t ClTATELJT! Prosimo, poglejte na itev»r >oleg naslova u dan, ko ~ r "S \nina poteče. V teh časih o višanj a cen, potrebo-j \ % sodelovanje. Skušajte ii. ^ no vnaprej plačano. - \ --- No. 8 ^ % 37. (Telephone: CHelsea 3-1242) GLAS NARODA List slovenskih delavcerr Ameriki tMh. l»4« si ifce Poal Offlc« M Ne« liri N. * Art af bi im ■M vač KOT ' na dan dobivate... C 'GLAS H AR ODA" rO POŠTI NARAVNOST NA DOM MM Mielj hi ITAJTE, KAR VAS ZANIMA NEW YORK, THURSDAY, MAY 6, 1943. — ČETRTEK, 6. MAJA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LL Velika RUSKA OFENZIVA Včerajšnje rusko polnočno porodilo naznanja, da je rdeča armada na 15 milj dolgi fronti ob Kubanu na Kavkazu prebila nemško črto, napredovala 8 milj ter osvobodila 8 krajev poleg utrjenega Krimska. Boji so fee bili več dni,*pre-dno se je nemška črta zdrobila, Na bojišču je obležalo 7000 inrtviih Nemcev iu Rusi so vplemli 80 poljskih topov, 220 strojnic iu mnogo drugega vojnega materjala- Med drugimi kraji, ki so bili osvojeni, je tudi Neberdžajsk, 7 milj jugovzhodno od Krimska in okoli 10 milj severovzhodno od Novorosiska, ki je najmočnejša nemška trdnjava na Kavkafcu, Moskovska radio postaja naznanja, da so ruski aeroplaui napadli Jalto na jugovzhodnem obrežju Krima ter tudi Om-ftt-anzo na Ruinimskem, važno nemško križišče Brijansk. Gomel in Brest-Litovsk. Napada na Jalto in Constian. zo sta invela namen preprečiti nemškim ladjam, da ne bi mogle Nemcem pripeljati ojačenj ali p»a vojakov odpeljati s Kavkaza na Krim. Zadnja radijska poročila naznanjajo zelo hude hoje severno od Novorosiska, kamor prodirajo Rusi ob železnici. Prodiranje iafanterije podpirajo aer/>plauii» arWerjia- ^ "Moskovska radio postaja poroča, da -so letalci ob povrafku sporočili, da so v Jalti, Gome-ln, Briansku in Brest-Litovsku navali ve laki požari. Več muni-c'jskih skladišč je zletelo v zrak in uničenih je bilo več vlakov. Pri teli zračnih napadih so vedeležene tudi ameriške leteče trdnjave da 4'omehčajo" osrednjo fronto, predno se prične velika bitka. Do manjših spopadov je prišlo zapadno od Rostova in na fronti okoli Smolenska. Na fronti pred Leningradom je bilo Taafbitrh ved nemških utrdb iz prsti in lesa. "Rusi so dosegli nekaj uspehov in so navzlic našemu močnemu odporu vpognili našo črto,'' pravi nemško poročilo po radiju. "Toda Rusi so izgubili mnogo vojakov in vojnega ma-terjala ter niso mogli izkoristiti pričetuih pridobitev. Ob mraku je bil$ vpognjena črta izravnana.*' AMERIKANCI V TUNIZIJI tinapad pri t)jebel Ceniti. Dr ligi ameriški oddelek pa prodira severovzhodno od Meteura ter ima samo še pet milj do FerrV-ville. 8 milj od Bšzerte. Boji v Jugoslaviji Srbski patrijotje napadli železniške točke London, 4. maja. — Poročilo iz jugoslovanskih virov navaja, da je bilo pri nenadnem napadu na železniško križišče pri Požarevcu ubitih več Nem cev. Krogle so zadele dva policista prefekta in več nemških uradnikov. Patrijotje so tudi zažgali poslopja, v katerih so (bili hranjeni arhivi in železniške mostove, kii so držali čez Donavo v tem kraju, so razbili. Boji v Tuniziji Ameiikanci se bližajo Bizerti Ameriške prodne čete so predrle »kozi Eddekhilo, kakih 12 milj južno od Mateura, Nernei pa so nekaj svojih čet poslali ia Biaerte proti jpgu v okolico Tebounbe, katero mesto ogrožajo Amerikanci in angleška prva armada. FraiKx>ska armada na severu se je Bizerti že približala na osem milj. Amerikanei večinoma zadevajo na Italjane, katere Nemci navadno puščajo za seboj in jih tudi mnogo vjamejo. Nemci so včeraj pričeli s protinapadom n« križišču cest severno od Achkel jezera in 10 milj južno od BLzerte, toda soi se pod hudim ognjem strojnic •in artilerije nag^ umaknili. { Kot naznanja Associatejd Press, se zavezniki v treh oddelkih bližajo Bizerti. Francoslci oddelek je dospel do Rass al Korana, 8 milj zapadno od I i-zerte. En ameriški oddelek pr >_ Washington. 5. maja. — Tukaj je začasna ^tv. — bo nemara 15-dnevno pre ^rfteTT^ifSki p, 7- ** B**01* L Ickes vladni gospodar na polju premoga, dokler bo trajala vojna in bo potrebno, da Stric Sam nadzoruje produkcijo premoga. , Poroča Jugoslav Information Center, New York Iz Slovenije OBSODBE ITALIJANSKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA V LJUBLJANI Prejeli srno izvirno poročilo iz Slovenije, dattirano od decembra 1942, v katerem so na kratko navedene naslednje obsodbe italijanskega vojaškega sodišča v Ljubljani; Alojz Vodnik, roj. leta 1900 v Ljubljani, obsojen "in contumaciam (t. j. v odixntnosti) na dosmrtno ječo. Jakob Posar, roj. lete 1899 v St. Petru na Krasu, obsojen "in contumaciam" na dosmrtno ječo. Valentin M a rušič, roj. 1924 v Anton Majnik roj. 1908 v Volčali, učitelj, obsojen na dosmrtno ječo. Filip Tekavec, roj. 1912 v Ribnici, obsojen na dosmrtno ječo. (Vse te obsodbe so bile izrečene v Ljubljani v mesecu decembru, 1942.) Davies bo šel v Moskvo Bivši ameriški poslanik v Moskvi Joseph E. Davies je Ljubljani, obsojen na dosmrtno da^P^ovaJ v Moskvo kot posebni; odposlanec predsedm- ^Vladimir Stopili k. roj. 1907,' ^^ in *»> v Ljubljani, bivši uradnik, ob>"ar?aa -1faJ>nde T ' obisk k predsedniku Koosevel- tu, da razpravljata o vojni in o problemih, ki bodo nastali po vojni. na Ameriški vojak stoji na straži in sjilutira mimogmločim ameriškim častnikom. V sredini je general Eisenhower, na desni pa general Patton, Premogarsko premirje za dobo vojne? Premogorovi so danes obratovali s polno paro in prem>g je ibil zopet dostavljen v tovarne, jeklarne in v drugo vojno industrijo. Iz nekaterih informiranih krogov je bilo dano mnenje, da po končani dobi premirja bo najbrž izbruhnila druga stavka. Isti krogi pa so zatrdili, da nima nobena stranka v tem sporu namena škodovati skupnemu vojnemu naporu s tem, da se zaustavi dobava premoga tovarnam in jcklar-nam za vojno industrijo. _ ma proti majnerski uniji predsodke. Premoga rji so, kolikor se je dognalo potom direktnega povpraševanja. voljni sprejeti razsoden kompromis in smatra' se celo, da bodo unijski uradniki naleteli m odpor ako ne bodo to pot zadeve izravnali. sojen in contumaciam dosmrtno ječo. Stanislav Zakrajšek, roj. leta 