Leto?! II. Maribor, petek 2.:k januarja 1920. St. 1. Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali P° P°Sti K 6'50 mesečno.! četrtletno K 19'50. če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6'—• — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna številka stane 40 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.) Telefon uredništva St. 276, uprave št. 24. Nikita na smrtni postelji. LDU Beograd, 1. januarja. »Politika« javlja iz Cap Martina, da je došla vest, da je bivši gospodar Črne-gore resno zbolel in že nekoliko dni bljuje kri. Italijanska kraljica odide v Cap Martin v posebni misiji. Morala bo prepričati svojega očeta, da se pomiri z usodo. Regentov povratek v Pariz. LDU Beograd, 1. jan. Prestolonaslednik regent Aleksander, ki bi bil moral priti včeraj v Pariz, je odložil svoj povratek za^ nekoliko dni, dokler ne bo rešeno na mirovni konierenci vprašanje predujma. Vrhovni svet bo danes ali jutri sprejel poročilo komisije za obnovo modalitet našega predujma, da bo mogel stvar potem definitivno urediti. Valutno vprašanje. LDU Beograd, 1. januarja. »Pravda* javlja: Včeraj popoldne se je posvetoval ministrski svet o valutnem vprašanju. Na Hrvatskem so predloge finančnega ministra enodušno sprejeli. Vojna odškodnina Italiji. LDU Ženeva, 1. januarja. »Se-colo« poroča iz Rima, da je odškodnina, ki jo zahteva Italija od naslednikov bivših osrednjih držav določena na 9 in pol milijard lir. Tretjina odpade na 82 zračnih napadov na italijanska mesta. »Praške Noviny“ prenehale. LDU Praga, 31. decembra. Danes izidejo zadnjikrat »Praške Noviny«, ki so bile nhhn0V^ene koncem 16. stoletja. Namesto r' rhr!Čne izhajati jutri »Čehoslovenska ‘?a,< Dosedanja priloga uradnega ltsta postane samostojna. Volitve na Češkem. LDU Praga, 31 decembra. Narodna skupščina se sestane 7. januarija. Kakor piše »Prager Tagblatts bo zasedanje končano 27. januarja in se bodo nov0 voiitve pospešile, ker se zaradi Madžarov voii{ve na slovaškem ne smejo vršiti kasneje. Carigrad pod grško upravo? LDU Dunaj, 1. januarja. »Neuer Tag« poroča iz Pariza: Venizelos zahteva na mirovni konferenci za Grčijo upravni mandat v Carigradu. Bivši nadvojvoda Jožef Ferdinad se zopet ženi. LDU Dunaj, 1. januarja. »Arbeiter »Zeitung« poroča, da je generalni polkovnik ]ožef Ferdinand Habsburški izposloval pri avstrijski vladi dispens, da se more poročiti s stotnikovo soprogo Rozo ]okl, roj. Kalten brunner. Viljem mora iz Evrope. LDU. Berlin, 31. dec. Kakor poročajo listi iz Londona, je res, da zahtevata Francija in Anglija, da se bivši cesar Viljem internira zunaj Evrope. Bernhard Shaws za po-državljenje rudnikov. LDU. Berlin, 31. deo. „Vossische Zeitung" poroča: Bernhard Shaws, ki je bil kot vodja socialistične propagandne pisarne močno udeležen pri vodstvu železničarske stavke, bo stopil načelo propagandne organizacije za podržavljenje rudnikov. Velika tatvina na državni gimnaziji v Mariboru. 