JpoSutus lArifun t gotovini. V
Leto XI., št« 167
Ljubljana, torek tit. julija I930
Jena i Din
J^pravništvo: Ljubljana, Knafljeva 1 ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123,
3124, 3125, 3126. fnseratni oddelek: Ljubljane, Prešec* nova ulica 4. — Telefon št. 2492, podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon §t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št. 190. Fačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. ^■■■iHHHBHn
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 te 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Atentat v Bukarešti
Skupina makedonskih dijakov iz Dobrudže je napadla državnega podtajnika v notranjem ministrstvu in ga
nevarno ranila
državnega podtajnika Angelesca. Oddal Je proti njemu pet strelov. Ranjenca so takoj prepeljali v sanatorij, kjer je bil operiran in so ugotovili, da njegovo stanje ni nevarno.
Atentator je pri zaslišanju priznal, da je izvršil atentat, ker se je hotel maščevati nad Angelescom, ki ga smatra za povzročitelja uveljavljenega zakona o lastninskem režimu v novi Dobrudži. Sodna preiskava se nadaljuje.
Zatem pravi komunike: Znano je, da Je vlada Mania predložila parlamentu zakon s katerim se ureja lastninski položaj v novi Dobrudži, ki se je smatral od makedonskih kolonistov, ki so se nedavno tam naselili, za favoriziranje romunskih toie-tov v njihovo škodo. V času debate, ki se je vršila v parlamentu o tem zakonu, so zastopniki makedonskih kmetov povzročili velike manifestacije, naperjene predvsem proti Angelescu, ki je predsednik Kmetske nacijonalne stranke v Dobrudži in ki se je smatral kot glavni povzročitelj tega zakona. po Informacijah iz Bukarešte je bil izvršeni atentat posledica propagande makedonstvujuščih med zelo razburjenimi duhovi. Uvedena je preiskava za ugotovitev, ali je imel atentator pomagače.
Beograd, 21. julija p. Po vesteh iz Ru« munije se zdi, da je bil atentat na držav« nega podtajnika Angelesca organiziran od makedonstvujuščih, istih oseb, ki vrše aten» tate tudi na našem ozemlju. Kakor se za« trjuje, se nahaja Angelescu že izven ne» varnosti. Zanimivo je, da je ta atentat po* vsem stičen onemu, ki je bil pred dvema letoma izvršen v našem notranjem mini« strstvu na tedanjega načelnika, sedanjega vardarskega bana g. Živka Laziča.
SINAJSKE AGRARNE KONFERENCE
Bukarešta. 21. julija, s. Danes ob 13. s<j prišli 4 dijaki macedonskega porekla k državnemu podtajniku v notranjem ministrstvu Angelescu pod pretvezo, da mu hočejo izročiti spomenico. V trenotku, ko je Angelescu pričel citati spomenico, je dijak Pesa oddal na Angelesca 5 revolverskih strelov, ki so ga ranili na obrazu, na prsih, na ramenih in na roki. Čeprav je Angelescu močno krvavel, je imel vendarle toliko moči, da je vrgel napadalca na tla ter mu s tem preprečil, da bi oddal šesti strel, ki je bil še v revolverju. Angelesca so nato prepeljali v sanatorij. Projektih niso ranili važnega organa in zato upajo, da Je ei ;ev atentata izven nevarnosti.
Napadalec Pesa in njegovi komplioi so bili aretirani. Preiskava je dognala, da ]e vzrok atentata ta, da so napadalci smatrali Angelesca za inicijatorja novega zakona, ki ureja lastninski režim v provinciji Ca-liacria. Zakon, ki nikakor ne krši interesov v Dobrudži bivajoči h macedonskih kolonistov, za katere je bila uvedena velika pomožna akcija, je bil od bolgarskega ln turškega »manjšinskega prebivalstva spre-jpt z zadovoljstvom.
Bukarešta, 21. julija, s. Atentator Pesa
ki je oddal 5 strelov na državnega podtajnika Angelesca, je izjavil pri zasliševanju. r)a je sotrudnik lista »Epoca« in da je izvršil atentat, ker je bil Angelescu sovražno razpoložen proti dijakom in je podpiral žide. Pesa je voditelj macedonskega komiteja rumunskih dijakov. Stanje Angelesca je resno, vendar pa ne smrtnonevarno.
Beograd, 21. julija. M. Rumunsko posla-riStvo je danes objavilo službeni komunike, ki pravi, da je danes ob 1. popoldne diiak - medicinec Pesa streljal v notranjem ministrstvu v Bukarešti iz revolverja n.i
Barikade v Egiptu
Po egiptskih mestih je priSlo včeraj zopet do resnih uličnih bojev, ki so zahtevali mnogo žrtev
Kairo, 21. julija s. Med tukaj bivajočimi %ujci je bilo danes opaziti veliko razburje« nje. Mnogo evropskih in egiptskih trgovin je zaprtih. V resnici je prišlo do spopa« dov s policijo, na katero je množica me« tala kamenje. Policija je odgovorila s streli V zrak, nakar se je množica razpršila. Tudi v bližini notranjega ministrstva je bila po« licija prisiljena oddati na skupino mladih ljudi strele. Pri tem je bila ena oseba ubi« ta.
Kairo, 21. julija s. Pri današnjih dopol« 'danskih spopadih je bila ena oseba ubita, 87 pa je ranjenih. Izgube policije še niso znane. V bližini palače Abdin je množica užgala vod plina ter je napravila s cestni« mi svetiljkami in drugim materialom bari« kade. Končno pa je policija razpršila mno« žico. Policija obvlada sedaj položaj.
Pariz, 21. julija s. Iz Port Saida prihaja še nepotrjena vest, da je množica tamkaj napadla evropski del mesta, dogodek, ki ga še ni bilo v zgodovini Egipta.
Kairo, 21. julija s. Pri današnjih demon« stracijah je bilo aretiranih 223 oseb. Po« slanci so predložili kralju prošnjo, naj skli« če izredno zasedanje parlamenta za 26. ju« lija.
London, 21. julija, g. Iz pozno zvečer dospelih vesti iz Kaire se razvidi, da so bili krma-vi nemiri v Kairu rensejši nego se je prvotno mislilo. Pri spopadih med
pristaši nacijonalne stranke ter egipčan« skimi vladnimi četami in policijo je bilo veliko Setvilo demonstrantov ubitih, ali več ali manj ranjenih. Zaradi strogih cen« zurnih ukrepov egipčanskih oblasti se ne morejo doznati nadaljnje podrobnosti. Pri divjih pocestnih bojih sd bile postavljene barikade, za katerimi so se skrili demon« stranti ter pričeli ometavati vojaštvo in policijo s kamenjem. Množica je uničila tračnice pocestne železnice, prevrgla vozo« ve ter skušala vžgati plinske vode, da bi prišlo do eksplozij.
London, 21. julija, g. Z ozirom na do« godke v Egiptu je bila danes na zunanje« ga ministra Hendersona v spodnji zbor« mioi vložena interpelacija, v kateri se vpra« šuje ali je angleška vlada še vedno pri« pravljena s pogajanjem z egipčansko vla« do na podlagi angleško«egipčanskega po« godbenega načrta. Henderson je odgovo« ril, da je stališče angleške vlade proti te« mu načrtu ostalo neizpremenjeno, da se pa bo morala angleška vlada z ozirom na zadnje dogodke v Egiptu pri svojih odlo« čitvah dati voditi od bodočega razvoja stvari.
Port Said, 21. julija s. Pri današnjih de« monstracijah so egiptske čete streljale pro» ti množici En demonstrant je bil ubit, 21 je bilo ranjenih. Čete so izgubile 16 mož, policija pa 59.
Hindenburg v bivšem okupiranem ozemlju
Ogromna
množica ljudi v Mainzu nja« — Parada
Mainz, 21. julija, d. že v zgodnjih jutranjih urah je včeraj prišlo v Mainz iz bivših zasedenih pokrajin nad 250.000 ljudi, da se udeleže osvobodilnih svečanosti ob priliki poseta predsednika Hin-denburga. Predsednik republike, ki se je nastanil v prejšnji nadvojvodski palači, se je odpeljal zjutraj najprej v Kristusovo cerkev, pred katero so ga množice burno pozdravljale.
Po službi božji se je vršilo svečano odkritje »spomenika osvobojenja«, nakar so se podali predsednik in častni gostje na slavnostno matinejo v mestno hišo. Po
— Odkritje »spomenika osvoboje-»Stalhelma«
končanih svečanostih je predsednic pregledal častne čete štalhelmovcev, ki so bile postavljene pred mestno palačo, nad mestom pa je med tem krožil zrakoplov »Grof Zeppelin«. Tudi v Wiesbadenu, kjer se je predsednik sicer samo kratko mudil, mu je priredila množica burne ovacije. V zdraviliškem domu je izročil nadžupan Kriicke predsedniku Hinden-burgu dragocen kozarec, ki mu ga je podarila mestna občina. Predsednik se je nato vpisal v zlato knjigo mesta Wies-baden.
Volilne priprave v Nemčiji
Berlin, 21. julija s. Sestavljanje blokov za bodoče volitve je v polnem teku. To velja zlasti za desničarske stranke, kakor za Westarpovo skupino, za ljudske kon* servativce in za druge desno usmer;ene skupine. Te skupine danes demantirajo ve« sti, da so se izjalovila pogajanja med nji« mi. Ravno nasprotno se naznanja ustano« vitev »Velike desnice«. Kot vodja take »Velike desnice« se imenujejo sedanji držav« ni minister za prehrano dr. Schiele, grof VVestarp in general Letow=Vorbeck, ki je tudi izstopil iz nemško«naciona!ne stranke.
Nemško šolstvo v ČSR
Praga, 21. julija. AA. Po uradni statistiki je lani posečalo nemške ljudske šole na češkoslovaškem 337.943 otrok, od teh 334.122 nemških otrok. Skupno število nemške dece v šolah je bilo 344.938, med njimi jih je 96% hodilo v nemške šole. V višjih nemških ljudskih šolah je bilo vpisanih 42.688 otrok, med njimi 40.530 nemških. Skupno je posečalo 43.815 nemških otrok višje ljudske šole, od njih 92% nemške nadaljevalne šole.
Boljševiški kurirji v Besarabiji
Bukarešta, 21. julija g. Včeraj sta bila ob Dnjestru aretirana dva sovjetsko«ruska ku« rirja, ki sta hotela priti preko reke v Ru« sijo. Tretjemu je uspelo pobegniti. Danes pa so našli še tega, ko je plaval popolno« ma onemogel v reki, 50 km od mesta, kjer sta bila aretiran prva dva. Izkazalo se je, da gre za žensko, ki pa ni hotela po« vedati svojega imena. Prva aretiranca sta izjavila, da se jima je priključila, ne da bi povedala svoje ime. V nasprotju z njeno preprosto obleko so njena izredna lepota inteligenca in dobro gojeni nohti. Ne daleč od mesta, kjer so se ukrcali aretirani kurirji, so našli municicjo, puške in bombe.
Grško-turška pogajanja
Beograd, 21. julija. M. Grški listi poročajo, da bosta v najkrajšem času prišla v Atene predsednik turške vlade ln turški zunanji minister z namenom, da rešita z Venizelosom in ostalimi člani grške vlade vsa nerešena vprašanja med Grčijo in Turčijo.	>
POMEN IN NAMEN
Konferenca se Je začela včeraj — Njene naloge in njen pomen so se v inozemstvu napačno slikali — Akcija za ublažitev agrarne
krize v okviru Male antante
Beograd, 21. julija č. Danes se jc pričela v Sinaji gospodarska konferenca Rumunije, Jugoslavije in Madžarske. Sestala se je na povabilo rumunske vlače, da se ugotovi stališče vseh treh držav glede na agrarna vprašanja. Na konferenci zastopata našo državo načelnik kmetijskega ministrstva dr. Stojkovič in načelnik trgovinskega ministrstva • dr. Pil j a.
Beograd, 21. julija M. Problem sodelovanja agrarnih držav z namenom, da bi se ublažila ali pa popolnoma odpravila gospodarska kriza, ki obstoja v državah za agrarno produkcijo, se je v gotovem delu inozemskega tiska v zadnjem času netočno komentiral. Pogrešno tolmačenje ie povzročila zlasti konferenca tehničnih delegatov Rumunije, Jugoslavije in Madžarske, ki se je sestala v Sinaji. Dejansko nima ta konferenca ničesar skupnega z velikim pokretom za rešitev gospodarske krize agrarnih držav, ker predstavlja samo ne-dovršeno delo na polju poslovanja mednarodne komisije, ki je letos v juliju zasedala pod okriljem Društva narodov v Ženevi. Ta komisija ni mogla sprejeti definitiv-ne resolucije za vsa postavljena vprašanja in je slučaj hotel, da Rumunija, Jugoslavija in Madžarska iz gotovih tehničnih in administrativnih razlogov niso podale takoj na mestu svojih odgovorov, ki so bili potrebni.	*
Da bi Društvo narodov ne sklicalo ponovno mednarodne komisije zaradi teh treh držav, so sklenile, da se šestanejo pose-
bej in v določenem roku predlože svoje odgovore na postavljena vprašanja. Ker so Jugoslavija, Rumunija in Madžarska v enakem položaju glede na postavljena vpra sanja, je bilo določeno, da bi ne bilo treba vsaki posebej odgovarjati, naj vse tri skupaj najdejo skupno formulo in jo kot skupen odgovor predlože omenjeni komisiji Društva narodov.
Med tem se je delo tehničnih delegatov hote ali nehote zamenjalo z velikim pokretom, ki se je započel na inicijativo ministra dr. Marinkoviča na konferenci Male antante in s predlogom poljske vlade, kar je vse povzročilo neresnične komentarje, pogosto popolnoma netočne ali povsem tendenčne. Gre za naslednje. Obstoja namen rešitve gospodarske krize v obsegu Male antante. Tozadevna vprašanja naj bi se predvsem rešila med Jugoslavijo in Ru-munijo, ki sta pretežno agrarni državi, nakar naj bi se njuna solucija predložila v razpravo Češkoslovaški, ki je pretežno industrijska država. Zatem bi se mogla ta organizacija polagoma razširiti na ostale države. Na drugi strani obstoja predlog, ki izvira iz Varšave in ki poziva vse pretežno agrarne države in celo one, ki imajo precej razvito industrijo, kakor Poljsko in in Češkoslovaško, k skupnemu sodelovanju. Po tem predlogu naj bi se osnoval mednarodni urad za proučevanje agrarnih problemov. Njegov namen naj bi bil proučevati natančno odnošaje med agrarnimi državami in državami z razvito industrijo.
Glede na to je treba razlikovati posameznosti v tem pokretu, čigar glavni namen je rešiti agrarne države iz krize v kateri se nahajajo, in vzpostaviti normalno ravnotežje med agrarnimi državami Evrope na eni strani ter industrijskimi na drugi strani.
