frfrali s pri-lizljivimi besedami krog mene. O, le strmi in čudi se, ubogo dekle. Ti ne verjameš tega, a stara Katrina je bila tudi nekdaj mlada, stanovala nij v gozdnej koči, ogibali se je nijso ljudje in tedaj je spoznala tvojega Konrada, tvojo nesrečo in še nekoga dražega, svojo lastno nesrečo, kateri je kriv tvoje in moje ob enem."
Gizela se zgane pri teh besedah, hotefc se izviti iz starkinega naročja, kajti njen govor tako temen, tako resen, dozdeva se jej pripovedovanje blazne ženske, ki ne ve, kaj pravi, ki vidi s svojimi omračenimi očmi svet v drugej luči.
„0 molči, molči, Katrina in ne delaj svoje Gizele  še  bolj nesrečne kot je in ne slepi s
svojo preživo domišljijo, b temnimi podobami svoje žalostne sedanjosti," pravi z mehkim glasom deklica.
Katrina se zopet zamakne v tiho mišljenje. Kakor kamenita podoba sedi poleg Gizele, po gled vprt pred se in v tem pogledu je bilo izraženo tolikanje, toliko gorje, da ga ne more popisati slabo pisateljevo pero, pero brez čutila, brez poznanja veselih in zalih dnij, katerim se pravi: človeška osoda.
NIL
Vrnimo se zopet za nekaj časa v samotno krčmo na pogorju in poslušajmo kaj govore ondi pivci, priprosti možakarji iz naroda,  kaj vgibljejo,  kako sodijo to in ono.
Tisto po polu dne je sedil zopet krčmar stražar v svojej lesenej koči pri hrastovoj mizi z muhalnikom v koščenej roki in širokim pokrivalom na sivej glavi in je odganjal dol-zega časa muhe raz nekaj praznih kupic, ki so čakale veselih gostov, sem ter tja neko-
liko porobantil bolj iz stare navade kakor iz kacega važnega uzroka in mrmral pol razumljive besede sam s soboj.
Čez nekoliko nij stražar več govoril sam s soboj, nij zijal Čmerikavega obraza po praz-uej mizi, temuč točil vesel, da malo kedaj tako, svojim trem gostom rudeče vino in njegov muhalnik je švigal toliko pogumnejše čez omizje.
Najimeuitnejši pivec, to se uže razume, bil je naš znanec Štefan, bolj zaradi tega, ker je stanoval v imenitnem gradu in imel vedno opraviti z gospodo, kot zaradi svoje možatosti in pičnosti v plačevanji pijače. Vsaj vemo, da je ostal en pot molčeč nekaj meric na dolgu in da ga jo krčmar zaradi tega gledal bolj po strani, a opominjati si ga nij upal, češ, ker je grajski, naj pa bode.
Poleg grajskega Štefana sedela sta še dva kmeta iz bližnje vasi, v zadnjem Času tudi dovolj pridna obiskovalca stiažarjeve krčme in posebno zgovorna, kadar je bilo po-
no s ti, ki so dozdaj vladale v teh krajih, nehajo biti. M6re, ki je tlačila nas in vso Evropo, iznebiti se nam je popolnem in do cela. Velike Žrtve, ki jih ima prinašati Rusija, opravičiti more jedina takova posledica, katera bi zavarovala mir v Evropi, ter nam tako dala priliko porabiti miren čas za preustrojevanja naših sedanjih uredeb države."
Turška  vlada je obljubila, da bode „preiskavo začela" o skrunjenji avstrijske granice po turških vojakih, zarad katerega se je naš poslanik v Carigradu pritožil. Turška pre iskava ! V
Mej oblastniki turškimi so se vneli prepiri, ki utegnejo do krize privesti. Denarja zopet tako pomanjkuje, da najsilnejših rečij ne morejo plačati.
0 tem, kaj fš*ancoska vlada namerava storiti ys'ed svojega propada, tekajo različni glasi. Čuje se, da Mac Mahon premišlja uže, ali ne bi morda odstopil pred 1880. I. Dobro bi storil deželi, a ne verujemo, da bode.