18.600 K ukradenih. V sredo pred nov, letom je izplačeval sluga na tukaj, državni gimnaziji plačo g. profesorjem, kakor se to godi po srednjih šolah. Imel je v sobi poleg konferenčno sobe razdeljen denar za posamezne gospode. Šestim g. profesorjem je že izročil denar med tem ga je nekdo poklical v ravnateljevo sobo. Sluga je odšel in je pustil denar mizi. Ko se je vrnil, ni bilo denarja nikjer. Neki dijak, ki je med tem čakal pred šolo je rekel, da je med tem šel v šolo neki vojak, ki se je kmalu zopet vrnil in odšel. Mogoče je torej edino to, da je ta vojak med tem, ko je bil sluga v ravnateljevi sobi, prišel v konferenčno sobo, videl denar, vzel in izginil. Denarja je bilo še 18.600 K. Profesorji torej za novo leto niso dobili plače. Dijak se na onega vojaka prav dobro spominja. Doslej ni še nobenega sledu za njim. Slučaj je zelo zanimiv in zagoneten. Upajmo, da- se tat kmalu zasledi. Na delo! Pred dobrim letom je proglasil narod Srbov, Hrvatov in Slovencev svojo združitev v enotni jugoslovenski državi. Po dolgih stoletjih suženjstva, po krvavi štiriletni vojni za osvoboditev smo zadihali prvič prosto v svobodni domovini. Marsikdo, ki je morda služil do zadnjega v tuji službi, je mislil, da se bosta v osvobojeni domovini že prvi dan cedila med in mleko. In ker navsezadnje tudi pečena piščeta niso letala po zraku, si je zaželel starih loncev z avstrijskim mesom, začel zabavljati Čez komaj porojeno državo in s prekrižanimi rokami sedel v kot. Kmalu se mu je pridružila cela množica nezadovoljnežev, katerim je Jugoslavija kar čez noč prekrižala vse za narod pogubne račune. Le malo je bilo ljudi, ki so v prepričanju svojih novih narodnih in državljanskih dolžnosti šli na delo, da pomagajo graditi po svojih močeh komaj začeto stavbo nove države. Šli so na delo, ker so vedeli, da brez dela ni življenja in tudi ne prave svobode. Ostali so zvesti sebi in domovini ter se niso izgubili v močvirju zabavljanja in hujskanja s strani onih, ki niso bili nikdar pošteni in odkriti v svojem navideznem prizadevanju za blagor naroda. Po štirinajstih mesecih narodne in državne svobode se odpira pred nami nov pogled v bodočnost. Veliko dela čaka vsakega posameznega. Nihče se ne sme odtegniti vestnemu izpolnjevanju svojih dolžnosti napram državi, ki še ni tako urejena, kakor bi morala biti. Marsikaj je treba popraviti, a še več se mora zidati Velike naloge so na dnevnem redu naših državnikov. Škodo, ki so jo povzročile razne krize po krivdi očitnih in tajnih nasprotnikov narodne in državne edinosti, je treba popraviti z resničnim delom za dobrobit naroda in države. Sebičnost, opozicija, reakcija in kar je drugih takih lastnosti, s katerimi se rade ponošajo posamezne v redu, potem nas bodo spoštovali tudi drugi. Utrjevati državno zavest med ljudstvom, bodi prva naloga vsakega, ki se čuti poklicanega, voditi večjo ali manjšo skupino svojih sodržavljanov. Le tedaj, če bo vsak na svojem mestu izpolnjeval svoje dolžnosti, bomo vredni svobode. Delati je treba in ne razdirati! Politični pregled. Razgovor o jadranskem vprašanju. Francoski poslanik Barrere je imel z Niftijem nad eno uro dolg razgovor. Šlo je zlasti za jadransko vprašanje. Vsi italijanski listi najživah-neje ugovarjajo Lloyd Georgejevi izjavi, da namerava Anglija iz delov bivše avstro-ogrske monarhije ustvariti carinsko združenje. Priprave demokratske stranke za volitve. Iz Beograda poročajo, da se je vršila tam konferenca demokratske zajednice, katere so se udeležili vsi ministri demokratske zajednice in vsi poslanci demokratske stranke. Po razpravi o raznih točkah novega programa demokratske stranke se je vršil temeljit razgovor o organizaciji volilne borbe, ki se prične v najkrajšem času. Na konferenci so bili izvoljeni