Varšava, 21. Julija AA. Listi komentirajo predlog Poljske, da se skliče konferenca kmetijskih ministrov držav srednje Evrope ter pravijo, da se ta konferenca ne sme smatrati kot konferenca, ki bi bila proti komurkoli naperjena. Cilj konference je po pisanju listov ta, da se doseže raci-jonalizacija poljedelske proizvodnje in organizacija skupne prodaje, česar dozdaj ni. Listi smatrajo, da bi ta konferenca bila velikega pomena za bodočo evropsko gospodarsko konferenco. Na konferenci na} bi se spravili v sklad interesi poedinih kmečkih držav, v glavnem pa sprečilo padanje cen kmetijskim proizvodom ter rešila poleg mnogih drugih vprašanj tudi vprašanja tranzita.
Bolgarija na poljedelski konferenci na Poljskem
Sofija, 21. julija. AA. Ker se je Bolgarija odzvala vabilu na mednarodno poljedelsko konferenco, ki bo v Varšavi, je minister za kmetijstvo Grigor Vasiljev odgo-dil svoje potovanje na Grško. V Varšavo bo potoval kot zastopnik Bolgarije, v Grčijo pa odide meseca septembra.
Velike ovacije »Karadjordju
Mesto v Kraljevico so odpeljali poškodovani parnik v Tivat - Navdušene ovacije po obrežnih mestih
Beograd, 21. julija, p. Iz Splita poročajo, da ao parnik »Karadjordje«, ki ga vodi pomožna ladja vojne mornarice »Spasilac« v ladjedelnico v Tivatu na popravilo, pozdravljale povsod med potjo velike množice, ki so prirejale navdušene manifestacije. Iz Beograda na moru je došla k odhodu parnika »Karadjordje« velika množica občinstva z lokalnimi oblastmi na čelu ter je bil »Karadjordje« pozdravljen s sviranjem državne himne. Tudi v Trogiru, kamor je snoči dospel, je bil sprejet od velike množice ljudi, ki je prirejala ovacije zlasti kape-tanu Prodanu. Nocoj bo »Karadjordje« prenočil v Korčuli, kjer so mu bile danes prirejene istotako manifestacije.
Split, 21. julija, č. Včeraj ob 6. popoldne je prispel v Saldtm pri Trogiru parnik »Karadjordje«, ki ga je pripeljala velika pomožna ladja »Spasilac«. »Karadjordje« bi po programu moral prenočiti v splitski luki, kamor bi imel priti včeraj popoldne in kjer se je zbrala k sprejemu velika množica ob-
činstva. V zadnjem času je dobil po radiju nalog, naj prenoči v Saldunu.
Snoči je došel v Split prvi častnik »Ka-radjordja«, kapitan žujovič, ki je bil v času, ko je »Morosini« zavozil v »Karadjordja«, na poveljniškem mostu. Iz njegovega opisa katastrofe je razvidno, da je le prisebnosti in zavesti dolžnosti posadke »Karadjordja« pripisati, da je nesreča zahtevala relativno le malo žrtev. Razen tega je tudi povedal, da so dela za začasno popravil-1 »Karadjordja« bila zelo naporna. Trajala so 9 dni. Posebno pohvalno se je izrazil o tehničnem inšpektorju Sakiču iz Splita, ki jih je vodil. Izvršili so jih delavci iz Splita in Sušaka. Nadalje je povedal, da je prebivalstvo v vseh »rajih, mimo katerih je vozil, prirejalo »Karadjordju« navdušene manifestacije. Davi ob 8.30 sta »Spasilac« in »Karadjordje« dvignila sidra in odplula proti jugu. Ob 9. se je »Karadjordje« pojavil pri Solinu in je na Marjan odšlo mnogo ljudi, da so ga lahko videlL
Aretacije makedonstvn-
• V V»1
juscin
Sofija, 12. Julija. AA. Skupina poslancev iz vrst makedonstvujuščih, med njimi Ru-manov, Zozov, Indilizov in pop Pandov so posetili predsednika bolgarske vlade Ljap-čeva in protestirali proti aretacijam makedonstvujuščih. Doznava se, da odgovor Ljapčeva o aretacijah makedonstvujuščih ni zadovoljil delegacije, ker je Ljapčev izjavil, da ostanejo aretirane! še nadalje y zaporu.
Težka avtomobilska pri Čabru
Karlovac, 21. julija, n. Včeraj se je pripetila neki karlovški družbi težka avtomobilska nesreča. Ravnatelj tvornice za usnje Stanko Kosten, trgovec Franc Jakičič in dve gospe so se peljale v Gorski kotor. Na poti med Gabrom in Brodom jih je dohitel neki avtomobil, ki se je zaletel v njihovega, ko jih je hotel prehiteli. Na mestu dogodka se nahaja ob cesti velika globina in avtomobil je odleti v potok 6 m globoko. Tovarnar Kosten je bil težko ranjen in mu je zlomilo 8 reber, trgovcu Jakičiču pa je zlomilo nogo. Avtomobil se je ves razbil. Potniki avtomobila, ki je povzročil nesrečo, so priskočili ranjencem na pomoč ter jih odpeljali v bližnjo hišo, kjer so jim nud li pomoč, nato pa pobegnili dalje z avtomobilom in se ne ve, kdo so bili. Zdi se, da so bil tujci iz Češkoslovaške. Orožniki so uvedli preiskavo. Ranjence so prepeljali v bolnico v Karlovcu.
Polet okrog Evrope
Beograd, 21 . julija AA. Snoči je pri« spelo v Calais 16 lahkih letal od 60, ki so nastopila na mednarodni tekmi za polet okoli Evrope. Drugih 34 letal je ostalo v Reimsu. V Calais je prispelo vseh 7 an» gleških letal. Tekme se udeležujeta le dve ženski, in sicer Angležinja lady Bailey in miss Spooner,
Kongres poljskih legionar-jev
Varšava, 21. julija. AA. Včeraj se Je v Varšavi začel kongres zastopnikov vseh organizacij Zveze poljskih legijonarjev. Seji je prisostvoval predsednik poljske vlade Slavek, ki je imel prigodni govor. Na konferenci so bila prečitana poročila o pripravljalnih delih za letni kongres legijonarjev, ki bo 10. avgusta v RadovL Sprejeta je bila resolucija, ki poudarja edinstvo legijonarjev v ideologiji njihove organizacije. Razen tega poziva člane organizacij, naj nadaljujejo delo, ki so ga začeli legijonar-ji v korist države, a koncu konference sta bili poslani pozdravni brzojavki predsednika poljske republike Mošickemu in maršalu Pilsudskemu.
Žrtve japonskega tajfuna
Tokio, 21. julija, s. Po ofioijelmih vesteh je do sedaj ugotovljeno, da je strašna taj-funska katastrofa, ki je opustoaila velike dele vzhodne Azije, zlasti Jajponsko in Korejo, zahtevala 410 človeških žrtev. Vendar pa pogrešajo še 1200 oseb, tako da se bo število smrtnih žrtev zelo povečalo. Števila ranjencev sploh ni mogoče ugotoviti. 16.000 hiš je bilo poškodovanih. Velika ozemlja so bila v par minutah izprem en jena v ruševine. Mnogo vasi sploh ne obstoja več. Vlada je uvedla velikopotezno pomožno akcijo.
Novi izsrredi v Porenju
Berlin, 21. julija, g. V noči od nedelje na ponedeljek je prišlo v Olskirchnu v Pore-nju do težkih izgredov proti bivšim separatistom. Zbralo se je več sto ljudi, kd so korakali skozi mesto. Policija je oddala več strelov, vendar pa slučajno ni bil nihče ranjen. Razbitih je bilo več šip. Policija je aretirala 3 osebe..
Predsednik največje svetovne banke v Pragi
Praga, 21. julija. AA. Sem je dospel M. Wi®gin, predsednik newyorške narodne banke, največje banke na svetu. Posetil je narodno banko in ostala važnejša finančna podjetja. Njegov poset ni v zvezi z nobe-
no finančno transakcijo.
Sprememba v pobiranju trošarine na pivo
Ljubljana, 21. julija. AA. V smislu dogovora s pivovarnami v dravski banovini, plačujejo izza dne 1. julija 1930 banovin-sko trošarino ra pivo, ki se konsumira v območju dravske banovine, pivovarne same. Zato odpade od strani gostilničarjev, točilcev piva in založnikov vsako prijavljanje po 1. juliju 1930 prejetega piva in plačevanje banovinske trošarine. To pa velja le za one množine piva, ki izhajajo iz pt-vovaren na ozemlju dravske banovine. Za prijavljanje in plačevanje trošarine od onega piva, ki se uvozi iz drugih banovin, veljajo še naprej sedanji predpisu
Kmetijski sveti pri banskih upravah
Beograd, 21. julija, č. V predsednišfcvn
vlade se izdeluje pravilnik, po katerem naj bi se pri banskih uprarvah osnovali kmetijski sveti, sestavljeni iz strokovnjakov iz vseh krajev posameznih banovin, ki naj bi na svojih rednih zborovanjih sklepali o pospeševanju kmetijstva.
Poset naših pridobitnikov
/1	T
v Graji
Solun, 21. Julija. AA. Po obisku grških gospodarstvenikov jugoslovenskim gospodarskim krogom, ki je v vsakem pogledu sijajno uspel in ki je ustvaril in poglobil gospodarske zveze med obema sosednima državama, so gospodarstveniki in grško-jugoslovenske lige sklenili, da po prejšnjem dogovoru s solunskimi gospodarskimi organizacijami in grško-jugoslovenskimi ligami v Atenah povabijo jugoslovenske gospodarstvenike na poset Grške v času petega mednarodnega solunskega sejma. Jugoslovenski gospodarstveniki ostanejo v Solunu dva dni 26. in 27. septembra, 28. odidejo v Vodene in Njegov, da si ogledajo tamošnje industrije, 29. pa odpotujejo v Atene, kjer ostanejo 3 do 4 dni. Za bivanja na Grškem bodo jugoslovenski gospodarstveniki gostje grško-jugoslovenske lige.
Dve strašni rodbinski tragediji
Beograd, 21. julija, n. Iz Sente poročajo
o strašni rodbinski tragediji. 59 letni Ga* bor Dudaš, znan pijanec, je skušal posi« liti svojo 13 letno hčerko, ki pa je pobeg« nila in poklicala pomoč. Med tem je oče odšel k stvoji Ijubknki Veroniki in jo za« klaL Ko se je vrnil, je našel doma svojo ženo ter jo zabodel z nožem v srce. Ko je videl, kaj je stordJ, je zaklal še samega sebe.
Subotica, 21. julija, č. Danes ob 10. do* poldne je ključavničar Anton Hegedus v prepiru presekal z nožem svoji ženo vrat« no žilo, Ko je videl, kaj je storil, si je sam sebi prereza! grlo in obležal na mestu mrtev. Z ženo je živel že dolgo časa v pre« piru, ker je vedno pijamčevaJ.
Roparji napadli vlak
Bukarešta, 21. julija, s. V nedeljo je pri postaji Eforia naskočilo več maskiranih banditov osebni vlak ter odvzelo v od« delku II. razreda nekemu trgovcu 25.000 lejev, nekemu umetniku njegove dragoce« ne gosli, drugim pa raizne dragulje. Nato so roparji potegnili zasilno zavoro ter skočili z vlaka. Vlakovodja je oddal več strelov proti njim. Banditi so odgovorili s streli ter ubili vlakovodjo. Nato so po»
S
begnili.
✓
Po Matejevem pogrebu
" Nedeljske pogrebne svečanosti za bratom Malejem so globoko razmajale srca in duše slovenskega ljudstva in sprostile njegova najplemenitejša čustva. Trije momenti so dajali obeležje žalostni slavnosti in zgovorno dokazale, kako jak je v našem ljudstvu čut narodne solidarnosti, kako silno se je pojačil v teh letih, odkar uživamo bla-godati narodne in državne svobode, in s kako silo se pojavi ob trenutku nesreče in bolesti.
Prvi izmed teh treh momentov, je sokolsko-bratski moment. Trodnevno žalno slavje od prihoda dragega trupla iz tujine pa do njega položitve v ljubljeno domačo zemljo, je v prelepi luči pokazalo sokolsko bratsko čustvovanje, odkrilo čvrste vezi, ki spajajo »okolska srca v ogromno ljubečo se družino in javno manifestiralo globoko ljubezen, ki se v mladih srcih razvija na sokolskih tleh med borci, katerih geslo so svoboda, enakost in bratstvo.
Nihče izmed sokolskih bratov in sestra ni mogel sprva pojmiti, k« ko je mogoče, da poseže kruta roka usode v njih vrste ravno po miljencu vsega članstva, po krotkem in dobrem bratu Tončku. Več ko vse besede označuje kristalno čisti značaj in dobrosrčnost pokojnega mladeniča okliščina, da so mu v intimnem tovariškem in prijateljskem krogu vzdeli priimek »golob-ček«. Preko njegovih ust ni mkoli prišla trda in nelepa beseda, krotkost in skromnost sta bil odsev njegove lepe duše in čistega srca Po svojem značaju in prirojeni srčni kulturi je bil ta mladenič svetal in bleščeč vzgled vsemu članstvu, osobito mlajšemu naraščaju, ki bo stopil v bodočnosti na mesta starejših.
Ni nikako čudo, da so se ob bridki izgubi v silni bolesti krčila srca članov, ki so stopali za krsto brata Tončka, oropani onega čistega veselja in dobrote, ki jih je odsevala ta plemenita mlada duša. Treba je bilo videti posamezne prizore na Taboru ob mrtvaškem odru brata Maleja, na kolodvoru, ko so položili krsto v voz, da jo odpeljejo v Tončkov planinski svet na večni odpočinek, in stopnjevano žalost ob odprtem grobu mladega junaka. Tu in tam se je izvil globok iz srca obupen vzdih staremu članu, osivelemu v življenski borbi, in vlil se je potok solza v olajšanje sočutnemu srcu. Naraščaj, deca, moško in žensko članstvo so oplakovali prebridko izgubo,
njih oči so se pri vsaki misli na brata Tončka ovlažile in zasolzile.
Najtežji delež na tej obči žalosti pa je imela luxembourška vrsta. Sobojevniki pokojnega Tončka, ki so imeli v spominu še sveže, nedavne dojme ter ga jasnega in zornega mladeniča, si niso mogli predstavljati, da ie ta žarek veselja za večno izginil iz njihovih vrst, iz njihovega družabnega življenja iz telovadne dvorane, ki ja videla toliko skupnih naporov, toliko požrtvovalnosti in jeklene vztrajnosti. To nepojmovanje je vlivalo v njih srca teman obup in jih neizrečeno potrto.