1921 v Lanišču, obsojen na dosmrtno ječo, radi soudeležbe v bojih z italijanskimi vojaškimi silami v mesecu avgustu in septembhu 1942, v bližini Jake vasi., Ivan Filipio, roj. 1912 v Pod-lipi, qbsojen na dosmrtno ječo. AMon Stojner, roj. v Grbo-lju, leta 1908, stanujoč v Zeli-mlju, obsojen "in contumaciam" n« dosmrtno ječo. Ignacij Pajk, roj. 1904 v Stični, »kovač, obsojen na dosmrtno j Ak>j^ Zaje, to j. 1919 v Doni edacmet, * obsojen "ni contumaciam" na do-smrtnoi ječo. rov pa je bilo rečeno, o. mvadnih pošttOh zavojev na ze z zunanjim svetom in nihče kjer so se grški patrijotje pri- " Nemški vojaki so pomagali slovljenrh saibskim delavce^ ki ne sme zapustiti svoje hiše. Do- družili Bolgarskim komunistom vzdrževati red in poročila govo- se nahajajo na delu v nemških voljenje za nabavo hrane je bilo Iv demonstracijah. | re, da nemške čete še vedno pri. tovarnah. Maksimalna teža ta- dano samo otrokom do dvanaj-/ V pristamškem mestu Vara®, htajajo v Bolgarijo za slučaj za- kih pošiljk ne sme presedati 20 »tega leta in pa poslom oziro-lv Bnrgasn, Plovdivo in v So-' veoniake invaizije. kg. Fantje v uniformi radi čatajo o dekletih Kjerkoli so danes nastanjeni ameriški vojaki, tam je najti ene ali druge vrste originalno vojaško publikacijo, katero iz-wajajo fantje sami. Te taboriščne lističe, ki jih pišejo vojaki sainif se izdaja v Islandiji. Indiji; Afriki; na karibejskih ter ra& raznih pacifiških otokih. Ravnotako seveda izdajajo svoje publikacije vojaki na domačem terenu. Vojaški časniki so seveda različne kakovosti tako po vsebini, kot po papirju. Nekateri so tiskani, drugi samo mimio-grafirani in zopet drugi lično pisani na roko. •Civilni redakterji, tako pravijo, 'bi vihali nosove nad večino materijala, ki ga prinašajo vojaški lističi, toda armada ceni te svoje publikacije m vojaki jih prečita jejo z velikim užitkom. Oni listi ki so tako pri sebi, da lahko prinašajo 4 slike, zelo radi fantom pokažejo kako lu-štno dekle z lepimi nogami. Pa tudi p i senega gradiva o dekletih je najti po vojaških listih dovolj, iker fantje radi govore in čitajo o dekletih, kar je pač naravno. Imena teh listov so tudi zanimiva; eden se imenuje "Boben," drugi - "Pinat", tretji "Žaromet", četrti "Vetrov sunek", itd. Skoro vsi prinašajo "funnies", ker ameriigki vojak je bil takorekoč vagojen s pomočjo komičnih prilo«- in bi mu bilo brez tega v armadi pusto. \ "GLAS MviM THURSDAY, MAY 6, 1943 64 GLAS NARODA" «▼1 Owned od PabtlfetMd by WliN^li" ftitHiMm Odmtmy, (A OorpatttloB) mak Sakwr. Pnridnt; lune Hod«, Treasurer; Joaepb Lapaba, Bm. PUe* mt bmdneee at tM corporation a«J »iflif of abort Sit WHT lflth STREET. NSW YORK, N. X. 50th Year "Sta Naroda** la labMriptln Yearly H •very day txe^it Saturdays, Soodayt and BoUdaya /+ celo loto volj« IM m Ameriko ta Kanado —; m pol lete H-; •a tetrt lata |1J».. - Za New York m otfo lato »7.— ; m pol leta S&BO m celo leti1 »7.—; a pol teta »S.B0. 'Olat Naroda" MiaJa rtakl dan lsneodl abbot , nedelj in praanlkor GLAS NARODA", tla WEST Utk STREET. NEW YORK, N. X >: CBMaea t—124? 'm- si xt^fV > TSTANOTL/EN L Vse-slovansko zborovanje in ^mmmmmmmmmmmmmmmmrnima^mmam i Našim naročnikom! Vsi veste, kako velika je sedaj draginja v vseh ozi-rih, posebno še pri papirju- Zelo nas bo veselilo, ako hi zamogli po možnosti imeti naročnino vedno vnaprej plačano. Poglejte datum poleg Vašega naslova, t kateri dokazuje, do kdaj imate naročnino plačano. 1 Ako je Vam naročnina že potekla, ozir. bo v kratkem 5 potekla, skušajte isto kakor hitro mogoče poravnati. S tem, da ne čakate na nas opomin, nam prihranite na stroških, kar je baš v tem času listu dosti poma-j irano. Uprava. _ VOJNA JE PEKEL Kako velike muke trpe vojaki na fronti, popisuje ameri--k: časnikarski poročevalec Ernie Pyle, ki se nahaja pri ame-i ški armadi v Tuniziji in piše naslednje; f Kadar gre naša i/nfaraterija. v severni Tuniziji k velikemu lapadu, dobi vs«k vojak tri kose čokolade, kar zadostuje za cn dan. Druge hrane ne vzame. 6 seboj ima dve čutari vode, mesto običajne ene. S seboj nima odeje. Doma pusti vso odvisno obleko, razun dežnega plašča. V svojem žepu ima mogoče kaj toaletnih predmetov; nekateri imajo pri sebi tudi kaj denarjia. Drugi pa ga dajo prijateljem, da ga sprav jo. Prihodnje dni žive aa način_ ki je nam doma nerazumljiv. Vso noč hodijo in se borijo brez spanja. Naslednjega dne leže v luknjah ali pa se skrivajo v sveže zelenih polj ill mecT žitom, ki jim seže do kolen. Kadar so skriti po njivah, se ne upajo ganiti niti toliko, da bi si izkopali jisme, kajti nemška artilerija bi pričela takoj na nje streljati. Vstati ne morejo niti, kadar jih klioe naravna očrt roba. Nemška artiler'ja jih neprestano išče. Počasni tek dnevnih ur brez gibanja je skoro neznosen. Lt. Mickey Miller iz Morgantown, Ind., pravi, da je tp leža-rije v žitnem polju najhujše v oeli bitki. Drugi večer po pričetem napadu pripeljejo v je epih čokolado in vodo v posodah po pet galon in sicer, kadar se zmrači. Vsak vojak mora jesti v temi in niti ne vidi posode, iz katere je. Kavo si napravijo iz mrzle vode. Neke noči ?e je nemški izstrelek razletel tako blizu, da je bilo razbit h 15 poBod za vodo. Vsako noč pripeljejo v kanah živež, da vsak vojsk je trikrat. Pogosto pa morajo vojaki naglo naprej in za seboj puste živež, ker je pretežak, da bi ga nosili s seboj. Pa pravijo, da gredo dalje na svojih živcih, kadair so v fbitki in so razburjeni ter niti ne čutijo, če bo Lačni. Vojaki se bore ponoči, po dnevi pa leže in tedaj artilerija nrevzame njihovo delo. Polagoma prihaja nad nje utrujenost. Kolikor spanca dobe, ga dobe samo po dnevi. Pravijo pa, da je ponoči mrzlo, po dnevi pa zelo vroče. Pa tudi zaradi grme n a topov po dnevi ne morejo sipati in tudi ne zaradi vročine. Nekatere vojake tudi premaga solnčarica. Mnogim vsled vro-č ne postane slabo. - ' Ko pa pride tretji ali četrti dan, tedaj utrujenost premaga vsako oviro za spanje. Tedaj, ko ležejo, isti trenutek zaspe. .Nekateri celo spe med hojo. Lt. Col. Charlie Stone iz New Brunswick, N. J., je zaspal, ko je stal pri telefonu in govoril. Ako slučajno morejo kako