agitacijski tajniki stranke za vse jugoslovenske kraje. Glavni tajnik, ki bo bival v Beogradu, še ni izvoljen, pač pa so izvoljeni tajniki za posamezne pokrajine. Za Slovenijo je izvoljen dr. Pestotnik. Demokratska stranka bo nastopila p.i volitvah popolnoma samostojno in bo postavila svoje kandidate v vseh volilnih okrajih. Spor v avstrijski socijalno-demokrat-ski stranki. V dunajskih političnih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da je prišlo do spora med dr. Renneijem in njegovimi radikalnimi sodrugi, ki so izdali resolucijo v prilog obtoženih madžarskih komunistov. Ni izključeno, da bo prišlo do očitnega spora v stranki. Zmerni elementi pod vodstvom dr. Rennerja in Seitza nameravajo proglasiti samostojno stranko in voditi državne posle skupno s krščanskimi socijalisti. Na drugi 1 strani pa bi osnovala dr. Bauer in dr. Adlei po vzgledu nemških neodvisnih socijalistov lastno radikalno stranko, ki bi delala skupno s komunistt. Izročitev nemških zloiincev. »Berlinei Tageblatt" poroča iz Bazla, da je vrhovni svet sklenil, da se imenik onih Nemcev, katerih izročitev zahteva antanta, ne odpošlje samo Nemčiji ampak tudi *em neutralnim državam. Neutralne države se naprošajo, da aretirajo vse Nemce, ki se nahajajo v imenikih ter jih izroče zaveznikom. Iz Londona poročajo dalje, da vest, da so se zavezniki odrekli zahtevi izročitve nemškega cesarja, ne odgovarja resnici. O njegovi usodi se ni določilo doslej še nič definitivnega. Zbirka daril za revne šolske otroke. Ker' mnogo ubožnih šolskih otrok v Mariboru radi velike revščine in pomanjkanja na obuvalu in obleki ne obiskuje redno šole, kakor tudi ne zapusti po več dni stanovanja, kar je v škodo šole in izobrazbe mladine, je odločil gosp. vladni komisar dr. Vilko Pfeifer kot predsednik Mestnega šolskega sveta, da se razpošlje (kar se je že zgodilo) na srednje in zelo premožne prebivalce našega mesta sledečo prošnjo: Vsled vojnih razmer in nepričakovanega preobrata je popolnoma prenehalo človekoljubno in blagovito delovanje tu v Mariboru obstoječega podpornega društva za ubožno ljudsko šolsko mladino. To društvo je obdarovalo vsako leto tik pred božičnimi prazniki okoli 300 najpotrebnejših, sirotnih otrok z zimskimi čevlji ali z drugimi potrebnimi oblačili in na ta način omogočilo večini teh otrok reden obisk šole v zimskem času. Pri veliki draginji in vedno dvigajočih se cenah usnja in raznih oblačil, je bila zato potrebno vsako leto velika svota, katero je društvo nabralo s sodelovanjem učiteljstva, potom prispevkov članov, zbirk raznih darov, kakor tudi iz nakazil mestne občine in mestnega šolskega sveta na zapadlih obrestih šolskih ustanov, katere so bile uporabljene v letu 1916 in 1917 za vojna posojila, so popolnoma odpadle, ker se njih obrestni, kuponi radi slabe veljave ne morejo nikakor odkupiti ter je društvo tudi prenehalo radi razpusta s svojim delovanjem. Mestni šolski s/et je radi tega ukrenil razne korake, da bi se zopet ustanovilo zelo separatistične stranke, ne smejo igrati nobene uloge v našem javnem političnem življenju. Razni nezadovoljneži, ki mislijo, da mora biti vse tako, kakor bi hoteli sami, ne smejo priti do besede pred ljudstvom, ki je itak že močno prizadeto na posledicah vojne. Duševno razpoloženje ljudstva ne sme biti igrača v rokah posameznih demagogov, katerim je bodočnost enotne