Drugi, širši moment, ki ga je izražalo nedeljsko žalno slavlje, je bil žlahtni narodno-potriotski moment. Pokojni brat Tonček v svoji skromnosti ni imel obširnega poznanstva in vendar so pohiteli tisoči, da mu izkažejo zadnjo čast, pohiteli v takih množicah, ki se običajno ne zbero niti ob pogrebu narodnih voditeljev. Tisoči so počastili pokojnika, ker je padel kot borec pod plapolajočimi narodnimi barvami, boreč se s silo svojega duha in jeklem svojih mišic za čast in slavo našega naroda. Velik pomen je v tem dejstvu: V našem ljudstvu raste zavest države in narodne skupnosti. Kadar pade eden, občutijo bol tisoči in dajo tej boli vidnega izraza v impozantnem številu. Srce vsega naroda se je skrčilo v bolesti in pokojniku bi bilo v silno zadoščenje, ako bi vedel, kak vsesplošen plemenit izliv čustvovanja Je v našem narodu njegova trgična smrt. Bolest veže jačje in trajneje nego sreča in veselje.
Nič manj velepomemben ni tretji ob-čečloveški moment. Naša javnost je pokazala toliko plemenitega obžalovanja nad nesrečno usodo brata Tončka in tako globoko občuteno sočutje s težko prizadeto materjo, kakor da je enako težak udarec zadel vsakega posameznika in množice. Ta zavest bo v znatni meri olajšala bolest bedne matere, nežno ljubeče sestre in razža-loščenih bratov. Na tisoče src razdeljena bolest naj zlasti nesrečni materi zmanjša gorje in olajša kruti udarec usode.
Brat Malej je s svojo žrtvijo in smrtjo sprostil najžlahtejša čuvstva v srcih našega naroda. Mirno naj spi junak večno spanje v senci gorskih velikanov v naši rodni zemlji! Njegovo počivališče je posvetila ljubezen vsega naroda
Jubilejna skupščina našega učiteljstva v Novem
mestu
Velika udeležba - Nove naloge učitel jstva - Za zboljšanje učiteljskega gmotnega položaja
Ljubliana, 21. julija.
Kakor smo že poročali, si je naše učitelj-stvo za sedež jubilejne skupščine svoje stanovske organizacije izbralo dolenjsko metropolo Novo mesto. Začetek skupščine ie bil v soboto ob 9. dopoldne, a so že ob 8. pričeli prihajati mnogoštevilni delegati in člani UJU v lepo okrašeno telovadnico osnovne šole. Verifikacija mandatov je trajala dobro uro in ko so bili vsi mandati overovljeni, se je pričelo glavno zborovanje, katerega se je udelžilo poleg delegatov tudi mnogo učiteljev in učiteljic iz novomeškega in drugih srezov. Udeležencev je bilo nad 200. Učiteljsko skupščino so počastili zastopniki vseh novomeških oblastev in društev. Tako sreski poglavar Krajšek, višji sodni svetnik dr. Forster, višji državni tožilec Barle, novomeški podžupan Ogrič, prošt Čerin, za gimnazijo, direktor Maselj in vlad. svet. Seidel, orož. kapetifn Grozdanič, za kmetijsko šolo na Grmu inž. Avsec in strokovni učitelj Ple-go, davčni upravitelj Novak, poštni upravnik Nadrah, notar in starosta novomeškega Sokola Marinšek, zastopnik frančiškanskega samostana p. Henrik in predstojnik bolnice usmiljenih bratov v Kandiji Danev.
Poverjenik UJU g. Andrej Skulj je ob otvoritvi skupščine poudarjal jubilej Udru-ženja jugoslovenskega učiteljstva, ker so si baš pred 10. leti srbski, hrvatski in slovenski učitelji podali roke v znak bratstva, zvestobe in stanovske zavesti. To jugoslovensko udruženje je bilo prvi kažipot mnogim drugim organizacijam v cilju narodnega in državnega edinstva. Geslo stanovske organizacije je: En stan, ena duša, eno srce, ki naj živi in bije za napredek in razvoj narodne šole in po njem za srečo in blagostanje naroda, za veličino in moč države. Zakon od 3. oktobra lanskega leta, ki je dal kraljevino Jugoslavijo, je potrdil in uresničil to, kar je bilo v srcih našega učiteljstva že takrat, ko so še na bojiščih grmeli topovi. Govornik je mar-kantno očrtal delo učiteljske stanovske organizacije in v koliko so se uresničila njena stremljenja. Potem je prešel na nove naloge nčiteljstva. Pri tem poglavju se je še posebej bavil z odnošajem med Sokolom in učiteljstvom ter poudarjal: V skupni organizaciji strnjene vrste jugoslovenskega učiteljstva bodo vedno korakale pod praporom, ki ga je kralj poklonil Sokolu in ki bo vedno ponosno vihral v čast in slavo kralju iH domovini. Kar se tiče stanovske zavesti je govornik poudarjal, da so se že takrat, ko se je učiteljska organizacija osvobodila političnih uplivov, vrste strnile, da pa je treba še več zavesti in stanovske vzajemnosti. Učiteljstvo se ni branilo dela in se ga tudi ne bo po želji naroda in po volji kralja in zakona. Učiteljstvo zaupa besedam prosvetnega ministra, da bodo učiteljske želje uresničene.
Z velikim odobravanjem je bil sprejet
predlog, naj se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku g. Živkoviču prosvet. ministru Maksi-moviču in predsedniku Udruženja jugoslovenskega učiteljstva Vladimiru Petroviču. Brzojavka Nj. Vel. kralju se glasi:
»Učiteljstvo, poverjeništvo Ljubljana, zbrano na pokrajinski skupščini, dne 19. julija 1930. v Novem mestu "zreka Vašemu Veličanstvu svojo neomejeno zvestobo in udanost.«
Po imenovanju zapisnikarjev je pozdravil - skupščino predsednik učiteljskega društva za novomeški okraj g. Viktor Pirnat, za njim pa je govoril podžupan g. Ogrič. S tem je bilo slavnostno zborovanje zaključeno irt skupščina se je lotila posameznih točk dnevnega reda. Iz tajniškega poročila je razvidno, da šteje ljubljansko poverjeništvo UJU 33 okrajnih učiteljskih društev z 2896 člani. Od 3486 učiteljev in učiteljic dravske banovine je 590 neorganiziranih.
V debato o tajniškem poročilu je posegel g. Lapajne, ki je govoril tudi v imenu celjskega društva. Bistvo njegovih izvajanj je bilo naslednje:
Vodstvo poverjeništva mora biti odgovorno za vse izjave svojih članov, ki se tičejo organizacije. Vodstvo je zavrglo pravilnik, ki je osnova organizacije in edino jamstvo pravic organiziranega članstva. S tem so bili ovrženi sklepi delegacije najvišje instance organiziranega učiteljstva in onemogočena je bila kritika v stanovskih zadevah. Pri tem se je sklicevalo na sklepe širšega sosveta, ki pa si je prilastil pravico odločati preko delegacije. Urednika stanovskega glasila »Učiteljski tovariš« ni mogoče priznati, ker ni dobil pri delegaciji kvalificirane večine, kakor jo določa pravilnik. Vodstvo poverjeništva je zavrglo stališče celjske deklaracije in posledica tega je bil izstop celjskega društva.
S to spomenico so se bavili delegati Ribičič, Šestan, Baebler, Doljak, Hren in naposled urednik »Učiteljskega tovariša« Dimnik. Na predlog delegata Ivanekiča je skupščina končno soglasno sklenila, da se vsi sedanji kakor tudi morebitni poznejši spori ne obravnavajo pred glavno skupščino, dokler jih ne presodi stanovsko razsodišče. Popoldne so razpravljali razni odseki, zvečer pa je prvi del zborovanja zaključil koncert učiteljskega pevskega zbora.
Nedeljska skupščina, ki je trajala od 8. do 11., j« odobrila poročila odsekov ter sprejela naslednjo resolucijo:
TJčiteljetvo, zbrano 30. julija 1930 na skupščini UJU — poverjeništvo Ljubljana v Novem mestu, enodušno manifestira za utrditev jugoslovenske misli v smeri edinstva naroda in države potom šole in lavnega dela nčiteljstva.
Odobravajo? vladni manifest od t. julija t. L s principom en narod — ena država, hoče zastaviti vse svoje moralne in intelektualne sile za dosego tega cilja.
Da bi se pa moglo popolnoma posvetiti svojemu težavnemu delu v šoli in zunaj nje za blagor domovine in naroda, Je nujno potrebno, da se mu uredi njegov mate-rijalni položaj in prosi kraljevsko vlado, naj takoj reši to žgoče vprašanje, s čimer ne bo koristila le učiteljskemu stanu, marveč v mnogo večji meri tudi narodu in domovini.
Centrala UJU v Beogradu naj ob vsaki dani priliki, a 5e prav posebno ob letošnjem jubilejnem kongresu poudarja neobhodno potrebo hitre rešitve našega ma-terijalnega vprašanja in naj ob tem kongresu prosi za avdijenco pri gosp. ministrskemu predsedniku in gosp. ministru prosvete, katerima naj predoči naše aktivno delovanje v pravcu vladnega manifesta ter ju naprosi, da pospešita ureditev naših prejemkov. Centrala naj tudi skuša doseči, da bodo njeni zastopniki mogli v posebni avdijenci pri Nj. Vel. kralju raz-tolmačiti naš težavni gmotni položaj. Na merodajnih mestih naj centrala poudari zlasti naslednje:
1.)	Z zakonom o narodnih šolah se učl-teljstvu materij,alni položaj mi izboljšal, temveč se mu je celo poslabšal s tem, da so se dosedanji prejemki šolskim upravi-bila ukinjena državna »anarina, dočim mu z zakonom določena občinska stanarina v pretežnih krajih 'še do danes ni bila izplačana.
Ker je z zakonom ustvarjen položaj, ki ga ni mogoče izpremeniti, apeliramo na merodajne činitelje občinskih uprav — uvidevši pri tem težak položaj občin tn priznavajoč ga — naj nam ne otežkočajo že itak dovolj težkega položaja, marveč čim prej izvedejo zakonite določbe.
2.)	Kot nujno potrebno smatramo, da Izide pravilnik k zakonu o narodnih šolah, da nam bo izvajanje zakona potom šole in prosvetnih ustanov, v katerih sodelujemo v blagor naroda in države, omogočeno.
S pravilnikom pričakujemo ureditve vprašanja upraviteljskih doklad od enoraz-rednice dalje, do katerih smo imeli po dosedanjih šolskih zakonih pravico, pričakujemo pa tudi ugodne rešitve vprašanja učiteljskih stanarin in kuriva.
3.)	lavni up pa stavi učiteljstvo na revizijo uradniškega zakona, katerega dono-šenje smatra za nujno potrebno že z ozirom na dejstvo, da je bil materijalni položaj izboljšan že vsem strokam I. kategorije in domalega vsem strokam tudi II. kategorije, katerih dobrin pa ono še ni deležno.
Od novega uradniškega zakona pričakujemo predvsem naslednje:
1.)	Prejemki učiteljstva naj se zvišajo tn izenačijo s poviški plač ostalemu državnemu uradništvu.
2.)	Napredovanje v plačah bodi avtomatično in tako, da tudi učiteljstvo doseže I. a grupo, ki je uvedena pri vseh strokah II. kategorije, katerim je bilo materijalno stanje že izboljšano. Najvišja grupa bodi glede prejemkov izenačena v razmerju II. kat. do 5. grupe I. kategorije uradniškega zakona.
3.)	Z državnimi uradnfki poročene učiteljice naj se glede prejemkov izenačijo z onimi neporočenih učiteljic.
4.)	Službena doba naj se za učiteljstvo zniža na 32 let, kakor je bilo to po zakonu iz leta 1904. in po dopolnilnem šolskem zf.konu iz leta 1919.
Ob tej priliki se učiteljstvo obrača do merodajnih činiteljev, posebno še do predstavnikov prosvetnih ustanov in društev, pri katerih sodeluje, da podpro te naše teZ-nje in zahteve in nam tako omogočijo, da se moremo v polni meri posvetiti tudi prosvetnemu delu v narodu, katero zahreva od nas tudi mnogo materijalnih žrtev.
Lepa kmetska manifestacija na Krškem polju
Ob številni navzočnosti ljudstva In v najlepšem vremenu ie tudi letos Izvrstno uspel tradicionalni kmet*
ski praznik
Proslava poljske neodvisnosti
Beograd, 21. julija. AA. Povodom stoletnice ustanovitve kraljevine Belgije sta belgijski poslanik na našem dvoru Delcolne in njegova soproga priredila danes svečan sprejem v prostorih poslaništva V imenu Nj. Vel. kralja je belgijskemu poslaniku čestital k proslavi in narodnemu prazniku ordonančni oficir Nj. Vel. kralja major žarko Popovi 6. Na čelu odi Iona h zastopnikov diplomatskega zbora, ki so pri tej priliki posetili Delcoina je bil papeški nuncij msgr. Pelegrinetti. "V imenu ministrstva za zunanje zadeve je temu sprejemu prisostvoval Konstantin Fotič, pooblaščeni minister in izredni poslanik v inozemstvu, in Ivan Gerasimovič, načelnik upravnega oddelka zunanjega ministrstva. Proslave se je udeležil tudi minister dvora Bogoljub Jeftič.
Obletnica smrti ministra Draškoviča
Beograd, 21. julija, p. Danes se je v beograjski Sabormi cerkvi in na beograjskem pokopališču vršila spominska svečanost povodom 9-letnice smrti bivšega ministra Mi-lorada Draškoviča.
Organizacija lastnikov kopališč
Beograd, 21. julija, p. V Beogradu se je osnovala organizacija lastnikov kopališč, ki se bo razširila na vso državo. Lastniki kopališč so predložili notranjemu ministrstvu spomenico, v kateri pravijo, da nameravajo preurediti naša kopališča po vzgledu najmodernejših svetovnih kopališč, zaradi česar so osnovali organizacijo, s katero bodo skušali ustvariti za to potrebne pogoje. Njihova organizacija ima namen ustvariti moderna rečna in morska kopališča. da bi se povečal tujski promet.
VeRk požar
Beograd, 21. julija, p. Iz Novega; Sada poročajo, da je v bližini Novega Futoka nastal na posestvu Jovana Sage velik požar, ki je popolnoma uničil imetje omenjenega novosadskega bogataša z vsemi poljedelskimi stroji. Ogmjegasci iz Novega Sada in okolice skupno z vojaštvom niso mogli preprečiti razširjenja požara, ki še vedno traja.
Izvoz bolgarskega tobaka
Sofija, 21. julija. AA. Izvoz tobaka je v juniju padel. Dočim so ▼ maju izvozili 1,770.513 kg tobaka, so ga v juniju izvoza M samo 1,280.752 kg. Sploh izvoz tobaka letos stalno pada. Tako je bilo v aprilu, maju in juniju t 1. izvoženo 4 milj. kg tobaka manj kakor v januarju, februarju In marcu t. L
Krško, 21. julija.
Krško polje! Sama beseda vzbudi v
kmečkih dušah močan odmev. Kruti turški navali so šli preko njega. Vse je prepojeno krvi junakov Ljudevita Posavskega in neustrašenih borcev z ža-rečo krono kronanega prvega slovenskega kralja Matije Gubca v bojih za staro pravdo: svobodo naroda in rodne grude.
