1. štev.
 Ljubljani, v t . februarja 1879.
Letnik VII
Inseratl se sprejemajo in velj& triatopua vrsta:
S kr., če se tiska lkrat,
19	2
l- l> II )> ll 1 II
,i 11 n n 3 |, Pri večkratnem tiskanj sena primerno zmanjša.
R o k o p i si
ne vračajo, nefrankovan» pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (adn< nistracija) in ekspedicija na tittrem trgu h. št. 16.
Politi Čas lisi za sloTisli lani.
Po pošti prejeman velja :
Za celo leto . . 10 gl. -- kr za polleta . . 5 „ — „ za četrt leta . . 2 „ 50 „ /f
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 'i „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan j. veljA 60 kr. več na leto. / Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto ,
Slovenski jezik in naše ženstvo po mestih.
(Dalje.)
Drugi vzrok, da meščansko ženstvo po večini ni vueto za narodno našo reč, je deloma nasledek prvega, deloma pa vsem Evinim hčeram kolikor toliko prirojena nečimernost ali kakor nemee pravi „eitelkeit." Nahaja se ta lastnost tudi pri možkem spolu, a vendar ne v taki meri, kakor pri ženskem. Nasledek te lastnosti je ta , da se skušajo med seboj, vsaka hoče prekositi drugo, biti popolnejša od nje. Samo na sebi to ni napaka, marveč utegne biti čednost, če bi tako prizadevanje in tekmovanje našega krasnega spola ne pripeljalo pogosto na slabo pot. In to je po naših mestih v narodnem obziru, a kriva je zopet le pre-čudna odgoja po nemškem kopitu. Pred par letmi je veljalo po meščanskih družbah znanje francoskega jezika za najvišo popolnost še celo pri Nemcih, zato so se tudi naše gosposke „frajlice" rade pačile francoski, če so tudi komaj toliko znale, kakor nj h kmetiška hišna nemški. Če je rojen Francoz to govorico slišal, moral si je zatisuiti ušesa ali pa v jezik se vgrizniti. Kar so bili pa Franzozi tepeni po „nemški hrabrosti", so prišli tudi pri naših damah ob ves kredit; zdaj seže s francoščino malokje še more človek bahati in naše , da-mice" je tudi več ne špogajo tako, kakor prej, ker s francoskim kramljanjem ne vlečejo več vse pozornosti na se. čemu bi se toraj še ukvarjale z jezikom, ki ne imponiru, in se ga je težko naučiti se toliko, kolikor ga je treba znati, da bi človek ua Francoskem v gostilnici mogel jedi in pijače naročiti si. Zato se ga tudi naše „damice" po[šolah in zavod h uče le
še toliko, kolikor slovenskega, a ne z veseljem le zavoljo lepšega, in se ga tudi malo nauče.
Le beseda „mode" jim ostane še v glavi. In ravno ta beseda je, po kteri se ženstvo ravna, ta mu je vodilo, postava, kteri se ukla-nja brezpogojno — ne prašaie, je li pametno, naravno, koristno ali ne. Beseda ,,mode" ne pomeni le noše, ta beseda pomeni vse, ona ukazuje , kako se ima ženska ne le oblačiti, marveč tudi obnašati in celo govoriti. Kar je francoski jezik prišel ob prvo mesto pri gospodi, zasedel je to mesto brž nemški jezik. Nemška govorica je nobelj, je „corde dominante", prva struna po naših mestnih družbah, iu če je še tako razglašena, če še tako trga ušesa pravemu nemcu, nič ne de, za odlične ali izbrane mestne kroga je vendar še veliko bolj spodobna , kakor najlepša in najčistejša slovenščina; pred tako slovenščino imajo gosposki krogi toliko strahu, da bodo med sabo prostor dali desetkrat rajši „kranjski šprahi', ga kakor slovenskemu jeziku. V taki družbi slovenski govoriti, če prav si prepričan, da vsak zna, ker ne more drugače, je škandal, za kterega boš po naših „damicah", če prav so stariši njihovi s kmetov doma, kaznovan z zaničljivimi pogledi in nevoljnim mahanjem veternice.
Zakaj je to? Recimo naravnost: zato, ker ni ,.moda", da bi gospoda slovenski govorila med seboj. Zakaj pa to ni „moda" ? Zato, ker slovenski ali ,,kranjski" govore posli. Gospoda pa od poslov ne sme različna biti samo po noši, marveč tudi po jeziku, po govorici. Posel je naju žja stopinja človeštva in ker ta nizka stvar govori slovenski, moramo me, hišne gospodinje iu hčerke, govoriti lepši, plemenitejši. Ni treba sicer, da bi govorile drug jezik, dosti je, če zuamo domačega, maternega lepše, če
moremo v njem izraziti vse svoje občutke, vse svoje misli. Ali tega ne znamo , smo se premalo učile, nemški jezik nam je po šoli, romanih in navadnem občevanji gladkeji, v njem se govori lahko z najvišimi osebami, zato v družbi, kjer diši po „eaou de Cologne", je spodoben nemški, k večemu še francoski jezik; če tega ni, bi človek skoro mislil, da je zašel v družbo gosposko preoblečenih hlapcev in dekel ali kmetov.
Ta kriva domišljija , da je nemški jezik znamenje in atribut višega stanu in više omike, in da, kdor nemški ne zna, se ne sme prištevati izobražencem, zapeljuje naš gosposki ženski spol, da slovenski jezik, t. j. svoj ma-terni jezik čez ramo gledajo, Čeravno ga večidel vendar še lepše govore, kakor s trudom priučenega nemškega, ki je v njihovih ustih navadno tak, kakor na prekle obešena lepa svilnata obleka. Ni čuda, da je nemščina na-š h dam neizrekljivo zoperna ušesu pravega nemca iu če bi imele naše krasotice, ki jo govore, nemška ušesa, gotovo bi jo pustile, ker bi morale spoznati, kako jih kazi.