noč leči, tedaj imajo za podlago samo dežni plašč. Mrzlo je in rosa zmoči travo kot dež. Ognja, la br fli pogreli hrano, se ne upajo napraviti, kajti dim bi pri-y< bil sovražni ogenj. Ponoči na prostem ne morejo niti prižgali cigarete. Kadar si izkopljejo Jamo, ležejo vanjo, se z dežnim pl *čem pokrijejo čez glavo ter si prižgejo cigareto. ' Cigaret imajo dovolj. Ako tekom bitke komu poidejo, mu jih dajo tovariši. Vsako noč pripeljejo jeepi čokolado in vodo. Nikdo pa ne more pojmiti, kako težavno je hoditi ponoči ^n " bojevati. Pokrajina je hribovita i•«■% j nepoznano. Noči so skrajno temne. Tipati moraš z r-""vni. Stopiš v jamo, padeš v jarek ali potok. Hod;š čez r.ma polj^ in skozi grmovje, ki ti sega do pasa. Hodiš, kot V imel zav**za KNJIGARNA SLOVE NIC PUBLISHING- CO. 218 Wert 18th Street New York, H. Y. hvala obisk. tudi Miae hodnjo nedeljo sestoji iz dveh—* — J' * * ^ V"»V. UV J UU \J KJ I m « ——i y . delov. Prvi je neobhodno po- sega izredno zanimiv in pester trebni praktični oziroma orga-nizaoijeki del, ki je podlaga za vsako konstruktivno in smotre-no delo, kajti brez solidne organizacij? je večje, uspešnejše in trajnejše delo nemogoče. Sla botni posamezniki so le tedaj močni, le tedaj kaj štejejo, če f*e organizirajo v složno celoto, ki govori in dela in če treba, se tudi bori v njihovem im?--nu in za njihove koristi in cilje. Cel svet prihaja do spoznanja, da je rešitev in boliša bodočnost človeštva edino-le v edru-?onju, v skupnem organiziranem delu. In če to resnico spoznavajo in priznavajo veliki in Iskrena Traven za Ll X XIU- 30. m»i lin o4 ZRAČNI NAPAD NA DORTMUND Zavezniški štirimotorni bombniki so včeraj vprizorili zelo velik napad na Dortmrnd in stresli nanj 1500 ton bomb. Ta napad se more primerjati z napadom 1000 bombnikov 30, j a lanskega leta na Kolin Reni. Koliko bombnikov je bi|o vdekženih pri napadu na Dort-mun/i, ni bilo oznanjeno, toda ker je (bilo izstreljenih 30 ae-roplanov, se more domnevati, da je bilo več sto aeroplanov. Nemški radio priznava, da je ibilo nfbitjh več oseib in da je bi. la tudi na poslopjih povzročena velika škoda. Angleži so si Dortmund izbrati za svoj cilj, ker so Nemci tja prepeljali mnogo strojev iz Essena. stare v°čno mladr. in lušina r koketma, kar ni prav, «e steno, ker konč.i > je freba i tudi mladini nek« r prilike, a s-j TV)5Ctavi ti v;»k • pa n;ij kot se ako je «12-*es vsaka pef .osetletn |eki; O' P.lka svojih ':i:-TTii!i hčera v 1'nijj in mlad"i(»t;. V mnogih <;Tj,'j.jih se 7.ui> celo voliko bolj oki*M,o. in primerno opraviti, kar jo dela res mikavno. . Pa to že spada med zadeve življenskfh izkušenj • . . čim več pove potem ogledalo doma, že prej pa jo nemara glede tega informira njen inožieelj, ki ji enostavno stavi tisto najkrutej-še od vseh vprašanj, ki jih ženske poznamo in ki se vedno enako glasi, "Ja. za božjo voljo, kje si pa to strašilo kupHa?" In take moževa reali stika če-sto prinese ženici spoznanje, da se obrazi z leti spreminjajo, kakor moda spreminja klobuke in klobučke. Ali tista neodoljiva želja po novem klobuku se kljub NESREČA V TOVARNI ZA EKSPLOZIVE Elktown, Md., 4. maja. — Tukaj se je pripetila nesreča, ko je nastala v tovarni Triumph Explosives Inc., razstrelba, kateri je sledil požar, ki je zahteval 13 življenj. Med žrtvami je bilo pet ženskJh delavk. Število mrtvih Ibo najbrž že naraslo, ko bodo mogli dognati koliko delavcev in delavk je srečno ušlo požaru. Armadne oblasti trdijo, da je mrtvih okrog 25 oseb. Pri razstrelbi in požaru, ki se je hitro razširil na bližnje: stavbe, je bilo ranjenih 125 delavcev in delavk. Belilni delavci še vedno iščejo po razvalinah trupla ponesrečenih delavcev. Oblasti pa so 11« takoj na delo, da dozenejo varofe eksplozije, i Elktown, ki je štel pred vojno 3518 duš, ima sedaj 12 tisoč prebivalcev, ki so delavci zapo-sljeni v municijsfcih tovarnah. Mnogi se vozijo na delo po trideset in štirideset mali daleč. Večina delavcev in delavk v teh tovarnah'prihaja rz Pennsvlva-nije, Maryland«; Delaware in iz Wert Virginije. ,, , , . , . v temu slednjo pomlad pojavi v klobukov je ženska ze kupil* v ^ ^ se bo VFe dotlej zivWn, tem boljše zr.a zbra- d<>kler ^^ h. To se pravi, ceimaokus na moškim in game sebi ^ pravem mestu. Drugam, pa je m { ^ ^^ m tega njena smola v tem oziru z v?a- ^^^ ve5eli^ ka jti kadar ko pomladjo večja. ^ ženska zgubi zanimanje za nove Prodajalka pa je seveda na- klobuke, takrat ji tudi za nje-stavljema v trsrovini za klobuke nega starega ni več mnogo zato. da kWbuke proda, ker, mar. TORPEDO W4rr\ KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV 00 2. Stane samo $ ^^ICAjiga je trdo vezana in ima 82 1 atrani"^tl Recepti so napisani v angleškem jeziku oonekod pa so tudi ▼ jeziku naroda, ki mu je Inka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za on«, to se zanimajo za kuhanje m ae hočejo v njem eimbol] izveibati in izpopolniti. KTSrJlGARNI SLOVENTC PTJBIJSHING CO. 218 Weirt lBtb Stmt New York, N. Y, "GLAS NABOB*- -Wtwlt THURSDAY, MAT 6, 1943 • iopiiOT fcirwi M HtrUkm naj Mm » ijrtH* Vesti iz slovemskili- naselbin o ne nafte iitatelje In te i njlnd nafti rojaki tak* rekoft med teboj VSAXOOA& MALO 2ia je za nami. katere ne bolno zlahka pozabili. Snega je Viio precej dobro mero. TZ John ErmenC, 739 W. National Are., Milwaukee. Wise. SPZS Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet. Illinois DSD Josephine ZakrajSek, 7603 Cornelia Ave.. Cleveland, Ohio PS Charlie Benevol, 1C007 Holmes Ave., Cleveland, 6hio SMZ Direktor pnblicltete: Janko N. Rogelj, 6208 Schade Ave.. Cleveland, O. ABZ LOKALNI ODBORI JPO, 88. Lokalni odbor št 1, Joliet, BI. Predsednik: Jo«. Zalar, 351-3 N St. odbor St. 28, Pueblo, Colo. sednik: John Oenn, 817 E. C St; - Frank Pechnik, 1232 Eiler Ave blagajnik: Fr. Brajda, R. 1, Box 2. odbor St. 21, Denver, Colo. sednik: Anthony Jerein, 4825 Wa-:on St.: tajnik: Frank Okoren, 759 Pearl St. in blagajnik: George ■i . ^y• i . j i tiuuu a vumn., ouniiW rt»ri oi. ui via&aj; Jn.gOVOll IZTOCltl arogemn na-1 CBalr Ave.; tajnik: Frank Turek, 61171 Pa vlaknih. 