Kaj čuda, da tako rade pohitijo z naše zemlje in bratske hrvatske ravni pestre množice kmečkega naroda vsako leto na svoj praznik na Krškem polju. V par letih je dobil tabor na Krškem polju posebne slovesnosti, saj so taki zbori skupna proščenja kmečkega naroda, zemlje, dela in kipečega zdravja.
Muhasto vreme zadnjega tedna je malo plašilo boječneže, večina pa je trdno zaupala, da se bo sam sveti Peter uklonil splošni zahtevi po lepem vremenu. Ze v soboto so se začele zgrinjati pisane množice v Krško in okolico. Nedeljsko jutro je zazorilo v prav pomladni lepoti. Zrak umit, kakor novorojeno dete in poživljajoč kakor živa voda starodavnih pravljic. Vse ceste so bile polne okrašenih voz, jezdecev, kolesarjev in peščev s popotnimi palicami. Narodna pesem in glas harmonike sta se zlivala s rezgetom iskrih konjev in ropotom vozil v prazniško himno kmečkemu delu in samozavesti. Vse je hitelo v Krško, ki je sprejemalo drage goste v veselju pisanih troboj-nic. Raz savskega mostu je pozdravljal slavolok: »Dobrodošli in pozdravljeni sinovi in hčer naših kmečkih domov.«
Še pred slovesno otvoritvijo kmečkega tabora se je vršila običajna
razstava domačih kon].
Najlepše živali so bile odlikovane z nagradami do 100 Din in sta v ta namen darovali Krška občina in občinska hranilnica v Krškem 2000 Din. Najvišjo nagrado v prvi skupini 100 Din je dobila petletna kobila posestnika Josipa Strojina iz Ostroga. V drugi in tretji skupini sta dobila enako nagrado po 100 Din Alojzij Mencin za 3 letnega žrebca, Matija Škofljanc pa za 5 letnega žrebca, oba posestnika z Brega. Razstave se je udeležilo 43 posestnikov.
Ob 13. se je razvil
veličasten sprevod na Krško polje.
INa čelu sprevoda se je vozilo okoli sto kolesarjev, za njimi je korakala godba krškega ognjegasnega društva, nakar so sledili konjeniki z veliko državno zastavo na čelu, za njimi vozovi polni naših fantov in deklet v narodnih nošah. Na posameznih vozovih so predstavljali delo in prizore iz kmečkega življenja, snopi žita so predstavljali žetev, drugi voz je imel mla-tiče, tretji dekleta s preslicami in terice, nadalje kosce, kovače itd. Največ voz je bilo iz okoliških vasi Leskovac, Drnove Velike vasi, Kostanjevice in drugod. Za njimi pa so se zgrnile v sprevod številne množice pešcev.
Na zborovališču
se je že prej zbrala velika množica ljudi, ki so prišli z avtobusi, vozovi in peš od vseh strani. Posebno navdušeno so pozdravljali vrle Gorenjce iz Lesc z županom Ažmanom na čelu.
Med tem sta prispela iz Zagreba tudi minister dr. Shvegel in vodja novega po-kreta hrvatskih seljakov Karlo Kovače-vič. Zborovanje je otvoril ob 2,30 gosp. Grebnec iz Velike vasi, ki je pozdravil vse udeležence, predvsem min. dr. Shvegla in zastopnika hrvatskih seljakov Karla Kovačeviča.
Nato je govoril minister dr. Shvegel, ki je uvodoma obžaloval, da ni do-šel na proslavo kmečkega praznika tudi stari zastavonoša slovenskih kmetov Pucelj, ki naj mu velja iskren prijateljski pozdrav. Spomnil se je tudi Sokola Toneta Maleja, ki je umrl za čast našega naroda. Nato je pozdravil zastopnika hrvatskih kmetov Karla Kovačeviča in naglašal, da se vrši kmečki praznik na Krškem po-lju v času, ko nestalnost na ameriških borzah in naraščanje brezposelnosti v industrijskih državah dokazujeta, da še ni prenehala gospodarska kriza in da morajo kmetje še vedno računati z zmanjšanjem kupne moči, padcem cen sirovin in živil ter s poslabšanjem položaja kmečkega življa. Kot civilizirani Evropci pozdravljamo predlog za ustvaritev evropske unije, pri čemer pa ne smemo pozabiti naše Jugoslavije ali jo celo zapostaviti. Gospodarska Panevropa, kakršno bi radi videli industrijski krogi na Dunaju, ki bi hoteli dobiti nazaj svoja prodajna področja, bi vodila k našemu ©siromašenju in izkoriščanju. Prav tako se naša lastna industrijalizacija ne sme vršiti na račun kmetijstva s podraževanjem potrebnih proizvodov in istotako ne smejo evropske industrijske države zahtevati svobodno trgovino na industrijskem polju, da bi pri sebi izvajale agrarni protekoionizem na škodo lastnih delavcev in na škodo izvoza naših kmetijskih pridelkov. Poljedelstvo v srednji Evropi se mora enako dvigati kakor industrijalizacija. Najboljši pot za to bi bil sporazum Češkoslovaške, Poljske itd., po katerem bi mogli doseči kme-
tijski proizvodi naše države v industrijskih državah primerne cene, ki bi bile sprejemljive za njihovo lastno gospodarstvo. V to svrho je treba ustvariti sporazum o ekonomskih preferen-cionalnih carinskih tarifah ter odstraniti brezpogojno klavzulo največjih olajšav, ki izvirajo še iz dobe svobodne trgovine v Angliji, ki se je že davno preživela in ki jo tudi mi izigravamo z raznimi sredstvi, prometnimi tarifami, izvoznimi premijami, kontingenti itd. Prvi korak k zboljšanju je v sporazumu agrarnih držav v Evropi, kakor to predlagata naša vlada in Poljska in o čemer se prav sedaj razpravlja v Sinaji. Svoj govor je minister zaključil s pozdravom Nj. Vel. kralju, ki so se mu pridružili vsi zborovalci.
Zatem je govoril hrvatski seljak Karlo Kovačevič, ki je poudarjal važnost akta od 6. januarja, ko je Nj. Vel. kralj dejal, da med njim in narodom ne sme biti posrednikov. Njegov govor je bil sprejet z živahnim odobravanjem in ovacijami kralju ter vladi.
Nato je govoril dr. Igor Rosina v imenu kmetske mladine, ki jo je pozval k delu za probuditev kmetske zavesti. Govorila sta Še dr. Novak iz Ljubljane in g. Ažman iz Gorenjskega, nakar se je zborovanje zaključilo in so se pričele običajne konjske dirke, ki se jih je udeležilo lepo število tekmovalcev z res izbranimi konji.
Dirke
so trajale do pol 19. in jih je s posebno pozornostjo zasledovalo lepo število častnikov z generalom Boškovicem na čelu. Vsi so se divili elanu naših kmečkih tekmovalcev in gibčnosti kolesarskih tekmovalcev.
Po dirkah in tekmah se je razvila prava
ljudska veselica,
naturni kmečki praznik zahvale za srečno košnjo in bogato žetev, kakor jih praznujejo v zenitu leta kmetje po vsem svetu.
Lepe prireditve so se med drugimi udeležili sreski načelnik dr. Janko Šiška, minister n. r. dr. Kukovec in še mnogo drugih odličnih borcev za kmečke pravice. Minister dr. Shvegel se jc odpeljal zvečer na Bled, zastopnik hrvatskih seljakov Karlo Kovačevič pa na svoj dom v Slavonijo. Pozno v noči so se razhajale kmečke množice, ki so se nabrale nove samozavesti za bodoče delo, ki bo mnogo lažje, kakor je bila borba dedov, saj imajo v svojem narodnem kralju Aleksandru najboljšega pobornika za svoje pravice.
Silna vročina v Ameriki
Newyork, 21. julija s. Izredna vročina ▼ Zedinjenih državah traja dalje. V Newyor» ku je pri kopanju utonilo 15 oseb ali je iz» gubilo življenje zaradi vročine. V nadce» stni železnici, ki je bila polna potnikov, ki so prišli z obale, je prišlo zaradi kratkega stika do panike. 20 oseb je bilo ranjenih.
Bitka z roparji na Kitajskem
Hongkong, 21. julija s. Kantonske nacio* nalistične čets so s pomočjo topovskih čol= nov napadle dobro oboroženo roparsko bando, ki se je utrdila 40 mil južno od Kantona. Po celodnevni borbi so pognale roparje v beg ter osvobodile veliko število oseb, ki so jih ujeli roparji. Več kot 100-.' banditov je bilo ubitih ali ranjenih.
Boj za Hunterjev rekord
Newyork, 21. julija g. Nedavno postav« ljeni vztrajnostni rekord bratov Hunterjev hočejo prekositi tri letala. V St. Louisu sta danes startala letalca Forest in O' Briand, ki sta že leta 1929. postavila svetovni re» kord v vztrajnostnem poletu. V Loog Is« landu sta startala dva druga letalca k vztrajnostnemu poletu, na drugem ameri« škem letališču pa tretje letalo, ki ga pilo« tira častnik Anding.
Odpovedani poleti »Zeppelina«
Friedrichshafen, 21. julija Kakor se je zvedelo od oficelne strani, bodo nameravani veliki poleti »Grofa Zdppelina« na Azo* re, Kapverdsbe otoke, v Anglijo in na Bajka nodipovedani. Prav tako »Grof Zeppe-Hn« ne bo letel nad Sredozemsko morje, ker domnevajo, da se za vse te polete ce bo prijavilo dovolj potnikov.
Hmeljsld trg
Žatec, julija. (Tedensko poročilo.) V preteklem tednu je bila tendenca čvrsta. Prometa je bilo le na nekatere dni, čeprav ie bilo povpraševanje neprekinjeno. Čvrste cene so se gibale v okvirju 650—750 Kč. Cene žatskega hmelja lanske letine se razvijajo sedaj popolnoma neodvisno od cen na svetovnem trgu in sicer zaradi malenkostnih zalog tega hmelja in neprestanega povpraševanja po njem. Javni mar-kacijski urad v Žatcu je do petka registriral '188.000 metrskih stotov a 50 kg žatskega hmelja iz leta 1929. Rast hmeljskih nasadov v tem tednu je bila zaradi dežja v prvi polovici tedna dobra. V splošnem ie rast neizenačena. En del je zelo slab, drugi srednji, ostali pa zelo dober. Cenitev o bodoči letini je bila preuranjena, vendar pa bo letina na enem hektarju letos manjša nego lanu Kvaliteta pa bo, ako ne nastopijo neugodni momenti, zelo visoka.
Dunajska vremenska napored n torek: V južnih Alpah večinoma nejasno, od časa do časa dež, kasneje nagli proskrot 8 padanjem temperature.

Waši kraji in ljudje
Tone Male] se Je vrnil v rodno grudo
V soboto pozno v noč in v nedeljo že na vse zgodaj so romale na sokolski Tabor vedno nove skupine ljudi, da po-krope br. Maleja. Ob enem so se že ob 7. zjutraj začele zbirati množice na Taboru, da pričakajo začetek žalnega slavja. Vrsti kropilcev so napravili konec, ko je ob 9. uri zjutraj prišla v dvorano pokojnikova rodbina, da še enkrat obišče svojega ljubljenca, preden nastopi ta svojo zadnjo pot v svoj
vije svoj državni prapor, ko si ideja, v njem, v Sokolu, utelešena in z njim postavljena v življenje, pribori lovorov venec, da z njim okiti čelo domovine!
Tako tudi sedaj! In v trenutku, ko so modro - belo - rdeči prameni — odznaki našega nacijonalnega čuvstva in naše državne zavesti — ponosno razvibarjeni šinili pod nebo v prijateljski zemlji, je brat Malej kot maratonski junak iz globine duše iztisnil poslednji vzklik zmagoslavja, potem se je zgrudil, prelomljen v moči življenja, in Je umrl!
Ta strašna lepota mladega sokolskega življenja: tako umira Sokol borec in junak Vpričo vseh, ki ga ljubijo in ki ljubi 011 nje, in v pogumnem zaletu svojih silnih moči, ki hoče z njimi slavo domovine pognati do vrhunca, zajame v vrelec svojega življenja do dna in z bratsko roko razmeče ta sok in vir življenja na vse strani, kakor bi iz bogastva svoje duše sipal bisere, rekoč »Umiram za sokolske ideale v službi domovine! Ostavljam vam, bratje in sestre, dediščino svoje sokolske duše!<
In zato, brat Malej, prihajaš med nas in odhajaš od nas skozi slavolok, ki ga je raz-
Pred sokolskim domom na Taboru: Prvi podstarešina SKJ br. E. Gangl govori Toneta Maleja v slovo. — Sokoli nesejo krsto med špalirjem praporov iz taborske dvorane
na pogrebni voz.
rojstni kraj. Medtem pa je že bila nastopila žalostna ura ločitve. Sokoli so dvignili krsto in jo ponesli na ploščad pred glavnim vhodom.
Poslovilni govor saveznega podstarešine br. Gangla
Po molitvah, ki jih je opravil župnik sv. Petra g. Petrič, je prvi podstarešina SKJ br. Gangl povzel poslovilno besedo in med splošno pobožno tišino in pozornostjo dal izraza žalosti, ki preveva jugoslovensko Sokolstvo spričo nenadomestljive izgube z naslednjimi toplo občutenimi besedami:
Hoteli smo našo tekmovalno vrsto z veselimi srci pozdraviti ob povratku iz Luxem-bourga v domovino, da ji izrečemo zahvalo in priznanje za napor in uspeh, ki je z njim tudi sedaj visoko dvignila slavo našega naroda in naše zemlje in s sijajem češčenja obžarila čisto ime našega Sokolstva. A trda usoda je hotela drugače.
Bratje borci so se vrnili, t nemo žalost »atopljeni; najmlajšega v tem zmagovitem številu so pripeljali mrtvega s seboj: brat Anton Malej leži v poslednjem pretesnem svojem domku, kamor more Sokola borca in junaka položiti samo smrt! Sicer je Sokola borcu in junaku dom vsa širna slovanska zemlja, koder ga nosijo smela krila naših idealov in koder se razgleduje njegovo bistro oko nad nepreglednimi legijami enako mislečih in enako čutečih bratov in sestri. A kadar Sokol borec in junak na po-riv svojega vzvišenega poslanstva stopi na neslovansko zemljo, tudi tedaj izpolni svojo dolžnost do najvišje mere: zmagovito raz-
pela nad Teboj naša bratska ljubezen in
zahvala vseh, ki vedo ceniti največjo Tvojo žrtev. Sokol borec in junak, najmlajši med izbranimi, danes in na veke najdražji našim srcem, vtisnil si se v naše duše kakor rdeči cvet v spominsko knjigo, ki jo je razgrnila zgodovina Sokolstva, da jo povezano v državno trobojnico postavimo v panteon narodnih herojev. Prinesle so Te bratske roke v domovino na ščitu slave, ki je vanj vrezala Tvoje ime ta strašna, ta grozna, ta lepa, ta junaška smrt!