Kako nasprotno pa je lep slovenski jezik v ustih naših dam, če so se ga naučile pravilno in lepo govoriti I Imamo hvala Bogu takih tudi med gospodo in kedar govore, je tako , kakor da bi lepo ubrano zvonilo. Le poslušaj n. pr. damo Hrvatico, ki govori svoj jezik; se boš kar zamaknil. Zakaj je ta jazik tako lep ? Zato, kerje prirojen, materni. Slišal sem nekdaj nemca izreči sodbo o naših damah, ki se jim ravno ne laska. , Ljubljanske dame — je rekel — so res lepe , težko je kje v tako majhnem mestu toliko ljubih obrazov in krasno raščenih postav, kakor tu. Kedar so govorile med seboj svoj domači jezik, mi
Josip baron Filipovic pl. Filipsbcrg.
Avstrijski vojvodi novejše dobe dele se v dve vrsti. Prve spremljala je sreča, druge nezgoda. Prvih spominjali se bodo potomci še stoletja kot junakov iu brauiteljev avstrijske države; drugim bilo bi najbolje, če bi na njihovem spominu zazelenela trava.
K srečnim vojvodom bojev 1.1848 in 1849 prištevamo Radeckega, Windischgriitza in Je-lač ca; od I. 18GG nadvojvodo Albrechta, Johna in Tegetthofa; žalostni spomini iz 1. 1859 in 18GG naslanjajo se na ime Gyulajain Bene-deka. Istinito se zadnjima ni smehljala vojna sreča; Benedek provzročil je pod Radeckim marsikak čin zares junaške zmage, in osob-nost Gyulajeva ni brez svetlih znamenj; ali ni jedeu ni drugi ni imel one značajnosti, ki je neobhodno potrebna pri možeh postavljenih na čelo celej armadi, čuden pri tem je le na-ključek, da so srični vojvodi otl svojih nesrečnih sodrugov razločujejo tudi po svojej narodnosti.
Med srečna imena zgodovine avstrijske
zadnjih dni pripisano je tudi že ime Filipovi-čevo, kojemu hočemo posvetiti v naslednjem nekoliko besedi.
Rodovina Filipovičev izvira iz Bosne, ali že stoletja imela je svoje stanovanje v Vojnej Granici, kder se je zgodaj poslavila. Jedna veja živela je v Dubočku v gradiškanskem polku; iz te rodoviue dobil je Mihal Filipovič za zasluge, koje si je pridobil za Avstrijo v turških vojskah, 1. 1798 plemenitaštvo s priimkom „iz Freudenberga." Drug Filipovič, bivši nadporočnik brodskega polka, skazal se je v sedemletnej vojni v Olomucu, pri obleganji trdnjave Niše in v bitvi pri Torgau-u; zato je bil proslavljen s plemstvom (1. 1785) in prevzel je priimek „iz Ileldenthala", Ilejt-man v gradiškanskem polku, Jernej Filipovič prejel je I. 17(38 plemstvo s pridevnikom ,,Fi-iipsburški" v znamenje zaslug, koje si je pridobil že njegov oče v mnogih bitvah nasproti Turkom in v sedemletnej vojski.
Četrti slednjič Ilija Filipovič služil je stalno v karlovsko-likanskem pešpolku in bojeval se je v vseh tedanjih vojskah proti Francozom,
Bavarcem in Prusom. L. 1781 povišan je bil v stau plemski s priimkom „pl. Filipsberg".
Sin Ilijev Nikolaj Filipovič (r. 1. 1795) služil je od mladih let v avstrijskej armadi. L. 1834 postal je hejtman pri generalnem štopu, 1. 1835 postal je major, 1836 podpolkovnik v G. graničarskem polku , kder se je ponašal jako blagodejno, — enako očetu proti svojej družini. Nekoliko časa nadomestoval je tudi konsulsk urad v Belgradu. L. 1843 postal je polkovnik, 1848 general major in bri-gadnik. Ko je Jelačič v septembru 1. 1848 udri na Ogersko, vodil je Filipovič v zvezi z Roth-om zadnji del vojne, kacih 7000 mož, med njimi pa samo 1500 graničarjev, ker vsi drugi morali so ostati doma v brambo domovine. Ta vojaški zbor bil je dne 7. oktobra od madjarskih puntarjev Percel-a iu Gorgey-a zaskočen in zajet. L. 1851 povišan je bil po-poluo v podmaršala in divisijouerja 12. ar-madnega zbora. Nekoliko let pozneje dal se je v počitek djati, ter je umrl 1. 1858.
Oba sinova, Nikolova, starši Josip u mlajši Frančišek narodila sta se v Gospieu,
je bila njihova govorica kakor godba, vse bi bil ljubil, čeravno nisem razumel besedice A vsa poezija zgine od njih, kedar se začno nemški — pačiti; to ti trga uho kakor sto in sto prehlajenj kosti! Jaz se le čudim, da se Bvoje nemščine ne Bramujejo in da se njež-nim srcem ne smilijo ljudje, ki jo morajo po-Blušati."	(Dalje prih.)
Kaj ustavoverci mislijo.
Čudno se mora človeku zdeti, kaj ustavoverci mislijo , da tako nagajajo Andrassyu in njegovi politiki, ter tako sami sebi tla tz-podkopujejo. Nam Be zdi, da imajo dvojno nado, ki jih tolaži v zadregah sedajnega tre-notka: ena je ta, da upajo o prihodnjih vo litvah zopet zmagati; v drugič pa grešijo na račun moralne zaslombe, ki jo imajo na nemško-pruski državi.
