GLAS OVAj anorama KRANJ, 13. aprila 1963 ŠTEVILKA 15 \omadi potujejo brez potnega dovoljenja Dolgi pohod na sever Od 19 milijonov Per-zijcev je še vedno okoli 4 milijone nomadov, ki nimajo stalnega prebivališča in se s svojimi čredami selijo od pašnika do pašnika. Čeprav namerava perzijski šah Reza, sedanji vladar v Iranu odpraviti to veliko družino pastirjev, mu to ne uspeva. Odpor nomadskih plemen je preveč hud. Med nomadska plemena štejejo tudi Lure. Sredi aprila, ko postane paša v ravninskih predelih reke Diz nezadostna, se selijo na šotorih in mulah v višinske predle, kjer je trave še v izobilju. Celo pleme, ki šteje 350.000 ljudi se začne premikati v gore. Dolgi pohod na sever traja več kot tri tedne. Dnevno prehodijo s svojimi čredami in borno opremo do 15 kilometrov. Ta selitev v gore na pašnike, ki so 1.800 do 2.300 metrov nad morsko gladino, poteka v skupinah. Potovanje pa prinaša vedno tudi nevarnosti. Pogosto napadajo volkovi črede, še bolj pogoste pa so nevihte in snežni meteži, ki prizadenejo nezaščitne ljudi in živino. V zadnjem letu so »narod pastirjev« doleteli tudi snežni meteži in zapoznela zima. Na tisoče ljudi in živine je pomflo zaradi mraza in pomanjkanja hrane. Vse to pa jih ni odvrnilo od njihovega načina življenja, ki ga imajo že v krvi. Od Perzijskega zaliva hodijo s svojimi čredami v gorato notranjost Perzije in se- po gotovem času zopet vračajo nazaj. V teh dneh se bo »narod pastirjev «v Perziji zopet zaiti premikati proti osrednjemu perzijskemu gorovju. Prvi letošnji turisti že prihajajo Tisoč tujcev v Kvarnerskeni zalivu Skupina okoli tisoč tujih turistov je že prispela na krajši . oddih v hotele ob Kvarnerskem zalivu. Muhasto aprilsko vreme pa preprečuje, da bi bil obisk v teh dneh še večji. Tuji turisti so si izbrali hotele na Rabu, Krku, Crikvenici in v Opatiji. Tudi na Gorenjsko, zlasti na Bled — so že prišli v večjem številu tudi tuji turisti. Na zadnjem zasedanju zvezne ljudske skupščine četrtega sklica, sta oba doma v nedeljo popoldne na ločenih sejah solasno izglasovala novo ustavo. Nedeljsko zasedanje zaradi sprejetja pomembne družbene listine uvrščamo med zgodovinske dogodke v naši zvezni skupščinski hiši. V torek je tudi naša republiška ljudska skupščina v Ljubljani sprejela novo ustavo. Obe ustavi sta tako uzakonile novo ustavno ureditev, ki pomeni logično nadaljevanje in razvijanje naše delavske samouprave. Hkrati z izglasovanjem nove ustave so bile tudi razpisane nove volitve. Na naši sliki je poslopje zvezne ljudske skupščine, kjer je bila izglasovana nova ustava po svojih načelih edinstvena na svetu. SREČANJA Z LJUDMI - SREČANJA Z LJUDMI - SREČANJA Z LJUDMI Okar so se na Slovenskem zelo udomačile gasivske tombole in srečolovi, smo pravzaprav že od mladih nog prisiljeni, da se igramo s srečo. Ker nekateri igrajo in nikoli ničesar ne zadenejo, se je udomačila duhovitost, da s srečkami ljudje plačujejo »davek za norost«. ANDREJ BROVĆ iz Kranja je ljudem več kot šest let prodajal srečke pa nam je o tej ljudski strasti povedal nekaj svojih zapažanj. % Kakšni so ljudje, ki se »igrajo s srečo«? — Po mojem mnenju sta dve različni vrsti »lovcev na srečo«. Eni igrajo za zabavo, drugi pa igrajo z namenom, da bi zadeli. Prva skupina igra za mali denar, za drobiž, ki ljudem ostane vsak mesec v žepu, druga skupina pa je za srečo pripravljena dati večje vsote denarja. Imel sem primere, ko so ljudje nakupili tudi za deset tisoč dinarjev srečk. Pred festivalom zabavne glasbe v Beograda Beograjska pom ad Prodajavec sreče • Ali so na splošno ljudje pri igri na srečo še zelo vraževerni? — Pa še kako! Najbolj vraževerni so kmetje in ljudje z dežele. Zbirajo srečke po cerkvenih praznikih in po sanjah. Bil pa je tudi možak, ki je imel v stanovanju pajka samo zato, da mu je zbiral'Srečne številke. Ob vsakem kolu državne loterije je poiskal srečko, ki se je ujemala s številko v pajkovi mreži. Drugi zopet zbirajo srečke po številkah avtomobila, ki ga v neki srečni uri zapazijo na cesti. Skratka, ljudska domišljija je pri iskanju sreče neomejena. • Ali so na splošno veliki zadetki številni? Imajo Kranjčani srečno roko? — Spominjam se, da sem v šestih letih prodal tri srečke z milijonskimi zadeki. Običajno je tako, da ljudje, ki zadenejo tako visoke dobitke, ne igrajo več. Vržejo — kot rečeno — »puško v koruzo«. V ponedeljek se bo v Beogradu začel tretji festival zabavnih melodij »Beograjska pomlad 63«. Festival, ki bo trajal tri dni, bo privabil v največjo beograjsko dvorano v Domu sindikatov številne prijatelje zabavae glasbe, saj je bilo že teden dni pred festivalom povpraševanje za vstopnicami ogromno. Na festivalu bodo Beograjčani slišali dvajset popevk, ki so prišle v ožji izbor, med katerimi imata po napovedih največ izgledov za uspeh popevka Aleksandra Nedžaka »Zgodba o izgubljeni ljubezni« in popevka Žarka Petroviča »Zbogom«. Na festivalu bodo peli najboljši pevci iz vse države. Tudi slovenski pevci so povabljeni, vendar je malo izgledov, da se bodo uvrstili med najboljše. GLOBUS Kaj misli nemška mladina? Slika kaže zborovanje mladine nekje v Zahodni Nemčiji Državni pravobranivec obtožuje Hndi očitki Previdnost Enaindvajsetletna Sarah Miles, Id igra glavno vlogo v filma Laurencea Oliviera »Term of Trial«, je kmalu zapazila nevarnosti, ki so nastale s tem v zvezi. »Odkar sem kar čez noč postala popularna, sem opazila, da se me fant izogiba. Morala se Dom z njim poročiti, preden me kdo drugi poroči.-« Potem je odšla in se dala oklicati,, ne da bi zaročenca vprašala, če se je pripravljen z njo poročiti. Britanski zapori Petindvajset tisoč britanskih kaznjencev stane državo okoli 15 milijonov, će pomislimo, da odpade na glavo vsakega zapornika okoli 694 funtov in da učenec v najdražji britanski šoli stane državo samo 490 funtov, potem je lažje razumeti, zakaj v zadnjem času v Veliki Britaniji resno razmišljajo, kako bi zmanjšali število kaznjencev. Priporočajo celo, da bi za nekatera kazniva dejanja zopet uporabljali »leskovo olje«. Na vsak način pa skušajo izdatke britanskih zaporov zmanjšati. Odkar je neki danski list objavil razgovor z javnim pra-vobranivcem zahodnonemške pokrajine Hessen se zanimanje za njegove izjave ni poleglo. Javni pravobranivec Fritz Bauer je sicer potegnil krajši konec, ki kaže, kako plitka je Adenauerjeva demokracija. Pod pritiskom demokristjan-ske stranke, ki ga je ožigosala kot človeka, ki je že nekajkrat dajal »napačne izjave« o zahodnonemški politiki, je podal ostavko na svoj položaj. Bauer se je branil, da je danski novinar slabo razumel njegove besede, vendar s tem ni odvrgel suma. V razgovoru z danskim urednikom je trdil, da se Nemci ne bi upirali novemu Hitlerju, če bi se pojavil. NEMŠKA MLADINA Med drugimi trditvami, ki povedo, da se Nemci po vojni niso bistveno spremenili, je tudi nekaj misK o nemški mladini. — Bauer je izjavil, da nemška mladina želi spoznati liberalna in demokratska gibanja v tujini, ker doma niaaa. priložnosti. Danskj novinar je vpra: šal: Ali to pomeni, da Adolf Hitler, če bi se pojavil sedaj v Nemčiji, ne bi Imel težav, da t>ride na oblast? — če sem popolnoma iskren, mislim, da ne bi imel težav, če bi Hitler vstal iz groba ga nemški narod ne bi odrinil, že dejstvo, da mu Nemci ne bi obrnili hrbta pove, da so v letu 1963 ugodni pooji za vrnitev Hitlerjevega naslednika in njegovih idej. Nekateri nemški časopisi so po Bauerjevih trditvah začeli raziskovati razpoloženje Nemcev do Hitlerja in sodbe o njem. V vseh anketah, ki so jih napravili, so dobili različne odgovore. ZOBNO ŠCETKO V ZEP Na vprašanje kaj bi napravili, če bi se novi Hitler pojavil med njimi, so ljudje odgovarjali kot so bili prepričani. Profesor univerze: »Mislim, da je vrnitev Hitlerja nemogoča. Razen morda nekaj sto norcev nihče ne bi odobraval novega Hitlerja. Mladi menijo, da je Hitlerjeva histerija odvratna in smešna. Danes ni več pogojev, da bi Hitler lahko uspel, ni brezposelnosti, ni mnoštva političnih strank m ni politične nestalnosti.« Dva odstotka prebivavcev Zahodne Nemčije sta odgovorila: »Pozdravil bi vrnitev Hitlerja in sodeloval v njegovi stranki.« Pet odstotkov ljudi je odgovorilo, da bi vrnitev po zdravilo; ne bi pa aktivno sodelovali v stranki. Te dve skupini predstavljata ostanke nacistov. 34 odstotkov anketirancev je odovorilo, da bi storili Vila v Versaillesu Devetintridesetletna primadona milanske Seale Marija Callas je podedovala od hčerke italijanskega kralja Umberta Maric Pic vilo v Versaillesu z dvajsetimi sobami. Slavna pevka je izjavila: »Tam bom uživala mir. molčala in razmišljala.« vse, da vrnitev Hitlerja preprečijo. Tudi študentje so se razdelili v tri skupine. Hrabri: »šli bomo na barikade, če to ne bo pomagalo bomo delali ilegalno.« Previdni: »Spravili bi zobno ščetkico v žep in bi se povlekli iz javnosti.« Navihani: »Priključili bi se temu človeku, da izvlečemo čim več dobička iz tega.« DVE TRDITVI JAVNEGA PRAVOBRANIVCA Kar se tiče Zidov je dr. Bauer v svojem razgovoru z danskim novinarjem povedal, kakšno mišljenje ima s tem v zvezi večina Nemcev. —- Danes v Nemčiji ni mogoče slišati iskrenega mnenja o Židih. V pogovoru s tujci Nemci obžalujejo zlo čine, ki jih je Hitler napravil nad Židi med vojno. — Vendar se pod to tenčico usmiljenja skriva živa skala antisemitizma. Enako sodbo je zapisal na račun ostankov nacizma, ki še rovari jo v nemški družbi. Nemci ne želijo, da se zločini, ki so jih napravili Hitlerjevi hlapci razkrijejo. — Znan je primer v VVurzbur-gu, kjer je mladi zdravnik odkril skupino nacističnih zločincev pa se je zaradi tega moral izseliti iz mesta. Večina Nemcev nima čistih rok in se odkrivanju grehov izmika. Rekli so... »V Zahodni Evropi so zdaj samo male države. Razlika med njimi je satno v tem, da se nekatere teta zavedajo, druee pa Teodor Lefcvre, belgijski premier * Uničijo nas lahko tri -tvari: posojila, ženske in m:'sijenta strokov naMov.* Ocoeg* ^ Pomoidou. francoski premier »Ni potrebno, da si domišljamo, da bo Zvezna republika Nemčija lepega dne v položaju, da bo predstavljala rep, s katerim ttlantfhi pes.« Fritz Erler, socialno-demokratski poslanec zahodnonemškega Bundestaga *Počit>iice so postale za ljudi druga domovina.« Kari Nicolaus, nemški publicist »Če bi bil zdravnik, bi poslal na zdravljenje vse ljudi, ki svoje delo cenige za pomembno.« Bertrand Russell, britanski filozof 'Dober govor mora ime-dober začetek in učinkovit konec. Najvažnejše p.: je, da sta si čimbolj blizu.« AnUmy Eden, bivši britanski premier »Želel bi enkrat v življenju skočiti s padalom. Seveda bi me moral nekdo suniti iz letala.« Lord Harold Alexander, britanski feldmaršal »Niso mi všeč ženske, ki materinstvo spreminjajo v poklic.