4ST3 Peart St ranjeno vsoto, ki je v šo?o na mmjen. V;č o te narod, samo da on komodno ^<<11 v sedlu in si polni žepe ri:\ ji trojke, trpinov. Kaj je bilo vzrok tako hitrega razpada jugoslovanske države! Slabo irospodarstvo, stranka proti stranki vsakdo je vlekel po svoje, ali nobeden ne za skupnost. Kaj je bilo treba graditi palače in nebotičnike, na-i od je pa ginil pod težo davkov. In korupcija, kako je cvetela! Ce nisi dal na bakšiš, c:orje ti I Kaj pa naša vzgoja? Se kot otrok nisem drugega siisal, kakor: delaj in moli! O prijel sem se prvega Ureka, ali oe drugega. Rojen kot revni St. Clair Ave, in blagajnik: J Okorn, 1096 East 68 Street. Lokalni odbor it. 3, Chisbohn, Predsednik: Frank Kne, 415-—3rd N. W.; tajnica : Margaret Janeaich, 5th Street. N. W. in blagajnik: Jokn Lokalni odbor it. 23, Johnstown. Pa. Lamuth, 26—3rd Street, N. W. I Predsednik: Andrew Vidrtch. TOO Fo- Lokalni odbor it. 4, Sheboygan, W* Predsednica: Marie PrlsUutd, l||4. Dillingham Ave.; tajnica: Johanna enem Lokalni odbor št. 22. La Salle, 111. Predsednik : Leo Zevnik, Lincoln Ave.; tajnik: Frank KobUsek, Garfield Ave in blagaJničarka: Emma Shlmkus. 717 5th Street- rest Ave.; tajnik: John Langerholc, Jr„ 516 Undoa Ave. in Magainik ob- Mohar, 1138 Dillingham Ave. In bla-gajnlk: Martin Jelene, 1027 8th Lokalni odbor St. 5; Milwaukee, Predsednik: John Oblak, 215 W. W ker 9t.; tajnik: Rev. D. M. Setni 1210 So. 61st St. in blagajnik: Anton Schiffler, 823 W. Mineral S1 Lokalni odbor ft. 6, Ely, Minn Predsednik: Anton ZbaSnik, AFt* Building; tajnik: Ivan TaanteU, Ely, Minn, in blagajnik : Louis Champa, Sr., Ely, Minn. Lokalni odbor št. 7, St. Louis, M«. Predsednik: Geo. Kovacevich, 2003 S. Jefferson St.; tajnik: Euselio RuiČ, 401 E. Marceau St. in blagajnik: John MuruMO. 2751 Park Ave. Lokalni odbor tt. 8, Chicago, IU. Predsednik: Anton Krapenc, 1638 W. 21rat Plače; tajnik: John Gottlieb, 1845 West Cermfek Rd. in blagajnik: Leo Jhrjovec, Sr.. 1840 W. 22nd Place! Lokalni odbor M. 9. Waukegan, I1L Predsednik: Anton K obal, 1015 Commonwealth Ave., North Chicago, III.; tajnik: Joseph Zorc, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. In blagajnik: Frank Nagode, 913 McAlfcrter St., Waukegan, IU. Lokabki odbor it. 10, Lloydell, Pa. Predsednllč: Joseph MatUSd; tajnik: Joseph Arhar, P. O. Box 139, in blagajnik: jrbhs Jereb Lokalni odbor ftfc. 11. Butte, Mont. O, tisto težko žalovanje, ko so Te položili v hladni grob! Srce se stiska in joka ob spominu, da draga mama, Te ni j rekel, da je delail 23 let za *ne-'veS n*«** nami. — Kako težke so j ga in istega gospodarja in bil (bile TJvoje zadnje nre — a težje i kmalu uposlen s prihodom do-jfir^ne bolečine moje. — Saj bi-tičnega tovarnarja. Pustil jepa"cvet življenja! V clelo leta 1892 ali 1893, radi ne- trpljenju in bolezni stala si Za*to^* fcega zagrizenega Tirolca. Vsej158 strani. — A prišla je ta mo-8 j boljše delo so opravljali Tirol- [rilna slana — vzela je drago kskj , ci. katerih je prišlo vsako lito od mene . 282 več. Na zimo, ko se je začela , '^iak® krasno si nam slikala sezona, smo posebno Ob nede-' ^Ijenje. ko o ljnbezni si na» ljah prišli na svoj račun. Ko jse. A bila ei med nami so. tT izelenci šli k deseti maši, ^ edina poln zaMad ljubezni, takrat je bilo smeha; z majh j Zapustila si hrabre sinove, po-nim klobukom kakor čik na lovila si se od hi?era — a naj-iriavi, starinsko fajfo — in njih l^P^e si se poslovila — ko v ob hoja! Hribovca tail o j spoznaš, j ™u svojega moža, dnfšo Bogu ko stopi na ravno cesto, kolena izroPila. so se jim iibila kakor prisilje-' Oetal spomin, ostal bo le spo-nemu konju. V par tednih so min, -ko v hladnem arrobu sedaj bili ie modemi. Krojač Jaka pocSvas, — počivaš in ljubezen jih je sfiksal s novo obleko, on i:živaš. Ostal spomin — ostal je bil mojster v tem. Ker so ti jp le spomin. Neračurji vedno bolj izpodri-' vali naše delavce, so si zaceli slovenski slamnik ar ji iskati dragih krajev, kakor namreč Bunaj. Praga. Bukarešta, Line, Bndapešta in §e druge, moški kakor tudi ženske, ker so bili boljše tflacani in upoštevani. —: SE VRŠI NA "MATERN1 DAN". V NEDELJO, 9. MAJA Začetek programa točno oh 4. uri popoldne. V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 253 Irving Avenue cor. Bleecker Street, Brooklyn, N. Y. VSTOPNINA JE PROSTOVOLJNA Za obilen poset se priporočajo — VAŠI MLADI TAMBUBA&I PROGRAM Tvoja hčerka Tiika. Val dX)r, Que. Can. VESTI IZ C8LEVELAXD, OBO. Poxdrav materam — L. Mntz ravnatelj odra. 1. The Star Spangled Banner . a) Venček slovenskih pesnri: "Na Hribih" (Priredil za tamburice Rudy Cernkovieh.) Igra Odrasli TamburaSki Zbor. 2. Lepa naAa domovina a) Mladi vojaki, koračnice b) Na Marjance, poskočni ca (Priredil aa tamburice Rudy Cernkovich.) Igra Mladinski TamburaAki Zbor 3. DUETI V PETJU: Poje soprano — Miss Dorothea Gerjovich. alto — Miss Jennie Pat p! 11 (Spremlja na piano Mise Ruth Kepic.) a) Tiha luna — Dav. Jenko b) K'do bo listje grabu—narodna c) Sirota — (Priredil Victor Lisjak) 4. *Venček vojaških narodnih pesmi — I. Barth 'a) Kooovo (Priljubljeni valček srbskega dvora.) Igra OdraaU Tamburaškl 5. PIANO SOLO, igra Miss Helen Hcxlnik i) March MUitaire — L. Streabbog The Sack Waltz — J. A. Metoalf IGRA ENODEJANKA: Zbor l) LADIES ALONE t . , . , , .Predsednik: Charles Propp, 1144 East vmljaa mi tudi m dnjgega ka- St.; tajnik: IgnacO Oražem, ilo kakor deflo^ katerega se še 'anes ne sramujem. Ne poza* i >im moje pokojne tete, ki me je v mladosti učila: "Fant delaj kakor bi za večno živel, ali moli kakor bi jutri umrl.** Posnemam le nekaj njenih nasvetov, ali ne vse. V šolskih lotili mislim, da je bilo skoro povsod enako. "Poelmšaj in molči'*! d marale je palica pela. Za vfalko malenkost je bila kazen, od otrok se je zahtevalo več modrosti, kakor so jo imeli °tarejši. To se je vleklo do 1*. leta. Po končani šolski dobi se je slo vsako leto učit več Icmeokih sinov rokodelstva. Oni, kateri so se učili v mestih, so kmalu pokazali svojo naprednost. podeželski učenci so pa večinoma ostali pri starih navadah, katere so matere uči le v rani mladosti. Na deželi /n izobra?ft>o ni bilo časa, ta ra-srovor je bil skoro povsod enaS. 4'Kaj, moj sin naj gospoda Spi iaarbora pa delal t Nak, nad si služi svoj kruh kakor sem si ra moral sam.