Plamene vidim žareti iz Tvoje krste — plamene tri, ki mi pričajo, da nisi umrl: plamen je to ljubezni Tvoje do rodne matere, plamen je to ljubezni Tvoje do matere nas vseh — domovine, plamen je to ljubezni Tvoje do Sokolstva. In kjer je ta poslednji, tam je najgloblje čuvstvo do vsega, kar je lepo, dobro, veliko in plemenito. In ker ti ognji niso umrli, ker smo jih mi živi sprejeli vase, da jih gojimo v sebi in ji& predamo drugim, ki pridejo za nami — zato, brat Malej, živiš v nas in ostaneš živ med nami!
Sprejmi od mene v imenu jugoslovenske-ga Sokolstva in v imenu Zveze slovanskega Sokolstva v slovo od pas živih in na pot v večnost novega življenja zadnji bratski pozdrav: Zdravo!
Slovo Sokola I.
Častitljivi sokolski prapori so se sklonili nad krsto in jo popolnoma pokrili v poslednji pozdrav. V imenu sokolskega Tabora se je od umrlega poslovil v iskrenih besedah I. podstarosta Sokola I. br. Josip Turk, ki je slavil mladega sokolskega vzornika v
Iz veličastnega žalnega sprevoda: Tik pred kr<*to korakajo Malejevi najboljši prijatelji, naši tekmovalci v Luxembourgu, na čelu jim načelnik SKJ br. dr. V. Murnik. — yenci Nj. VeL kralja, predsednika vlade ter ministra prosvete,
naslednjem lepo zasnovanem govoru:
Brat Malej! V cvetu mladosti, na višku svojih tekmovalnih moči zapuščaš naš Tabor. Pretrgala Ti je usoda nit mladega življenja v trenutkih borbe, za čast naroda, za slavo naše jugoslovenske domovine. Žrtvoval si za idejo Tyrša vse, svojo dušo, svoje mlado plemenito srce — ostavil si nas v borbi kot junak.
že zlomljen, brez moči — pogled uprt v višave — si želel svojim bratom zmago, na ustnah pa so ti v slovo drhtele besede: Mati, bratje, sestre, — zdravo!
Zapuščaš naš sokolski Tabor. Skromno, mirno, kakršen si vedno bil. Bratje telovadci, Tvoji ožji sodelavci čakajo zaman, da jim prožiš svoje, v boju onemogle roke v slovo, — ne moreš jim reči svojega poslednjega zdravo.
Ojekleneli gledajo na Tebe borca, vzornega Sokola, železne discipline, plemenitega srca in nezlomljive volje. Ne bo Te več nazaj, da bi bil še naprej vzor mladini, da bi bil prvi med najboljšimi. Plakamo ob Tvoji krsti in v duhu zremo nazaj, ko si nam bil vodnik, odkrit tovariš, pravi sokolski brat. Ne pozabimo na Tebe, hvaležni Ti ostanemo na Taboru za Tvoje nesebično, plemenito delo. Obljubljamo Ti, da bomo vzgajali mladino po Tvojem vzoru. Tebi v smrt nem boju izpadli prapor svobode, enakosti in bratstva sprejemamo iz Tvojih onemoglih rok ,da bo v spodbudo bodočim sokolskim generacijam — do trajne zmage.
Brat Malej! Ko ostavljaš svoj sokolski Tabor in se podajaš po slovo k ljubeči materi na dom, Ti kličem v imenu društva: Odpočij se po prestanem življenskem boju v domači planinski zemlji in sanjaj mirno! Tvojemu spominu: Slava!
V imenu telovadcev Sokola I. je spregovoril še akademik b r. Iskra, poudarjajoč žalostno usodo mladeniča, ki si je v smelem podvigu osvojil vence zmage, pri tem pa po usodnem naključju padel in se s strtimi krili vrnil v domovino, dasi ovenčan s častjo in slavo: »Bil si nam najljubši in nikoli te ne bomo mogli pozabiti,« je bolno odjeknil lepi pozdrav sokolske mladine.
S Tabora na kolodvor
Oglasila se je narodna žalostinka »Vigred« iz grl mogočnega zbora ter je našla v vseh srcih silen odmev. Sokoli so nato dvignili svoje drago breme ter prenesli krsto v mrtvaški voz, v katerega so bili vpreženi trije pari vrancev. Mirno in dostojanstveno so se nato množice razporedile v sprevod, ki ga je otvorilo šest jezdecev sokolske konjenice. Za njimi je prišla godba Sokola I. pod vodstvom br. Švajgerja, ki ji je sledila dolga vrsta Sokolov z venci. V osmerostopih so praporščaki nesli 32 pestrih, v črni flor ovitih sokolskih praporov, njim pa so sledile številne čete Sokolov v krojih; bilo jih je preko petsto z vseh krajev dravske banovine, a tudi zastopniki Sokolstva iz ostale Jugoslavije. V novi vrsti vencev so po trije mladi podčastniki nesli prekrasni kraljev venec, venec ministrskega predsednika ter venca vojnega in prosvecnega ministra. Venec mestne oočine ljubljanske pa so nesli trije magistralni uslužbenci Za venci iz Luxemboui ga je prišla dolga vrsta zastopnikov raznih društev, zlasti pevcev, pred temi pa še nenavadno številna četa gasilcev. Tik pred mrtvaškim vozom je za vozom z duhovščino korakala potrta luxembour-ška vrsta z načelnikom dr. Murnikom na čelu in zmagovalcem Primožičem v sredi, ob vozu samem pa častna straža Sokolov z golimi sabliami. Vozu so sledili svojci brata Maleja, nato kraljev i »itopnik g. general Dragomir Popc-vč z zastopnikom .ninMrsKtrga predsednika banom ifiž Sernecem ter pnd-!>■. r dr. Pirkmuor z zastopnika d«v»-zionarja majorjem KiVcriem. Msstr svet so zastopa i, ker se župan n..idi y in. zemstvu, podi ipaii prof. larc ter občinski svetniki Likozar, D.ihs i. dr.
Vso dolgo po" s Tabora po slavnih ljubljanskih ulieih in cestah na glavni kolodvor je tvorilo več desettisočev občinstva spoštljiv špalir, ki se je vil kakor dva mogočna zidova ob obeh straneh ceste.
Slovo na kolodvora
Ob prenosu krste v vagon je v imenu starešinstva sokolske župe Ljubljana podstarosta br. Milko Krapeš po cerkvenem blagoslova krste izrekel ginljivo slovo:
Dragi brat Tone! Tvoja vrnitev ▼ domovino je tragična, Tvoja nenadna smrt ▼ najbolj trdem sokolskem delu ▼ tujini je pretresla vsa naša sokolska srca. Vprašanje, zakaj si moral ravno Ti umreti v cvetoči mladosti, prežet s sokolsko idejo, ki nas vodi ▼ bodočnost, nam ostane vedno odprta
Kruta usoda Te je iztrgala iz naše srede, Tebe, najboljšega med najboljšimi. Dragi brat Tone! Tvoje truplo naj počiva mirno v domači grudi, Tvoj duh naj ostane med nami in naj nas napaja z onimi ideali, sredi katerih je bila pretrgana nit Tvojega na-depolnega življenja. A Tvoji ideali so bili ljubezen do domovine in naroda, sokolsko bratstvo. Slava sokolskemu mučeniku!
Godba Sokola I. je zaigrala poslednjo žalno koračnico, pevski zbor pa je zapel z občutkom veličastno žalostin-co »Usliši nas. Gospod«. Letalo »Ljub-jana«, ki je ves čas krožilo nad sprevodom, se je v pozdrav spustilo čisto
Dm osvežite kri, pijte nekaj dni zapored sjutraj čašo naravne »Fran« Josefovec gren-žiee. Od mnogih zdravnikov zapisana »Fran« Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Frani Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ko je dospela krsta s truplom br. Maleja na trg pred glavni kolodvor, jo je tam v grobnem molku, žalostno in spoštljivo pričakala ogromna množica ljadL
nizko, da izkaže zadnjo čast preminulemu vitezu.
(Podrobnejše poročilo o pogrebu v Ljubljani je priobčil že včerajšnji »Ponedeljek«.)
V Bohinja
Bohinj, 20. julija.
Ožjim rojakom brata Maleja je bito veličastno pogrebno slavje pravo razodetje. Že pred prihodom obeh vlakov iz Ljubljane, kojih prvemu je bil priklopljen voz s krsto pokojnika, so se zbirale v Bohinjski Bistrici silne množice iz bližnjih krajev. Ko pa so z obema ljubljanskima vlakoma prispeli novi tisoči in se je veletok ljudstva vliil s postaje, je rojakom postalo jasno, kakega pomena sta bili življenje in smrt skromnega brata Tončka za ves narod in vso državo. V sočutje do težko prizadete rodbine jim je kanila kaplja upravičenega ponosa, da je da-leki Bohinjski kot dal narodu takega vrlega sina, katerega smrt obžaluje vsa država s kraljem in njegovo vlado na čelu.
Posmrtna triumfalna pot po Gorenjskem
Dolga in nabito polna vlaka pogrebnih gostov sta bila vsej Gorenjski zgovorna priča, da za junakom žaluje ves
deležen v Radovljici, kjer mu je izkazala zadnjo čast vrla četa ljubljanskih gozdovnikov, kojih rog je zatrobil bratu Tončku turobno spremnioo, dalje na Javo miku, na Jesenicah, na Bledu, kjer so se po pozdravu nove množice Sokolov in občinstva pridružile žalnemo romanju. Potovanje ni bil izlet, bila je žrtev v pravem pomenu besede, toda vse je radovoljno prenašalo težave, vročino in tesnobo, da s svojo prisotnostjo na pogrebu da izraza veliki ljubezni do pokojnika in spoštovanju do njegove silne žrtve.
Ob odhodu iz Ljubljane je kropil dež, spotoma se je vreme izpremenilo, ko pa je vlak s krsto zavozil v domači kraj ■brata Tončka, se je nebo zjasnilo ia solnce je z vsem svojim sijajem objelo krsto z dragim truplom. Gmljiv pozdrav sinu, ki se po kratkem časa •uspešnih bojev vrača za večno v domačo zemljo, iz katere je črpai svoj* izredne sile!
Pred sokolskim domom
Morje ljudstva je zaplato po Bohinj* ski Bistrici, ki brez dvoma doslej še m videla enakih množic. Le z največjo težavo je bito mogoče prenesti krsto skozi živo reko v Sokolski dom, kjer je bila položena na katafalk ia cvetja, zelenja in črnine, razsvetljena s plapola-
S pogreba v Bohinjski Bistrici: Sokoli nosijo krsto na bistriško pokopališče. — Mati, bratje in sestra br. Maleja ob odprtem groba.
narod. Ogromno žalostno romanje ▼ Bohinj je to dokazalo s turobno veličastnostjo. Vlaka sta že iz Ljubljane odhajala deset minut drug za drugim, prenapolnjena, tako da je naravnost čudo, kako so mogli v vozovih najti prostora še one silne množice, ki so čakale na vseh gorenjskih postajah, da se pridružijo žalujočim.
Prvi sokolski pozdrav je mrtvi brat Malej na zadnjem povratku v svoj rojstni kraj prejel v Skofji Loki, kjer ga je sprejelo članstvo s praporom, naraščajem in deco. Na postaji je bila tudi večja skupina oficirjev tamošnje posadke, od katerih so nekateri spremili junaka prav do groba.
Veličastno je pozdravila vrlega Sokola ponosna gorenjska metropola, sita-roslavni Kranj. Članstvo iz Kranja, Tržiča in Stražišča je bilo v častnem številu zbrano na peronu, s prapori kranjskega članstva in naraščaja ter tržiške-ga Sokola, deca pa je s turobnimi črnimi zastavicami mahala junaku v zadnji pozdrav. Sresko poglavarstvo sta pri pozdravu zastopala g. dr. Zobec in Dev.
Enakih pozdravov je bil mrtvi junak
jočimi voščenkamL Nastopilo Je par minut tihe pobožnosti, da so se od umrlega poslovili sorodniki, prijatelji in domačini. Pevski zbor Sokola I. je pri tej priliki zapel pokojniku toplo občuteno žalostinko, ki je vse. navzoče ganila do solz. Med grobno tišino sta se pred sokolskim domom poslovila od brata Toneta domačin br. Matevž Požar, pro-svetar bistriškega Sokola, in br. Vla-dan Labus, tajnik Sokola v Novem Sadu. Ta se je v toplih besedah spominjal dni, ko je bil pokojni Malej vojak letalec v Novem Sadu in je ves prosti čas prebil v sokolski telovadnici, tudi doli od vseh ljubljen in cenjen.
Na bistriško pokopališče
Ob 5. uri se je začel formirati žabi? sprevod. Na čelu sprevoda takoj za belim križem, ki ga je nosil domačin br. Grobotek, so trije Sokoli v kroju nesli venec kralja, za njim pa so nosili vence, odlikovanja saveza, rodbine, predsednika vlade, vojnega ministra, prosvetnega ministra, Sokola I., domačega društva itd. Vencev in šopkov je bito nad šestdeset Nato je prišlo 34 sokolskih zastav žup in posameznih
drnštev; gozd pestrih m slavnih praporov je tvoril izredno učinkovit pogled. Praporom je sledik) Sokolstvo v kroju, ki je bik) zastopano v več ko osemdesetih četverosfopih ter članice Sokola I. Fovorko članov so zaključili zastopniki naše vojske iz Škofje Loke in pogranionih čet iz Mojstrane in Bohinjske Bistrice, nakar je prišla reka članov v civilu, prijateljev Sokolstva to spoštovalcev umrlega. Ob zvokih žalnih koračnic ljubljanske in jeseniške sokolske godbe je trdo odmeval počasni korak resnih moških vrst. Sprevod bi se ne bil mogel razvrstiti, da ni krenil po najdaljšem potu preko vse Bistrice proti pokopališču. Vso pot ga je obdajal gost špalir množice z obeh strani in le na nekaterih ožjih mestih je bilo treba izprazniti ulice, da je imel sprevod neovirano pot.
Cerkvene obrede je izvršil ob asistenci obeh kaplanov bistriški g. župnik. Za vozom z duhovščino je prišla krsta s pokojnikom, pokrita z državno zastavo in obdana od sokolske častne straže z golimi sabljami. Krsti so sledili mati, sestra in brata ter ostalo ožje sorodstvo, za temi pa so stopali v globoki potrtosti sokolski bratje iz lux-embourške vrste. Dravsko divizijsko oblast in divizionarja je v sprevodu za-stopil g. polkovnik Killer, bana pa g. banski svetnik Grasselli. Sprevod, ki je bil tako dolg. da sta obe godbi lahko igrali hkrati, ne da bi se pri tem medsebojno ovirali, je zaključila množica pogrebnih gostov in domačinov, kakršne ljudje ne pomnijo.
i Ob odprtem grobu
Ob 5. uri je prispela krsta s pokojnikom na pokopališče, ki je bilo na gosto zasedeno po ljudski množici; pa tudi vsa bližnja okolica je komaj imela dovolj prostora za silne množice naroda. Po opravljenih molitvah v župni cerkvi, kjer je zbor Sokola I. zopet zapel dvoje v srce segajočih žalostink, ie napočil poslednji trenutek, ki je izvabil potoke solza tudi tistim, ki se jim _ je doslej posrečilo vsaj na zunaj vzdržati se solz. Ob bridkem joku matere, ki ji najdražje pogrezajo v črno zemljo, ne more ostati ravnodušno najkrepkejše srce. Med votlo odmevajoče udarce prvih grud na krsto se je mešalo pritajeno vzdihovanje, glasan in obupen jok, ki se je polastil vseh prič tega nepozabnega prizora.