Iz tvrdnjave Metza poročajo, da je firm« jtktt vlada tamošnjo garnizono pomnožila, ker se boji prekucij na Francoskem, državnega udara Mac-Mahonovega in vsled tega vojne. — Mogoče pa, da je ta vest samo za senzacijo delati narejena.
(* itrifttiitli je pisal Rumunom sledeče pismo: „Kaprera 8. okt. Potomci rimskih legij — Kumuni — se bore denes junaško za svojo neodvisnost. Zdi se mi prav, da meščani glavnega mesta starega sveta in zjedi-njene Italje tem našim vrlim sorodnikom svoje priznanje in svoje simpatije izkažejo. G. Gar.baldi."
Dopisi.
1 k l»/k<a dolini' 23. okt. [Izv. dop.] Mahoma je bil prestavljen učitelj g. Janko Žerovnik od tukaj za učitelja v Begunje. Niti nij bilo mogoče posloviti se, kakor je zaslužil, od gospoda, ki je bil pri nas izvrstna podpora socijaluega življenja, mlad mož, izgleda vrednega obnašanja, učitelj pa ka koršnega bode ložka dolina gotovo dolgo pogrešala. Poseben talent, ljubezen do otrok in do svojega poklica, krepka in zdrava konstitucija, vse to zjedinjeno je pripomoglo, da je gospod resultate pri svojih učencih dosegel, katerim smo se vsi čudili in posebno starši so jih s hvaležnostjo pripoznavali. Kakor vsakemu talentu, nij manjkalo tudi njemu ovir od neke strani, od bedastih in nesposobnih ljudij, ali naj bode prepričan, da, koder bode hodil, ga bode spremljal hvaležen spomin, tem bolj, ker nam bode po njem vzbujena mladež vedno živ spominek.   Čestitamo vam,
treba pripovedovati o novicah in znamenitejših dogodbah od daleč in blizo.
„Kaj je uže novega Štefan? Ti uže veš, ker hodiš vedno krog gospode in stanuješ v gradu. Zini, zini kakovo!" povzame zdajci krčmar besedo, popravi širokokrajnato pokrivalo bolj na levo uho, nasloni sivo glavo v koščeno pest, z desnico pa nalije, kakor za odškodbo pričakovanih novic, polno kupo vina.
„Vsaj je res, Štefan, ti si pravi mož, moder mož, reci, reci kakovo 1" pritrkujeta ostala gosta krčmarju. Štefanu se kar veselja in ponosa, da ga tako časte pivski tovariši, ali pa prepričanja, da bode denes zopet zastonj pil, če ne hrani jezika, zasvetite oči pri teh besedah in pul kupe vina izgine, kakor v podporo boljšej govorici, v enem požiru.
„Kaj bodete možakarji, kaj prida se ne čuje dan denes, ko je vse zmedeno in zbur-jeno," povzame posled Štefan. „Če ste bili zadnjo nedeljo pri blagoslov ljenji na pogorju, videli ste sami dovolj,  kako predrzni so uže
Begunjcem, k novemu učitelju; ne dajte si ga tako malomarno izpuliti, kakor se je to pri
nas zgodilo.