« Angela Lensberrv, angleška igravka »Filmske zvezde se razlikujejo od drugih žen samo po tem, da v hiši dalj casa^ zadržujejo svoje hišne pomočnice kot zakonske može.« Bob Hope, ameriški komik »Največja naloga laburistične stranke, če bi prišla >:a oblast, bi bil sporazum o Berlinu. Berlin je točka, kjer najlažje pride do nove vojne, e Harold VViLson, voditelj britanskih laburistov « Z • Reportaža ♦ Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • r\ an ni bil ravno najlepši, toda bil je prvi £J pomladanski dan z vsemi muhami, ki so sicer značilne za april. Ne vem, kaj me je »prijelo«, da sem se odločil in šel v Lesce. Verjetno Je bila to radovednost, ki jo je dopolnjeval konec pričakovanja, da na letališče le ne ne bom prišel zaman. Priznati moram, da res nisem bil razočaran, kajti že iz avtobusa sem opazil, da je lesko letališče že oživelo. Moje upanje je rastlo: morda pa mi bo le uspelo, da poletim prvič v letošnji sezoni. Priprave in vžig motorja Ko sem koračil preko letališča, so ravno ogrevali Po-2, starega in koristnega dvokrilca, ki je uporaben za vleko jadralnih letal in za metanje padavcev. V nekaj minutah sem bil tam in na svoje veliko začudenje sem opazil v njem Jožeta Krumpaka, enega najbolj znanih jugoslovanskih letavcev. Na prvi sedež pa se je »nameščal« padavec Janez in nekaj minut nato sta vzletela. Med tem mi je upravnik šole razloži!, da bom pozneje poletel z Jožetom. »Aero< je bil v nekaj minutah zunaj, pregled letala . .. Vse je bilo pripravljeno in mehanik mi je dal znak za vključitev magnetov. Propeler se je pričel počasi obračati. Že. po nekaj obratih je motor »spregovoril;-. Zapel sem si vezi in bundo, potegnil očala čez oči in čakal, da temperatura olja doseže 50 stopinj. Po desetih minutah ogrevanja je bilo letalo pripravljeno. V tem se je tudi tov. Krumpak preselil k meni. Se enkrat sva preizkusila motor, pregledala instrumente. Pol ure nad Gorenjsko Varljivi pogled iz zraka - Kako poteka let - Zanimiv pogovor nato pa dala znak mehaniku, da jc odstranil ■podmetače*. »Odrulala« sva" na začetek piste ki ponovno pregledala instrumente. Finišer nama je že vzdignil belo zastavico. Počas-j sem potisnil ročico plina naprej in letajo se je vedno hitreje pričelo pomikati po vzletišču. Palica 'e postajala vse lažja, dva skoka in že sva obvisela v zraku. Lepa Gorenjska Počasi sva nabirala metre, in ko sva jih nabrala 500, sva nos letala usmerila proti Bledu. Gladina jezera je bila kot iz srebra in le nekaj Čolnov je tej ravni ploskvi dajalo obeležje vode. Vse je bilo nekam nenavadno, h:še so bile podobne igračkam, ljudje pa mravljam . . . Po nekaj zavojih sva se Bleda naveličala. Odlo čila sva se za Kranj. Povečala sva hitrost. Kmalu je ka/avec brzinomera poka/a! 180 km na uro. Letala so ob obisku šolarjev vedno v središču pozornosti Opazoval sem senco letala, drobno kakor igla, kako drsi preko Radovljice, Podnarta, Naklega. Bila sva nad Kranjem! človek bi ga komaj prepoznal, saj je nemogoče, da bi vso to zmedo,' ki jo vidiš iz zraka, poznal tudi na zemlji. Zanemarjeni vrtovi, perilo po balkonih, smetišča, ki jih bolj slutiš kakor vidiš... Avtomatično, nehote sem povlekel palico in pridobival na višini. Iz 800 m je bil pogled precej lepši, in če ne bi bil prej le 400 m visoko, bi rekel, da je Kranj zelo čisto mesto. Pogled iz zraka je lahko zelo varljiv, čas pa je tekel in od tiste pol ure, ki sva jo imela na razpolago, je ostalo le še 10 minut. Usmerila sva se proti Lescam, vendar ne po isti »poti.<, kot sva prišla. Tokrat sva letela preko Golnika, ki je iz ptičje perspektive videti zelo privlačen in urejen kraj. V nekaj minutah sva preletela Križe, Begunje. Bila sva nad letališčem, in to celih 800 m. Odločila sva se /a eno najbolj nedolžnih okrobacij — vrilj, po slovensko sveder, v letavski terminologiji pa kovit. Odvzel sem plin in počasi pričel vleči palico. Moje oči so bile uprte v brzinomer: 120 km, 115, 110 potegnil sem palico do konca in sunil levo nogo. Letalo se je v hipu obrnilo na hrbet, nekoliko obstalo in se zasukalo še z večjo ihto. V vetrobranu sem gledal zemljo, na ramah čutim vezi. Za začetek je bilo kar dovolj. Postavil sem noge v nermalo in pritisnil na palico. Letalo se je postavno na glavo. V tem sem palice spet potegnil in ž? sva ?k"da'a modro nebo — okrašeno z nekaj belimi oblački. I/ravnal sem letalo, napravil »bojni obrat« in odvzel plin, nato pa se v spirali »/niža! na 300 m. V šolskem krogu Zopet sva preletela letališče, tokrat z namenom, da bi videla, če je prišla javna steza prosta, nato pa sva se usmerila proti Sv. Petra. Levi zavoj in »pravolinijski < let s pred-pi-.animi 150 km na uro. Gledal sem nazaj na Start ob pisti. Naredim preračun pristajanja, povečal sem hitrost za 10 km, pritisnil levo nogo in nagnil palico v levo. Oči so počivale na kon- Lctalo domače konstrukcije tipa KB-11 J« lepo, vendar ne ravno najbolj uspelo letalo. Uporabljajo ga predvsem za poslovne lete nekaterih podjett) in kot aerotaksi trolniku leta. Kroglica mora bili v 5icCi li t kon-trolnik leta je namreč instrument, po katerem ugotavljamo pravilnost leta). Spet sem odvzel plin. Vrtilni moment elise je popustil in pritisniti sem moral desno nogo. Hitrost 150 km na uro. Približevala sva se letališču. Tokrat sva morala planirati s 130 km. S tesnobo v grlu sem opazoval visoke hraste, ki so bili komaj 20 m pod krili najinega letala, in žice električne napeljave, ki so bUe še bliže. Oddahnil sem si. ko sva jih preletela.Pred nama je bil najtežji in najzahtevnejši del leta. Spet ga bom polomil, sem si mislil. Po glavi so mi zvenele učiteljeve besede, s katerimi me je opominjal vsak dan. Pazi na pristajalno točko. Ne glej prek nosu, glej levo. Ne ravnaj previsoko. Pazi, da ne pri-staneš »na kolesa«. Sekunde bežijo z leLalom.SkuŠam koncentrirati svoje misli na pristajanje. AH mi bo uspelo pristati tako, kot se" spodobi? Samo še kak meter nad zemljo sva. Vzdignem nos letala in čakam. Rahel udarec, majhen skok in tleh sva. Brzina je vedno manjša in kakih sto metrov pred iztekom piste se obrneva in »odrulava«« pred hanger. Mehanik maha z rokami in sledim mu, nato roki prekriža. Ugasnem motor in iz-kijučim magnete. Tov. Krumpak jet bil v tem že na tleh in se na ves glas smejal s skupino letavcev in padavcev. ki so se zbrali ob letalu. »S slona na muho« Tudi sam sem se nasmejal, ko sem doumel, * za kaj gre. Tov. Krumpak se je namreč tega dne vrnil i/ Zagreba, kjer je letel na velikem potniškem štirimotornem letalu tipa DC-6, v Lescah pa na starem dvokrilnem Po-2. Kontno se je smeh nekoliko polegel in tov. Krumpaku sem zastavi! nekaj vprašanj. # Kako ste pocucite, ko ste leteli na Po-2? — Zame je bi! ta let nekaj izrednega, lahko rečem — prava poslastica. Z DC-6 si tako dinamičnega leta ne morem privoščiti. # A!i je kakšna bistvena- razlika med Po-2 in DC-6? — Via letala so v bistvu enaka. Leteti moraš z glavo. Instrumentov, ki jih je DC-6 precej več, pa ne moreš pogrešati, tako kot ne moreš leteti brez njih v Po-2. 0 Vam bodo tovariši verjeli, da ste res leteli na ?o-2^ Komaj. Če leta ;ie bi vpisal v knjižico letanja, mi gOtOVV ne bi nihče verjel. Dan se je nagibal h kraju in letala je bilo treba pospraviti v hangar. Pohiteli smo z manevriranjem letal in po 30 minutah dela ni bilo nobenega krila več na prostem. Znosili smo še padala in bunde v prostor za ietavsko opremo, zaklenili hangar in se odpravili nekateri domov, drugi pa v restavracijo, kjer smo nadaljevali s pogovori o dnevu, ki je bil pravzaprav tak kot vsak dan na letališču, vendar zanimiv in prijeten. TONE POLLNEC azžrti avtomobili Milijonska škoda zaradi nasoljenih eest - Kaj moramo storiti po taki zimi Vsi tisti vozniki motornih vozil, ki so pozimi doživljali naporne vožnje in so včasih le zaradi neverjetne sreče ušli uničenju avtomobila in sebe, so si sedaj pošteno oddahnili. Pomlad je tu in z njo sonce. V sončnem vremenu pa znajo biti avtomobili izredno vabljivi, še posebno, če so skrbno očiščeni in se bleščijo v vsej svoji lepoti. Vendar pa vozniki šele sedaj lahko prav dobro ugotovijo, kako so njihovi ►*konji<< prestali ta najhujši letni čas. Po nasoljenih cestah varna vožnja na Odpad Nemški avtomobilski klub je razpisal nagrado 25 tisoč nemških mark za tistega, ki bi dal dobra navodila ali iznašel sredstvo, s katerim bi lahko učinek soli na cestah toliko zmanjšali, da bi bila za vozila dejansko koristna. Drugače pa je taka vožnja po snežnem morju, kjer se vozila počasi, a gotovo zastrupljajo, podobna samomoru. Tudi pešci pri učinku niso izvzeti, saj je pri marsikaterih čevljih usnje pokazalo svojo pravo naravno barvo in s tam znatno izgubilo na svoji lepoti. Kolesarji in motoristi so še v marsičem na slabšem, saj jim je pozi- mi vožnja skoraj onemogočena, če pa 6e že morajo spustiti v tako slano brozgo, je škoda toliko večja, ker so njihova vozila še bolj izpostavljena vsemu hudemu. Okviri oken so večkrat načeti Avtomobilske tovarne se branijo Vsa motorna vozila so občutljiva in muhasta že po naravi in dajejo svojim lastnikom veliko opravka. Posebno mrzli in ledeni dnevi pa so prava paša za nadloge. Ce sije sonce ali če dež oplakne avto »od glave do peta«, z njim nimamo pcsebnih težav. Pozami ali še bolj po zimi pa nam odkrivajo sliko strahovitih življenjskih preizkušeni: zarjaveti odbijači, marogasti okvirji pri oknih, lučeh in robovih, razžrto dno, preperet m hrapav lak in cel kup ran in ranic. Ker glasovi voznikov v takih pri- merih le preradi dolžijo avtomobilske tovarne zaradi slabih materialov, se te zaradi želje po samoohranitvi strahovito branijo (z besedami) in složno trdijo, da storijo, kar morejo in da uvajajo vse najnovejše metode za površinsko obdelavo kovin, lakov in gume. Jeklo — odporno proti rji vedno pogosteje uporabljajo za odbijače, luči in okrasne robove predvsem tovarne Peugeot, Glas. Daimler Benz in Auto Union. Kljub temu pa se bo morala večina avtomobili-stov sama znajti in reševati, kar se rešiti da. Kar zavihaj mo rokave Morda še sploh niste opazili, kako zelo je vaš avto poškodovan, ker za podroben pregled še niste našli ustreznega časa in razpoloženja. Vendar boste morali to kar kmalu opraviti, za gotovo pa pred hujšimi nalivi, da ozdravite in omejite začetna obolenja. Generalno pranje — Ko mine nevarnost slane, bi moralo biti prvo r.a vrsti zares temeljito pranje avtomobila. Obsega naj pranje karoserije, spodnjih delov in notranjosti. Pri tem nikakor ne smete skopariti z vodo, še posebno pa morate dobro razmejiti spodnji del in okolico koles, ker je otrdela solna skorja izredno trdovratna. Potrebujete o.