Kar se volitev tiče, utegnejo se močno pre-variti. Mnogi ustavoverci na Dunaji in v Gradcu, ki ne poznajo razmer po drugih deželah, imajo čudne nazore o tem , kako se volijo „ustavo-verni" poslanci. Če se pri nas volijo Dežmani, Suppani, Hočevarji, piše se po časnikih vedno le o zmagah „ustavne" ideje, o višem pritisku pa se prav nič ne povč, tako da mnogi tam na Dunaji res mislijo , da Slovenci prav iz proste volje pošiljamo „ustavoverce" tje v državni zbor. Mnogi ustavoverci so naivni zadosti, da mislijo, da se tudi na Moravskem in v Bukovini vse v redu vrši pri volitvah in da le „ustavna" ideja zmaguje tam, kjer Be pravo mnenje ljudstva potlači, kakor pri zadnjih volitvah v kranjski deželni zbor. Zato so še precej dobre volje in se nadejajo, da o prihodnjih volitvah ne bodo veliko sedežev zgubili, nasprotno še računajo, da bodo morda kterega pridobili, že zato, ker so se tako „po stavili" proti Andrassyu in si nabrali toliko lavorik v brambi ustavnih pravic državnega zbora.
Še ni dolgo, kar smo čitali v nekem usta-vovernem listu, da Nemci toliko nadkrilujejo druge narode v omiki in bogastvu, da jim ni moč z lepa vzeti večine v državnih zastopih. Ti nehvaležni ljudje, ki zdaj vladi nasprotujejo, pač ne spoznajo, koliko se imajo tej vladi zahvaliti, tako v vseh rečeh , kakor posebno pri volitvah. Vlada je bila tako dobra, da je svoje vladne poslance porinila vustavoverni tabor, tako da so vsaj nek videz neodvisnosti
imeli. IMavovercem se bodo še le zdaj oči odprle, da ni vse „UBtavoverno," kar se pod tem imenom v državni zbor pošilja, spoznali bodo na svoje začudenje, kako malo simpatij vživa avstrijski parlamentarizem med razlit nimi narodi države, in da ni „ustavna" ideja, ampak le viši vpliv tista sila, ki ustvarja „ustavoverne" večine, ako hoče. Dokler imamo tako malo samostojne življe v državi, kakor so Bukovinci, Rusini in nemški velikoposest-niki, dokler imamo tako čuden volilen red, ki na češkem najbogatejše narodne plemeni taše iz zbornic izključuje, na Kranjskem jim pa take predpravice daje, da jih po deset malih grajščakov (boljši kmetje imajo ravno tolika posestva) voli po enega poslanca , tako da že sami iz svoje srede ne morejo toliko kandidatov dobiti, — tako dolgo vedno ne bo prave naravne večine v zborih; in ako bo pri bodočih volitvah vlada nasprotovala u.tavo-verni stranki, utegnejo doživeti velikansk — Sedan, kakoršnega še niso kmalo videli. V tem oziru tedaj se znajo pri računu močno vrezati.
V koliki meri pa se smejo zanašati na moralno pomoč iz „rajha", o tem se ve da ne moremo tako natančno podučeni biti. Ko bi mi ne imeli nobenih dokazov, ne bi nikoga sumničili in ovajali, odkar je pa Schönerer sam očitno izjavil, da si mnogi avstrijski Nemci žele priti pod prusko d 'žavo, od tega časa nam se ne smč (zameriti, ako mislimo, da nekteri naših nemških liberalcev računajo na pomoč pruske države, v tem slučaju, ko bi se jim v Avstriji pretrdo na kurja očesa stopilo. V tej navadi je morda njih račun bolj trden in zanesljiv, kakor njih račun na zmago pri volitvah. Ako je tako, potem je Avstrija v veliki nevarnosti, in da se tej odtegne, izročila bo krmilo države zopet ustavovercem v roke. Tako ti ljudje pri nas vladajo ne s svojim, ampak z izposojenim, pruskim strahom. Mogoče je, da se motimo, mogoče, da se pruska vlada ne briga za naše Nemce ; pa če je bilo nemškim novinarjem vsak čas dovoljeno, povsodi stikati po ruskih agentih, ktere so videli zdaj v Ljubljani, zdaj v Pragi, zdaj v Zagrebu, potem mora tudi nam dovoljeno biti, opozoriti na nevarnost, ki državi od druge strani preti.
Political pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 5. februarja.
Porod novega inhiiMtci'Mtva je
jako težaven. Zdaj so spet moravskega namestnika Possingerja ua Dunaj poklicali. Uradni listi pišejo za nas Slovane jako odurno. Tako pravijo, da bodo novi miniBtri vzeti samo iz onega dela ustavoverne stranke , ki je glasoval za okupacijo, Slovanom in konservativni nemški stranki pa se ne obeta nobena koncesija. Nemogoče kaj tacega v Avstriji ni, ker smo že navajeni, da eksperimentirajo na našem telesu narobe — liberalci. Naj počno, kar hočejo, pa to naj vedo, da naša opozicija ne bo nikdar prej ponehala, in da se ne bomo utrudili, dokler nas ne postavijo na enako stopinjo z drugimi narodi. Prikazal bc je na nebu nek črn oblak v podobi nemško-avstrijske protiruske zveze; ta oblak hočejo Kusi v tem videti, ker mislite Nemčija in Avstrija ruske meje z vojaki zapreti; Rusi namreč pravijo, da to ni zarad kuge, ampak če Rumunija svojo mejo zapre, potem je ruska armada v Bolgariji odrezana, ruski promet je uničen (že zdaj so kurzi padli, ko se samo še govori o tem), Rusija pride v jako težaven položaj. Potrdijo te slutnje še s tem, da se je Avstrija odpovedala svojih pravic zastran Šle-zviga. — Če ta strah ni votel, potem je pač razumljivo, da se nimamo nadejati Slovanom prijazne vlade, ampak da se bo novo ministerstvo sestavilo iz samih prusoljubov. Vendar saj bomo v kratkih dneh videli, pri čem da smo.