** kolodvoru 24. oktobra. [Izviren dopis.] („Bir san a, gebildet".) V nekem malem kraji na Kranjskem, kateri je bil mnogokrat uzrok, da je državni pravdnik segel po vašem listu, ter obdržal ga za-se, češ, da njemu ne škodi, drugim ljudem pak bi utegnilo škodovati branje, v nekem takovem kraji so dandenes tri oblastnije: Ces. kr. okrajno glavarstvo, ki skrbi za javni mir in pokoj, c. kr. okrajna sodnija, ki kaznuje tiste, ki se pregrešijo zoper mir in — pardon to nij oblast-nija, akopram je jako oblastna, — tretja namreč je le štacija železniška, kjer ostajajo poštni vlaki, vsak po jedno minuto, in kjer se javni mir kali le tedaj, kedar se kon-dukterji skregajo s potniki. Vse te oblastnije bi ne bile prav nič zanimive, ako bi njihovi predstojniki ne bili jako zanimivi, in ako bi ne skrbeli teden za tednom za to, da se pomnoži „eioni(|ue Bcandaleuae" s kakim lepim dogodjajem. In tako novo historijco smo tudi mi zopet Čuli. Predstojnik c. kr. sodnije in predstojnik železniške štacije imata vsak eno „lepo" gospo, kateri pa bi bili radi vsaka lepša od druge. Predstojnik c. kr. okrajnega glavarstva pa, ki ima sedaj, ko so volitve končane, mnogo prostega časa, uporablja ta prosti čas za to, da dvorani denes je d ne j omenjenih dveh gospej, jutri pak drugej, in ker pravijo, da ima ta mož, akopram je uže močno plešast, vendar še mnogo sreče pri ženstvu, in tuli dovolj dobre volje, to srečo porabljati, bode umljivo vsakemu, da ste te dve gospe silno ljubosumni postali. Jedna je hotela prekositi drugo in ubijali ste si glavi, kako in kaj bi. Gospa sodskega predstojnika hiti naposled k sodskemu adjunktu, mlademu izkušenemu možu, pomoči iskat. Iu ta je rodil ženijalno idejo, ženijalno za to, ker je celemu položaju jako primerna: svetoval je gospe svojega šefa, napraviti „kalbskopfessen", povabiti predstojnika c. kr. okrajnega glavarstva, a nikakor ne gospe železniškega predstojnika.
In gospa je res napravila „kalbskopf essen", povabila vse honoraciorije, samo železniškega predstojnika in njegovo gospo je izpustila. In tisti večer, ko so se v jednej gostilni prav dobro imeli, ko so jeli „kalbs-
ti krivoverski sejalci in kako pogubno sejejo svoje peklensko seme."
„Da, Štefan, govori, govori! Jaz sem uže nekaj cul. A k opravilu nijsem Šel, noge mi več ne služijo tako kot nekedaj," se vtakne radoveden krčmar v besedo in moleduje na-daljave.
„ Povej, povej, če veš kaj natančnejega!" pritakneta tudi ostala gosta.
»No, kaj neki, da je tisti tujec, ki je pil pred nekaj dnevi tu v uašej druščini, krivo-verec in da je pridigoval pri bhigoslovljenji o svojej zmotnjavi, vam je znano. Da bi ga bili ubili kmetje, ko bi ne bil utekel njihovim pestem, tudi. A, da je omedlela strahu naša gospica, ali Bog vedi zakaj, ravno tedaj, vam je baje tuje.'*
„Aha, to je tista mlada gospa, ki bode nekdaj še grašČakinja, vsaj pravijo, da Bta z graščakom nekako bolj znana, kakor postavim mi tukaj, vsaj me razumete," pritakue stareji izmej kmetskih pivcev in se glasno zakrohoče in zija, kaj bodo odgovorili tovariši temu.
kopf* in pili cviček in „gobjekarja", ko je dvoranil predstojnik okrajnega glavarstva pri-četnici te veselice, in jej napil navdušeno zdravijco, ko si je ženijalni adjunkt mel pod mizo roke zarad svoje ženijalnosti, ter prejel par hvaležnih pogledov, tisti večer je sedel bore predstojnik železniške postaje se svojo boljšo polovico v sosednjej gostilni, oba „rache briitend, mit loderndem blick". Krog nju pa je sedelo še nekaj uradnikov, ki kot „dii mino ni m gentium" tudi nijso bili po'vabljenL Naposled pa se je razsrdil nemški železniški mož, ki je bil tako razžaljen in vrgel je ponosno te besede mej pozorno družbo: „Bir san a gepildet! Bir kenen a noch im šam-panijer hoden, ben ondere kuhmenseher und ondere lajt am misthaufen z grund gehn ber-den." In govoril je mož v svojej pravičnej jezi še mnogo, kar nij bilo prav, niti dobro zanj. Ona pa mu je pomagala. Druzega dne pak je gospa predstojnika okrajne sodnije vse za za j utre k zvedela, kar sta ona dva govorila in zadnji akt te tragične zgodbe, in zadnji nasledek ženijalne ideje adjunktove se bo, — kakor pravijo, — vršil pred sodnijo. O že-uijalnost, česa nijsi ti Še prouzročila!