š*er curek in potruditi se morate, da bo našel vse skrite kotičke, če prav morda tudi vam ne bo priz^nasel. Na. posebno skritih mestih opravite delo 6 čopičem. Pralnih sredstev za tekstil raje ne uporabljajte, kvečjemu zelo razredčena čistila za posodo (BIS, CET), vendar nato temeljito sperite s čisto vodo. Pri tem se sijajno obnesejo krtače z vernim curkom (2000 dinarjev). Ko je vozilo popolnoma čisto, skrbno poiščite poškodbe in jih popravite. Oskrbovanje laka — Za zelo poškodovan in preperel lak ne morete pričakovati kakšnega posebno uspešnega zdravMa. Za vzdrževanje dobro ohranjenih lakastih površin so na razpolago različne polirne vode in paste, ki občutno podaljšajo njihovo življenjsko dobo. Za temeljito čiščenje laka ob tem času je zelo primeren Svitov avto-polish. Silikonske avtopolitu-re nitrclux in ipolit (500 — 800 dinarjev) uporabljajte po vsakem pranju, ker ščitijo iajt ■ pred vlago in korozijo. Različne paste so zlasti za žgane lakirane površine ma.nj priporočljive, ker lak s časom zdrgnejo; uporabljajo pa se pri novem voziluj k j je lak še grob ali pa če postane -step«. V trgovinah je mogoče kupiti Svitovo nitropolir-no pasto in silikon avtopoli-turo. Naj omenimo še to, da Poškodbe na kromiranih odbijačih se dobijo v trgovinah z barvami avto laki iz Domžal, Medvod in iz nekaterih drugih tovarn (1000 - 2000 dinarjev), s katerimi lahko ne- katere vidnejše odrgnine sami zaknijete. Ponekod prodajajo tudi uvožena zaščitna sredstva, kot na primer Po-lifac (Rapid), ki čisti, polira in konservira lake in Poiifac Auto Wax ali Reflex (500 -ioOO dinarjev). Oskrbovanje kromanih delov — Ti so po navadi videti še najbolj prizadeti, vendar se s skrbno nego lahko prav pri njih največ popravi. Zelo hude poškodbe, kjer je rja že močno načela osnovo, zdrgnite s stekleno volne, ki je prepojena s čistilnimi sredstvi za čiščenje kroma, kakšnih strgalnih predmetov pa nikar ne uporabljajte. Pri manjših poškodbah uporabite purov v tubi (160 dinarjev), ki povsem ustreza. Čistilna sredstva ne vsebujejo vedno tudi konssrvirnih primesi. Kr'.ir. je ob vsi-kom letnem času potrebe.i skrbne nege, ki je ne smemo zanemariti. Uporabljajte v glavnem ista nitropolirn^i sredstva kot za lak. V tujini izdelujejo tudi zelo praktičen brezbarvni lak, ki ga je mogoče napršiti kar iz doze. Ce ima kdo slučajno opiav-ka z nerjavečimi jekli, r.aj jih čisti le z milnico, nikakor pa ne s čistili za krom. Dno — je sicer najmanj viden del avtomobila, vendar pa je najbolj izpostavljeno zimskim tegobam. Zarjavela mesta temeljito očistite in premažite z minijem. Sele čez to nanesite ustrezno zaščitno plast. To delo pa mora biti strokovno opravljeno. Motor — se sicer zaradi slabega vremena ne poškoduje in ga zato v vsakem primeru prepuščajte strokovnim rokam. Dobro pa je, če platnene in gumijaste dele od časa do časa operete z vodo in čopičem. laponska avtomobilska industrija Je izumila tehnični pripomoček, ki zelo olajša nakladanje težkih vozil. Brez nevarnosti! Tovornjak se ne bo prevrnil, ker je na sprednjem koncu poseben podstavek, ki dvigne sprednji del v zrak, da je nakladanje težkih traktorjev in buldožerjev lažje ZANIMIVOSTI POSTELJA S TELEVIZIJSKIM SPREJEMNIKOM Za vse tiste, ki še zvečer na noben način ne morejo ločiti od televizijskih sprejemnikov, so v Zah. Nemčiji izvirno poskrbeli. Televizijski ekran so vgradili v podnožje postelje. Da pa ni treba vstajati takrat, kadar je treba aparat Izključiti, so vsi gumbi in ostale radijske naprave montirane pri vzglavju. S tem imate možnost, da ob zelo dolgih in utrudljivih oddajah sprejemnik z lahkoto izključite. AVTOMATSKA KAMERA Nova kamera z velikim učinkom iz St. Croixa se imenuje Bolex K 1. Videti je tako kakor kamera, o kateri sanjajo bolj zahtevni amaterji. Srce kamere je premični objektiv, ki se pri spremenljivi goriščni razdalji od 8 do 36 milimetrov izkaže s svetlobno jakostjo od 1:1,9. Odlično je tudi jasno refleksno iskalo (drobnozrnato motno steklo). Iskana slika je obdana z zeleno obarvanim krogom, ki pripravljeno snemanje na drobnozrnat film še izboljša. Avtomatična zaslonka dela zanesljivo in se za določene namene lahko odpravi. i AVTOMOBIL ZA GRADBENE STROJE Japonska tovarna Mitsubishi Fuso Automobile Companv je izdelala prevozni avtomobil za gradbene stroje. Takoj za kabino je dvigalo, ki s pomočjo dveh stebričkov dvigne sprednji del tovornjaka in tako zelo* olajšala nakladanje in skladanje strojev, saj se z zadnjim delom dotika tal. Pomlad vali -skale v Kokro Spet je del Kranja zgrmel v vodo Pisak smo že, da se je pretekli petek ob 9. uri dopoldne v bližini novega mostu čez Kokro odtrgala velika skala in zgrmela v strugo. Dogodek je vzbudil precej zanimanja in Janez Pogačnik, ki ob mostu shranjuje kolesa, je pravil, da so ga ljudje toliko spraševali, kako je bilo, da se je nazadnje že naveličal pripovedovanja in se je raje umaknil v svojo barako. Ker je tedaj, ko se je skala odtrgala, pri-slanjal kolo ob zid, je namreč zelo dobro videl, kako je pristala na mehkem bregu, naredila v njem večjo luknjo in se končno zaustavila na desnem bregu struge. Skala je okoli 6 metrov dolga in pa približno 4 metre široka in visoka; cenijo, da tehta 120 do 130 tisoč kilogramov. V ponedeljek je z vrta, izpod katerega se je utrgala skala, zdrsnil po poti, ki jo je utrla, še Metni Davorin, vendar se je na srečo le lažje potolkel. Neposlušna skala je mnoge Kranjčane spomnila še na druge podobne, večkrat mnogo hujše dogodke.Vse povezuje med seboj čas dogajanja — pomlad, kar je zaradi znanih razdiralnih lastnosti zime lahko razumljivo. Ker je spomin na nekaj večjih, celo katastrofalnih podorov skalovja z brega Kokre že močno zbledel, posredujemo nekaj zanimivih odlomkov iz članka »Podor skalovja v Kokrski debri«, ki ga je leta 1915 objavil v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko »Carniola< naravoslovec dr. Gvido Sajovic. Hiše v mestu so se tresle Kolikor pomni sedanji rod, so se odtrgali 1. februarja 1881 ogromni kosi laborne stene v Lajhu na levem bregu pred izlivom Ko-, kre v Savo ob ćiršiškem mostu. Od navpičnega JO do 35 metrov visokega skalnatega brega so se ločili ob pol šesti uri zjutraj tistega dne sprednji deli stene nad »Podskalovcem« v dolžini 70 do 80 m in so zgrmell navzdol s takšno silo, da se je treslo v hišah po mestu pohištvo m so žvenketala okna kakor ob potresu. Odtrgano skalovje je pokopalo pod seboj bajto »Pri Podskalovcu«, ki je bila takrat že zapuščena, nekdaj pa so v njej stanovali lončarji. Velikanske in mnoge skale in manjši okruški so zasuli in zajezili Kokri strugo tako močno, da je voda le deloma odtekala po mlinskem jarku nasproti ležečega tedanjega Ažmanovega mlina. V strugi pa so se navrhovatlli odkruški tako visoko, da so zajezili Kokro in je zaustavljena rečna voda napravila malo jezero, kl se je pro- stiralo od skalnatega jezu navzgor tja do kraja pod kranj. župniščem, Okrajni most, Ažmanov mlin in Malh/jeva tovarna so bili v nevarnosti, zato so odprli zasuto strugo, kolikor se je dalo, takoj v prvih dneh. Pri tem delu jim je mnogo pomagala reka sama, ki je odnašala- vrhnje odkruške. Velike spodnje odtrgane laborne skale pa so tvorile še vedno do 5 metrov visok jez. Preko njega si je napravila reka zopet pot, Jez pa je še dandanes glavna podlaga umetno napravljenemu jezu nad sedanjim Pavšlarjevim mlinom. Za jezom nastalo kotlino je zasula Kokra sčasoma z obilnim prodom in tako izdatno zvišala svojo strugo. Na levem bregu leži še sedaj več velikih labornih skal, ki so se takrat odkrušile. Domačija pod skalovjem Na severovzhodni strani Kranja se je 18. februarja 1915 ob treh ponoči utrgala od visokega desnega brega Kokre v Pečeh globoko izpodblta in vrhu tega še od človeške roke izpodkopana skala in z njo so se odi rušili tudi iz neposredne soseščine precejšnji kosi labore. Skala je pod njo nahajajočo se hišo, v kateri je prebival poljedelec Jurij Sire s svojo družino, popolnoma porušila in jo deloma potisnila prav do vode. Pri tem je ubilo tri osebe. Skala se je razdrobila pri padcu na več kosov. Odkrušeno skalovje je zapustilo na skalni steni do 20 metrov visoko in do 15 metrov široko sled. Velika skala je štrlela nad hišo 5 metrov iz obrežne stene.« Usodno zaupanje Ko je oče vzel v najem domačijo v Pečeh sem bila še otrok in nisem mislila na to, da bi se nam lahko kaj hudega pripetilo Pozneje sem se poročila in odselila v ono izmed sosednjih hiš. Vsak dan sem prihajala domov po mleko. Pogosto sem se ozirala navzgor k skalam in kar zazeblo me je od strahu. Tudi materi sem povedala, da me je teh skal strah, a mi je vedno smehljaje odvračala: »Beži, beži. Se mar mi niso!« Tisto noč ni nihče vede\, da se je pripetila nesreča, šele zjutraj je Grčmanov fant, ki je odšel po mleko, našel razvaline in mi ves objokan pritekel povedati. Novica me je tako presunilu in prestrašila, da s8m stekla domov obuta samo na eno nogo. Hiša je bila popolnoma porušena, pod ruševinami in skalovjem so ostati mama, pastir Janček Zupan, sestra in oče. Samo oče je ostal živ. Odkopali so jih šele ob po! enajstih dopoldne. Zdravnik je ugotovil, da ie Skala, ki se je prejšnji teden odvalila od obrežja in obležala v strugi Kokre « mati umrla le nekaj pred rešitvijo iz skalnatega groba. Ne morem ioni povedati, kakšno je bilo takrat. Ljudje so kar drli skupaj, še s posebnimi vlaki so se pripeljali v Kranj, da bi si ogledali kraj nesreče.« Kot je povedala Marija Pogačnik, so v zgornjih prostorih hiše shranjevali krmo, v srednjih je bilo 5 sob, veža in kuhinja, spodaj je bil pa včasih mlin, vendar ga je lastnik opustil, ker mu je deroča voda odnesla kolesa in šc nekatere druge naprave. Malo dalje od hiše sta bila hleva za konje in krave, svinjak in oljarica, vendar je bila porušena le hiša. Domačijo so za tem opustili. Pozor — cesta je neprevozna! Teden dni za tem 24. februarja 1915 — zjutraj se je utrgal v Kokrski dolini med Tu-paličami in vasjo Kokro nad državno cesto v Polajnarjevem bregu del skalovja. Večje skale triadnega apnenca so se skotalile preko ceste in se ustavile na travniku ob reki. Blizu tega mesta pri 14,5 km se je pogreznil del državne ceste. Na nasprotnem bregu Kokre pa je polzela navzdol zemlja pri Mengerjevem posestvu. Pri tem se je premaknila večja ilovnata gruda.