Y nanje države,.
Itusho-turski mir je sklenjen.
Novo CcaiicoMko mininisterstvo je sestavljeno iz samih advokatov. Minister nauka je postal jud Ferry.
jŠgiaiijMki in |»ortugalski kralj se imata sniti v Elvazi. Premembe v srednjem morji vsled zadnje vojske delajo tudi Španjcem in Portugalcem mnogo preglavice, in ne more jim biti enako, ako si Angleži prisvojijo vso oblast v tem morji, kjer prav za prav nimajo ničesar iskati.
Med BCiisi in Kitajci je nastal prepir zavoljo dežele Kuldže. Ker so bili v tej krajini zmirom nemiri, roparstva in druge ne-rednosti, in je bila kitajska vlada preslaba, da bi bila puntarje in razgrajalce ukrotila,
prvi 1. 1818, drugi 1820. Spolnila sta verno tradicijo svojega rodu, Btopila sta že mladih let v vojaško službo. Josip štel je [16 let, ko je',bil sprejet 1. listopada 1834 k prvemu polku graničarskemu. Čez dvoje let pristopil je k zboru pionirskemu; tu je postal 1. 1839 pod poročnik. V jeseni 1. 1843 nastavili so ga pri generalnem štopu in zraven bil je povišan za nadporočnika. L. 1847. poBtal je stotnik, v listopadu 1848 major v polku varaždinsko-križevskem; odtodi pa je bil poklican v septembru 1. 1851 zopet k generalnemu štopu; ravno takrat postal je podpolkovnik in krilni pobočnik. Na tej stopinji ostal je do 1. pro-Binca 1853, kader so ga imenovali polkovnika 5. graničarskega polka. Aprila 1859 1. postal je generalmajor in brigadnik v Zemunu. Pod poveljstvom Aleksandra Hesenskega bojeval se je tedaj v Italiji. Za svoje zasluge v tedanjej vojski postavljen je bil z redom železne krone II. reda. S cesarskim liBtom od 20 BUŠca 1860 bil je povzdignjen skupno z bratom Frančiškom za barona.
L. 1864 zadela ga je s cesarskim pismom
od 14. junija naloga velikega političnega pomena. Bilo mu je namreč izročeno zastopati vlado kot komiBar cesarski pri shodu srbskem kakor na sinodi grško-vzhodnih škofov, ki so bili tedaj poklicani , da izvolijo novega patriarha mesto ranjega Jos. Rajačiča in nekoliko škofov; dalje imeli so Be poravnati razpori, ki trajajo že od davnih časov sem med Srbi in Rumuni, prištevajočimi se k grško-zhodnej cerkvi.
Ti razpori imeli bo svoj povod v tem, da se Rumuni niso hteli vkloniti pod prestol kar-lovški. Na eni strani stal je Rajačič, na dru-gej škof sibinski Šaguna. Ko je Rajač č zamrl, nastala je možnost, da se konečno doseže mir, h kateremu vendar ni bilo druge poti , nego da Rumuni dob<5 svojelastno cerkveno upravo.
Težka in mučna pogajanja dognal je Fi-lipovič s tolikim državnim razumom do za-željenega konca, da ste ga morali častiti obe stranki.
I Patriarhom bil je izvoljen temešvarski biskup Samuel Maširevič, dotični škofje bili so izvoljeni, tudi uravnava rumunske metro-
polije bila je potrjena. Šaguna postal je me-tropolit rumunski, in podvržena bila mu je škofija vradska in novo ustanovljena karan-
šebska.
Metropolija rumunska in srbska razdelile ste se tako, da vse občine rumunske, naj imajo svoje lege kjerkoli na Ogrskem ali Sed-mograškem, spadajo pod metropolita v Sibinu stoluječega. Nasproti temu pak vse postale srbske pod patriarha karlovškega. Bukovina, kjer je prebivalstvo grško - vzhodnega veroiz-poznanja večidel rumunsko in rusinsko, ostala je pri Karlovicah, ravno tako tudi Dalmacija, ali I. 1871 ustanovila se je za ti dve deželi lastna metropolija v Černovicah.
Po končanih prepirih sinode srbskih škofov in srbske skupščine pristopilo se je k razpravljanju notranjih vprašanj pod predsedstvom Filipovičevim; ali žalibog so se vsa pogajanja vsled državnih promen;, ki so takoj potem nastale, morala odložiti.
Filipovič bil je za svojo velikodušno delovanje kot ces. komisar nadarjen s križem reda sv. Štefana.
korakala je ruska armada z dovoljenjem kitajske vlade v ta kraj, ter ga posedla. Zdaj ko je mir narejen, hočejo Kitajci deželo nazaj; Rusi pa zahtevajo odškodnino za svoje stroške. Upati je, da se bo stvar mirno poravnala, ker bo bile razmere med Rusijo in Kitajsko še zmirom prijazne.
Rusi utrjujejo sotesko v Sipki , jako pametno početje, ki bo Bolgarom prav prišlo, kedar ruskih varhov ne bodo več pri sebi imeli.
Domače novice.
V Ljubljani 8. februarja.