države zadnja skrb. Zato je sveta dolžnost vsakega poštenega državljana, da sodeluje po svojih močeh pri zgradbi države, ki je še vedno v nevarnosti, da jo razrušijo razni zunanji in notranji sovražniki. Nihče naj se ne zanaša na druge. Vsak, pa naj bo še tako majhen v primeri z onimi, ki so v javnosti večali-manj upoštevani, naj skrbi, kako bo pomagal pri velikem delu za veliko in srečno bodočnost svoje države. Duh suženjstva, s katerim računajo sovražniki našega edinstva, mora izginiti iz našega ljudstva. Da se pa to zgodi, se morajo strniti vse napredne in resnično demokratske sile v močno vrsto proti vsem onim, ki zasledujejo narodu in državi nevarne cilje. Kdor je nasprotnik državne edinosti, ta je sovražnik naroda in njegove srečne bodočnosti. Kdor se ni uživel po več ko enoletni dobi v nove razmere, ta ne bo nikdar pošten jugoslovenski državljan. Neprestano kritiziranje je navadno znak ne posebno plemenite duše, ki vidi povsod napake, le svojih lastnih slabosti ne opazi nikdar. Saj vendar vemo vsi, da je naša država komaj v začetku svojega razvoja in da je treba še mnogo .dela, predno se utrdi na znotraj in na zunaj. Če bo doma vse Bratom solnčnega juga! Pozdravljeni, bratje, ki ste raztreseni listi enega drevesa, po vseh krajih naše svobodne Jugoslavije. Ko se ob zori novega leta vesele drugi nove pomladi, 'novega cvetja in novega sadu, se spominjate vi vaše solnčne domovine i7. katere nas je izgnala kruta italijanska roka. Tako se je moral spominjati nekoč Adam, ko ga je angelj izgnal, golega in nagega iz toplega raja v mrzlo deželo trpljenja. Toda Adam ni obupal, lotil se je dela v potu svojega obraza je ruval trnje in kamenje iz nerodovitnih tal, ter tako pripravljal lepšo bodočnost, sebi in sinovom svojim. Tako tudi vi, bratje solnčnega juga, ne smete obupati. Težka je bila ona pot, ko ste prvič morali zapustiti svoje domove, kraje, kjer ste se rodili, kjer ste presanjali prvo mladost, toda tedaj vas je navdajalo upanje, da ne bo dolgo, ko se boste spet povrnili ter začeli novo lepše življenje, polno novih energij in silnih izkušenj, utrjeni v ljubezni, ki bo rodila.čudeže. Toda ta up je bil le sen. Prišel je dan, ko ate v drugič morali vzeti v roko grčev les ter z nova nastopiti prebridko pot begunstva. Ta druga pot pa je bila stokrat in tisočkrat hujša od prve, ker le malo vas je bilo, ki ste upali in verjeli, da ne greste za dolgo. Večina nas je vedela, da bo preteklo mnogo, mnogo dni, mesecev in morda tudi let, predno bo napočil končno tisti sijajni dan, ko se bodo spet odprla vrata, da vas sprejmejo in povedejo nazaj, odkoder ste prišli. Vesti, ki jih prejemamo zadnje dni iz merodajnih krogov, nas navdajajo z veseljem in bridkostjo obenem. Z veseljem, ker nam obe tajo vsaj nekaj, vsaj našo romantično Idrijo našo divno Postojno in solnčno Opatijo tei vzhodna pobočja Triglava, Nanosa in Učke.11 Z žalostjo, ker nam brezpogojno odtekajo naš Trsi našo Goriško, Istro in Vipavsko. Za vas, ki ste sinovi onih zemelj, ki bode odrešena, je novo leto prva zora nove, lepše bodočnosti. Morda boste že Veliko noč prazno vali spet v svojih rodnih hišahj* Kako krasn: bo za vas ta Velika noč, čas vstajenja, čas pre-rojenja iu novega življenja. Toda ob tisti vaši; Veliki noči ne smete pozabiti njih, katerih usodo danes še delite, katerih Veliko noč pa še ne bo prineslo