Politična morala te historije pa je, da trije, ki so še pri zadnjih volitvah skupaj nemškutili proti nam, prihodnjič več ne bodo skupaj, če se nemška sprava ne naredi.
Domače stvari.
— (Ljubljanski mestni zbor) ima jutri v petek po poludne javno sejo. Na dnevnem redu je: Prisega meščanske dolžnosti od strani onih gospodov, katerim je meščanska pravica dana bila. Poročila finančne sekcije o zadnjej preiskavi kas, o ponudbi ljubljanske hranilnice glede nakupa hiše štev. 4 v Selenburgovih ulicah ; dalje poročilo stavbene sekcije o postavljenji strehe za mokar je in oddaje podobe sv. Janeza Florijan-skej cerkvi.
— (Iz Celovca) se nam piše: „V soboto 27. oktobra ima celovška slov. čitalnica svoj redni občni zborv gostilni pri „m e d-vedu", 1. nadstr. Začetek ob pol osmih zvečer. Obilnega udeleževanja in ob enem mno-gobrojnega pristopa k jedinemu slovanskemu društvu v Celovcu se nadeja odbor."
— (Umrl) je 19. t. m. v Rogatci tamošnji zdravnik Janez Krisper G9 let star.
„Vsaj je res, Štefan, ali meniš, da je to mogoče in kdo ve, od kod je ona, in kakove vere," pristavi krčmar ia razlije, vtopljen v to govorico, s svojim ne ravno btdim sraj-čnim rokavom tretjino vina iz svoje kupe.
„Dan denes je mogoče vse, to me zapomnite, možakarji," pravi nekako ponosen Štefan, videč, da ima denes vse svoje tovariše, kar se tiče radovednosti, pod palcem.
„Jaz vam povem," nadaljuje potem, pod-prši svojo brado v pest, „da ta naša Gizela, ali kako jo uže kličejo, kdo razumi ta gospodska imena, nij prav navadna ženska,"
„Kiij, „Mežela" jej pravijo? No, to pa nij prav lepo ime, to je prav kmetsko in nobeno," odvrne potem mlajši izmej pivcev, kateremu je stopalo vžito vino v možjane in se zanimljivo krohote, ponavljaje svoje,, slabo razumljeno ime.
„Molči, molči, kaj ti veš,u zavrne ga urno krčmar, jezeč se, da moti pripovedovalca tako važnih rečij v besedi.
(Dalje prih.)
— („Ranjeni Crnogorac-) izvrstna slika J. Črmaka je denes in jutri od 10.—12. dopoludne in od 2.-4. popoludne pri Maliči razpostavljena na ogled, kdor jo hoče ogledati, vstop je prost.
— (Pošta Sava) bode s koncem tega meseca opuščena in dotične okolične vasi bodo dobivale ali iz Litije ali iz Zagorja in Vač jega pisma in liste.
— (V Oglej i) se je odprla nova tele-gratna štacija 22. t. m.
— (Iz Lokave a) na Goriškem se nam piše 23. oktobra: Nemila smrt nam je pokosila našega čestivrednega dušnega pastirja, gospoda Andreja Juha. Blagi gospod je še mlad, od mrtuda zadet, 22. oktobra zvečer umrl. Bog mu plati njegov trud.
— (Visoka starost.) V Celevcu je 22. t. m. umrl Janez Moro, ki je 4. marca tega leta bil sto let star.