(Matice Slovenske odbor) je 5. t. m. imel sejo, ktere se je vdeležilo 15 odbornikov ljubljanskih. Iz poročila tajnikovega naj povemo, da je v zadnjih mesecih Matici pristopilo 37 novih udov, največ iz Štajarskega pa iz Goriškega. Knjige so donatisnjene , se vežejo , po me3t.u že razpošiljajo in skoro se razpošljejo na vse strani. Dobijo pa zal. 1878 udje: a) letopis Matice Slovenske I. in II. del v 8° str. 191; III. in IV. del v 8° str. 2G5, v kterem je razun imenika tudi poročilo o delovanji Matičinem, Letopis, v kterem se nahaja dokaj izbrane in krepke tvarine, vredil ga je dr. J a n e z B 1 e i w e i s. b) Potovanje okolo sveta v 80 dne;h. Francoski spisal Jules Verne. Prevel Davorin II ostni k. V Ljubljani 1. 1878 v 8° str. 145. — Tretja knjiga, ktero je 1. 1878 založila Matica Slovenska, pa je ne dobodo udje, je: Hrvatska Slovnica za Slovence. Spisal Franjo Marn, gimnz. profesor v Zagrebu, tiskom delniške tiskare 1879 v 8" str. 168 z berilom v latinici in cirilici in slovarčkom. Slovnica ta se prodaja v Matici in pri knjigarjih po 60 soldov. — Ker knjig dvakratno razpošiljanje stane Matico veliko truda in preveliko stroškov, znanstveni spiski pa v letopisu imajo Btanovito svojo veljavo, sklene odbor nasvetovati prihodnjemu občnemu zboru odlok, naj se vse knjige Matične pošiljajo udom skupaj konec leta. — Prihodnji občni zbor se bode vršil 12. marca sv. Gre-gorija dan. O tem po pravilih izstopijo, pa se lahko zopet volijo naslednji gg. odborniki: Dr. J. Bleiwei8, Stegnar, Vavru; grof Barbo, Raič, Svetec, Šuman, dr. Ulaga, Urbas. — Nasvčti odseka za izdavanje knjig glede nagrade se sprejmo in pisateljem, ki so se zanje oglasili,
odločijo. O prošnjah za podarovanje knjig Matičnih se sklene, da se rešijo skupaj proti koncu šolskega leta. — G. Dav. Terstenjak se pismeno zahvaljuje za poslavljenje, ter pošlje Matičini knjižnici svoje najnovejše delo: „Slo-vanščina v romanščini." — Po teh naznanilih v imenu gospodarskega odseka poroča o de-narstvenem stanji Matičinem g. Robič, kteri je v ta namen s prevelikim trudom natanko pregledal in preiskal vse Matičine zapisnike in knjige. Pokazalo se je o tem preiskovanji, da Matici dolgujejo razni družniki, vstanov-niki in letniki, nekdanji in sedanji, umrli in živi skoro do 9000 gld. Pokazalo se je, da se mnogo tega dolga — se ve — ne d& več iz-tirjati, mnogo pa bi se ga dalo, in v ta namen nasvetuje, ker več oči več vidi, odsek peterih odbornikov, kteri naj bi stavili potem primerne nasvete zastran notranje in vnanje vprave Matičine. V ta odsek so bili voljeni gg. dr. Zu-panec, Vilhar, Klun, dr. Poklukar pa Robič, kterim pomagati ima tajnik gosp. Praprotnik. Čutila se je potreba, vravnati Matico v tem oziru po družbi sv. Mohorja , da bodo knjige redoma dohajale le onim, kteri so res plačali za isto leto. — Tudi v imenu odseka gospodarskega poroča naposled dr. Poklukar, kaj in koliko se je storilo od zadnje odborove Beje glede nakupa neke ponujane hiše, in ker je dosedanje prizadevanje bilo brez vspeha, ostane dotičnim gospodom še v prihodnje iz odbora nalog za ktero koli priliko novo.
(Okrajni sodnik g. Steska) v Zatičini je 6. t. m. po daljšem bolehauji umrl ter bode danes tam pokopan. R. I. P.
(Občni zbor drulbe kmetijske 29. januarija.) (Konec.) Dr. Bleivveis poroča o prošnji podružnice vipavske, naj bi se družba obrnila do vlade, da odpravi davek, kteri se v preobilni meri pobira pri potovalnem čebelarstvu. Poročevalec pravi, da se nekoliko plačila, ktero se daje občinam ali posameznikom za pašo čebel, ne more smatrati za davek. Stvar je bila že leta 1863 in 1. 1867 v obravnavi pri kranjskem deželnem zboru, a ta je vso stvar, ker se do tika privatnih ali osobuih pravic, vrgel v koš.
Vodja Dolenec pravi, da žuga potovalnemu čebelarstvu največja nevarnost in da, ako ostane pri današnjih odnošajih, bode moralo popolnem jenjati.
Iz Vipave in sploh iz Notranjskega se vozi mnogo čebel na Kras na pašo. Ali na Krasu zahtevajo občine in posestniki tako neznosna
L. 1866 , stal je v severnej armadi, pri-deljen k poveljniku II. armadnega kora. grofu Thunu. Kako se je istinito tamo vrlo obnašal razvidi se najbolje iz tega , ker je že IG, junija 18G6 bil povišau do podmaršala. Da ne omenimo druzega, pokazal je Filipovič vso Bvoj srčnost pri Blumenavu, kjer je peljal polk kralja belgiškega v juriš proti neprija-telju. Dne 6. septembra 1867 izročeno mu je bilo poveljništvo prve divizije na Dunaji, in dovolilo se mu je , da se pešpolk štev. 35 po njem imenuje. Na Dunaji ostal je do 1. 1870, ko se mu je izročilo poveljništvo osme divizije in vojaška komanda v Inomostu; zravenj je postal je še višji komandant deželne brambe tirolske in predalelske. Ravno takrat prejel je dostojanstvo pravega tajuega svetovalca. Leta 1872 poklican je bil za vojaškega poveljnika na Moravsko in dne 28. prosinca 1. 1874 postal je „Feldzeugmeister."