** "Edina njegova kobraaba je 2029 Walnut St In blagajnik: Charles I/O v sen, 201 East Park St Lokalni odbor it 12. Pittsburgh, Pa. Predsednik: F. J. Kresa, 218 — 57th St.; tajnik: John Dečman in blagaj nlk: Nick PovSe. ŠL 13, Farrell, Pa. Predsednik: Frank Kramar, P. O. Box 241* tajnica: France« Gorenc, 825 Cedar Ave,, Sharon, Pa. In blagajnik: Joeeph Garni, Sr., 887 Cedar Ave., S ha ron, Pa. Lokalni odbor St. 14, L^n, Ohio. Predsednica: Mlm Mary E. Pointnik, 1711 East 30th St.; tajnica: Matilda Ostanek, 1848 East 34th St. In blagaJ-ničarka: Hermina Zortz. Lokalni odbor H. 15, Clinton, Ind. Predselnik: Anton Jare, RR '2; tajnik: Frank Bregar, 1159 Anderson St In blagajnik : Frank PraSnlkar, RR 2. Lokalni odbor it 1«, Salid* Colo. Predsednik: Frank UimlkRFD 72; ta> nica: Katherine Drobnlk, 421 East 2nd St in blagajnik: Louis Skull, RT Box 180. Lokalni odbor St. 17, Bock Sprgs, Wya Predsednik: Anton Starman, 1216 — 18th St; tajnik': Joseph Goear, 417 Tiadd in blagajnik: John Jtenko, Jr., 1118 Clark St. Lokahd odbor & IB, Barbetron, Ohio. Predsednik: Joeeph Lefikan, 196 — Porok, 29-ieth St, N. W. in blagajnik: Loots Arko, 122? W. Wooeter Rd. Lokalni odbor it 19, Aspen, Colo. Predsednik: John Lovshin, Box 2S2, Aspen, Colo. ■ i i..............I Lokalni odbor it 24. Trinidad, Colo. Predsednik: Math Kar rich, lOll Lib-coin Ave.; tajnik: John Lipec, P. O. Box 26, Bon Carbo, Colo, in blagajnik: Frank Toinaiin, 1802 Linden Ave. Lokalni odbor it 25, Claridge, Pa. Predsednik: John Korfe) R JK 1, Export, Pa.; tajnik: Anton Zornlk. Box •MS. Herminie, Pa.; ^n blagajnik: Alexander Škerl, Export, Pa. Lokalni odbor St 26, Indianapolis, fed. Predsednik : Louis Znidarštč. 938 N.| Ketcham St: tajnica: Jennie Gerblck.j 718 N. Holmes Ave. in blagajnik: Anton Hren, »28 N. Haugh Street, } ( , Lokalni odbor št 27. Strabane. Pa. i t ■ njem g. urednik:— Predsednik: John Bevec, Box 16, Stra Dorothea Gerjovich ...... Edith Paiae ......Jennie Pateili OPOMBA; 9 CLANOl V četrtek dne 8. aprila je v Kar je bilo slovenskih delavcev nwsteem sanatoriju v Warrens Jakoba-še doma ostalo, so morali opra- preminil John Bradač. V j johnny vljati najslabša in naitežja dela tefm ^^^ J« živel kakih osemj— Ponose* za borih 60—80 krajcarjev na let: boleznijo je obrato-j f dan. Nadzoruje Miss Lina Zastavich SLEDI PROSTA ZABAVA IN PU» Venček vojaadh narodnih pesmi se izrecno igra na čast naShtn TAMBTTRAŠEM, ki dnfijo Strica Sama: WUlie KobetlCj Edward rtllie Klun, John K ban. Miss Pauline Šubel (C. S. Marine Corpa), itin. Tonny Štajdohar. Harold Cvetkovieh, Stanley KirseVictL- sem na nje. — Ivan Gerjovich. (Nadaljevanje prihodnjič^.) UEEDNT§T\TJ "GLA& XAEODfA.'' . val precej let peffearijo, ki jo je _ ^ :md v Slov. nar. donra na St. riki je bivala 30 let. 1 {MIHA KEBEE, ZAI>NJI Clair Ave. Delal jc pridno in I V Glenville bolnišnici je LJI^BLJANJSKI 'KjKVAVEC i se zavzel, da si bo pri tej na-' umrl Bete rP. Usay, star 63 let.J JE MOTEV. porni obrtii prihranil kaj tudi Doma je bil iz vasi Ravne pri za stara leta. Ker pa vsled Vipavi, odkoder je prišel v krize in družinskih razmer ni Ameriko leta 1907. Tukaj za-Za uredniški članek 23. apri- moprel več uspevati, je obrt pušča dva sinova Albina in Pa.; tajnik: John Bole Box ms, ia ««Veliki petek" Vam cesti- prodal in si poiskal službo v Adolf a, ki se nahaja pri voja-! Strabane, Pa.; in blagajnik: John - * . .. . , .. . 1 . . _ , . _ _ t , J Troha. strabane. Pa. j lam. Ko hi nudje le bolj m drugi pekarni. Delo je bilo kih nekje v Afriki. Soproga Lokalni odbor st. 28, E. Helena, Mont. bolj mislili na Veliki* petek in naporno dn vsled vedne hoje Karolina mu je umrla L 1939. Predsednik: Louis smith, p. o. Box nj©ga resnico, bi biio bolje za- trpele posebno noge, v kate-| Dne 28. aprila je umrla ** nje in za ves svet. . |re je končno dobil paralizo, svojem domu Anna Bus, roj. .. , . w .... Dokler se ne bo Velikega-Moral je v mestni sanatorij, in' Lavrič, v starosti 62 let. Do- :11,^ ^00 .p^ Travnik>fara cialnega ^banja v Slovemji, 371; tajnik in blagajnik: Joseph M. SaSek. P. O. Box 331. Lokalni odbor St. 29, Bridgeport — Boydsville, Ohio. Predsednik: Joeeph Snoj, R. F. D. 1 Box 7, Bridgeport, Ohio; tajnik in blagaj bik: John Vitex, Box 848, Barton, Ohio. Ltiknfcri odbor It 3ft, San Franeiseo, Calif. Predsednik: Andrew Leksan, 549 Rhode Island St.; tajnik: Joeeph Fabian, 534 lepem tOBU prijavljeni Utah St, id blagajnik: Valentin^ La-I^^j iS&^Tl^iiStt, mJ Se večkrat kaj podobnega iz-Predsednik: Jacob Setnikar, Box 152; javite. Vaš list sega globoko na Dtae 22. aprila je PHip Go-jdina, upravitelj Proevete v Chicagn, prejel od okrajnega zavoda za stare in ubožne v Oregon. BI., uradno vest, da je v tem zavodu umrl naš rojaik Miha Kdber v starosti 86 let. S Kobrom je legel v grob zad- li oditi je m apel samo ob berg-Ijah. Vsled slabe hran& ki jo ! pelika bolj cenilo, ne bo na svetu miru, vedno se bodo našli novi Hitlerji in Mussoliniji in je imel v zavodu, in pa ker ni vedno se bo prelivala kri. imel sredstev, da bi sš mogel Zato se zelo strinjam z ^ar I privoščiti k nji kak priboljšeik širni Kzrazi. ker so bili zelo v ali iz- tajnik: John Habjan. 610 Douglas Ave, in blagajnik: John Pauchnik, 727 Summit St Lokalni odbor St. 32, So. Chicago. IU. Predsednik: Frank KosSc, 9753 Avenue J; tajnik: Louis Kosele, 9842 fiwing Ave. in blagajnik: Jacob Brljavac, 10121* AV*. M. Lokalni odbor St 33, N. Braddock. Pa. Predsednik: Nikola Pavlakovich, 1513 Brinton Ave.; tajnik: Anton Red nak, .171»- Poplar Way, in blagajnlfiarka: Frances Martha hus, 1015 Braddock Av«m«?. Lokalni odbor it Detroit, Mlelt — • Predsednik: Mathew Urbas, 12023 Whitcomb; tajnica: Katherine Krainz, 17838 Hawthorne Ave., in blagajnik Anton Cedilnik. 1221 Nevada. Lokalni odbor St 35. Oeveland, Ohio. — (Okrožje Collin wood.) Predsednik: Joseph Terblžan, 14707 Hale Are.; taJnHr: Joswfrfi t>ttm, 15805 Waterloo Rd.. in blagajnik: John Leskove*, 946 East 250 St, Euclid, Ohio. Lokalni odbor St 36, Girard, Ohio, -i Predsednik: Arfton Klki, 16 East Lucius Are., ^wngotowu, OWo: taj-tdk Rte«ek. 167 Trumbnll Ave., Girad, Ohio; in John Rovan. 