leto, ki je nastopilo včeraj svojo mlado pot. Spominjajte se vedno in povsod, kako se je godilo vam, ko ste bili še pregnanci, tavajoči brez doma po tujih, čeprav bratskih tleh in č. se boste tega spominjali, sem prepričan, da b< prvi in glavni vaš cilj pripraviti tudi njim, katerih usoda se še ni spremenila, Veliko noč. Vi pa, ki. vam jemljejo zadnja poročila tre nutno upanje, ostanite tudi nadalje močni. Naj vas ne plaši odločba Pariza, naj vam ne jemlje veselja do dela, kajti odslej dalje ne bo usoda vaše ožje domovine več v rokah Wilsona in antantnih diplomatov, ampak v nuših lastnih. Na vas pade odslej naloga, pripiaviti končno ,psvo-bojenje. Velika je ta naloga, pripraviti končno osvobojenje. Velika je ta naloga, združena z ogromnim delom, naporom in nevarnostjo, toda ljubezen zmore vse. Učite vaše otroke ljubiti rtjihovo pravo domovino ; čeprav l odo rojeni in vzgojeni drugod, vendar bo njihova prava domovina vedno le tam doli na solnčnem jugu, odkoder so izšli njihovi roditelji. Organizirajte se v „Narodnem Svetu za zasedeno ozemlje", ter v »Jugoslovanski Matici", bodrite, koderkoli boste hodili, ljudi naše mlade države k delu, za okrepitev in utrditev državne zavesti; vnemajte v njih zanimanje za neodrešeno domovino, kajti le, če bomo sami pozabili na njo, pozabil bo tudi svet na nas. Italijani ne smejo imeti nikoli občutka, da so končnoveljavno gospodarji naše zemlje! Tako naj bo to novo leto, katerega smo nastopili včeraj, prvo leto, Prv0 neumornega in smotrenega Jela. Začnite torej I In uspeh bo blagoslovil naše delo, bratje solnčnega juga. R' važno ii neprecenljivo podporno društvo v svrho nuine odnomoči in olajšanja bede, ter velike stiske revne šolske nPadine, katero bi se obdarovalo z raznimi potrebnimi darili. Na ta način bi se to mladino cbvaro-valo pred pomanjkanjem, mrazom, ji omogočilo redni obisk šolskega pouka ter ji s tem vcepilo v srce zanimanje in veselje do učenja in šole, katera bo nadaljna podlaga za višjo izobrazbo v prid kulturnemu človeštvu. Kar so pa sredstva za to človekoljubno akcijo že popolnoma izčrpana, je potemtakem mestni šolski svet dolžan — celo primoran — apelirati na javno dobrodelnost, radodarnost in usmiljenost; radi tega se podpisani obrača na gori navedeno ravnateljstvo (ali tvrdko ali tovarno) z milo prošnjo, da bi blagovolilo nakazati primerno svoto kot božično darilo m siromašne šolske otroke mesta Maribor ter semkaj doposlalo nakazani znesek ali oblačila posebno čevlje prej ko mogoče in sicer že te dni. Pripominja se, da bodo obdarovani s temi darili le najubožnejši šolski otroci brez ozira na •narodnost. Mestni šolski svet bo vsa darila in imena obdarovanih otrok javno objavil, radi tega se gotovo nadeja, da ne bo ravnateljstvo (ali tvrdka ali tovarna) oziroma njega zavod odklonilo na prošnjo pomoči in se ne odreklo naklonjenosti napram šoli. Darila se bodo sprejemala pri mestnem šolskem svetu. Mestni šolski svet Maribor, Predsednik Pfeifer. Da se ni brezuspešno prosilo na dobrodelnost in usmiljenost Mariborčanov za revno potrebno šolsko mladino, se bo lahko raz-vidilo iz listine v prihodnji številki tega lista objavljenih darovalcev. Dnevne vesti. •j- Eduard Blaha pl. Olbor. Danes zjutraj je umrl po kratki bolezni polkovnik v p. Edu rd Blaba, glavni urednik »Marburger ZeitungPokojnik je bil v Mariboru znana