Ko pa je onega leta bil baron Koller poklican za vojnega ministra in se je na Češkem vlada civilna odcepila od vojaške, zamenil je
Filipovič moravsko komando s Češko. Na Češkem bila je vest njegovega prihoda sprejeta z najodkritosrčnejšo radostjo. Kar se je pričakovalo, to se je tudi obistinilo. Nikakor toraj nečemo izgubljevati besedi v čast Fi-lipovičevo, kajti vsakateremu je znano kako vrlo je vedel poveljnik spojiti državni razun z vojaškim pogumom. Za tako njegovo ponašanje mu bode Češko in osobiti Praga vedno hvaležna.
Zato pa so tudi spremljala Filipoviča, ko je bil odbran za poveljnika v Bosno , naj pri srčneja blagrovanja našega ljudstva, in to tim bolj, ker si je poveljnik povrnitev na Češko prihranil. Z radostjo smo slišali o njegovih viteških vspehih, koje je učinil na bojnem polji. Veselje pa popisati, koje nas je navdajalo kader se je Filipovič zopet k nam povratil, ie nemožno. Di vodo nosimojv morje , bi se nam lahko reklo, ko bi poskušali popisati slav-nost, ki se je vršila o vrnitvi priljubljenega nam vojaškega poveljnika. Zatoraj to, kar so drugi časniki poskušali opustimo. |„Čech"
plačila, da čebelorejcu skoraj več ne kaže, pre-peljavati čebele na Kras. Od panja zahtevajo občine po 30 do 40 krajcarjev, razen tega pa je treba še odškodovati privatne posestnike. K vsemu temu so na Krasu napravili sami tako rekoč neko postavo, da na 1000 stopinj, kjer stoji domač panj, ne sme tujec postaviti svojih čebel. Tako se je lansko leto jeduemu največjih čebelorejcev, g. Deklevi iz Postojne zgodilo, da so panje hoteli tirati od jednega kraja do druzega in da, ko bi ne bilo okrajno glavarstvo drugače odločilo, bi bil moral z vsemi čebelami zapustiti Kras. Govornik tedaj misli, da bi bilo nujno potrebno, da se o tej zadevi kaj ukrene, posebno, ker tudi sosednje dežele, na pr. Goriška, je v zadnjem deželnem zboru to zadevo uravnala.
Začne se o tej zadevi obširnejša debata; mnogo se govori, da bi se postava napravila v tej zadevi, veliko gospodov pa je tacega mnenja, da je to popolnem privatna stvar, ktera se reši z medsobnim pogajanjem, a ne postavnim potom. Zbor potem preide preko prošnje vipavske podružnice na dnevni red.
Na predlog podružnice metliške podeli se učitelju Janezu Barletu za njegov večkrat kmetom podeljevani kmetovalski poduk pismeno priznanje.
Odbornik g. L a sni k poroča zarad uprave družbinskega vrta na Poljanah in nasvetuje, naj se uprava izroči definitivno g. Skaletu, kteremu predlogu zbor pritrdi.
Dr. Poklukar poroča o osnovi začasnih loterij, pri kterih bi se izsrečkovala dobra plemenska živina, dobro kmetijsko orodje, semena itd. s posebnim ozirom na ude družbe kmetijske.
Zbor naroči centralnemu odboru, da vse to nameravano izpelje.
Odbornik Seunig poroči o osnovi posebnega odseka za konjerejo, ki bi v smislu dopisa si. c. kr. ministerstva kmetijstva od 10. avgusta 1878 št. 6611 prevzel tista opravila, ktera je dosihmal izvrševala c. kr. deželna komisija za konjerejo in ktera imajo v prihodnje pripadati ali družbam kmetijskim ali pa v nekterih deželah že obstoječim kon-jerejskim družbam.
Vladni zastopnik želi, da bi se za konjerejo napravil poseben odsek. A gg. dr. Bleivveis, dr. Poklukar in predsednik dr. Wurz-bach temu ugovarjajo, češ', da obstoji itak že odsek za živinorejo. Končno se sklene, da se ima centralni odbor v tej zadevi z minister-stvom pogajati.
Dr. Poklukar nasvetuje, naj se sklene poslati do ministerstva prošujo, da se kolikor mogoče hitro razdele občinski pašniki. Merijo, pravi govornik, ti pašniki na Kranjskem nad 300.000 oralov in bi donašali vsako leto nad pol milijona dobička. Ta razdelitev bode podpirala tudi komasacijo , kadar se bode začela izvrševati, kajti mar6ikteri bode dobil pri tem razdeljenji kak kos, kterega bode potlej lahko zamenjal. Zbornica jednoglasno odobri ta nasvet.
V odbor se izvolijo gg. J. Murnik, kup-čijske zbornice tajnik, župnik Jerič in deželni poslanec L. Robič.
Za častne ude se volijo: grof Jelačič, predsednik,hrvatsko-slavonske kmetijske družbe, grof Coronini, državni poslanec in predsednik goriške kmetijske družbe, in deželni predsednik vitez Kallina. Ra en tega se voli še več dopieovalnih udov.
Predsednik baron AVurzbach se zahvaljuje vsem navzočnim udom za udeležbo in proglasi, da je zbor končan.
Po zboru so pokušali udje kmetijske družbe razstavljeno slapško vino iu so močno hvalili izvrstni pridelek. Po „Narodu."
Razne reči.