62 Smithsonian St, Oirard, Ohio." v duso naroda, ker ga berejo ;Še mnogi pijonirji. Hvala za tak uredniški članek. Vae prijatelj in naroč ni k, Anton Grdina, »Cleveland, O. INVESTIRAJTE V 4MERIKO 22nd St., N. W.; tajnica: Jooephlne Eiokaltf odbor St 37, deveiand, Ohio. — (West Park okrožje. — Predsednic ca: Ivana Zalar, 11820 Longmead Ave; tajnica: Cecilia Brodnik. 4592 West 130th St; in' MagaJnKarka: Jo-sephihe Bizjak, 13101 Crosaburn Ave. ■MMMH^MMIMMiMM ma je bila iz vasi Loški potok, odkoder je prišla jef 4 v Ameriko leta 1904. Za^nšoa ^^"SSS^ UM.> soproga Johna, dve cmoz. been: Anno Bauer in * ■> . . . . tj t> i i 4. t • tt (venski soeialisti m R>mov vod-Ido Pekol ter sestro Jennie Ko ! - • ,-n, * ,_, . . lenz. V stari domovini zapu- ^^^ šča brata Jožeta. I™ ^ 10 ^ zaporaJ [Dne 21. aprila je umrl Fr.'fav je,bll° Hribar. Pokoni je bil star 60 tovar^ P^njemh v ? ječo. let, ter je bil doma ia vasi Naj- Kaj pa so storili t Nič. Or- nar pri Litiji, odkoder je pri- rganizirali so delavsko bralivo šel v Cleveland pred 44 leti. društvo in učili deiavce Mar- Zapušiča soprogo Frances, roj. ksovih naukov, a to. je biio. ta- Salmič, Zapušča štiri einove, krat v Avstriji velik zločin. enega pastorka in eno pastor-l ^mpalk vseh "krvawev1"' — j kakor so jib krstili — niso pTi-Dne 28. aprila je preminila ] jen. Miha Keber, najmlajši Johanna .TarH, roj. Artaoh, v njimi, rojen v Štepanji v*t-starosti 61 let. Pokojnica je si pri Ljubljani in krenar po bi3a doma iz 'vasi Podpeč, faTa poklicu, je pobegnil v ^talijo PTeserje pri Iijubljani. Zapu-! in nekaj let je delal v Benet-*ča tri hčere: enega sina Nato je romal po drugih vmike. v stari domovini pa evropskih deželah in končno je pred okrog 40 leti prišel ,v A meriko. V CSiicagn je bival dolgo let in ob vsaici priliki se je rad pridružil slovenskim socialistom na prireditvah. Svojega prepričanja iz mladih let zaradi katerega jfe moral* zapustiti stari kraj, se je trdno držal do konca. Že v letii si :,e kupii farmo pri Dixop, BI. in se je. oženil z neiko Irko. Med zadnjo depresijo; jfe pd iz-gobil farmo in ženo in po^ern je živel v ubožnici Prijateljev iz Chi caga j4 bil zelo vesel ■ L. ' • ■' HtJPOJR 8TATK8 WAS 8KVfNft BONDS in STAMPS :f začel hirati in končno podlegel. Pred smrtjo je naročil, da se mora njegovo truplo npe-pelitiin da ne sme nihče za njegovim pogrebom. Tako se je zgodilo. Pokojnik zapušča sina, ki je v armadi in sinaho, ki se je zelo brigala za njegov pogreb. Z ženo je bil več let 'razporočen. '. Ifae 27. aprila je umrla v St. Vincent bolnišnici Agnee Per-l'o, roj. Jakžič v starosti 73 let. Že nekaj let je bolehala za sladkorno boleznijo. Bajna je bila desna iz Budgesje vasi, fara Žuiemlberk.. kjer je bilo rojenih pet sestra, poieg rajne tudi sestra Elizabeta Komin, nahajajoča se- v Clevelandu, ki je edina Sveča sestra, ki je, dospela «v Ameriko pred 53 leti .Rajna zapulSča poieg imenovane sestre štiri sinove in tri hčere.- Stara mati je bila 23 otrokom in enemu pra-stara mati. OPo dolgi in mučni bolezni je umrla Mary Ostrelich, roj. Tu-jta^ v fitarostii 49 lot. "Zapušča jžalujočega soproga Antona in hčeri in več drugih sorodnikov. jtoiena je bile v Treb-njem, fara Škocjan, kjer zapu-l|ča neikaj sorodnikov, V Ame brata Franka. TRIDESET LE1? NAEOCNIK Tukaj vam polšžljam tri dolarje za list ''Glas Naroda", ker sem že trideset let vaš naročnik. Bi vam prej poslaS pa ne delam že štiri lefa. Kom-panija vse stare ljudi spravlja ven iz majue, in mesto nas de lajo stroji. S poedravom, Anton Kra^ovic, Wick Haven, Pa, -GLAS NARODA" m New T«« THURSDAY, MAY 6, 1943 JSJEBO GORI Turški list o Jugoslaviji ROMAN. — Spiral: IVAN ALBRECHT. .21 ''.Ni tpak," se numuzue Šimen, "če so mi gospodje ž^ toko svetovali, mi bodo žt- še povedali, kar bo neba." 4 Brez skrbi," pravi Kieber in Šimen je tako vesel, da bi j zaukal. V mučnem piemolku, ki nastane za tem, pa ee .enariema utrne v njem: mati, Mojca, Tilda-- •Prav za prav —' se lomi iz njega, "sestrama nočem nič ude^a. ne tej doma, in iic ciii v Trstu." ne boste nikomer »torili nič nudega,*' podpira zdravnik, "ampak boste pravici vrnili veljavo". "In pestro celo n site."' doda sodnik, "če je vaš polbrat tak Suj t>i lahko prišlo tio krvoskrunstva. če ne pesezete vmes." "Ne mala res, ' je Šinun premagan. Čeprav ni skoraj nič •li1, -c mu vrti v glavi. Zdi se mu, da sedi no vozu, ki skozi me/m drvi v neznano, stiupeno močvirje. Uc* nekod kliče m n t». "Za to pregreho je kt.zen huda." ijcmiiarjev .»i pomane oči. Saj vendar sedi m.-d gospodo L \ t!i'/o in ga je s pritajenim glasom opozoril na kazen za Fol-tuna It I Jerman Kleber. "Dobro, da si se kar odločil,".ga z druge strani hvali nad-ni'*itf:.i ko pa se srečata .-> pogledi, G i mi rje-* nevede znrdi. Kak-v trudi, ne najde- ucbene primerne besede več. Nalik v vrr.oienem prividu uzre mrtvaški od.-i in na ujem mater, ki ••*• ».iitče gleda skozi senco dolgin trepnlui^ Ni.j mu gospodje oproste, ee mahoma zdrzne in potoži, da ca agu.je utrujenost. "Pokažite Kimnu »ob o, Cija,'' zategne gospodar in dekle »e ks-kor« -tica obstane med /rati. Simnova soba j»i v prvem nadstropju, na koncu hodnika in z laagledoni na vrt. "Tal « je," odpre Cija vrata. "Lahko noč!" "Cija--" - . F J'\ Dekle zardi, stopi koii:k nazaj in molči. "Slišiš Cija, ali si zcio huda name?" "(.'emu? Nimam vzroka. iSe hvaležna sem ti, da si se tako zgodaj pokazal, kakšen si.'* j "Nikar ne govori tako, Cija. Ne »veš, kafko sem zdajle nesrečen." "Ali so te s pod *i,i naučili? Ej, ne bo nič, fant! j Meni m* boš več brenkal. Prejle, na lV>leh, je počila zadnja)struna iio r»i šel mimo mene." / "Kaj si bila na Doleli? Verjemi, da te nisem vi tlel." "Nikar ne laži sam sebi. Žanre je itak brez. pomena, ko veš, da ti ne verjamem in ti ne bi,mogla nikoli več verjeti," "Ali je to res v-e,'kar lahko govoiiš z menoj, Oi^ja?" "Kalkor si želel sam. fc$i mar pozabil, kaj si #ni dejal, leo si začel z drugo. Naj liom pametna in naj ]>ozabim, ker bo za oba najbolj prav. 3>a bi ti bila samo v nesrečo, ker nimam dote." m? v bok čini lomi dekletov glas.. "Kaj torej hočeš še ml mene, ko sem se ti vendar umaknila?" "Ko bi vedela, Cija. kako Tsem sam--" "Čemu ni prišla Ela s «eboj*!" mrzlo preseka dekle. "Spodobilo !