Slovo saveznega načelnika ' br. dr. Murnika
Zdaj je povzel besedo br. dr. Murnik m pogledi so se obrnili v stran naših luxembourških tekmovalcev, ki so topeč se v solzah, skrušeni stali ob levi strani jame. Sočutje s temi pričami padca in smrti brata Maleja je bilo vsesplošno in se je stopnjevalo ob iskrenih besedah govornika, ki se je s tresočim glasom takole poslavljal od umrlega junaka:
Dragi, dobri naš Malej, zdrav, krepak, poln plemenitega borbenega duha in navdan najboljših nad si se podal z nami v težko mednarodno borbo. Sijajno si se boril za čast in slavo domovine, pa padel junaške smrti na bojišču, na tujih tleh, daleč od domovine ,ki si jo tako IjubiL In sedaj ležiš tu pred nami brez duše, brez duha. Odšla Bta v neznane nam svetove, Tvoje telo pa, še pred kratkim tako zdravo in polno naj-krepkejšega življenja, se tudi v tej mrzli krsti razkraja in razpada v prah. In mi, Tvoji sobojevniki, nam se trgajo duše in srca.
Neizprosna usoda je hotela prerano Tvojo smrt. Ne obtožujemo je, nepojmljiva nam je, ne poznamo zakonov, po katerih se ravna. Na koncu težke vaje si bil, dragi Malej, izvajal sa jo dovršeno, budil občudovanje sodnikov in drugih tekmovalcev, pa Te v zadnjem hipu usoda odtrga s srogov in iztrga iz življenja. Z usodo se ni mogoče boriti.
Umrl si junak. V brezupni borbi s smrtjo nisi mislil na se. Tvoje misli so bile namer-jene na našo hudo borbo, pa se od nje oh račale in vedno iznova vračale k Tvoji ljubi materi, Tvojim ljubim bratom ln sestri, ln le tedaj se je zarosilo Tvoje oko. Nisi mislil na se: umrl si junak) Vroča želja, da se zmagoslavni venec zasveti na sokolskem našem praporu, se je v Tebi menjavala z gorko, ljubezni polno željo za Tvojo mater, brate, sestro.
Prva želja se ti je izpolnila: venec zmage Be blesti na našem praporu. Naj se Izpolni še druga Tvoja želja: naj bi ljubi Bog v Tvoji materi podvojil ono junaško moč, ki jo je ona vsadila v Tvoje srce, naj bi jo pomnožil do one krepkosti, ki jo je treba materinemu srcu, da prenese ta zanj naj hujši udarec!
Vzela te nam je usoda, da Te, dobri naš Malej, odvede na boljši svet, poln svetlobe in sreče. Da bi bil te sreče in svetlobe deležen neskrajšano, s to iskreno željo se po slavljamo od Tebe, Ti v grob pošiljamo zadnji naš pozdrav in Ti hvaležni za Tvoje
veHko sokolsko delo, ki si sa izvršil tako mlad, kiičemo: čaat Ti in slava! Sklonite
se prapori!
S solzami v očeh so nagnili praporščaki svoje prapore nad grob, nato pa se je vsak prapor posebej sklonil globoko v jamo in se z dotikom za vedno poslovili od mladeniča, ljubljenca tiso-čev. Med novo žalostinko, ki jo je zapel zbor, so pogrebni gostje pristopali h grobu, čegar okolje je bilo postlano z venci, šopki, cvetjem in s trakovi; vsak je vrgel peščico prsti ali šopek rož na krsto. Medtem so sorodniki odvedli nesrečno mater od groba in množice so se po opravljeni dolžnosti pije-tete začele razhajati, noseč v duši topel spomin na mladega junaka. V njih srcih je bratu Maleju trajno ohranjeno najodličnejše mesto.
Malejeva mati
Roka moja, zeleno jabolko, kje si rastla, kje b'la odtrgana:... Smrt matere Jugovičev. Solnce se bori z oblaki, sive skale str* me v dolino: tisoč rdečih luči se giblje po beli cesti; ena pa je ugasnila.
Nad grobom stoji mati.
Stoji: visoka, sama v svoji bolesti.
Padel je mladec: o roka moja, zeleno jabolko . . .
S; I o, lili so se prapori, ugasnile so vse rdeče luči. Ona pa bo šla zopet: na žago, desK.e bo nosila na rami, z žuljevo roko si bo brisala potno čelo.
In bo mislila: Ni več mojega sokola, pas del je. Ni več mojega Toneta . . . Padel je a i a nas vse... Že mora tako biti.
O zer- 'ja, naša zemlja, mala si, lepa in grozna; daj. daj nam mnogo mater!
Peen.
Zatiranje trahoma v Prekmurju
Murska Sobota, 20. julija.
O nevarni" in nalezljivi očesni bolezni trahomu se je že dosti pisalo, a je bila večina poročil glede širjenja te bolezni v Prekmurju še premedla.
Število trahomašev presega od vsega prebivalstva v Prekmurju sigurno nad 6000. Po sistematičnem pregledu prebival* cev je ugotovil g. dr. Pečan že samo v šestih občinah 762 obolenj na trahomu.
Zelo žalostno pa je dejstvo, da se po poročilih učiteljstva število trahomašev med šolsko mladino od leta do leta veča. Mnogi skrbni starši teb otrok pa ne naj* dejo primerne pomoči, da bi se njihovim otrokom na trahomu obolele oči ozdravile v svrho sprejema v srednje ali strokovne šole. Mnogi, ki so iskali tozadevne pomoči v bolnišnicah v Ljubljani, v Zagrebu, v Mariboru pa tudi v trahomaški stanici v Prelogu, so bili odklonjeni.
Dosedanje zdravljenje trahomašev v Prekmurju se je vršilo po odredbi higijen* ske uprave od šefa trahomaške stanice v Prelogu, ki je večkrat posečal tudi šole v Prekmurju ter pregledal šolsko mladino. Vršila so se v šolah tudi tozadevna pre* davanja s skioptičnimi slikami in primer« no razlago. Zdravljenje iz Preloga se je vršilo na ambulantnih postajah sicer s prav čudovitimi uspehi, toda zaradi mno* gobrojnih vremenskih in drugih ovir — pa je redno zdravljenje večkrat izostalo in se je okuževanje s trahomom znatno širilo. Sedaj, z ustanovitvijo začasne ambulante v Murski Soboti se vrši to zdravljenje pod vodstvom dr. Pečana na .ambulantnih okrožjih s pomočjo prideljenih mu sester pomočnic gospe Lebanove iz Žižkov in go* spodične Pitamičeve, ki izvršujeta svojo službo prav redno in požrtvovalno, redne* je in se okuževanje tudi znatneje omejuje.
Zdravljenje v ambulančnem okrožju Črensovci izvršuje tedensko 1 do 24crat sestra Lebanova na ambulančnih posta« jah Črenšovci, Srednja Bistrica, Vel. Po* lana in Odranci, kjer je zaznamovanih
Danes ob 4m pol 8. in četrt na 10!
BTLAHTIK
y glavnih vlogah: FRANZ LEDERER in
Fritz Kortner
Globoko znižane letne cene!
Grandioznl nemžkl zvočni vele-film
Največja pomorska katastrofa človeštva — potop prekomor-nika »TITANICA«
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure!
skoraj največ trahomašev. Zdravi se te«
densko do 250 trahomašev.
Vsekakor pa se zatiranje okuževanja s trahomom ne more z zaželjenim in po* trebnim uspehom izvrševati zlasti že pri zastarelem in močneje razvitem trahomu ne, zaradi česar je pač nujna potreba, da se Zdravstveni dom v Murski Soboti s potrebnim in modernim inventarjem čim* prej uredi.
Lepa planinska slavnost na Kofcah
Tržič, 21. julija Po petkovi nevihti, ki je divjala na noč tudi po Tržiču, a ni napravila nikake ško* de, je nedeljsko jutro, čisto kot ribje oko, spravilo naše ljudi v prav dobro voljo. Hi* tro so se odpravljali in že zgodaj zjutraj šli na Kofce. Na kolodvoru je čakal na goste avtobus Mally z dvema vozovoma, ki sta bila takoj polna in sta nemudoma odpeljala proti Ljubelju. Spotoma je ča* kalo še in še turistov, ki bi se bili radi peljali, pa jih ni mogel vzeti več. Nekako ob tri četrt na 8. je bila številna planin* ska družina pri Jurjevem Jaki, kjer je kre* nila na desno po dolini Korošci in se ve» selila lepega dne. Pot se vije višje in višje. Točno ob 10 je prispela vsa družba že na sedlo. Tu je čakalo že nekaj turistov, tu* di orožniki, čuvarji naše meje, so nas po* zdravili, tam od pobočja Babe pa so nam mahali neznani turisti v pozdrav.
Po kratkem počitku smo krenili v dveh skupinah na novo pot. Takoj spočetka sto* pimo v prvi kamin, ki je dobro zavarovan in sliči po izjavi navzočih odličnih turistov poti na Mojstrovko, ki pa je za spoznanje lažja. Pot gre krepko navzgor. Tam za drugim kaminom je glavna zapreka planin* ske poti že za nami in korak je zopet brez* skrben in moremo se vdajati občudovanju prelepega sveta. Glej, tam je Blaško jeze* ro, malo na desno se sveti Osojsko, nad njim se dviga Osojska gora s svojo žično železnico in lepo hotelsko skupino, dalje v daljavi se bleščijo snegovi Velikega Kle* ka in tam na desni kuka belina Dachstei* na, ja kdo bi mogel našteti vse, kar oko željno vpija in duša radostno sprejema. Srečamo načelnika litijske podružnice sre* skega poglavarja in vladnega svetnika dr. Podboja, ki je šel na Kofce prejšnji večer in se vrača po novi poti. Krepak pozdrav in dalje gre pot po grebenu navzgor, dok* ler ne pridemo nekaj minut čez pol dva* riajsto na vrh. Zadnji jo primaha pred* sednik osrednjega odbora SPD dr. Tomin* šek, ki ga pozdravi načelnik tržiške po* družnice. Planinska skrinjica je že vzida* na, knjiga skoro popisana, vsi papirji ži* gosani z novim žigom in po polurnem od* moru se odpravi številna družina na pot na Kofce. In kaj naj povemo o razgledu z Velikega vrha? Trdim, da se n. pr. Blej* sko jezero od nikoder tako lepo ne vidi, kakor odtod in kar smo prej vso pot v zmirom večjem krogu občudovali, to leži sedaj pred nami kot na dlani in deluje s tako silo na človeka, da ne more odtrgati očesa od te lepote. Žal, čas hiti in mora* mo dalje. Megle, ki so nam malo pod vr* hom začele groziti in katere je dr. I. C Oblak v vzornih verzih opeval, so se ma* homa zopet razpršile in solnce je zasijalo v vsej svoji mladi moči.
Po zložni Francovi poti smo prišli v pič* lih 30 minutah na cip nad planinsko kočo na Kofcah, kjer so nas sprejeli tamburaši in razvila se je pestra povorka v zgornjo kočo. Tu pa je bila ogromna množina lju* di od vsepovsod, gotovo tri do štiri sto v obeh kočah. Franc z vsemi svojimi števil* nimi pomagači ni mogel vsem ustreči ne s kuho in ne s pijačo in tudi ne z mle* kom. Po kratkem odmoru je krenila pla* ninska družba v Planinski dom, kjer se je skoro razvila prav neprisiljena zabava z godbo, petjem in veselim rajanjem. Ste* vilni stalni gostje na Kofcah z gospo Grud* novo na čelu so se pomešali med došle planince in čas je hitel . . .
Preden pa je prišel čas odhoda, je po* zdravil načelnik tržiške podružnice vse došle goste, se jim za obisk lepo zahvalil in izročil novo pot v varstvo vseh planin* cev. Burno pozdravljen je izpregovoril na* to predsednik osrednjega odbora dr. To* minšek, ki je v šaljivih besedah opisal svo* jo hojo po novi poti, katero lahko označi za najlepšo razgledno • pot v slovenskih planinah. Pot je dobro izpeljana in zava* rovana, pokrajina nebeško lepa in gotovo bo ta zveza Zelenice s Kofcami tujski pro* met v Karavankah silno povzdignila. Izre* kel je svoje čestitke tržiški podružnici, posebno načelniku njenega markacijskega odseka g. Janku Praprotniku. Za dr. To* minškom je povzel besedo dr. Senjor iz Maribora, ki je podal kratko zgodovino o delavnosti planinskih podružnic po vojskr V imenu mariborske podružnice je čestital tržiški na lepem uspehu in bodril številne navzoče planince za nadalinje delo. Aa* stopnik podružnice »Naturfreunde« iz Bo* rovelj je prinesel planinske pozdrave svo* je planinske družine, ki se bo poti na \ e* liki vrh z največjim veseljem posluževala in posečala iz srca rada prelepe planinske postojanke na Košuti. Načelnik tržiške po* družnice se je nato zahvalil še enkrat vsem, ki so pripomogli k novi poti, omenil je te* žavno delo navdušenih delavcev, katerim se je izrecno zahvalil, in slavje je bilo končano, ura štiri proč in tjubljanski go* stje so se morali posloviti. Slovo je bilo prav bratsko presrčno in spremil ilo ga je lepo planinsko petje. Domači planinci pa so ostali v svojem planinskem raju se po* zno v noč in se potem veseli vrnili na svo* je domove..
Poset otvoritve je bil naravnost velik. Da pa ni bilo dveh izredno ganljivih do* godkov v naši prestolnici, namreč pogreb slovenskega junaka Toneta Maleja m po* greb narodnega gospodarja Antona Kri* stana, bi bila udeležba še vse večja. Vsem. ki so bili zaradi teh dveh dogodkov zadr* žani, pa kličemo: Oglejte si skoro prele* po novo pot in pohitite od severne strani na Veliki vrh in odtod na Kofce.
Podrobnosti zadnjega
strašnega neurja
Večer strahu in groze v Stražišču — Strela udarila v hišo in oplazila tri ljudi — Poškodovani vinogradi — Nevihte v Savinjski dolini
Telefon 2124.
OGLEJTE SI
OTOMANE
v razlifinih vzorci* in najmodernejših oblikah. Divane (patent), fotelje, salonske garniture, peresnice, žimnice (modroce) In vsa popravila Izdeluje točno ta najceneje le
S A J O VI Liubljana.
