KOLIKO NAS JE?   —   OD 1. DO 10. APRJLA
POPISI
PREBIVALSTVA NA SLOVENSKEM
PRVO splošno štetje prebivalstva v naših kra-jih je bilo leta 1754. Seveda ima to prvo štetje svojo zgodovino. Ohranili so se viri, iz ka-terih lahko vsaj približno ocenimo število pre-bivalstva posameznih krajev. Ti viri so urba-rialnega, davčnega in podobnega značaja, ter viri cerkvenega izvora. Od 17. stol. dalje so morali namreč župniki sestavljati poročila o stanju posameznih far, v katerih so tudi po-datki o rojenih (krščenih), umrlih, poročenih in o številu vseh duš.
V zvezi z razvojem merkantilizma, se je začela država zanimati za gospodarstvo, davčno moč in tudi za število prebivalstva na svojem ozem-lju. Zato je AvstroOgrska, katera je vključe-vala tudi takratno slovensko ozemlje, leta 1753 zapovedala  prvo  splošno  štetje  prebivalstva. Izvedeno je bilo po načelu dvojnega štetja duš, po posvetnih in po cerkvenih oblasteh. Ugotav-Ijali so znake, spol, družinski stan in starostno skupino. Drugo štetje je sledilo šele leta 1761, nato pa so bila štetja določena za vsako leto. Za vsa ta štetja, imenovali so jih konsignacije duš, je značilno, da ni bil določen kritični tre-nutek popisa. Zaradi tega, ker država ni imela primernih organov, ki bi mogli izvesti zaneslji-vo štetje, so bili podatki še nezanesljivi.
Leta 1789 je Avstro-Ogrska reformirala svojo ar-mado. Za izvedbo ter reforme je bilo nujno, da dobi pregled vseh oseb, ki pridejo y poštev za rekrutacijo. Tako je bilo leta 1770 izvedeno splošno štetje prebivalstva, ki pa je služilo obenem tudi kot nekak nabor. Tako je postalo štetje prebivalstva za več kot 80 let predvsem vojaška zadeva. Štetja, ki so si sledila vsaka tri leta, so se imenovala vojaške konskripcije. Tudi ta še niso poznala kritičnega trenutka, vendar so le dala prve zanesljive podatke o številu prebivalstva. Okrog leta 1780 so voja-ške konskripcije naštele na tedaj slovenskem ozemlju 860.000 prebivalcev. Zadnje štetje po sistemu vojaških konskripcij je bilo leta 1850. Z letom 1857 so pričeli na našem ozemlju pra-vi popisi prebivalstva, kakršne poznamo še danes. Izvedba je bila poverjena političnim okrajem in občinam. Statistični znaki pri tem popisu so bili: spol, starost, družinski stan, verska pripadnost, poklic oz. vir za preživljanje ter prebivališče. Prvič je bil določen kritični trenutek: 31. oktober. Dokončno so odpravili načelo tajnosti statističnih podatkov in začeli objavljati rezultate.
Popisi so si nato sledili vsakih 10 let (1869, 1880, 1890, 1900, 1910). Pri zadnjem popisu pred prvo svetovno vojno so našteli v avstrijskem delu Avstro-Ogrske 1,253.148 Slovencev. Zaradi močnega izseljevanja, ki je zajelo slovensko ozemlje v drugi polovici 19. stol., je število pre-bivalstva od leta 1846 do 1857 naraslo le za 18,8 %, medtem ko je v istem času poraslo v vsej Avstriji za 57,5 °/o-
V   prvi svetovni vojni je Avstro-Ogrska raz-padla.   Večina   slovenskega   ozemlja   je   bila vključena v Jugoslavijo, vendar je več stotisoč naših rojakov ostalo v Italiji, Avstriji, pa tudi na Madžarskem. Popisi prebivalstva v Jugo-slaviji so bili 31. januarja 1921 in 31. marca 1931.
Pri prvem jugoslovanskem popisu je bila teh-nika popisa že taka, kot jo poznamo danes. Razen gospodinjskega lista, je bila še popisni-ca, za vsako posamezno osebo. Nič več niso popisovali družin, temveč gospodinjstva. Publi-ciranje podatkov tega popisa je bilo zelo skromno .— podatki o ekonomskih znakih pre-bivalstva sploh niso bili objavljeni. Manjkali so tudi podatki o naseljih, ki so jih imeli vsi prejšnji popisi od leta 1869 dalje in vsi po-znejši.
Popis leta 1931 je imel že nekoliko več znakov in tudi publiciranje rezultatov je bilo obsež-nejše.
Po drugi svetovni vojni so bili v Jugoslaviji trije popisi prebivalstva: leta 1948, 1953 in 1961. Popis 15. marca 1948 je bil namesto izpadlega leta 1941, razen tega pa tudi nekaka demograf-ska bilanca vojne. Skoraj vse države so opra-vile neposredno po končani vojni popise pre-bivalstva. Ta popis imenujemo kratki, ker je dal zelo kratke in splošne informacije, pred-vsem o ekonomskih znakih prebivalstva. Z le-
tom 1948 se je začela obdelava kategorije stal-nega prebivalstva, medtem ko so imeli prejšnji popisi, razen leta 1857, obdelavo navzočega pre-bivalstva.
Drugi povojni popis, 31. marca 1953, spada v vrsto svetovnih popisov, ki so vsakih deset let,
in sicer po sklepih mednarodnih statističnih organizacij. Njegova metodologija je bila uskla-jena z mednarodnimi standardi in je bila pod-laga tudi za popis 1961. Posebnost popisa prebi-valstva leta 1961 je bila, da so istočasno po-pisali tudi stanovanja v nekaterih mestih.