— (Tat se je ujel) po jako komičnem slučaji, — kakor se nam piše iz Št. Vida pri Brdu, — ko je pritihotapil v prodajalnico neke osobnice v Št. Vidu. Zlezel je namreč skozi okno, ki je bilo, kakor navadno pri kmetskih hišah, jako tesno, v hram in tamo nabral v žepe, kar je mogel doseči. Potem se napravi Da pot nazaj skozi okno. A, ko je skozi isto rinil, ravnal je morda v lehko umljivej razburjenosti prenaglo in presilno, da se je tako močno zaril mej tesne tramove, da nij mogel niti naprej, niti nazaj. In tako v oknu stisne-nega našel je v jutro hišni hlapec, poklical ljudi, in ti so ga stoprav z veliko silo izvlekli iz okna, pa se ve da tudi nič več izpustili. Oddali so ga sodni ji; ako so ga pa poprej še sami po svoje učili spoštovati tujo lastnino, tega ne vemo.
— (Požar) je bil v Orehovljah, občine Predaseljske, pri Kranji. Gospodarju Markunu je škode 700 gld.
— (Pogorel) je kozolec Janeza Svetlina v Podgorji pri Kamniku. Škodo je 2000 gld., za katere pogorelec nij bil zavarovan.
— (Nesreča.) Pastirji v sv. Jurji na juž. železnici so ogenj zakurili, da bi se greli. Pastaričici Mariji Kolar se obleka vname, mala beži, obleka na njej zgori, in drugi dan je bila mrtva.
— („Agramer Prese") od vtorka ima dolg izvrsten Članek iz Ljubljane o ministru Stremajerji in našem materinem jeziku. Zarad znaue naše tiskovne svobode ga ne moremo prevesti na slovenski jezik, da si ga lehko vsak Slovenec pred porotniki zastopa.
II a/j u1 vesti.
*(Svatovanje nečakinje naše cesarice) je bilo 20. t. m. v gradu Godblo. Ba ronesa "NVallersee, katerej je naša cesarica teta, vzela je grofa Larisch-Monieha. Nav-zočnih je bilo mnogo dvorjanov, sijaja veliko in ceremonije pri tacih prilikah navadne.
* (V Pragi) so našli pri nekem kotlarji 130 kilogramov eraričnih patron, katere so bile ukradene iz malostranske tovarne.
* (Na steklini umrla.) V št. Petru nad Ljubnem na Štajerskem je stekel pes ugriznil 9 let staro deklico, ki je po strašnih bolečinah umrla. Pred smitjo je okolo stoječe ljudi prosila, naj jej nihče blizu ne pride, da ga ima ne ugrizne. Ugriznil jo je bil pred devetimi tedni pes na roko, prav malo, ko je iz 6ole šla.
* (124.000 centov železniških Sin), ki so jih pripeljali po Dunavu iz Beča, ter so imelo iti v Orsovo, so v Pešti na ministrovo povelje vzeli in policiji zapovedali, da 7ftbraui vse jednake pošiljatve.
• (Zaradi čarovništva) ali coper-nije so, kakor poroča rLiberteu, 20. avgusta t. 1. v mestu Jacobo na Meksikanskem sež gali pet ljudi j živih._
Uiuril v Ima *
od 18. do 22. oktobra: M.u-ija Smole, delavka v tovarni, 60 1., ža vnet jem trebala« mrene. — Jerica Melik, hči kmetsktga gospodarja, D1/« I., za krčem. — Marija Babnik, hiš. gosp. otrok, 6 Unij, za otrpnenjein tuožjan.— Marija Maček, kurjačeva žena, 36 1., za vnetjem možjanBke mrene. — Josipina Mrzlikar, delavčev otrok, 90 m., za vnetjem pljuč. — Marija Ambrož, prodajalk« sadja, 82 1., za kapjo. — Marija PongerAič, vdova. 73 1„ za oslabljonjem. — Marijeta Trpin, osobojnica, 71 L 2a prohlajonjum č-ev. — Karel lilaznik, c. kr tobakarja otrok, 1 1., 5 dnij, za vodeno glavo.