« Namesto zaključkov ■t takim zapisom skorajda sodi tudi kakšen 14 poučen nauk. Morda ga kratko lahko oblikujemo takole: Tejle naši trdni skali le ne moremo preveč zaupati. Morda bi jo kazalo tu pa tam celo malo podpreti? Morda! Grenko življenje izumitelja JACOUARDA Svojih strojev in drugih izumov pa ni utegnil rešiti; njegove dragocene naprave so zvlekli na trg Terraiuc, jih razbili in sežgali. — Vse mesto je preklinjalo Jacquarda in njegovo družino v zaslepljenosti, češ da bo Jacquar-dov stroj vzel tisočim tkavcem kruh in zaslužek. Celo mestna uprava je nasedla tej gonji in odvzela Jacquardu pred leti dodeljeno mu rento in vsa druga priznanja. Povabila iz tujine Znova se je moral začeti boriti za obstoj in priznanje Razumnejši angleški industrije! so ga vabili v Manchester. Jaquard pa je ostal zvest svoji domovini, prepričan, da bo le uspel in da bodo tudi preprosti ljudje spoznali, da 6troj ni nevaren, če človeku olajša delo, če mu pomaga. Jaquardov stroj pa je vendar tkal hitreje, ceneje in lepše. V svilene brokate in satene niso bile več same solze in pot tkavoev in njihovih pomagačev. Končno — v letu 1810— so iy«n- ski meščani in tkavci le dali Ja-quardu zadoščenje. Vrnili so mu rento, država pa je izumitelja odlikovala z redom Legije časti. Ko so ga prijatelji nagovarjali, naj zahteva povišanje letne rente, je to odklonil, češ — zanj že to zadostuje, Jaquard je ostal kljub neštetim krivicam, kljub udarcem krute usode in kljub nesrečam v družini ljubezniv, prijazen, skromen in nesebičen. Te lastnosti so bile tudi glavne črte njegovega značaja v vseh obdobjih njegovega življenja Velik uspeh rsc za svojega življenja je do-gj živel, da je teklo .samo v Lv-onu kar 30,000 njegovih strojev. Mirno je umrl v zavesti, da je pomagal ljudem, da jim je delo olajšal. Svoje trudne oči je Jaquard zaprl v vasici Dullins dne 6.avgusta 1834, ko je dosegel starost 83 let. - Maslo Lyon je postavilo svojemu zaslužnemu sinu mogočen spomenik na Place Ttouge že leta 1840. Še danes teko po vsem svetu statve za tkanje vzorcev z napravo, ki jo je izumil Jacquard in ki se do sedaj še' ni bistveno spremenila. Tkanine s takih statev nosijo še danes izumiteljeve ime; žakarsko blago, tkanine z žakar-skimi vzorci ali pa kar na kratko žakar. — C. Z. Radijski spored Poročila poslušajte vsak dan ob 4.05, 5., 6., 7., 8., 10. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13, 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 13. aprila 8.06 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8 35 Kvartet za violino, violo in violončelo 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9 25 Ritmi Latinske Amerike 9.45 Poje Gorenjski vokalni kvartet 10.15 Z obiska pri srbskih skladateljih 10 40 Seznanite se s Parkerjevimi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing Mira Puc: Rezultati osemenjevanja krav v letu 1962 12 15 Srbske narodne pesmi 12.30 "Pavhha na popotovanju« 13 30 Ob zvokih zabavne glasbe 14.06 Valček, poloneza, bolero 14 35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Po strunah in tipkah 15.40 Stari in novi posnetki < 6kladfo Marijana Lipovška 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Godala v ritmu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 1. in 2. slika opere Don Juan 18.45 Okno v svet 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Naš variete 22 15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Sobotni ples DRUGI PROGRAM 19.05 Zbori iz slovenske glasbene romantike 19.30 Ritmi iz Copacabane 19.50 Godalni kvartet Lasalle 21.25 Večer ob opernih melodijah 22.15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA — 14. aprila 6 00 6.30 7.40 800 9.05 10.00 10.30 11.50 12 05 13.30 14.00 14.15 15 15 15 30 16.00 1620 16.45 17.06 17.10 Dobro jutro Napotki za turiste Pogovor s poslušavci Mladinska radijska igra Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo Se pomnite, tovariši . . . Matineja simioničnega orkestra RTV Ljubljana Z lokom po strunah Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. Za našo vas Koncert pri vas doma Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. Plošča za ploščo Igrajo trije mojstri Humoreska tega tedna Petindvajset minut z ansamblom Mojmira Šepeta Poje Slovenski oktet Hitri prsti Radijska igra 18.20 Glasbena med igra 18.30 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite si svojo melodijo 21.00 Naši skladatelji v spominih sodobnikov 22.15 Skupni program JRT 23.05 Glasbena medigra 23.12 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 12.00 Opoldanski komorni koncert 13.10 Za ljubitelje operne glasbe 14.00 Petindvajset minut vedre glasbe 14.25 Koncert za violino in orkester 15.15 Polentarska polica 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Od valčka do jazza 20.45 Koncertantna simfonija 21.00 Za ples in razvedrilo 22.15 Komorna soareja PONEDELJEK 15. aprila 8.06 Zborovske skladbe Zorka Prelovca 8.25 Glasba ob delu 8 55 Za mlade radovedneže 9.25 Iz starejše francoske glasbe 945 Pesmi s Črnega kontinenta 10 15 1. dejanje opere C'mka 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova pesmica 15 00 Pozor, nimaš prednosti s12 05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Spanring: Ali lahko preusmerimo poljedelstvo v Sloveniji 12.15 Beneški fantje igrajo -jn pojo , 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe 13.30 Baletni iritermezzo 14.05 Pol ure z ansamblom dunajske državne opere 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15 15 Orkestra Don Costa m Hugo Winterhalter 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.0& Obdobja slovenskega samospeva 17.45 Plesna orkestra Larry Sonn in David Carroll 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Pesmi izpod zelenega Pohorja 18.30 Kitara in hammond orgle 18.45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 20.45 Novo v znanosti 22.15 S popevkami okrog sveta 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred polnočjo DRUGI PROGRAM 19.05 Napredujte v angleščini 19.20 Brahmsov večer 20.00 Ne vse, toda o vsakem nekaj 20.45 Trikrat pet 21.00 Zabavni omnibus TOREK — 16. aprila 8.05 Uverture, arije in intermezzi 8.40 Akordion in musette valček 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Od Urala do Ohrida 10.15 Koncert za violo in orkester 10.40 Napredujte v angleščini 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Janez Verbič: Primeri pašne reje pi tovne govedi 12.15 Zagorske pesmi 12.30 Tisoč pisanih taktov 13.30 Arije iz Hoffmanovih pripovedk 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Zvoki iz zvočnika 15.15 Lepe melodije 15.30 V torek nas videnje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Narodi v svojih pesmih 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Igriva klaviatura 20.15 Radijska igra 21.15 Serenadni večer 22.15 Skupni program JRT 23.05 Pojo zabavni zbori 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Iz muzeja gramofonskih plošč 20.05 Zabavni kaleidoskop 20.45 Simfonija št. 1 21.15 Ciganski najpevi 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.00 SREDA — 17. aprila 8.05 Od Skandinavije do Pirenejev 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Domači vokalni in instrumentalni solisti 10.15 Slavenski in Bjelinski 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — dr. anez Batis: Hitre metode ugotavljanja mast i tisa na terenu 12.15 Slovenske narodne 12.30 IV. dejanje opere La Boheme * 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Orkestralne miniature domačih skladateljev 15.15 Kitara in orglice 15.30 Tako igra pianist Leonardo Ferrario 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obisk v Mozartovem rojstnem mestu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Pojo vokalni ansambli i 18.30 Vaška suita j 18.45 Ljudski parlament I 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Spoznavajmo svet in domovino > 21 05 Od melodije do melodije 22.15 Petruška, baletna suita 22.50 Literarni nokturno 23.05 Romantičnim plesavcem 23.35 Faurejev večer DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Po svetu jazza 10.50 Ozarjena noč 20.20 Zabavni intermezzo 21.05 Skupni program JRT ČETRTEK — 18. aprila 8.05 Od pomladi do jeseni 8.30 Orkestri 8.35 Radijska šola za višjo stopnjo 9 25 Iz poslednje opere skladatelja Mirka Poliča 10.15 Pet minut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe 13.30 Ena Havdnovih simfonij 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Jože Kampič in Aco Miiller s svojimi ansambli 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasba Talijinega hrama 18.00 Aktualnosti doma m v svetu 18.10 Prvi večerni ples 18.45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Nočni preludij 21.00 Večer umetniške besede 21.40 Improvisata 22.15 Po svetu jazza 22.45 Pojeta Lola Novakovič in Rafko Irgolič 23.05 Buddy Morrovf in njegovi zlati trombon 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Seznanite se s Parkerjevimi 19.20 Teden lahke glasbe v Stuttgartu 20.00 Chopinovi samospevi 20.23 Glasbena medigra 20.45 Cvetka Ahlin v dveh Verdijevih operah 21.00 Melodije po pošti PETEK — 19. aprila 8.05 Simfonični diptihon 8.40 Optimisti in Ljubljanski jazz ansambel 8.55 Pionirksi tednik 9.25 Igra violinistka Sabina Skalar 9.45 Valčki Borisa Kovačiča 10.15 Iz Mozartovih oper 10.25 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Ludvik Vrhovec: Začetki kooperacije za zrejo pujskov 12.30 Od pesmi do plesa 12.45 Ob zvokih zabavne glasbe 13.30 Pol ure prijetnih zvokov 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Majhen recital tenorista Maria Lanze 15.15 Napotki za turiste 15.20 Veliki orkestri tega tedna 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Petkovo glasbeno popoldne 18.10 Iz bogate ljudske ustvarjalnosti 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Veliki zabavni orkestri 20.15 Tedenski zunan jepohtičnl pregled 20.30 Štiristo let klavirske glasbe 21.00 Kitara v ritmu 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Iz opere 22.50 Literarni nokturno 23.05 Glasbena medigra 23.12 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Napišite narek 19.20 Sedem nastopov radijskega godalnega kvarteta 19.38 Glasbena medigra 20.05 Telefon - opera 20.45 Pet popevk in pet pevcev 21.00 Tretja simfonija 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz do 22.00 kino SOBOTA — 13. aprila Center — amer^ barv. VV film ENOOKI JACK ob 17. in 19. 