—	Šematizem tržaške škofije za 1. 1879, ki smo ga ravnokar v roke dobili, kaže, da je preteklo leto bilo v pastirstvu '229 duhovnikov; šteje pa jih ta škofija vseh skup 322 in še 10 drugih škofij in 48 redovnikov Zanimivo je videti, da je med temi 108 samih Kranjcev (ker so 4 umrli, IG pa jih je po drugih škofijah), toraj čez tretjino vseh. De kanatov je 15, županij 92 nameščenih, 19 iz praznjenih, 2 vikarjata, 23 nameščenih kuracij, 10 izpraznjenih, podružničnih kaplanij nameščenih 50, praznih 11, kaplanij pri farah na meščenih 99, praznih 33. Toraj manjka 19 župnikov, 10 kuratov, 11 podružničnih kapla nov in 33 duhovnih pomočnikov pri farah, vsega skup 73 duhovnikov v pastirstvu.
—	Vabilo k besedi, ktero napravi Bovška narodna čitalnica 9. februarija 1879 v gostilni „pri pošti". Program: 1. Domovini, poje zbor. 2. Govor — Pozdrav. 3. Bled, poje mešan zbor. 4. ,,Ranjeni Črnogorec", de-klamac;ja. 5..,Rožica", poje zbor. 6. „Ravni pot najboljši pot", šaloigra v 1 dojanji. 7. „Slovenka" (Ivanka Ipavska), poje mešan zbor. — Po besedi tombola in ples. — Vstopnina k besedi 20 kr., za otroke 10 kr., sedež 10 kr. Vstopnina k plesu za moške 80 kr. Začetek besede ob 6. uri zvečer, K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
—	Zabavnika „Deutscher Ilaus-schatz" prišel je na svitlo G. snopič, ki obsega: Die Fugger und ihre Zeit. Ein Bilder-cyclus von Franz von Seeburg (Fortsetzung.) — Eine Weinfahrt durch Hellas. Von J. F. Menzer. — Drückende Fesseln. Novelle von Maria Lenzen, geb. die Sebregondi (Fortsetzung und Scbluss.) — Abenteuer in einem Pariser Post-Luftschiff. — Die Leiden durch den Winterfrost. Von Dr. A. Altenburger. — Eiu Bekannter aus der Fastenzeit. — Edel-weiss. Gedicht von R. v. J. -- Allerlei — Podobe pa so: Wegelagerer im Schnee. Originalzeichnung von C. Kronberger. Ein Baiion aus dem belagerten Paris schwebt über einem preustischen Lager hin (1870.) Nach der Natur gezeichnet von A. Tissandier. — Fall des Pariser Post-Ballons „Stadt Orleans" auf dem Berge Lid in Norwegen (25. November 1870.) Gezeichnet von A. Tissandier nach den Mittheilungen der gestürzten Luftschiffer. — Weisse gefüllte chinesische Primel. — Kabeljau-Fischerei. Originalzeichnung von G. Arnould. — Uebersichtskarte von Afghanistan. — Vsako leto izide 18 t. j. vsake 3 tedne 1 snopič po 24 kr., in se zamore naročiti v vsaki knjigarni ali pa naravnost po pošti.
—	Kako si Madjari pomagajo, da bi jih bilo pred svetom več. — Dokazal je že Madjarom nek učenjak po statistiki, da se bo njihov narod še nektera stoletja drvil po ogerskih pustah potem pa, da — zamre. Ali Madjari vedo si sostaviti novo statistiko , iz ktere se je pokazalo vse kaj druzega. V , Hon u1 od 1. 18G7 do 1878 čita se čez 2000 rodbin, ki so svoja nemadjarska imena premcnile v madjarska. Prava prememba imena primerila seje komaj 162krat, 2000 imen rodbinskih bilo pa je čisto pomadjarenih. Ta list naznanja, da je prirastek madjarskih imen možno čitati za posledujih 11 let gotovo nad 8000, ker večinoma promenile so ime cele rodovine.
—	F a b r i k a c i j a novih M a d j a r o v.
Strah pred panslavizmom žene ogersko vlado k nebrojnemu delanju novih Madjarov, da bo lože statistika kazala, kako se množi to madjar sko pleme. „Pest. LI." prinaša 21. t. m. ne ktera imena onih, ki so se med ogerske re krute dali vpisati. Med njimi bo: Zenker = Ccengery, Sykora = Gyori, Kopaš = Komtiro my , Ilaberreiter = Koviics, Oudra = Falusi, Polar= Vlassek, Samak = Szenuressi, Okrouh-lica = Vo'gyei. Iz teh življev nastane tako Madjarstvo, kakor v Beroliuu iz gospod Kep lerjev, Feuchtingerjer , Ilammerschmiedov itd. „madjarska kolonija."
— Naloga družbe Jezusove. Vis. č. o. Beckx, general jezuitov, razposlal je naslednji razglas vsem provincijalom reda. „Ob činstvo i novinarstvo često i kaj rado podtika družbi Jezusovi skrivne namene, misleč, da se ona peča z različnimi formami politike. Dolžnost mi veleva, opomniti očetom provincijalom princip i nalogo, ktero ima družba Jezusova. Družba Jezusova ko duhovni red nima družili naukov, niti druzih pravil pri vzgojevanju nego sveta cerkev, kar je že moj predhodnik o. Roothan 1. 1847 spregovoril. Pomucževanje slave Božje i rešitev duše, to je naše pravo in edino načelo, katero izvajamo z apostoljskim delovanjem, kakor to veleva ustava sv. Ignacija. Zares in po pravici lahko pripozna družba Jezusova , da nima nobene zvezo z nikakimi političnimi straukami. V vseh deželah in pod vsakojako vladno formo podvrže se zahtevam svojega reda, ne imajoč nikakoršnih drugih namenov, ko svoja načela, veliko vzvišenje nad pojmi človeške politike. Vedno in povsodi radi povdarjajo ljudem glas Božji: Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega. To je naloga, ktero ima družba Jezusova, ktero bode vedno priznavala in od te se nikdar ne odstrani."