>i se, da'bi ji pokazal vsaj mrtvo mater, ko ji ilisi hotel žive." "Zakaj me bi ješ Cija. kakor psa? Domov seip prišel, a nimam doma, nimam nobene žive duše." "Ali sem ti j;iz podrla dom?" "Ne ti ne, Cija, — saj nisem tega rekel. Sani sem si porušil. a ti bi mi lahko pomagala." "Jaz?" omahuje dekle in se s silo premaguje. Šele v zadnjem trenutku s*? zave, če«š: "'Kje imaš pamet Simen, in vest? Nič ti ne .»čitam za darovano mladost in ničesar ne zahtevam od tebe." "Cija. ko bi ved« la, kam seni zagazil in kako strašno breme je padlo name," jo prime Šhnen za roko in jo hoče po liubiti, a dekle se mu iztrga. "Ce si preveč pil, se preepi in pomisli, koga 'bos jutri spremljal na zadnji poti." Simnu se stemni pred očmi, ka pa se zopet zave, ni Cije nikjer več videti. Samo iz veže odmeva Siinnov glas. "Kakor smo rekli gospodje — lahko noč." 5 imen omahne v sabc. . "Komu bo lahka ta noč?" se mu reži v duši. Oblečen Sr- vri? na posteljo in bulji v temo. . Na vrtu se veter poigrava z listjem. Iz tišine če loga Simnu: "Lahko noč — Judež!" Mojca stoka v sanjah. Oče je prišel in kar nič se ji ne zdi čudno, ko tako nenadoma obstoji pri njej. 'Maj ji pravi, l»o kmalu vse dobro, samo ti ne smeš omagati. Seb* nato po .? a vzame, ko jo oče prime za roko. Moj Kog. kakor njiva je njegova dlan in ves je tako velikanski, da niti ne more v bajto. Spodaj lia poti ob zelniku stoji, pa moli čez breg in bajto in čez vso vas in njegova senca je kakor ^nca 'visuke tfore. % Hči vidi samo še očetovo roko, obraz pa je visoko nekje p: Od vekomaj Mojca, j določeno tako. Sprejela boš breme in >ra nosila in boš kakor žito na polju, ki kali in raste, obrodi in umie za ua.šo rast. Rosa ti bo pojila žulje, veter ti bo sušil solze a nikar se ne boj, Mojoa in pozdravi Zavrsane. Ali je res oče? Skoraj bi bil Foltan. tako je zdaj že spet majhen, ko se smeje njeni bojazni. ('emu se me bojiš, k o. t i nočem jič hudega? Mar ne veš, da sem na zemlji in v zemlji mislil samo nate in na rod? Završali e pozdravi, pravim, in glej, da se kaj ne odkrhne. Na hrbet in na glavo ji naloži velikansko skalo. Ali je skala ali le sitna gruda prsti 1 Mojci se zdi, da šumi v njej žito in diše zelene trate in gozdovi. 8aj bdš nosila, pravi tiče, če nemara le ni to Flotan ali celo Miha ? |),o! zastoka Mojca. — je vsa upognjena pod težo in ne more nikamor. Kakor da bi hodila, se ji zdi, in spet tako, kakor da se ni še nikamor premaknila, čeprav se prestopa in čuti silno utrujenost v nogah. Okrog nje sika, goiči, šumota in migeta. In glej,, kamor se ozre po tleh, se vije gad., (Nadaljevanje prihodnji*. ogromnih žrtev a kljub temu ona ni odnehala in se še vedno upira okupatorjevim silam. To- (JiC.) — List 'La Turquie',ldaje pravico, da v povojni da.tu^ » P°vojno dobo poka izhajajoči v Ankara, je objavil mednarodni oiganizaciji zavna-,/nj? •Ju£osfavi3« primerno za-dne 22. marca velik uvodnik z me eno najboljših meet, doeiml SVOJO odgovornost na- naslovom: "Jugoslavija v po- > Bolgarija hotela voditi rea- pram balkanekl skupnosti in vojnem svetu" V tem članku J listično politiko, je Jugoslavija! ^P""?. «Y°P*»«w miru. Ju-katerega je napisal prof. Adam ravno nasprotno odločno od- ^^T^*3? prev?5.ela miclativo Dopisni kotiček slovenske šole izjavlja časopis: "Zgodovinarji ki bodo pro-ivčevali sedanjo Jugoslavijo in njen narod,, bodo s prest ne čenjem zrli na njen globoki smisel za ideale, za skupnost in za odgovornost; vse to ji klonila te vrste realizem, pregnala kliko, ki ga je priporočala in se z orožjem v roki uprla nadmočnim vojaškim silam, ki so zahtevale pravico prehoda skozi njeno ozemlje. "Vse to je zahtevalo od nje IVAN CANKAR: VRZDENEC je bila doma z stjo zrcali globoki srifisel Jugoslovanov za mednarodno skupnost in socialni napredek. Jugoslavija si je zares pridobila zaslug za Balkan, Evropo in sploh za ves zapadsi svet" Različni sofijski časopisi poročajo o imenovanju nem-šk«ga generala Lindemanna za "častnega meščana mesta Skoplje 'To priznanje si je nemški general "zaslužil" s tem, da je osvojil Skoplje in izročil vso Južno Srbijo Bolgarom, takoj ko so jo bile osvojile in zasedle "Vse to nam z veliko jasno- nemške vojaške sile. za balkansko unijo; sporazum, podprsan 25. januajra 1942 je zgradil tej organizaciji njene prve temfelje." Pisoo tega članka se je nato iotil podrobnega opisa uredbe balkanske unije hi zaključil svoj članek z naslednjimi besedami : Moja mati Vrzdenca. Ta vas je, pravijo, tam ne kje v Horjulski dolini; jaz ne vem; če je res, ker jo nikoli nisem videl, in je tudi na nobenem zemljevidu ni zaznamovana. Ali da je n a svetu in da je celo prav blizu, je čisto gotovo. Morda sem bil že od nje ■eamo še za uro hoda; morda sun jo bil kdaj na dolgih svojih potih ponevedoma že ugledal, pa je nisem spoznal po imenu in mi je bila tuja in nema kakor »vsaka druga vas. Zdi se mi prav zares, da sva nekoč stala z materjo na hribu ter gledala nanjo Zgodaj zjutraj je bilo, mislim. V dolini so bile še bele megle, iznad megla se je vzdigal holmec, na holm cu je biia cerkev z v isokim obzidjem in na to cerkev je sijalo žarko solnce. Na materinem obrazu je obseval ta nebeški Kvit. Iztegnila je roko in je pokazala na cerkev. "Tam je Vrzdenec.' Njen glas je bil globok, mehak in zamišljen, kakor da bi rekel otrok: "Tam so nelie-s.a." Tn kakor da bi jetnik strmel skozi omrežje. "Tam je polje." Morda pa je vas čisto kje drugje in čisto drugačna in so bile vse to same ^anje. Nikoli nisem bil na Vrzdencu in vem. da nikoli ne bom. Tudi ne. če bi bil en sam korak do tja. Spomnim se na to vas, Kadar sem zelo potrt, ali zelo bolan. Takrat se mi približa, kakor se včasih razboleli in preplašeni duši približa smrt. Ije izželo srce nekaj tako čudili ga. da nikjer ni temu imena : bolest in ljubezen, oboje in še več. Mati je bila mlada, lica so bila zdrava, oči jasne in vesele, na ustnicah smehljaj. Gledala me je z nekako tiho, pritajeno prešernostjo, nespametnega otroka, ki trepeče, da sam ne ve žakaj. "Kako ste prišli v to posteljo mati?" "Sama sem prišla. Nikar ne misli, da sem tako hudo bolna. (V Bog da. bova kmalu na Vnzdencu. Saj se meniva že toliko let! Ko sem vstala, fee mi je kar zdelo, da bi se napotila nara»vnost tja, pa nisem našla obleke. Kam ste jo spra \ ili ?" Ob teh besedah, ob tem pogledu in smehljaju mi je bilo, da bi šel kam v samoto, v temo in tam potožil nebesom. Ker občutil sent, da je v kamrici še nekdo tretji, ki se sklanja nad naju bled in visok ter naju posluša. "Tista postelja tam ni prav postlana, peče me, kakor da ste mi nasuli žerjavice pod» AMERIŠKO SLOVANSKI KONGRES ,.