30, premiera amer. CS filma ALI LJUBITE BRAHM-SA ob 22. uri Storžič — ital. barv. CS film ČJUBIM, LJUBIŠ ob 18. in 20. uri Svoboda — amer. barv. VV ENOOKI JACKS ob 18.30 18.30 NEDELJA — 14. aprila Center — amer. barv. CS film ENOOKI JACK ob 15., 17.30 in 20. uri Storžič — mladinski film TI LOVIŠ ob 10. uri ital. barv. CS film LJUBIM, LJUBIŠ ob 16. in 20. uri, angleški film VSO DOLGO NOC ob 18. uri Cerklje — amer. barv. film LINIJA ZA TUSCOM ob 16.30 in 19. uri Naklo — barv. CS film PLANET SMRTI ob 16. in 19. uri • PONEDELJEK — 15. aprila Center — amer. barv. film LINIJA ZA TUSCOM ob 15.30, amer barv. VV film ENOOKI JACKS ob 1730 in 20. uri Storžič — franc. barvni film PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPINA ob 16. uri, angleški film VSO DOLGO NOC ob 18. uri, ital. barvni CS film LJUBIM, LJUBIŠ ob 20. uri TOREK — 16. aprila Center — amer. CS film ALI LJUBITE BRAHMSA ob 17. in 1930 Storžič — amer. barv. CS film POT OKOLI SVETA V 80 DNEH ob 16. in 19. uri SREDA — 17. aprila Center — amer. CS film ALI LJUBITE BRAHMSA ob 17. uri in 19.30 Storžič — premiera jug. filma PUSTOLOVŠČINE PRED VRATI ob 16. uri, franc. barv. CS film NOC I LUKRECIJE BORGIE ob 18. in 20. uri Svoboda — premiera jug. filma PUSTOLOVŠČINE PRED VRATI ob 1930 Jesenice »RADIO« 13. do 15. aprila — jug. C Sfilm OBRAČUN. 16. aprila — ruski barvni film KAMENITI CVET 17. do 19. aprila — francosko ital. VV film KDO STE VI, GOSPOD SORGE Jesenice »PLAVŽ« 13. do 14. aprila ameriški film GROBA SILA 15. do 17. aprila — jugos. CS film OBRAČUN 18. do 19. aprila — ruski barvni film KAMENITI CVET Žirovnica 13. aprila — jugoslovanski film CARJEVA NOVA OBLEKA 14. aprila — amer .barv. film DVOBOJ NA SONCU 17. aprila — ameriški film GROBA SILA Dovje 13. aprila — ital. VV film DEKLICA S KOVČKOM 14. aprila — jugoslovanski film CARJEVA NOVA OBLEKA televizija SOBOTA - 13. aprila RAI 15.55 Nogometna tekma Italija : Nemčija (amaterji) RTV Zagreb 18.00 Poročila 18.05 »Družinska tožba« — TV igra za mladino RTV Beograd 19.15 Po muzejih in galerijah RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik , RTV Zagreb 19.45 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 S kamero po svetu 21 00 Film 22.00 Starejša sestra — zgodba iz serije Nič ena RTV Zagreb 22.30 Poročila in šahovski komentar NEDELJA - 14. aprila RTV Ljubljana 10.30 Matineja RTV Ljubljana , Intervizija 11.00 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu 15.00 Nadaljevanje svetovnega prvenstva iz Prage RTV Zagreb 19.25 Poročila 19.30 TV biro RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 Muzej voščenih lutk 21.45 Trideset minut z godalnim zabavnim orkestrom RTV Beograd 22.15 Poročila PONEDELJEK - 15. aprila TOREK - 16. aprila RTV Beograd 20.25 Poročila 20.30 Beograjska pomlad — zabavna oddaja SREDA — 17. aprila RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja RTV Zagreb 17.00 TV v šoli RTV Beograd 18.30 Poročila RTV Ljubljana 18.35 »M:C - Astronavt« ■ zgodba za otroke 19.00 Dokumentarni film RTV Beograd 19.15 Mala TV univerza RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Beograjska pomlad zabavna oddaja RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV 17.30 Angleščina na TV RTV Zagreb 18.25 Poročila RTV Ljubljana 18.30 Zgodba o ovčki — oblačku — TV slikanica RTV Beograd Gostovanje lutkovnega gledališča iz Zadra RTV Ljubljana TV obzornik RTV Beograd Propagandna oddaja TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Allamistareo - komična opera RTV Beograd Beograjska pomlad — zabavna oddaja 18.45 1930 19.45 20.00 20.30 18.05 Mendov spored RTV Ljubljana 19.00 Aktualni razgovori 19.30 TV obzornik 19.50 Mala kronika RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Pritlikavec - TV podlistek RTV Zagreb 21.00 TV biro RTV Beograd 21.15 Koncert mehiškega ansambla 22.00 Poezija in proza PETEK - 19. aprila ČETRTEK - 18. aprila RTV Zagreb 10.00 TV v šob RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV 17.30 Angleščina na TV 18.00 Kulturna panorama 18.30 Skozi Nepal 19.00 Boj za obstanek v morju 19.30 TV obzornik RTV Zagreb 19.45 TV biro RTV Zagreb 20.30 Turistična oddaja RTV Beograd 21.00 Spored jugoslovanske kinoteke 22 30 Poročila 18. aprila — jugoslov. CS film OBRAČUN Koroška Bela 13. aprila — ameriški barv. film DVOBOJ NA SONCU 14. aprila — ruski barvni film KAMNITI CVEJ 15. aprila — ameriški film GROBA SILA Kranjska gora 12. aprila — amerški barv. film DVOBOJ NA SONCU 13. aprila — ruski barvni film KAMENITI CVET 14. aprila — švedski film POUK O LJUBEZNI 16. in 17. aprila — slovenski film VESELICA Kropa 13. aprila — francoski film NAIVNA DEKLETA ob 20. uri 14. aprila — franc. film MODERATO KANTABILE ob 17. in 20. uri 18. aprila — ital j. film ZELENA MAGIJA ob 20. uri Ljubno 13. aprila — ameriški barv. film OVČAR ob 20. uri 14. aprila — ameriški barv. film OVČAR ob 16. uri 18. aprila — ameriški film NEMIRNA LETA ob 20. uri Duplica 13. aprila — francoski film LEPA AMERIKANKA ob 20. uri 14. aprila — francoski film LEPA AMERIKANKA ob 15., 17. in 19. uri 17. aprila — angleški film V SOBOTO ZVEČER, V NEDELJO ZJUTRAJ ob 18. uri 18. aprila — angleški film V SOBOTO ZVEČER, V NEDELJO ZJUTRAJ ob 19. uri Radovljica 13. aprila — ameriški CS film NENADOMA V LANSKEM POLETJU ob 18. uri 13. aprila — francoski film RACIJA ob 20. uri 14. aprila — ameriški CS film NENADOMA V LANSKEM POLETJU ob 16. in 20. uri 14. aprila — francoski film RACIJA ob 18. uri 14. aprila — amer. barvni film TOBY TAYLOR ob 10. uri matineja 16. aprila — francoski film NOC VOHUNOV ob 20.' uri 17. aprila — francoski film NOC VOHUNOV ob 18. in 20. uri 18. aprila — amer. barvni CS film VRNITEV V MESTECE PEYTON ob 20. uri 19. aprila — angleški glas. film VSO DOLGO NOC, ob 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU SOBOTA — 13. aprila ob 19.30 Tirso de Molina: DON GIL V ZELENIH HLAČAH NEDELJA — 14. aprila ob 10. uri URA PRAVLJIC — 11 program, zadnjič v sezoni 1962/63 ob (6. ur! Tirso de Molina: DON GIL V ZELENIH HLAČAH za IZVEN PONEDELJEK — 15. aprila ob 16. uri W. Bauer: RDEČE IN MODRO V MAVRICI SREDA — 16. aprila ob 1530, 17., in 1930 Mo liere: ZDRAVNIK PO SILI, zaključene predstave — uprizorijo slušatelji mije za igralsko umetnost PETEK — 19. aprila ob 19.30 Herbert Griin: ČLOVEK JE VSE — Prikaz mere so še ugodne na Vršiču, kjer je 120 cm snega ter na Bukovniku in VHrancu, kjer je 1 m snega. Sedežni ca in smučarske vlečnice redno obratujejo. V Bohinju je v hotelih dovolj prostih postelj, razen v hotelu Jezero, ki je od 14. do 15. aprila poln gostov. Prav tako je dovolj prostih postelj v zasebnih turističnih sobah in v planinskih domovih: v koči pri Triglavskih jezerih in v domu na Komni. Na Komni je 260 akade- I cm snega. Na Bledu je v hotelih dovolj prostih postelj, samo hotel »Toplice« je v dnevih 13. in 14. aprila zaseden in ima proste sobe samo v depandansi »Jadran« v teh dveh dnevih. Park hotel pa o Shakespearu, uprizori je zaprt, zaradi čiščenja. I Oder mladih pri PG športne prireditve NOGOMET Tudi v Sporthotelu na Pokljuki še imajo dovolj prostih postelj za turiste. Cesta na Pokljuko je prevozna za vsa vozila, tudi snežne razmere so ugodne. Vlečnica pri Sporthotelu obratuje. V Domu pod Golico ter Domu na Črnem vrhu nad Jesenicami je dovolj prostih i na igrišču Mladosti prvenstvena tekma slovenske nogometne lige med domačim : Triglavom in Kladivarjem iz ! Celja. Predtekma mladinskih moštev bo ob 14. uri na istem igrišču. SMUČANJE Kranj - Jutri ob 15.30 bo postelj. V Tržiču ima hotel Pri pošti vse sobe zasedene, je pa dovolj prostora v Domu na Kofcah in v Domu pod Storži čem. V nedeljo 14. aprila bo mednarodno tekmovanje v veleslalomu na Zelenici s pričetkom ob 10. uri. Tudi snežne razmere na TRŽIČ - Na Zelenici bo _ . I Jutri ob 10.30 začetek tradi- Kofcah> ^ Storzicem m cionalnega veleslaloma, ki se predvsem na Zelenici so I ga bodo razen naših najbolj- ugodne. Ljubeljska cesta je j ših alpskih smučarjev udele- do gosti§ča prj predoru in ! žili tudi avstr. tekmovavd s _ , ,__ ,_ . , _. .___„„ do vstopa na Zelem co dobro kranjskogorskim zmag ova v- . *^ cem Stieglerjem na odo. splužena. Tudi v ostalih turističnih krajih Gorenjske kot v Kranju po 15 v Evropi in pri Jelenu ter 6 postelj v zasebnih sobah, na Jezerskem, v Preddvoru 17 in na Krvavcu je dovolj prostih postelj. Žičnica in vlečnica na Krvavec normalno obratujeta. ROKOMET Tržič — Tu se bo jutri dopoldne nadaljevala republiška rokometna liga za moške, j Na sporedu bo zanimivo sre-I čanje med domačim Partiza-; nom im moštvom Šentvida, ki j je minulo nedeljo v Piranu ! premagalo tamkajšnjo vrsto, i Mladost bo igrala v Ljubljani j z Olimpijo, Iskra pa je v tem j kolu prosta. V drugem kolu republiške lige bodo jutri igravke Mladosti nastopile v Ljubljani proti Svobodi. turistični informator GORENJSKO TURISTIČNO OBMOČJE V Kranjski gori in v Podkorenu je v hotelih ter v motelu dovolj prostih postelj. Tudi recepcijska služba Turističnega informacijskega biroja v Kranjski gori javlja, da ima dovolj prostih postelj v zasebnih turističnih sobah. Tudi planinske koče na Vršiča imajo dovolj prostih postelj za planince. Vr-šiška cesta je prevozna do Koče na Gozdu. Snežne raz- PR1REDITVE Restavracija Park v Kranju prireja prihodnjo soboto, 20. t. m. »Prvi pomladni ples«, na katerem bodo sodelovali »Dobri znanci« s pevcema Marjanom Roblekom in Marjanom Kovačem ter humoristom" Matevžem. Vstopnice po 350 din je moč dobiti tudi v času spomladanskega sejma v paviljonu restavracije Park. 6 I DOM • DRVZINA 0 MODA 0 DOM 0 DRUŽIM 0 MOBA 0) BOM 0 DR VZINA 0 MODA # DOM 0 DRUŽINA 0 MODA Italijanske modne novosti Zopet bomo samo na kratko povedali neka] o italijanski modi — in to že za jesen in zimo. Znano je, da so že v spomladanskem času modne revije, ki prikažejo potrošnikom, kaj so si zamislili modni kreator j i za jesenske dni. Pravijo, da se jesenski in zimski modeli niso kaj dosti spremenili. Krilo odločno pokriva koleno, plašči so še v strožjem redingot stilu, za večerne priložnosti pa so seveda ohlapne j ši. Precejšnja sprememba je menda v izbiri barv. Letos se bodo tako pogosti odtenki zelene barve za zimske plašče umaknili svetlim barvnim tonom. Torej je modne ustvarjavce tako navdušila poletna modna bela bi rumena barva, da so jima dodelili častno mesto tudi v zimski garderobi. Nekaj o dežnikih Pomlad je kt in gotovo bomo morali večkrat seči po dežniku, da nas ne bo dež preveč namočil. Ce je dežnik še nov in cel, smo varni pod njim, kaj pa če so na prevleki male luknje ali prerezana mesta, skozi katera bo c ar jal dež. Da se ne bodo ta Šibka mesta spremenila v pravcate luknjice, jih bomo premazali z galunom ali pa i mešanico enc?a dela para- fina in petnajstih delov bea-cola. Ce je v dežniku luknja, bomo z notranje strani prilepili krpico enake tkanine. Razbarvane in sive dežnike skrtacamo z mehko krtačo, ki jo namakamo v špirit. Tkanina bo sicer malce temnejša, zadobila pa bo spet stari svilnati sijaj. Dežnik hranimo na pol razpet, nikakor ga ne spnimo in shranimo, dokler ni popolnoma suh. OtroK Cesto se tri-, štiri- ali petletni otroci zatečejo k cinera-vosti samo zato, da bi vzbudili pozornost staršev in bi s tem bili deležni večje ljubezni. Pogosto se kakšna mati pritožuje, da se otrok, ki se je že sam