Stari trg štev. 6.	7704
Stražišče, 21. julija Nič hudega sluteč so se Stražiščani od* pravili v petek popoldne po poljskih
opravkih, ko so se pilili okoli 18. zbira* ti in vleči preko škofjeloškega hribovja čedalje temnejši oblaki. Komaj so se lju* dje dobro zavedli, pa je nastal vihar, da nikoli takega. Med neprestanimi bliski je nastala uro trajajoča ploha, spremljana več n . t z oreh debelo tc" Mel silovitim pišem je padalo drevje kakor snopi, po* dirali so se kozolci, rušile so se opeke, tr* gale žice in žvenketale so šipe razbite ma* Ione po vseh hišah. Najtrše preizkušnje so morali prestati ljudje, k: jih je pravcati ciklon zajel sredi dela na polju. Stražiški župan Anton Bašar se je baš odpravljal z vozom domov. V divjem metežu viharja pa se mu je pred konjem zrušil kozolec poln žita, ki bi bil trenutek pozneje ne* dvomno pokopal župana pod seboj. Pre* plašena žival je divjala nato preko polj* skih planjav naravnost v strugo Save. Na vso srečo so se zataknila kolesa ob deblih bližnjih dreves in rešila gospodarja goto* ve smrti. Posestniku Vilfanu so se poraz* gubili otroci, da sam ni vedel kako. Po* čolnoma premočeno deco je družinski našel pozneje razkropljeno in zbegano sre* di poljskih gred. Sila hudega so prestali Vrhovnikovi. _^eno in otroke ie zai;la to* ča na prostem in jih hudo ranila. Vrhu te«a jiri ie element zrušil kozolce in uničil sadje. Francu Ješetu je izruval 30 sadnih dreves, Martinu Tiringerju je uničen ves sadni vrt in vsi kozolci polomljeni in iz* ruvani. Francetu Omanu je razbila toča pri 8 oknih sipe pri hiši itd.
Skratka, v vsem Stražišču ni niti enega posestnika, ki bi bil pred silovitostjo ne* nadejanega viharja obvarovan. Desetine kozolcev so na tleh, žito razmetano vse vprek, sadje popolnoma uničeno, drevesa leže s preklanimi debli in izruvana preko pol ila so nastlana z	rizne žič*
ne napeljave so uničene. Živina se je na prostem razgubila, v hlevih pa je stala premočena v vodi, ki je curkoma vdirala v notranjščino. Električni vod je bil uni* čen in so si ljudje pomagali s svečami. V prenasičenosti električnega ozračja in zem* lje so izžarevali pravi plameni. V tako zvani Sitariji je neurje popolnoma poru* šilo ostrešje, stroge in stene novo grade* čega se poslopja. Lastnik trpi okoli 50.000 Din škode. Na nokopališču je popadalo več spomenikov, ki so se pri padcu rap bili v kose. Razkleščen je visoki nagrobnik Marije Masterlove. Grozna silovitost piša je nagnila zvonika v Stražišču in v Šmart* nem; zadnjega posebno vidno Škoda je vsevnrek ogromne :n <*re v st tisoče. Io* veških žrtev ni bilo. Tako silovitega vihar* ja ne pomni sedanji rod.
Po«led na razdejano delo in trud ie ob* upen in nad vse žalosten. V nedeljo so bili vsi vaščani na delu, da si polagoma
zopet opomorejo od velike škode *
Kočevje, 21. julija . ed nevihto okrog 8 zvečer je ne* sjo in Livoldom strašna nevihta. Med bli» skom in gromom so bile otvorjene vse ne* beške zatvornice. Vmes je udarjal strahot* no vihar, -ki je lomil drevesa in razkrival strehe.
Nenadoma tako okrog 8. zvečer je ne* nadoma silno zagrmelo in treščilo. Strela je udarila v hišo gostilničarja g. Cosnega sredi Dolge vasi. Prebila je v hiši steno in švignila v stanovanje rudarja Šttfanč^a. ki je baš takrat ležal v postelji. Sin njegov je sedel pri mizi, dočim je mati nriprav* l'«>la večerio *ru?i*iico. Strela ~re* bila posteljo Stefančiča od spodaj navzgor in oplazila rudarja tako hudo. da je bil v hipu v popolni nezavesti. Ko je močno ožgala posteljo, je švignila proti gospo* dinji. da je ta hipoma padla vznak na tla. Strela ji je vžgala tudi mnogo las. Sin se ie od mize dvignil, toda tudi njega je za* dela. da se ni mogel ganiti. Nato ie strela razbila vsa okna v hiši in izginila skozi okno in Odtod v zemljo.
Zelo hudo je bil po streli poškodovan rudar Štefančič. Njega je strela on^lila no vsem životu in je ves v mehuriih. Ves ve* čer in drugi dan ie vpil od silnih bolečin^ Žena je vsa preplašena šele čez dve uri prišla k sebi, ko so io že na vso moč drgnili. Sin je čutil silne bolečine na levi strani in ni mogel premakniti ne roke ne nn«e. Tudi oglušil ie na levo uho.
Štefančičevo družino je zadela s tem ve* lika nesreča, ker je v hipu onesposobila očeta in sina za vsako delo. Za očeta pa je še malo upanja, da bi od silnih ran, ki jih ima od opeklin po vsem telesu, okre* val.
V	istem času je udarila strela tudi v transformator na premogokopu in ga moč* no poškodovala.
Ivanjkovci, 21. julija
V	soboto ob 13. je zajela huda nevihta precej velik okoliš. Uničila je mnogo vr* tov, velika pa je škoda tudi na ovsu, ki je že skoro zrel čakal žetve. Toča ga je ponekod hudo zmlatila. Še celo koruza, ki je najbolj odporna, je trpela v nekaterih krajih orecej škode. Močno so oškodovani tudi sadonosniki, največ pa je po vinogra* dih škode. Različno po legah se ceni od 5 do 50 odstotkov škode. Vinogradniki so že pričeli s ponovnim škropljenjem, da re* šijo, kar se še rešiti da. Čudno je, da bodo morali za škropljenje še sedaj po takem neurju voziti v vinograde vodo. Kljub silni plohi se cisterne in mlake niso napolnile.
Nevihta s točo je deloma obsegla pb* čine Stanovno, Lahovci, Žerovinci, Ivanj* kovci. Mihalovcci, Brebrovnik,
Sv. Miklavž
in Hermanci. v polnem obsegu pa sta pri* zadeti občini Cerovec in Veličane. Težavni gospodarski položaj naših vinorodnih kra» jev je postal naenkrat še slabši za pose* stnike kakor tudi za viničarje, katerim je sedaj toča povrtnino in drugo, kar jim je ostalo od suše, skoro popolnoma uničila.
Nad Slovenskimi goricami pa je divja* lo neurje že v petek ponoči. Med močnimi nalivi je padala tudi precej debela toča ter povzročičla po nekaterih kranh nekaj škode. Škoda bi bila veliko večja, ce bi padala suha toča.
V	Ljutomeru je v petek ob pol 10. zve* čer strela udarila v transformator mestne* ga električnega podjetja, ki je prizidan transformatorskemu poslopju Fale blizu kolodvora in iz katerega dobivata tok Ku* kovčev mlin ter Pečarjeva žaga. Poško* dovala je transformator, nakar so ugasnile tudi luči po mestu. V soboto so transfor* mator odpremili v popravilo v Falo ter na* mestili rezervni transformator, ki ga je imela začasno izposojenega cvenska elek* trična zadruga za svojo postajo na Krapju.
Transformator je bil zavarovan.
•
Rečica, 20. julija Po nekajdnevnem lepem vremenu so nam oblaki v petek zopet obetali deževje, kar je tudi potrjeval barometer s hitrim pada* njem, ali kar je prišlo, tega nismo priča* kovali Ob pol 7. zvečer je zapihal močan veter, nakar se je vlila strašna ploha. Med nevihto je pričela padati toča, ki je dosegla debelost orehov. Po triminutnem uničujo* čem delu je toča zbila vse poljske pridel* ke in marsikje pobila tudi šipe na oknih. Opaziti je bilo tudi mrtve ptiče, ki se niso mogli dovolj hitro skriti pred ledenimi zr* ni. Posebno hudo škodo je napravila toča od Rečice proti Sp. Rečici in naprej čez Pobrežje. Tudi sadje in grozdje, ki je še precej dobro kazalo, leži po večini zbito po tleh. Še naslednji dan zjutraj je bilo opa* žati po nekaterih krajih cele jcupe toče, kar ni čudno, ker ?e je živo srebro stisnilo čez noč na 10 stopinj R.
Velik požar v Gorici vasi
Ribnica, 20. julija
V	soboto nekako ob 7. zjutraj je za« čelo biti plat zvona v Goriči vasi in tudi sirena Činkljeve žage je začela opozarjati prebivalstvo na pravkar izbruhli požar. V nekaj hipih je bil namreč ves v ognju še čisto nov skedenj posestnika Šege (po do* mače pri Mlakarju). Požar je izbruhnil ta* ko nenadoma, da domačini niso mogli od prvega strahu niti takoj po gasilske pri* prave.
Ker so skednji skoraj cele vasi na kupu v isti ravni črti, je obstojala nevarnost, da se ogenj razširi na vsa sosednja gospodar* ska poslopja in od tam na hiše. K sreči so prihiteli na pomoč Ribničanje in Dolenjci z motornimi brizgalnami, ki so stopile ta* koj v akcijo. Gasilci so skušali goreči ob* jekt popolnoma lokalizirati, kar pa je bilo popolnoma nemogoče. Takoj se je namreč vnel sosedov skedenj, ki je zagorel v ve* likanskem zublju in naznanjal daleč po okoliških vaseh na silno nevarnost, ki je pretila ta čas Goričevaščanom. Na vso srečo ni pihal tisti hip noben močnejši ve* ter, ki bi razgnal iskre po naokoli stoječih kozolcih in skednjih. Tako so gasilci mo* gli požar omejiti vsaj na ta dva objekta. Tudi drugi skedenj Janeza Lovšina je za* gorel v silnem plamenu, da se ga je videlo po več ur daleč. G. Šega in Lovšin tr-ita zaradi požara velikansko škodo. Čeprav sta sorazmerno zavarovana, trpita izgubo vsega poletnega pridelka, ki ni bil mal. Ravno pred nekaj dnevi so zvozili Lovši* novi v skedenj polno krme in žita. Vse je pogorelo pri obeh objektih.
Ogenj je zapazil mlad pastirček, ki je pasel na občinskm travniku krave, toda tudi ta šele, ko je bilo prvo poslopje vse v dimu in ognju.
Vprašanje je, kdo je požar zakrivil. Do* mneva se, da so to storili otroci, ki so se igrali okrog skednja. Orožništvo iz Ribni« ce zelo vestno zasleduje povzročitelja. Ljudstvo je zaradi požara zelo razburjeno, ker se boji, da ne bi zanetila požar ma« ščevalna roka kakega požigalca.
Težka avtomobilska nesreča
Plešce, 20. julija
V	nedeljo popoldne je bil lep solnčen dan. Na poti Brod ob Kolpi*Osilnica*Cabar so se vrstili številni avtomobili, ki so de* lali izlete po romantični dolini Kolpe ir še zgornjega dela, koder skaklja v brzem teku Čabranka. Cesta ima na vec krajih zelo ostre ovinke. Šoferji, ki so jih vaje-ni, jih prevozijo z največjo lahkoto. Dtu* gače pa je bilo z mladim Karlovčanom ki je vozil prvikrat po tej poti v sprem* stvu enega potnika popolnoma nov avto.
Na malem, ostrem ovinku je avto nale* tel na neroden kmečki voz. Šofer, ki j s vozil s silno brzino, je obrnil sunkoma volan na desno kar je povzročilo kata* strofo. Avto je s šoferjem in potnikom zletel v velikem loku čez cesto v petnajst metrov nižje ležečo Čabranko. Padec je bil strašen. Avtomobil, ki je priletel na niz» ko kamenito dno Cabranke, se je popol* noma razbil. Šofer je odletel iz avtomobila na kup kamenja in tam nezavesten oble* žal, dočim je potnik pri padcu ostal v avtu, a pri tem dobil zelo težke poškodbe. Nas lomljenih ima več reber.
Težko poškodovana izletnika so nato prepeljali v Plešce in tam pozvali zdrav« nika iz Gabra. Lastnik avtomobila ima 100 tisoč dinarjev škode.
Zon vodo
proti sivim lasem!
Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo.
Zak. zaisi. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—*
ZORA VODA L OREL, Zagreb
Radičeva (Duga) ul. 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove.

Pristopajte k Vodnikovi družbi!
Domače vesti
*	Kraljica zopet na Bledu. Nj. Veličanstvo kraljica Marija se je včeraj z dvornim vlakom zopet vrnila na Bled.
*	Intendantska akademija v Beogradu je
vsem srednjim šolam razposlala razpis natečaja za sprejem gojencev v nižjo šolo intendantske akademije v Beogradu. Šcla se prične 1. oktobra in traja tri leta. Sprejme se do 80 gojencev v starosti 16 do 20 let, ki so kot redni učenci dovršili vsaj šest razredov srednje šole. Ako dotičnik nima višjega tečajnega izpita, mora opraviti sprejemni izpit Reilektanti lahko vpogleda jo razpis natečaja v vsaki moški srednji šoli.
*	Poskusni govor Amsterdama z LJubljano. Včeraj popoldne je imel Amsterdam poizkusni govor z Ljubljano. Ljubljanska telefonska centrala je zvezala Amsterdam z našim uredništvom. Govor je trajal nekaj minut in je potekel brezhibno. Slišati ni bilo nobenih stranskih šumov ali kakih drugih motenj. Vsaka beseda se ie razločno slišala.
*	Čudovite prigode Tomija Popkinsa so
v današnji številki zaključene. Upamo, da so se stari in mladi čitatelji tudi pri tej pestri istoriji dobro zabavili. Da ne bodo dolgo pogrešali tako priljubljenega mladinskega romana med malimi oglasi, obetamo, da jih bomo v kratkem zopet razveselili z novo, sila zanimivo povestjo s slikami.
*	Ure po 50 Din. Kakor poročajo iz Niša }e tamkajšnji urar Markovič izumil stroje za izdelovanje sestavnih delov za ure. Konstruiral je uro, ki po njegovi trditvi funk-cijonira bolje kakor znane ure inozemskih tvrdk. Če bi si mogel oskrbeti potrebne stroje, bi dobre ure lahko prodajal po 50 do 70 Din. Markovič je načrte za izumljene stroje predložil Nj. Vel. kralju. Posebna strokovna komisija bo proučila Markovičev jzum.
*	Železniška proga Trebinle-Lastva. Kakor javlja železniška direkcija v Sarajevu, bo novozgrajena 12 km dolga železniška proga Trebinie-Lastva v najkrajšem času izročena javnemu prometu. Sarajevo dobi z novo železnico direktno zvezo s Črno goro. Od Lastve do Nikšiča ie že projektirana nova železnica, ki bo tvorila zvezo s črnogorskimi gozdovi.