■ ■ ZA GREATER NEW YORK »M«] "UNITY FESTIVAL" V NEDELJO, 9. MAJA OB 2.30 POPOLDNE V MANHATTAN CENTER 34th Street med 8. in 9. Ave., New York City MEI> DRUGIM TlUl NASTOPAJO NASLEDNJI I MKTN1KL . IN UMETNICE: Miss Ann Kepic, priznana slovenska sopranistfnja; Mr. William F. Šimrk; .Miss Sophie Paster; Radtiev Ruski Zbor; Miss Maxgaret in Miss Mildred Hupfea, ki boste igrali na koncertno harmoniko. peU in Glavni tovornik bo: Mr. Louia Karpinski. profesor na Miehiganski Unireni. VABLJENI SO VSI SLOVANI! Vstopnina 55 centov. Ljubi priatelji:— Za. Veliko noč sem vam na-lisal zajčka in pirh in piščanca, pa niso nič natisnili v "CWaBu Naroda. * * So rekli ,Ua je * '-eut'' predrag. Želel sem vsem vesele praznike in to danes ponavljani, čeprav je prepozno. Donald Orehek. * Ltfulbi prijatelji:— Velika noč je lepo minila. Mama je «pekla potico. Na veliko soboto nisem Sla k plesni uri, samo k pevski. Za Veliko ndč sem dobila novo obleko. Ka Velikonočno nedeljo zjutraj sve šli z mamo k maši. Popoldne smo šli v Manhattan Cen ter. Tam so bili govori, lepi plesi in pesmi.. Lepo pozdravi^ vse Josephine Peshel. n n Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES V,, oziroma " CA NA DIAN POSTAL MONEY ORDER, . v ; ako je vam priročno m KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th iStreet New York City rjuho Tukaj je beljše, le ^ Andrej Ternovac lo daleč je. Saj bi že skoraj J i.:i___V^J____ X , _ Spi-l Ivan Albreht bila prišla Vradenea, tako sem hodrla. Stopim in tudi aid stopi na stran, kakor da bi se otroci lovili. Mislim, da bi si :iai-očila voz do Vrzdenca, dru-arače ne prideva nikoli tja. Kako bodo' gledali, ko se pripeljeva. Saj bi Mrovec dal voz kaj nc!" 14 4 f'emu bi ^a ne dal?" * 'Zares, čemu bi ga ne dal? Prešinila me je nekoč misel, iz Rano zjutraj se odpeljeva, ne-temne globočine, iz bolesti je delja bo in solnce. Jaz vem, oiia =Kgla, da bom ob tisti uri, da bo vse lepo. kakor da bi bi-ko se bo treba napraviti na lo v svetem pismu Zgodilo zadnjo pot. ugledal s slamo pa se bo kmalu, nocoj še ne. krito kočo, kjer se je rodila ker je že noč. ali jutri najbrž moja mati, ugledal tudi še nje-J—stopi no k Mrovou in po- no zibko, z rdečimi srci poma^ vprašaj zaradi voza. — Čemu lano; in videl drobnega otroka jokaš?" v predolgem zelenem krilu, nje l" Vroče se mi je bilo izlilo iz gove prve, nebogljene korake; ^ in je igSL\0 na licih. Mati snsal njegov tanki smeh, nje-' je ozrla name z globokim, gove jecljajoce, napol razum-^mirnim; oudno plahim pogledom; obrnila je glavo k zi du, spet je bil bolan, ubog, od trpfljenja in bridkosti izsesan njen abiaz. . »Človek, ki je imel pelin za kosilo, in pelin za večerjo, ki je škropil ljubezen, koderkoli je hodil, sam pa ni okusil no-nebene kaplje, in natihem, selila Bilo je že pod mrak in ?rav na s.kritei" du- truden 8em bil. Mati je mirno ?an->e' brez sopla in zdelo se mi je, da spi; kflten'h moraI *k°Pmetl '/ato sem šel po prstih iz izbe l.iive besede — in da bodo vse na okoli, kakor cvetice na polju, cvetele bele misli srca, ki še ni bilo ranjeno od spoznanja. Prešinila me je taka misel in ne dvomim nič; da se bo res tako vgodilo. Ker spomin, ki se človeku oglasi iz onih krajev, ne laže nikoli. . Dan pred smrtjo se je mati Cena M centov | Belfegor Spsal Art ur Bernede Cena 7S centov Filozofska zgodba Spisal Alojz Jirasek Cena S* cent LETOS IZŠLA Ko smo šli v morje bridkosti Spisal Rev. K. Zakrajštc r Knjiga pripoveduje, kako j« Hitler nastavljal limanioe ln canjke in pripravljal "strup" za Jugoslovane in njihovo državo že dolgo prej kot jo Je napadel. platnu vezana iu i lenkosti Spisal Ivan Albrehti Cena «5 eentov Knjiga Je 207 strani. Listki Cena »2^0 Spisal Ksavar Mesko: 144 Str. Cena II eentov Cena 1L— Cena $L— »ingvinski otok Spisal Anatole France Veridicus Spisal Pater Kajetan Zločin in kazen Spisal F. 11. Dostojevski DVA ZVEZKA Cena Živi izviri Spisal Ivan MatlčiC Knjiga je svojevrsten pojav t slovenski književnosti, kaJU v J v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poSetkov ▼ starem slovanstvu do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani V platnu vezano 1 li- ter pe napotil k sosedu da se vsega hudega. Najprej se mu zasveti odnekod le prav poniž- odpočijem ob kozarcu vinaJ!ia ^au ^pomin za nekaj mi-Ostal sem tam, dokler se ni do-i:(^: ^ nefni^^ dobra znočilo. Ko sem se vrnil .S!. ter prižgal svetilko, me je zgra bila za grlo neznana groza. Ma- kjer ni bilo in nikjer ni. Luč pa je zmerom lepša in svetlejša, kolikor več je bridikoeti in terina postelja je bila prazna. Pr,^ J*™™™™™ Stal sem in trepetal in se ni |K°llkor blizf f odre8ftl?e- xt:x_____'kler se svetloba nazadnje veli- sem mogel geni t i. Nič ne^ vem kako in nič ne vein kdaj sem " (v angleškem jeziku), ki smo jo oglaševali pred dvema letoma. Ravno zdaj je izšel novi zvezek Enclopedije. ki je razširjen fcudi na to, da vzame vpo-itev dogodke in osebnosti, ki so prišle v javnosti v letu 1941. 1942. Knjiga vsebuje 1,180 strani, 1,100 sKk in riab in je trdo vezana v platnu. Crke in tisk je popolnoma nov. Knjiga tehta 3 funte. Stane $3.98. Poštnin« in zavarovalnina plačana. Kdor med rojakom želi sedaj to izdajo Modern Eucylope-dra — leta 1943, naj jo naroči pri: — Knjigarni Slovenic Pttb- pripravi voz, da se'popeljevsre ttahiiig Company , 216 Wes»t V84b -materjo na Vradenec. Street, New York. SLOVENCI, KUPUJTE BONDS DRUGEGA VOJNEGA POSOJILA. Rojatki v celi državi.New. York naj vgak nakup Vojnih b->n