Eksekutivne dražbe.
10. februarija: 3. Wrenk iz Zagorja, v Litiji. 3- Žnidaršič iz Lazov. 3. Hiti iz Osredka. 3. Mihove iz Bahnega polja, 3. černe iz Štrukljcve vasi, 3. Zakrajšek iz Stermca, 3. Krašovc iz Nove vasi, 3. Černe iz Ponikev, 3. Hiti z Kanarskega, 3, Zalar iz Rudolfovcga, vsi v Ložu. 3. Fatur iz Zagorja, v Bistrici. 2. Vidmar iz Begenj, 1. Plečnik iz Ilotederšice, 1. Petrovčič iz Selc, 1. Mah-nič iz Dolenje Planine, 1. Lebar iz Grahova, vsi v Logatcu. 1. Klemene v Ljubljani.
m., za božjastjo. — V bolnišnici od 11. do 18, januarija: Jožef Barbiš, kajžar 70 1., za vnetico možganov. Andrej Šrajnar, del. G7 1., VBled slabosti. Jakob Zobel, kroj. 60 V, za jetiko. Helena Francelj, gostinja 691., vsled slabosti. Anton Bab-, nik, berač 74 1., za bušlco. Marija Burjak, kajž. ž. za poporodno vročnico. Ana Slanovec, del. v 08 1., za vtriplj. pljuč. Neža Merkur, gostinja 40 1., VBled slaboBti. Janez Križaj, del. (54 1., za pljučnico. Tomaž Mesec, del. 65 1., za vtriplj. pljuč. Ji žef Rupert, del. 57 1., za oteklino. Martin Pre-gcl, mesar 24 1., za jetiko. Marija Maček, gostinja 67 1., vsled slabosti. Gregor Kuific, gostač, 69 1., vsled slabosti. Marija Ilafner, del., o. 2 1., za škro-feljni.
Od 4. do 5. februarija: Albin Kramaršič, postrež. o. 9 m,, vsled slabosti. Alojzija Lnnderl, kavarn, o. 15 m,, za vodeno glavo. Marija Ker-nie, uč. ž. 30 1. za razsed. krvijo. Kari Marn, dekl. o. 5 m., za vnetico vratu.
TfdeKrnllčne (iei>«rm> celi« 7. februarja.
Papirna renta 131.60 — Sreherna r^-nta 62.85 — Alata renta 74 40 — 18601etno državno posojilo 112.40
Hankin« «kuije 786 — Kreditne akcije 215--London
116.75 — ftrnoro 100.— — Ces. kr. cekini 6 67. — 2C-frankov 9.32.
Hiša v najem
se daje tri četrt ure od Ljubljane v Sreberji z v s o pripravo, za krčmarja , mesarja ali branjevca primerna. Okoli hiše je zelnik, njiive in vrt. Bolj natanko se izve pri gospej
<3>	Mariji Dovgan,
cesta sv. Krištofa št. 4.
Umrli so:
Od 2. do 3. februarija: Matilda Pogačnik, not. v. 38 1., vsled pljučnice. Franc Prepeluh, tes. o. 2 1., za pljučnico. Janez Klovar, žel. del. o. l3/4 1 . za vodenico. Franc Cernivec, ml. o. 10
Poslanica.
Živiua je marsikteremu posestniku naj-draži dar, in tudi zadnje imetje kacega revnega kmetovalca; kajti marsikdo stavi na dobro rejene krave in prasce svoj zadnji up. Kedo pak popiše žalost marsikaterega kmetovalca, če mu ta zadnji up vniči živinska kuga, ali če mu živino muči kakova druga bolezen? In česa potrebujejo takovi kmetje? Druzega ne, umnega živinozdravnika, iu sicer tacega, ki brez posebnih stroškov umeje živino zdraviti. Ravno tacega živinozdravnika imamo na Vrhniki, oziroma v Viru (Verdu) hiš. št. 24 z imenom France Poljanšek, ki je o minolem leti na Vrhniki, kakor tudi v druzih sosednih vaseh hvalevredno živino zdravil, potem pa v Girknico šel. Da je zopet omenjeni zdravnik iz C rkn^ce na Vrhniko prišel, veseli sploh posestnike, ki se vkvarjajo z živino. Zatoraj ga večina tukajšnjih posestnikov tudi drugim gorko priporoča.
Jo s. Prosen.
1»
'V/
k
i i
Trgovina s knjigami, umetnijskimi in glasbenimi rečmi
Janeza Giontini-ja
na mestnem trgu ist. Y7 v T^jubljsini.
Dovoljujem si s tem častitemu p. n. občinstvu naznaniti, da bom pod gori omenjenim imenom tukaj obstojičo kupčijo po smrti svojega ranjcega soproga nadaljevala, kakor je bila do zdaj. Posebno priporočam se slavnim c. kr. uradom, vojaškim in civilnim, velečastiti duhovščini, vs;m učn m zavodom, obrt-nijskim podvzetoikoin, mefčanom in seljannm tukajšnjim in daljnim s prošnjo, da bi, kol kor potrebujejo knjig, časnikov, pismenega in risarskega orodja, sploh vse v to stroko spadajoče pri meni naročovali.
Zagotavljaje najpoštenejšo, najcenejšo ter najhitrejšo ustrežbo o vseh naročilih	(3)
z odličnim spoštovanjem
Marija Ciiontini-jeva.
V Ljubljani 2G. januarja 1879.
«"-«OMI
Izdajatelj in odgovorni vrednik Filip liadorlap.
J. tilaznikovi naslomiki v Ljubljani.