Slovenski pravnik
dr. J. ltazlaga od 1. 1862 kupi se — kje ? — pove opravništvo tega lista. (321—1)
Kristina Zabukovič
priporoča p. t. občinstvu svoje novo
ozaljske in vezenino
v Ljubljani v židovskej ulici, štev. 5. Ona prodaje tudi ccliarpeH M dame in sploh vso, kar se za žensko oprave potrebuje. Blago je vrlo dobro, a cene nizke. (a 14—2)
Se spoštovanjem
Kristina Zabukovič.
vittift   ;0J m m moti lil icaravje ore& km* in brez stroškov po izvrstni
mirnim h Barry
SO let aie j« nij bolezni, ki bi jo le bila oidrv rila *m prvotna zdravilna hrana, pri odraščenib i > rooih hroz medicin in stroškov; zdravi vse bolezn v želodca, na Živcih, dalje prane, i na jetrah; iloz I duh o, boločine v ledvica*h, j etiko, kašolj, nopre • • djenje, zaprtje, preklajonjo, uespa:vje, slabosti, alat Ido, vode-nico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo ■»runanje v nioBih, BlabcBti in blevanje pri noaof.it otožaost, diabot, trganj o, shujšan i o, bledicieo in prt ..ti uije; posebno se priporoča za dojenoe ia je bolj* nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 8pri6< val zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi Bpr čavala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, prti vega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora
t Iravilnega sv etnik a Dr. Angolsteina, Dr. Shorelanda, 4 . Uampbella, prof. Dr. Dedč, Dr. Urč, grofinje Oastle-itaart, Markize de Brehan s mnogo drozih imenitnih »•ob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastooj.
Kratki iikai is SO.iHM) spričivalov.
Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Prešlo jo i Je »edem iei co , od i ar sem bil / brezepnem stanji. Trpel sem vsled pranih i i čut-aicnib bolečinah, in sicer tako, i* s ua od dne do Ina i ine gnil, in to zuprecilo je doigo čis.i mojo itndije. Čul sem od Vašo čudapolno Kevalesciere jriel sem jo rabiti in zagotovilu Vas, da bo čutim >o meBtčnem nžitku Vaše tečae in okusne tteva-eBcičre popo nem zdrav, tako, da brez najmaojega res.nja morem zopet pisati. Zaradi tegi priporočam« ■em bolaim to p iinerno prav cend in oku m o i rano, kot i.ajbojši priponi-Ček, ter ostanem Vas" idani
Gabriel Teiohner, slušatelj javnih višjih trgovskih šoL Pismo visoko plemenite markize de Brčhan.
Neapel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je noje stanje hujšanja in bolečin vsako vrste sedem et sem strašno. Nijsem mogla niti citati niti pisati, resle so se vse čutuice na celem životu, slabo pre-»avljenje, vedno nespanje, tor sem trpela vedno na .•..ni a/.čuj i rut nič, katero mo je som ter tja preganjalo in me ne jedni trenutek na miru pustilo, in pri em bila som melanholična najvišje stopinje. Mnogi, zuravniki poskusili so vse, lire..-, da bi moje bolečine zlajšali. V poluej obupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, da muiem mojo društveno pozicijo zopot uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popoinega spoštevanja.
Markize de Brčhan. St. 65.715.  UoBpodični de Moutlouis na nopre-Davljenji, nespauji in hujšanji.
St. 75.877. Flor. Kdllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanjr dušuika, omotici in tiščanji v prsih.
Kevalesciere je 'i ftrat tjčnejsa, nego meso, tez io pri odrasčemh in otrocih prihrani 50 krat več na s 3-ii, ko pri zdravilih.