osebnost. Prišel je svoj Jas v Maribor kot vodja tukajšnje vojaške rea‘ke. Kot zaveden Čeh je pred vojno rad zahajal v slovenske kroge v »Nar. dom«. Med vojno je odšel kot poveljn k bataljona na rusko fronto, kjer si je v Karpatih nakopal bolezen. Ob prevratu je bil odstavljen kot vodja voj. reaike in vpokojen kot polkovnik. Zanimal se je posebno za humanitetne zadeve v Mariboru, bil je predsednik kuratorija deškega zavetišča in se je sploh zanimal za razvoj Maribora. Hot I je ostati v Jugoslaviji in je postal gl. urednik „Marburger Zeitung«, kjer je s pravo vojaško točnostjo izpolnjeval svoje dolžnosti. L. 1918 je dobil plemstvo. Bil je še pri najboljših silah. Pred prazniki se je še zelo trudil, da bi poskrbel božičnico gojencem našega deškega zavetišča. Naenkrat se ga je lotila bolezen. Mučil ga je hud kašelj. Med prazniki mu je odleglo jn je bilo upati, da kmalu okreva — zadnje dni pa se je obrnilo na slabše in je danes zjutraj v 52 letu svoje starosti umrl. Bodi blagemu možu blag spomin. Njegovi obi-tclji naše sožalje, Naši izvožčki, cenik in cene. To so tri stvari, ki bi se morale v smislu obstoječih predpisov >med seboj lepo ujemati. V praksi pa so s' seLfs.e te tri stvarce silno v navskrižju. Naši izvosjtki imajo sicer jim predpisan cenik, toda za/voje vožnje zahtevajo vsak svoje cene. Z ve.mmki, kj ne vedo kam z denarjem, žive naši izvoscki tako glede cenika in cen v najlepšem razmerju. Drugače je to z našimi domačini; tu sisiino po ulicah večne prepire. „Kaj, za četrt vožnje, pa zahtevate 100 K?" — Če Vam ni prav ali če nimate denarja, pa hodite peš 1 ulicah iu-erne .U) L-Sci, ki jih prinese usoda sem, mislili, da so prišli v — Avstrijo. Brzojavne pristojbine zaČehoslovaško. Brzojavne pristojbine v prometu s Čehoslovaško so se povišale z novim letom od 6 na 10 par za vsako besedo. Za nujne brzojavke je treba plačati trojno pristojbino. Pristojbine se plačujejo v kronah po kurzu 1 : 3 50. Viharen občni zbor »Kmetijske družbe V Ljubljani. V torek dopoldan se je vršil v ..Mestnem domu" v Ljubljani občni zbor »Slovenske kmetijske družbe," ki je potekel zelo viharno. Občni zbor je otvoril prelat Kalan, na kar je podal tajnik g. Lah svoj referat. Po končanem referatu in ostalih točkah so se imele pričeti volitve novega odbora. Tu pa je prišlo do ostrega spora med Kmečko Zvezo in Samostojno Kmečko Stranko. Postavili sta se dve kandidatni listi. Pri poimenskem glasovanju je dobil kandidat j. K. Z. 150 glasov, kandidat S. K. S. pa le 67 gl^ov. Samostojni so očitali Zvezi, da se je pri volit.vi sleparilo, radi česa j je nastala silna rabuka. Nekateri so skušali doseči kompromis, kar se jim pa ni posrečilo. Končno je bil prelat Kalan prisiljen občni zbor ukiniti. V prihodnjih dneh se vrši nov občni zbor z istim programom. Olepševalno društvo v Mariboru ima svoj občni zbor v nedeljo dne 4. t. m. ob 10 uri dopoldan v veliki dvorani GOtzove pivarne s sledečim dnevnim redom: Volitev novega odbora ter slučajnosti. V teh dneh se tazpošljejo društvene izkaznice, katere treba vzeti s seboj j k občnemu zboru. Člani, ki jih še niso dobili,; noj se takoj zanje pobrigajo. Pooblastila; niso veljavna. Dolžnost vsakega člana je, da se ■ tega občnega zbora gotovo udeleži! Mariborska podružnica S. P. D. ima svoj; občni zbor v pondeljek dne 5. jan. v restavraciji | Narodnega doma ob 20. uri