oblekel, stekel, povedal, da mora opraviti potrebo, nenadoma prične vesti kot mali nebogijenček (zmoči hlačke, tudi obleči in sleči se ne zna več). Pri tej njihovi igri morajo biti starši zelo previdni, ne smejo zgubiti potrpljenja in naj bodo z njimi že bolj ljubeznivi. Otroci se namreč zaradi neke negotovosti pogosto radi zatečejo k podobnemu obnašanju. Starši naj pri takem otroškem početju skušajo ohraniti živce in prav gotovo bo njihov otrok hotel biti kmalu zopet »odrasel«. Mali nasveti Kombinacija karirastega športnega krila in enobarvne modre jopice je prav prikupna. Na jopi so poudarjeni vidni šivi in precej veliki žepi. Okensko steklo Okenske šipe lahko lepo očistimo s ki sovo vodo, jih nato speremo in obrišemo s čisto krpo oziroma z jelenovo kožo. Kis je tudi dobro sredstvo za čiščenje temnih robov pri kopalnih kadeh. Pomivanje tal Kadar pomivamo tla v stanovanju, nastane lahko neprijeten duh, ki zgine šele, ko se tla posušijo. Ce vođi primešamo nekaj kapel ter-pe nt i novega olja, neprijetnega vonja ne bo. Dežni plašči Mokre dežne plašče obesimo na obešalnik takoj, ko jih slečem©. Z ožeto krpo jih obrišemo. S tem posrkamo dežne kaplje in ©čistimo blatne madeže na plašču. Umazane pećnice Umazane pećnice pri štedilniku ali pečeh hitro umijemo < časopisnim papirjem, ki ga namakamo v mešanico salmijakovca in v ude. Peč mora biti mrzla. Roke si oim varno pri delu tako, da jih prej, ko so še suhe. dobro natremo z mastnim suhim milom. Duh po kislem zelju Duh po kislem zelju je v kuhinji manjši, če kuhamo z zeljem kos črnega kruha, ki posrka mnogo neprijetnega vonja. Ce hočemo, da bo naša prehrana zdrava, jo moramo pripravljati samo iz biološko res polnovrednih živil. Kaj pomeni biološka vrednost živil? Pojem sam še ni star, strokovnjakom je znan šele zadnjih nekaj desetletij. Bloški vrednosti živil pripisujemo danes prav tolikšen pomen kakor njegovi kalorični vrednosti. Kaio-ričha vrednost pomeni količino, biološka vrednost pa kakovost živil. Ce hočemo, da se bodo v telesu skladno razvijali vsi življenjski procesi in da bo zadoščeno vsem njegovim fiziološkim potrebam moramo s hrano v naše telo dobiti vse potrebne sestavine. Vitamini Med drugimi sestavinami so v hrani zelo pomembni vitamini. Ti so tako v živilih žival , skega kot rastlinskega izvora. Le redko živilo vsebuje znatne količine vseh vitaminov. V rastlinah vitamini niso enakomerno razdeljeni po vseh njihovih delih. Zeleni deli rastiinc (npr. pri solati, poru. zelju itd.) imajo .vejE vhaminov kakor beli deli. hležni listr v srčku glavnate solate ali zelnate glave so revni z vitamini v primerjavi z velikimi zunanjimi listi, čeprav so prvi okusnejši od drugih. Verjetno vas bo zanimala razporeditev sadja in zelenjave po množini vitamina C: trni ribez, sipek, peter-šilj, zelena paprika, jagode, ohrovt, limona, pomaranče, cvetača, špinača, regrat, koleraba, zelje, por, paradižnik ter še druge povrtnine ia sadje. Vitamini Iz skupine B so razširjeni v mnogih živiiih rastlinskega ali živalskega izvora, čeprav na splošno v majhnih količinah. Veliko jih je v kvasu, žilnih kalčkih, jajcu, mloku, zelenem grahu, stročjem fižolu, špargljih, špi- nači, črnem kruhu, slivah, češnjah, jagodah, hruškah m grozdju. Vitamin je v ribjem olju, jetrih, rumenjaku, mozgu, surovem maslu, mastnem siru in nekoliko manj v mleku. Vitamina D je v živilih razmeroma malo. Najdemo ga v ribjem olju, rumenjaku, morskih ribah, surovem maslu in jetrih. Glejmo ludi na biološko vrednost živil (Iz sestavka ing. Emilije Letonja) Pripravljanje hrane Prt skladišćevanju živil in pripravljanju hrane grešimo največkrat s tem, ker dovolj ne upoštevamo lastnosti vitarrunov. Oveia povrtnina ima manj vitaminov kakor sveža. Zeleni deli več kakor beli. Poškodovana, razcefrana zelenjava lahko v 24 urah izgubi ves vitamin C. Tako npr. nepoškodovane jagode ohranijo skoraj vse vitamine tudi po treh dneh, zmečkane jagode pa nič. Sveže namolzeno mleko ima več vitaminov kakor mleko, ki je bilo že večkrat prelito iz lonca v lonec. Sušenje zelenjave in sadja na zraku pri višji temperaturi uniči manj odporne vitamine. Na zraku sušen sipek je skoraj brez tftarnina C, čeprav ga ima v presnem itanju zelo veliko Tudi pianje zelenjave mocuu vpliva na vitamine. V vodi J opni vitamini, kakor C, BI in B2 preidejo v vodu ta spiranje iu gredo z njo vred v izgubo. Dolgo namakanje zelenjave v vodi torej ni priporoči j h o. S kuhanjem v vodi se količina vitaminov v živilih spreminja zaradi višje temperature in pa oksidacije, ki je tem hitrejša, čim večja je temperatura. Pečena cela jabolka ali drugo sadje (tudi krompir ali kostanj) ohranijo skoraj vso vitaminsko vrednost, če je ostala zunanja koža nepoškodovana. Tudi mleko obdrži svojo vrednost, če je bilo hitro ugreto in nato brž ohlajeno. Občutne pa so izgube vitamina A v mleku, ki smo ga dolgo časa segrevali ali pa že večkrat pogreli. Bolje je, da damo živilo kuhati v vrelo vodo kakor v mrzlo. V vročini namreč beljakovinske in sladkorne snovi na zunanjem sloju živila naredijo plast, ki preprečuje, da bi kisik uničeval vitamine v notranjosti živila. Lepo vidimo izgubo vitaminov pri kuhanju krompirja. Na koščke zrezan krompir, ki smo ga vrgli v vrelo vodo in skuhali, je izgubil 45 odst. vitaminov; če ga stresemo v mrzlo vodo in skuhamo, ~pa izgubi 65 odst. vitaminov. Vode, v kateri smo kuhali zelenjavo, ne zavrzimo. Razen vitaminov vsebuje ta voda tudi dragocene rudniaske snovi. Pogrevanje hrane je škodljivo Pri kuhanju v pari so vitaminske i/.gube manjše. Največjo škodo utrpi, zopet vitamin C. špinača in olupljen krompir izgubita okoli 25 odstotkov. Lonec naj bo med kuhanjem pokrit, zelenjavo ne smemo veliko mešati, da ne pride v dotiko z zrakom. Najbolj je priporočljivo ku nanje pod pritiskom v nepropustno zanrtc tartcu. Domači filmski iliak Naši ustvarjavci Na§e poslovanje Režiser Milo Djukanovič in književnik Miroslav Antič pripravljata po scenariju Sonje Romac in Nikole Radoševiča snemalno knjigo za film »Pod zahodnim zidom«. V filmu, ki bo govoril o slovitem begu komunistov iz kaznilnice v Sremski Mitrovici leta 1941, bo igral eno glavnih vlog Milivoje Zivanovič. Snemanje se bo začelo predvidoma v maju. Naš priznani režiser akcijskih filmov Zika Mitrović (Kapetan Leši, Obračun, Miss Stone, Signali nad mestom) je začel s snemanjem filma »■Nevesinjiska puška-«. V glavnih vlogah tega filma o hercegovski vstaji proti Turkom leta 1875 igrajo Miha Baloh, Jovan Miličević, Petre Prličko, Tatjana Beljak in Miljenika Popovič. Znani filmski režiser Vladimir Pogačic (V sobote zvečer, Sam, Razpoka v raju) je že posnel v produkciji »•Jadran-filma« prve prizore svojega novega filma »Kakšen človek je bil Zika Ta-6ič« po scenariju Dragoslava Uiča. V tej tragikomediji iz okupiranega Beograda igrajo glavne vloge Olivera Marko-vič, Janez Vrhevec, Nikola Minić in Milan Pužić. Pri . »Zagreb-filmu« pripravljata režiser Ivo Vrba-nić in risar Vjekoslav Ko-etamjšek prvi del risanke »Nora mačka-«, medtem ko delata na drugem delu režiser Darko Gospodnetić in risar Ante Zaninović. ■Miniaturna filmska ekipa, ki jo sestavljajo režiser in scenarist Jug Grizelj, are mavec Radoš Lužanin in igra-vec Dušan Vujisić, se je z ladjo »Goranka« podala na pot okoli 6veta. Posnela bo namreč Sgrano-dokumentarni film »Težko morje« o življenju mornarjev med dolgo plovbo na odprtem morju in v času njihovih pristankov na kopnem. Lani smo posneli v naši državi 259 kratkih '1-mov, in sicer: 114 dokumentarnih, 10 poučnih, 18 risanih, 16 igranih in lutkovnih filmov ter 101 informacijski film. Lani smo uvozili vsega skupaj 208 tujih filmov. Od tega je bilo 48 sovjetskih, 35 ameriških, 30 italijanskih, 29 francoskih in 17 angleških. Polovica uvoženih filmov je bilo lažjega žanra: komedij in spektaklov je bilo 32, kri-mmalk in špijonskih filmov 25, pustolovskih filmov in westernov 14. Medtem pa smo uvozili samo en mladinci film! Letos jugoslovanska kinematografija ne bo zastopana na festivalu v Cannesu z nobenim celovečernim filmom. Komisija za pregled filmov za mednarodne festivale je namreč zavrnila tako »Sašo« kot »Nevarno pot«, ki 6ta bila predlagana za ta festival. Tako nas bo na tem najpomembnejšem svetovnem filmskem festivalu zastopalo le troje kratkometražnih filmov-: »Moje stanovanje« in »Dol z ograjami« v konkurenci kra/tkih filmov ter »Danes v novem mestu« v konkurenci televizijskih filmov. Naše koprodukcije VZagrebu so pred kratkim končali snemanje italijanskega filma o eni prvih delavskih strank v Italiji, ki je bila konec prejšnjega stoletja v Torinu. — »Tovariši«. Delo, ki so ga v glavnem posneli v Rimu in Torinu, je režiral Mario Mo-nicelli, v glavnih vlogah pa bo nastopili številni ugledni igravci — med njimi Marcel-lo Mastroianni, Bernard Bli-er, Renato Salva tori in Folco Lulli. V Limskem kanalu med Puljem in Rocinjem se je pod vodstvom znanega režiserja Jacka Cardiffa (Vojna in mir, Rdeči čeveljčki, Crna orhideja) začelo snemanje angleškega filma iz življe- nja Vikingov »Dolge ladje«. Glavne vloge v filmu igrajo Richard VVidmark, Rossana Schiaffino in Sidnev Poi-tiers. Naša zvezdica m'aša priljubljena filmska j^j zvezdica Beba Lončar ni uspela samo doma, ampal: je njena slaeaprodrla že tudi na tuje. Kot poročajo, je celo že sklenila pogodbo za snemanje filmov z znano ameriško družbo »Co-lumbia«, ki jo bo veeala sedem let. Vendar si je Beba pridržala pravico, da bo v teh sedmih letih lahko igrala tudi v vseh »Avalinih« filmih, v katerih ji bodo ponudili vlogo. Te dni (20. aprila) bo steklo snemanje novega slovenskega filma — dolgo in težko pričakovanih »Samorastnikov«. Po scenariju Vojka Duletiča bo film režiral Igor Pretnar, v glavnih vlogah pa bosta zaigrala predvidoma naša odlična dramska umetnica Majda Potokarjeva in igravec Rudi Kosmač FILMSKE ZANIMIVOSTI Patty Duke In Anne Bancroft kot gluhonema In slepa Hel-len Keller in njena učiteljica Ana, v filmu »Cudodelka« za katerega sta obe dobili letošnjega »Oscarja«. Film je podjetje »Vesna-film« že odkupilo »ALI LJUBITE BRAHMSA« je prenos tudi prt nas znanega romana Francoise Saganove, Id ga je oskrbel režiser Anatole Litvak. Komur je všeč Saganova ki prejšnja dva filma po njenih romanih —- si bo seveda tudi tega ogledal, posebno še, ker Igrajo v nJem gn-grid Bergmanova, Yves Montad ki Anthonv Perkms. »PUSTOLOVEC PRED VRATI« našega režiserja Strne Simatoviča je prenos istoimenske Begov i-eeve romantične melodrame o pričakovanjih mladega dekleta. Medtem ko režiser ni vidne je uspel, Pa M Je zelo izkazala •gravska ekipa, posebno le mlada Ana Katic* v vlogi. Letošnji nagrajenci V Santa Mani ca so v pone* deljek zvečer slavnostno