\? ptehastin poiioah rjo pol fa.?.ta 1 golđ« BO kr., Ottft S gold 60 Kr«, J maU 4 gvld. 50 kr., 5 fun-ov 10 gold., IS fantov 30 gold., 34 fantov 05 gold.
bWvaleeOMrO*Bl<aaitea v paiioaa in Koval oBciere-' Jhocolatee v prahu 12 ta« 1 gld. 50 kr., 24 t&i 2 gl, . Kr« 48 tas 4      50kr^ » praba u 190      10 <1. 'rodajei Da BarrV £» Coiup. a«     % WoU-lia«a<«jio Jt. 8, kakor v vaaii aia^tih pri dobrih •j. ^ - j 11 in isp.vo--":it.-.» trgovcih; tadi razpošilja du-*jska Inku na vse krzie T>a poainih fx\k;i/.nioah ali )37*etjiL. V I4«dhl|auai Sd. ftahr. J. Svob od», likar pri nclatem orlu", v Uekl pri lekarja J.Pro-a m u, v Celovca pri lekarja Birn naoherj n, v <lpljeta pn lekarja Aljinoviča, v Trata pri ikarja Jakoba vioiravaLlo, pri drogerista P. Kooca » J. Hir sohu. v Zisilra Dri Androviču. (141)
l S?5" n & i m a
S B ' S * © S g i S
2. B _ " •• ~" S' K ,_,
S" Oc 2.
S": ^<5" * B
' i 2
"j; 9
S. SrN £5 I
c D
—■ v
Pa ^
(v 5 S'
^ ts
S. H* S
_ E. v _ cn; c
—
co
i
» a-
' P 2* ST E? K S
-rrtllli
• " c B- cd" o. i ff3o
* 3 o
cl 1—. •
cr o*
• • .  • v>
a
. . . - pr.
a
£ o o
tu
c CD. •   C- C
. < <
: li
C o
o.      h- *r cc i—'    cs a;
ti C? tc oo c ~' o *. (T. if«.
p-r
BO
O* o
N P5
Zavarovalno društvo „Victoria".
Uljudno naznanjamo, da smo za vojvodstvo li.     ii jnU<»
Glavno zastopništvo
su sedežem v IJubljuni ustanovili in za vodjo gospoda
Ignacija Valentinčiča
imenovali.
Vslod tega prosimo nase gg. zastopniko na Kranjskem, kakor tudi p. n. stranke, ki so pri našem društvu už<3 zavarovane, ali bo zavarovati že)č, da naj se odslej v vseh našo društvo zadevajočih razmerah na omenjenega gospoda obračati blagovolijo.
Mo. tem, ko gospoda ignnvijn Valentiučiča še prav posebno p. n. posestnikom, ki zavarovanja pruti škodi po ognju potrebujejo, — priporočamo, ostajemo
odličnim spoštovanjem
Najvišje opravilstvo zavarovalnega društva „VICTORIA""
Jos. Ort. Sellen.
V Gradci, dno 15. oktobra 1877.
Glede na gornje naznanilo, kakor tudi glede na to, da so bodo zavarovanja pri meni pod najugodnejšimi pogoji sklepala, ter da bode moja posebna skrb, p, n. stranko vsestransko zadovoljiti, — si dovoljujem slavno občinstvo na uieni izročeno glavno zastopnici»o prav posebno opozoriti, ter k prav obilnoj udeležbi vabiti.
Ob enem tudi našo fjg. zastopniko po deželi najtoplejo priporočani, ter prosim, da so slavno občinstvo v 7,avarovalnih zadevah zaupno na-nje obrača.
Ponudbo za sprejem zastopništva na deželi, kakor tudi ponudbo za zavarovanja so sprejemajo v mojej pisarni:
li<»ii;U'<'»iii ii-iz sivv. ? (v zvezdi),
kamor naj se mi tudi pisma pošiljajo. (320—1)
Odličnim spoštovanjem
Igin-euoaj TT'a.ler^.tlzi.čIO-
V Ljubljani, dno 15. oktobra 1877.
lzdj.te|j in urednik Jonip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne ti3karneu.