po* delili »Oscarje« za leto 1962. Kot najboljši film lanskega leta se je uvrstil angleško* ameriški film Davida Leanai »Lawrence Arabski«, ki je dobil v celoti 7 »Oscarje v«. »Osearja« za najboljšo moško vlogo je dobil Gregory Peck za film »Da bi ubil drozga«* medtem ko je bil za stransko vlogo v filmu »Mila ptica mladosti« nagrajen Ed Ben-* giey. »Oscarja« za najboljšo žensko vlogo je dobila Anne Bancroft, za stransko vlogo pa Patty Duke — obe za film »Cudodelka«, v katerem sta upodobili učiteljico Ano in njeno gluhonemo in slepo učenko — slavno Hellen Kel* ler( na sliki). Festivalske novice 1 Na filmskem festivalu ▼ Mar del Plati so bile pode* Ijene naslednje nagrade: za režijo Dimi Rissiju za film »II Sorpasso«, najboljši film — madžarski »Zemlja drhti« (Gyorgy Bevese), najboljša igravka: Poljakinja VVanda Luczucka v filmu »Glas is onostranstva«, najboljši igra« vec: Anglež Tom Courienev v filmu »Svet pred menoj«* Filmski festival v Cannesu« ki bo od 9. do 22. maja, bo otvoril novi Hitchockov film »Ptice«, zaključil pa ga bo Fellimjev film »Osem in pol«. V začetku julija bo v Tr-» stu festival znanstveno-fantastičnih filmov (tako imenovanih science-ficMon), na ka* terem bodo najboljšemu fil-* mu podelili zlato »Vesoljske ladjo«, j KRATKA OPOMBA O PISATELJU NIKOS KASDAGUS je up in nada mlajšega grškega pisateljskega rodu. Pričujoča zgodba Je vzeta iz njegove prve tiskane knjige, zbirke pomorskih zgod Spiijades (Atene, 1952). Zgodbo so leta 1959 prevedli v Sovjetski zvezi In poleti leta 1960 tudi fiimali. — Pisec se je rodfl 1928 na otoku Kosu (Dodekanez), odraste! in študiral je pa v Atenah (1936 — 194«). Leta 1940 se je vrnil na Dodekanez in je še sedaj uradnik Agrarne banke na Rodu. Med okupa* cijo je sodeloval v borbah proti Nemcem in še tudi pozneje v državljanski vojni. Od tod je črpal svoj prvi krajši roman Zobje mlinskega kamna (Atene, 1955). Drugi njegov roman je tudi krajši: Ostriženci (Atene, 1959) in izraža odpor proti vsem vrstam nasilja vojaškega škornja. Izide v DZS. Zadnji in po splošni sodbi najboljši, stilno izklesani roman je čisto moderne vsebine (a je vendar značilno grški, primerjaj film Nikoli v nedeljo); daljši: Iztirjenec (Atene 1961). Fant se je, kot bi ustrelil, prevalil na hrbet pa se zagledal v kapitana, v starca z iglo v roki in potapljače, zbrane krcg njena, ki so ga gledali brez besed. Z obrazov jim je prebral svojo usodo. Domislil se je očeta, že dolga leta pohabljenega, ki niti v kavarno ni mogel na šilce mas tihe, pa na domačine, ki jih bo moral zaprositi za pomoč, da bo lahko našel pot. Kolikokrat je še sam tako priskočil na pomoč invalidnim potapljačem! Planil je kvišku. Noge so mu bile ko zalite s svincem, niso ga hotele več držati. Zamajal se je in napravil tako nekaj korakov, oprijc-maje se za ograjo. »Pa saj ni nič. Podvodni tok me je na smrt utrudil, saj ste tudi vi vsi izčrpani, če bi bil omrtvičen, bi sedaj ne mogci napraviti ne koraka .. .« Sovražno jih je meril. Bili so zdravi ko riba. Čakal je, da mu kdo stopi na jezik, da bi se lahko spravil nadnje, koga med njimi podrl Da tla. Roka se mu je krčevito oklenila težkega ključa. Toda nihče ni zini'. Vsi so bili v svesti, da ce gre dražiti pohabljenega potapljača. Fant je doumel, da mu nihče ne bo z besedico oporekal ,ln povejil je g»avo. »Pomagajte mi, da pridem v kajuto.« Nekdo je pristopil k njemu in on se je z vso težo oprl nanj. Saj so mu bile noge tuje, nič več jfh ni čutil. Ob vrnitvi so se ustavili na Rodu. Tam je imel kapitan opravka v banki. Potapljači so se tolpoma izkrcali in se zatekli v neki 'skrit kotiček'. Tam so delale Mri ženske. Biie so čez in čez pobarvane, v dolgih jutranjih haljah, ki so bile globoko izrezane. Sprejele so jih z nasmeški svoje obrti; a ti so se brž stajali in pri-mrznfli, ko so opazile med njimi moškega, ki se je opiral na pleča dveh tovarišev — morali so ga na pol vleči za seboj, da je prešel tistih nekaj stopnic. Pokveceni potapljači jim pa res niso bili pri srcu; vedete so, da so zlobni, in so se jih bale. Thodoris je to pregledal /. enim pogiedom. Obrnil se je in jih z mrzlim pogledom premeril eno za drugo; njihov strah ga je zabaval; ni se nič mudilo, saj je vede!, da bodo vsi počakali nanj, da si prvi izbere družico. Potrudil se je, da bi stal pokonci, pri tem se je opiral na naslon divana, vendar hi vzdržal in se je sesedel na mehko ležišče. Občutil je mraz v srcu. Saj niti najcenejše vlacuge niso marale zanj — za pok veke. Vendar se ga niso mogle otresli ,se ga rešiti, kakor pred časem njegovi tovariši niso dali priložnosti, da bi izbruhnil. In sedaj bo ena plačala za vse. - Pogied mu je obi tal na najmlajši; ta se je brž hotela skriti v svojo sobo. Dek!e sicer res nI bilo najlepše, vendar se mu je zdelo,._da je najbolj plašno. In ji ni dal pobegniti. »Pridi sem, mala!« Moledujoče ga je pogledala. Zakaj ravno ona? V možane ji je šinil spomin na nekega drugega pohabljenega potapljača, tedaj ko je prvikrat prestopila prag le hLšc. Tedaj ni mogla razumeti, kako da so stare gojenke hiše prebledele ko zid, ko je oni siopic v dvorano. Narobe, njej je celo godilo, da si jo je bi! izbral. Tedaj jo je hudo bdelo i i', odtlej se je bala takšnega ko živega vraga. Kdaj drugič bi se je bil Thodoris nemara usmilil, ko je tako drhtela ko trepetlika. Sedaj pa je velel brez usmiljenja: »Najamem te za vso noč. Pomagaj mi, greva k tebi.« Nekdo je priskočil, da bi ga pridržal za drugo roko, a pohabljenec ga je odrinil in stopil tistih nekaj korakov do vrat bedne spalnice, opiraje se na dekletce, ki se je kar šibila pod njegovo težo. Ko so dospeli na otok, ga Athi ni pričakala na pomolu. Po vsem, kar se mu je primerilo na Rodu, se ni čudil. Na obrežju je stala le njegova stara mati in začela na vse pretege tarnati, kakor da- so bili iz jadrnice izkrcali mrliča. Grobo jo je zavrnil. Spotoma domov sta ga podpirala dva krepka mladca; ves čas so mu oči iskale Athi in strica Anestisa. Komaj je bil z mamo sam, jo je pobaral: »Kje je Athi?« »Dva dni bo tega, sinko moj, kar je z očetom odšla v Pano Korid (zgornjo vas).« »Pa tudi mojega starega ni!« fe ineni! pikro. »Ah, ta je v kavamici; niso mu še sporočili.« Ves čas, odkar je bil omrtvičen, je imel lahko spanje; kakor da mu pokvečeno telo ne občuti več tolikšne potrebe po počitku. In kakor hitro je zaslišal neke pomenke, se je zbudil. Pogovor je tekel potihem. Potem je razločil v očetovi kamri njegov glas in glas strica Anestisa. Ta je prepričeval očeta, da Athi ne more vzeti pc-kveke za moža. Fant bi moral odpotovati v Italijo, da se bo zdravil z elektriko. Okvara je pri njem lažje narave in bo prešla, a je za to treba časa in veliko denarja. Kako naj se potlej sedaj menijo o poroki? Ko bo ozdravel, tedaj se bo videlo. Za sedaj je pa treba zaroko razdreti, da dekle ne bo vezano. Thodoris je planil kvišku in pogovor je utihnil. Takšne podlosti pač nj pričakoval. In stric Anestis se še nekaj usti ,da je zanj v skrbeh. Pri tem ga je bil sam na vsem lepem poslal v Bengazi. da Je tam zgubil zdravje! Kakšno besedičenje je to, za vraga? Kako naj se neki pozdravi z elektriko? Saj vsak dojenček ve, da za pokvečnega potapljača ni zdravila pod soncem. Glej ga no, zdaj bi ga rad poslal še v Italijo in razdrl zaroko. Če se je pohabil, je kriva tega Athi pa njegov oče in njegova mama, ki so vodili skrivne posredovalne razgovore. Z muko se je skopal na noge, se opotekel do vmesnih vrat in jih s treskom odsunil. V sobi so posedali trije: oče, zleknjen na postelji, mama, na hitro oblečena, in stric Anestis, ki je sedel na stolu. Prišel je bil ponoči, da bi ga ne opazil Thodoris. Ta se je bil ustcpil noter, se opiral ob vrata in se z eno roko držal za podboje, z drugo pa zofe. Divje jih je meril-. Se celo stric Anestis. prekaljen pomorščak, je pobledel, ko ga je zagledal, prav kakor dekleta v javni hiši. »Kaj, razdreti hočete zaroko? In mene sploh niti ne vprašate! če sem pohabljen, sem se pohabil na ljubo vaše Athi. In vi se še predrzne te pomisliti na to, da bi razdrli zaroko? Kje imate vest?« Iz njegovih vprašanj je dihala grožnja. Stric Anestis ni spregovoril. Pred oči mu je živo stopil prvi božič, tedaj ko je tudi njega zadelo isto. Prišel je bil v krčmo, da bi malo posedel z drugimi potapljači in popival. Minu je zlagoma zaneslo kapitanovo hčer in njenega moža. To je bil sin dobre družine in je v Bo-logni študiral za zdravnika. Nekdo iz druščine, predrzen in nesramen .kakor je bil, ji je zabrusil nekaj nespodobnega. Mladi mož se je ko strela obrnil, jih prepoznal in se že hotel znesti aad njimi. Ko pa je opazil hromca, je požrl '^zo, se ugrizni! v jezik in se hotel zmuzniti, »endar ga Ar.estis ni pustil. »Daj, popij eno z nami, zdravnik!« Bil je pripravljen tvegati vse. Lov na gobe '•c i^ra, v kateri je zastavil v.se svoje življenje, ia to igro je bi! izgubil. Kaj mu je bila odslej mar žena in kaj mala Athi — njegova hči! Ob pasu mu je visel samokres — pobožal ga je. Kupil si ga je nedavno. Saj mu denarja ni bilo več žal, odkar se je pohabil. Zdravnik ni vedel, kaj bi. Zavedal se je, da potapljaču ne bo mar za karkoli, če ga odbije. Vrgel je ženi, naj ga malo počaka ,da bo šel v krčmo in Izpil kar sloje z onimi kozarec. Anestis se je na moč hladno spačil v smehljaj. Saj mu zdravnik ni bil potreben — kaj naj bi z njim? Vzel je na piko njegovo ženo — hčer kapitana, tistega, ki ga je bil ohromil. »In svojo ženo ,čenut si jo pustil zunaj, dok-lor? Pokliči še njo, da popije z nami!« Oni jo je poklical. Ni ji bilo do tega, a je -•rišla. Anestis ji je napolnil kozarec do roba in ji velel, naj ga izpijc do dna. Pijana druščina ga je zato neotesano zairkavala. Še sam se ga je obupno napil in se režal ko nor; zabaval ga je od togote zeleni zdravnikov obraz. Nekaj časa je »-■ j-f ^ /iv.ii potlej ju je pa bil odpustil. Sedaj "Se je on znašel pred nedavno pohabljenim po.apJjaeem in je bila vrsta na njem, da drži jezik za zobmi. Thodoris je malo počakal, a odgovora ni bilo. »In Athi? Me tudi ta noče?« »Sin moj, vidva se ne moreta vzeti, dokler ne ozdraviš.« Thodcrisu je stopila vša kri v glavo. Ozdravil bo o svetem Nikoli, to j« predobro vedel. Menda bi rad bril norca iz njega? Vrgel s« je nanj, da bi ga zgrabil. Ni pa pri tem jemal v račun nog, ki ga niso ubogale; zamaja! se je in se z obrazom naprej zvrnil na tla. Anestis pa je planil na noge in se spustil v beg, kakor da ga goni vrag. Naslednjega dne se je Thodoris našel v ka varnici s svojo druščino hr se domenil o vsem. Enega so poslali v Panormiti, da iztakne popa, ki naj bi zaročenca skrivši poročil. On sam se bo pa z drugimi štirimi tovariši, brž ko se bo znočilo, pritihotapil k Athi. Zadnji iz bratovščine bi čaka! kod blizu pod njeno hišo z veliko barko, ki bo nared. »Kako meniš o barki? Vsekakor mora biti hitra, da nas ne donite.« »Vzeli bomo tisto veliko, ki jo ima župan za Izlete. Te nobena druga ne preteče — samo kaki jadrnica, če seveda znajo ravnati z njo. če bo treba, vzamemo tudi vesla.« V zračnem oceanu Zrak, ki nas obkroža, omogoča nastanek in razvoj življenja na Zemlji. Od rojstva do smrti človek neprestano diha, iz zraka črpa kisik, ki je neobhodno potreben za življenje. Tako človek v enem dnevu dobi v pljuča okoli 13 kubičnih metrov zraka. Ce zemlje ne bi obkrožal zrak, bi na črnem nebu videli bleščečo, žarečo sončno kroglo. Noč bi nastala in Izginila trenutno. Svetlo bi bilo le tam, kamor bi dospeli sončni žarki direktno. Ostala mesta bi bila v popolnem mraku, podobno kot na Mesecu, kjer ni zraka. Svetlobne pojave na Zemlji pojasnjujejo s tem, ker se močen svetlobni snop, ki prihaja iz Sonca, razbije v milijone najdrobnejših delov, iz katerih je sestavljena zemeljska atmosfera. In ko ti delci najmočneje razsipava jo modre in vijoličaste sončne svetlobne žarke, je nebo modre barve. Atmosfera vpliva na naše podnebje, če Zemlje ne bi obkrožala atmosfera, bi temperaura v enem dnevu dosegla preko 200 stopinj podnevi, ko sije sonce. Ponoči pa bi padla na več kot minus 100 stopinj. Vremenskih pojavov: dežja, snega in drugih — ne bi moglo bili brez Zemljinega zračnega plašča — atmosfere. In prav tako ne bi bilo rastlinskega sveta. Kako bi bila videti Zemlja brez zračnega plašča: Sonce bi sijalo s popolnoma črnega neba in bi žgalo suho zemljo. Ne bi bilo niti kapljice dežja niti najmanjšega vetra. Po noči bi bilo zelo mraz in povsod bi bila le gola zemlja, mrtva pustinja. Japonske vaze (Japonska narodna pripovedka) Neki japonski cesar jf zbral v svojem dvorcu dvajset porcelanskih vaz, najlepših v celem carstvu. Nekega dne pa je njegov dvorjan po nepazljivosti ubil eno od njih. Vendar se je razjezil in rekel, naj krivca usmrte. Naslednji dan pa je prav v trenutku, ko bi se morala izvršiti kazen pojavil neznani starec; hodil je počasi in če-pal je. »Gospodar*, reče, »vem, kako bi se lahko popravilo vašo veliko razbito vazo! Odpeljite me v dvorano, k zbirki vaših dragocenosti! * Zeljo so mu izpolnili. A kakor hitro je starec prišel do preostalih devetnajstih vazt jih je z močnim udarcem s palico, razbil eno za drugo, na tisoč malih koščkov. »Kaj si napravil, nesrečnik?! — je vzkliknil car. »Izvršil sem svojo dolžnost,« je mirno odgovoril starec. Vsaka izmed teh vaz bi lahho stala življenje enega mlada vasi vaših podanikov. Zadovoljite se s tem, da vzamete samo moje življenje.'« Vladar je sprevidel modrost starčevih besed in odločnost, s katero je spregovoril. »Starec«, je rekel car, »ti imaš prav: vse te pozlačene vaze so vredne veliko manj kot eno samo človeško življenje . ..« Raztrgana veriga Kmetu se je raztrgala veriga na pet delov. Vsak del je imel tri člene. Nesel je ve-« rigo h kovaču in mu naročil, naj jo tako popravi, da bo razklenil č-m manj členov. Kovač mu jo je res popravil in je v računu navedel: •Raz-klonil štiri člene... itd.« Krnel računa ni hotel porav-na!', ker se je skliceval na dogovor. Trdil >, da b! kovač ne smel razkleniti štirih členov in da bi zadoščal« manj. Kako lo? l£ NEkAD ALU USJAk UIČ ZA POts ZOS oO&lL U/- CLAt CA PO UOČ l KJE TA JtTO MO&/L, 6A VZAME POT POA NO- A S Vi I JE MESEC, K/3E4A 51/kA CA ' ZAPELUE, AA SE MU VE' i Lik H LE SBC Si HA "/ FRAUC SI&C VO&H3AI£ JE TAC 3/L, đ A VE t SO PO VO&O Zčl, SE tZUCO ?OLUO VEU PQ/9£IVE. LI33AIC, e/6A Jc PASa/ 4L4o MCR.IL, UE BOol LEU, SE v P2A2AJO VE A P O VSE SE iN lćftALU> J£ A/A ĆNU VOANJA- kA BIL." TA ti PA U\EUKHAT flOZA a 4 0&5E6B, ZAkAi. S Poz NA L ve, ĆA+JE /z^i/blvea/fCE U-bO okUta Tl/ćl L4.ČEU VTE— CUE 8/T/, PO ISTI SUkl VzPo&Buvfu SPET VEN— k A U Vf PorECHE. HAEHkBAT 60T£g VOLk tob m no PklbB. *Ak za, SLIŠI iz VOBN^AKA • • TOVAQ.ll HOJ, fklPkAVLVELj A AH IhAti. ?A VAS ixA\ NkAUlM>C.A VAM. AAM- ■ ■ HlČUEttE HLEBEC ta OKUSEN SIS 7E , ŽAB. SE 6A- vaz HAkrCH. VIllTE SEM KO«S 44 SUElEL. 4 06 fH*Li *VA vas *V£ VS£txA: -rik NfTBo POUjJfAlAšč SEM \ 'PVST/L ENO VE410 2C.0443 VANJ STOPiTE IH SE Po Sik SH uOi PIIPELJITE.I HiZAZ TENU Sč 3HE3ATI/.' SAJ NAS LAHKO j£ ZA PELJATI 6 A7-tOBNO NEVTE' HEL7EHO STV4- VSAlcbO NEZHAH SkTo Jc4A VEHA-ME TO, ICAZ S/ ZELI IH CESAR. S C BOJ/.__ n Zabavna stran # Zabavna stran # Zabavna stran # Zabavna stran # Zabavna stran • Zabavna stran Križanka št. 15 Slovo Dresirani psi 1 S 4 C * 7 • 25 1« n 12 13 14 1 Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično. 1., 1. ujeda, 6., 2. radiotehniška naprava, 8., 3. začetnici slavnega jugoslovanskega izumitelja na področju elektrotehnike, 9., 12. vas, 11., 4. morska riba, 13., 5. novejši francoski pisatelj, 14., 16. avtomobilska oznaka Nikšiča, 15., 7. narodno žensko ime, 17., 10. vihar. Plesna šol. — Bodi pozdravljen, kmalu boš slišal kaj več o meni! Nesporazum Na razstavi — Ven! Razumite, pri meni v stanovanju ni prahu! _ Rešitev križanke št. 14 Vodoravno: 1. kovanec, 8. obo-— Pravi, da je to potrebna vaja rina, 9. Ra, 10. Asir, 11. oba, 12. za vrhunske plese! lani, 14. ro, 16. ovojček, 18. medalja. — Sram vas bodi! Zadnje letališče a azadnje je preostalo le še |\ letališče Stalingrajski, tik ob Volgogradu. Toda letala niso več pristajala, ampak so v nizkem letu le še odmetavala hlebe kruha, ki so čudno odskako-vali po zamrznjenem snegu. Bitka na Vo 24. januarja se je od Gumraka sem valila nepregledna množica ljudi, pravo preseljevanje narodov. Razbita 6. armada se je za-lezla v volgograjske razvalino. Med begunci je v kleti kupčijske hiše sedel tudi poveljnik 6 armade feldmaršal Paulus. Tega dne je javil Paulus v Hitlerjev stan: »Armada brez municije in preskrbe. V stikih sem še z deli šestih divizij. Pojavi razkroja na severu, jugu in zahodu. Enotno vodstvo ni več mogoče. Nad 20.000 ranjencev brez vsake pomoči, brez obvez in hrane. 44., 70., 100., 305., 384. divizija popolnoma uničene. Fronta zaradi številnih udo-rov sovražnika na mnogih krajih prebita. Oporišča in možnost kritja le v območju mesta. Nadaljnje upiranje nesmiselno. Razkroj neizbežen. Armada prosi dovoljenje, da se sme predati, da bi se izognili nepotrebnim človeškim žrtvam. »Pozno zvečer istega dne je v klet trgovske hiše v Volgogradu prišel odgovor: »Armada drži svoje postojanke do zadnjega moža, do zadnjega naboja. Hitler. Ruske strojnice so kosile brez prizanašanja. Na enem mestu je padlo pet nemških generalov, polkovnik, podpolkovnik in dvajset častnikov, ki so stoje toliko časa streljali v prodirajoče ruske vrste, dokler jih niso podrle ruske strojnice. 30. januarja, to je na obletnico, ko je Hitler prevzel oblast v Nemčiji, je v Volgogradu deže- valo — odlikovanj. Odlikovano je bilo vse, kar je še živelo. Sovjetska artilerija je tistega dne od ranega jutra z vso silo bila po sredini Volgograda. Rusi so dobro vedeli, kaj so na ta dan dolžni fašistom. V Volgogradu je ta dan .bilo kot v vulkanskem žrelu. Od vsepovsod so sikali izstrelki, grmele eksplozije, rušile še zadnje ostanke pokonci stoječega zidovja, kopale jame in mešale vse skupaj s človeško krvjo. Granate so padale tudi na klet, kjer je tičal maršal Paulus, toda debela betonska plošča nad kletjo je vzdržala. Okrog in okrog pa so vpili ranjenci in prosili pomoči. »Zakaj smo se borili? — Zdaj naj poginemo tu kot psi? — Dajte nam vsaj kruha, preden poginemo!« Razen ranjencev, katerih število je naraslo na več kot 25.000*, je v volgograjskih razbitinah tičalo še na tisoče vojakov, ki pa se niso več borili, ampak so samo še čakali — ne več rešitve, temveč smrti. Šeste nemške armade ni bilo več. Tu in tam so se še borili posamezni oddelki, ki sta jih vzdrževala generala Strecker in Roške. Horoskop velja od 13. do 20. aprila OVEN (21. marca do 20. aprila) — Nepričakovano zveš za nekatere stvari, na podlagi katerih urediš zadeve. Neka oseba te preseneti z neiskrenim čvekanjem, ki bo škodovalo ljubezenskim podvigom. — Pazi na zdravje. Izlet. , BIK (21. aprila do 20. maja) — V poklicnem delu previdnost pri tveganih akcijah; sicer žanješ splošen uspeh: ponudbe za izboljšanje položaja. Zaskrbljenost zaradi srčnih in finančnih težav. Srečni dan torek.. Dobljena stava. Piši pisma. DVOJČKA (21. maja do 20. jun.) — Nepredviden izdatek zaradi ne-preračunljivosti se obrestuje s poljubi, ki te malce razjezijo. »Kuhaš mulo« zaradi nerazumevanja neke osebe. Ljubosumnosti ni treba priznati, ker je že očitna. RAK (21. junija do 22. julija) — Kratkotrajna zaskrbljenost in spor zaradi denarja. Usodne razmere v poklicnem delu, vendar bodo terjale mnogo sposobnosti. Ponudila se bo priložnost za razvedrilo. Srečni dan nedelja, ki bo povezana z obi-LEV (23. julija do 22. avgusta) — S spretnostjo si pridobiš simpatijo osebe, ki te zanima in odpro se lepe perspektive. Majhna ovira v poklicnem delu, vendar zanesi se na nasvet prijatelja. Sreda ne bo najbolj ugodna, bolj bo zanimiva sobota. DEVICA (23. avg. do 22. sept.) — Več uvidevnosti v odnosu z domačimi kakor tudi z drago osebo. — Zaskrbljenost zaradi finančnih sredstev se ne poleže. Nepričakovan razgovor te reši nekaterih mo-rečih skrbi. Težave z zobmi. TEHTNICA (23. sept. do 22. oktobra) — V pred kratkim spoznani dsebi vzbudiš simpatijo. Škodoželjni jeziki naj te ne motijo preveč, pri čemer bo nekoliko trpelo poklicno delo. Ljubosumnost v službi premagaš s hinavščino. ŠKORPIJON (23. oktobra do 22. novembra) — Spremenljive razmere v srčnih zadevah. — Precej upov, a malo uspehov in malce razočaranja, ker se bodo razblinili upi. Poklicno delo brez presenečenj. Obisk te razveseli v petek. STRELEC (23. nov. do 22. dec.) —S potrpežljivostjo in vljudnostjo odbiješ ljubosumne napade drage osebe. V poklicnem delu uresničiš svoje zamisli, vendar te bo veljalo precej nadur. Nekdo v službi se ti bo prilizoval. Previdnost v četrtek. KOZOROG (23. dec. do 20. jan.) — Prijatelj bo pomagal, da se bodo utrdili in razvili ljubezenski odnosi z nedavno spoznano osebo. Tvoja molčečnost -bo na preizkušnji. Neki sestanek in povabilo ti prekrižata načrte. Prehodni glavobol. VODNAR (21. jan* do 19. febr.) — V srčnih zadevah nekoliko napeto ozračje in nesporazumi, ki jih bo treba z vso rafinirano previdnostjo razčistiti. Tvoja čustva se bodo nepričakovano znašla na tehtnici. — Nehote se zagovoriš in sprožiš val ljubosumnosti. V poslovnem področju vrsta malih ovir. RIBI (20. febr. do 20. marca) — Po daljšem času dobiš novice od osebe, ki ti je bila nekoč zelo pri srcu. Pekla te bo vest zaradi osveženih spominov. Nekdo bo ljubosumen na tvoje uspehe in zmogljivosti. Privošči si počitek.