*	Pasijonske igre v Oberammergauu. G. pisec članka pod tem naslovom v nedeljskem »Jutru« od 20. julija pojasnjuje uvodni stavek spisa s tem, da je bil razmak osmih let samo med pasijonskimi igrami 1. 1922. in letos — to pa zaradi vojne. Drugače velja pravilo, da se oberammergau-ske pasijonske igre ponavljajo vsakih deset let.
+ Češkoslovaška mlss Jadran. V Splitu je v soboto zvečer »Jadranska straža« v počaščenje gdč. Čihakove, ki je bila v Pragi izvoljena za »miss Jadran«, priredila večerjo za ožji krog prijateljev in članov »Jadranske straže«. Pri tej priliki je dr. Ivo Rubič govoril tople besede o naših stikih s češkoslovaškimi brati. Odgovoril mu je Cehoslovak Kral, ki je izrazil želio, naj bi Čehoslovaki, zbrani v praški »Jadranski straži«, privabili vse goste na dalmatinsko riviiero. Predsednik praške organizacije »Jadranske straže«, veletrgovec Lukšič se je zahvalil za pozdrave ter poudarjal živo želio »Jadranske straže« v Pragi, da zbere v svoj krog čim več prijateljev. Zlasti tolažliiv je pojav, da bratje Čehoslovaki ne delijo z nami samo radosti, marveč nam ostajajo zvesti tudi v žalostnih prilikah. Oni so ravno v zadnjih dneh pokazali, kaj čutijo. Gdč. Čihakova nadaljuje potovanje po naši rivijeri.
*	Odhod miss Jugoslavije v Pariz in Ameriko. Miss Jugoslavija gdč. Ceca Drobnjak je v nedeljo odpotovala iz Beograda v Pariz, kjef se bo 24. L m. sestala z ostalimi predstavnicami evropske lepote m z njimi krenila 31. t- m. v Ric de Janei-ro, kjer bo 7. septemo-a izvoljena miss Universum. Miss Jugoslavija se je na beograjskem kolodvoru pridružila miss Turčiji, gdč. Mubedjen Namitijevi, da jima je na vožnji krajši čas.
*	Muslimanka - učiteljica. Banjaluška muslimanka Emina Muhurdarevičeva je absolvirala letos s prav dobrim uspehom žensko učiteljišče v Beogradu. To ie baje prva muslimanka v Bosni, ki se posveti učiteljskemu poklicu.
*	Prihod ameriških Izletnikov. V nedeljo zjutraj ie prispelo v Ljubljano -43 ameriških izletnikov na počitnice v staro domovino. Vozili so se po francoski linji do Havrea z brzoparnikom »Ile de France« last francoske paroplovne družbe Cie. Gle. Transatlantique. Potniki so se o prijetni in zabavni vožnji zelo pohvalno iz razili. Posebno jim je ugajala brezhibna postrežba na parniku z različnimi zabavami ter lepe udobne kabine. Izletnikom želimo, da v stari domovini užijejo mnogo sreče in okrepčila!
*	Kocbekov dom na Korošici. Na eni svojih zadnjih sej je sklenil odbor Savinjske podružnice SPD v Celju, da naj se imenuje nova planinska koča na Korošici »Kocbekov dom na Korošici«, to v znak priznanja in zahvale za vse neizmerne za-
sluge za razvoj in napredek našega pla-ninarstva in turistovske organizacije g. Franu Kocbeku, vpok. nadučitelju in ustanovitelju, častnemu članu ter dolgoletnemu predsedniku savinjske podružnice SPD. Ta sklep je izzval v najširših krogih občinstva iskreno odobravanje in priznanje.
*	Smrtna kosa. V Sv. Juriju ob j. ž. je 20. t. m. umrl splošno znani in priljubljeni gostilničar in posestnik g. Franc K i n c 1. Pogreb pokojnika bo danes, 22. t. m. ob 17. na tamošnje pokopališče. — V Planini je v nedeljo preminul v visoki starosti 86. let g. Ivan L e n a s s i iz znane ugledne rodbine. Pogreb bo danes ob 17. na pokopališče v Planini. — V splošni bolnici v Ljubljani ie po težki poškodbi včeraj preminul g. Anton Banko, 23 letni čevljarski pomočnik, doma iz Polzele. Blag jim spomin, preostalim naše sožalje!
*	75 tožb proti komandantu parobroda »Morosini«. Pri okrožnem sodišču v Šibeni-ku, ki bo sodilo o katastrofi v Pašmanskem kanalu, pri kateri je bil težko poškodovan luksuzni parnik »Karadjordie«, je bilo doslej vloženih 75 tožb privatnih oseb, ki so bile ranjene ali oškodovane zaradi katastrofe. Med tožitelji je 5 jugoslovenskih državljanov, 11 poljskih in 59 češkoslovaških. Kakor doznava »Politika«, bo državno piavdništvo proti komandantu »Moro-sinija« predlagalo smrtno kazen.
Danes nepreklicno zadnjikrat! Smeh! Veselje! Zabava! Temperamentna
ANNY ONDRA
V sijajni burki, polni humorja
Saksofon-$uzl
Ob 4., pol 8. in 9. uri!
Najnižje ljudske cene!
KINO IDEAL.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm. 8. vrsta oadavin.
21. julija 1930. Ljubljana: 7. 761.2, 17, 65. mirno, 0, dež, 0.3. Maribor: 7. 760.6, 18, 75, mirno, 5, —, —. Zagreb: 7. 761.0, 19, 85, KSE 2, 0, —, —. Beograd: 7. 760.1, 22, 65, S 2, 9, Sarajevo: 7. 762.0, 17. 55, mirne, 2, —, —. Skopi je: 7. 761.2, 20, 75, mirno, 5, —, —. Split: 7 761.2, 22, 65, mirno, 9, —, —.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 25.8, najnižja 15; v Marihora 16; v Zagre«
*	Za varnost gradbenih delavcev. V Zagrebu se je v zadnjem času pripetilo več nesreč pri gradnji novih stavb. Smrtno sta se pretekli teden ponesrečila delavca Marko Vrhovski in Andrej Čukovič. V tem povodu je gradbeni oddelek urada za zavarovanje delavcev uvedel preiskavo proti podjetniku Ivanu Pečniku ter se je potrebno ukrenilo, da se v bodoče take nesreče ne bodo dogajale. Pri gradbi novih poslopij se bo morala varnosti delavcev posve čati večja pozornost.
*	Slovenci v Braziliji. Kakor javljajo iz brazilske države Sao Paulo, je med priseljenimi tamkajšnjimi delavci zavladala velika brezposelnost Nad 150.000 priseljencev je nezaposlenih. Kriza s kavo je velika. Delo se dobi le po znanstvu, prijateljih ali po protekciji Nekoliko boljše so razmere za slovenske delavce. Njihovo mlado društvo »Primorec« lepo napreduje. Društvo, kateremu načeljuje Franc Černigoj, je otvorilo brezplačni zidarsko- obrtni tečaj ter večerno šolo portugalskega jezika in raznega praktičnega znanja.
*	Smrt žrtve gašteiskega klanca. V nedeljski številki smo obširno poročali o hudi nesreči Janeza Malovrha iz Bukovega vrha, občina Poljane nad Škofjo Loko, ki se ie zaletel na gaštejskem klancu pri Kranju s kolesom v avtomobil. Od sobote popoldne do nedelje popoldne je ležal Malovrh v rešilni postaji gasilnega društva v Kranju, ne da bi prišel k zavesti. Ob 15. je Malovrh podlegel poškodbam. V Strževem pri Kianju stanuje njegova sestra, ki je o bratovi nesreči izvedela šele v nedeljo popoldne. Še isti dan so Malovrha prenesli v mrtvašnico na pokopališče, kjer je bila včeraj izvršena obdukcija po sodni komisiji. Pogreb bo danes popoldne.
*	Rujave kobilice ogražajo mirensko do lino. Pišejo nam iz Mirne na Dolenjskem: Različna golazen, ki uničuje poljske pridelke tudi naši občini ne bo prizanesla. Pri vasi Stan v občini Mirna so se pojavile ruiave kobilice v taki množini, da resno ogražajo polje in košenino. Kamor se vse-dejo, uničijo dobesedno vse, tako, da so kmetje omenjenih vasi v resnih skrbeh za prehrano svinj in goveje živine. Prosimo pristojna oblastva naj temu opasnemu po> javu posvetijo vso pozornost,
*	27 šrapnelov v vodnjaku. Ob priliki čiščenja nekega vodnjaka v predmestju Ze-muna, ki je bil med vojno zasut, so delavci v globočini 19 metrov naleteli na 27 tempiranih šrapnelov. Po odredbi vojaške komisije so bili šrapneli prepeljani tri kilometre izven mesta ter tamkaj razstreli eni.
*	Poročnik Vajler umrl. V Sarajevu je v vojaški bolnici v soboto zjutraj umrl poročnik Branko Vajler, ki se je bil — kakor smo poročali — s kroglo iz revolverja težko ranil iz obupa, ker ni uspešno prestal izpita za kapetana. Truplo bo prepeljano v Zagreb in pokopano v rodbinski grobnici.
*	Smrt v mlatilnem stroju. Na pristavi Nikole Jeftiča pri Novem Sadu se je vršila v soboto mlatev s strojem. Jeftič se je po-pel na stroj, da opravi neki posel. Pri tem pa mu je spodrsnilo, zapletel se je v žice in padel v mlatilni stroj, ki ga je zdrobil. Pogled na razmesarjeno truplo ie bil strašen.
*	Zaradi smrt! matere izvršil samomor.
V okolici hercegovinskega sela Vrabčiči so našli te dni truplo orožnika Mija Cesarja, ki se je s svojo službeno puško ustrelil! Iz pisma, ki so ga našli pri Cesarju, je razvidno, da je obupni čin izvršil v žalosti zaradi smrti svoje matere.
*	Svečenik ubil župana. V vasi Sopotu v ovčjepoljskem srezu se je te dni primeril nenavaden zločin. V bližini samostana Gju-rišta je pravoslavni župnik Nikola Jovano-vič ponoči ubil vaškega župana Ilijo Mi-lenkoviča. Dogodek se je odigral takole: Župnik in župan sta imela vsak svoj opravek v samostanu, kjer so nastanjeni tudi
Ob nekem Jarku sta se spotaknila. Župan
^e strahovito udaril župnika po glavi in slednji je nato pograbil prvi kamen ter z udarcem po desnem sencu na mestu ubil župana. Nato je položil njegovo glavo na kamenito zglavje, da bi ljudje mislili, da se je župan pri padcu ubil sam. Zločin pa je Cil čez par dni razkrit, župnika so are tirali in ga imajo sedaj v preiskovalnem zaporu v Štipu.
* Zasledovana vlomilska brata. Naša ob lastva zasledujejo brata 20 letnega Tomaža ter 18 letnega Pišta Hortija, oba delavca iz Velikega Središča, ki sta pred nekaj dnevi vlomila v trgovino Josipa Stasle gerja v Gudurici. Odnesla sta za okrog 5000 Din manufakture ter neznano kam izginila.
OGLEJTE SI
vedno bogato zalogo KUHINJSKE POSODE, in sicer modre, sive, rjave ali aluminijaste, pri tvrdki z železnino
Stanko Florjančič,
LJUBLJANA,
SV. PETRA CESTA ŠTEV. 35. 8952
♦	Nesreča pri streljanju z možnarjem. V
nedeljo se je pripetila v Olimju pri Podčetrtku huda nesreča. Posestnik Jakob Štur-bej je možil svojo hčerko. Hoteč proslaviti ta dogodek čim slovesnejše, je Šturbej streljal z možrarjem. Nenadoma, ko je bil možnar zopet nabit, je naboj eksplodiral m odtrgal Šturbeju levo roko v zapetju. Šturbej, star šele 46 let je bil prepeljan v celjsko javno bolnico.
+ Izgubljena dragocena ura. Elektromon-ter Ivan Kristan iz Ribnice se je pred nekaj dnevi kopal na kopališču ob potoku Bistrici pri Ribnici in pri tej priliki izgubil zlato uro »Ornega« in zlato verižico v vrednosti okrog 3000 Din. Ura je enokrov-na, na notranji strani pokrova ima vrezano številko 4602, verižica pa ie tanka, s podolgovatimi in okroglimi členki. Na verižici ie tudi štirioglat obesek z briljantom v enem vogalu. Za izsleditev ure je določeno 500 Din nagrade.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Josip Reich.
ITO — zobna pasta najboljša !
Iz Ljubljane
u— Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi decembra 1929. zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 6. avgusta, za eiekte (blago, perilo, stroje) pa 12. avgusta t. 1. od 15. ure dalje v uradnem lokalu.
u— Divji pretep na Viču. V Dolenčevi hiši na Viču 123. so priredili v soboto zvečer doma zabavo. Igrala je harmonika in tudi plesalo se je. Zabavi je prisostvovalo več domačih fantov. Okrog polnoči pa je prišel pogledat z Brda 26 letni Albin K. v družbi nekih delavcev, domačih in bosanskih. Nova družba je. začela izzivati, naposled so prepeta željni fantje pograbili polena in jih jeli metati skozi okna v hišo Pobili šo več šip in ogražali fante in dekleta tudi osebno. Med splošnim kravalom se je odločil 24 letni Josip Hribernik, da gre na dvorišče. Takoj pa, ko je prišel ven, so ga Albin K- in njegovi tovariši napadli in ga s poleni pobili na tla. Hudo poškodovanega Hribernika so morali naslednji dan prepeljati v bolnico, o čemer je poročal že »Ponedeljek«. Policija je včeraj zjutraj zadevo temeljitejše preiskala in aretirala Albina K. ter 3 bosanske delavce.
Dentist palovec
ne oriinira o5 24. t. m. io 1. avg.
r-
ELIDA
3ta
KREME
aspesno nego kože
skega trga na Glavnem trgu je povprašal pri nekem trgovcu-stojničarju, koliko stane kilogram rdečega zelja. Odgovor 7 Din. Nekaj korakov dalje je gospod povprašal drugega trgovca-stojničarja, po čem prodaja rdeče zelje. Tukaj pa je presenečen zvedel, da stane kilogram kar 12 Din. Najlepše pa še sledi. V bližini je našel neko kmetico, ki je imela še nekaj prav lepih glavic rdečega zelja. Vprašal jo je koliko stane in mu je prodala vso množino za 5 Din. Ko jo gospod stehtal kupljeno zelje, je pred pričami moral ugotoviti, da je dobil za 5 Din 1.60 kg rdečega zelja. Na-daljni komentar ni potreben.
e— Počitniške kolonije Kola jugosloven-skeh sester v »Celjskem domu« v Bakar-cu ob morju so se močno priljubile tudi najširšim slojem. V soboto zvečer je odpotovala v Bakarac tretja kolonija. Deška kolonija pa bo odpotovala iz Celja 9. avgusta. Dočim je bila zadnja dekliška kolonija popolnoma zasedena, je pri deški koloniji še nekaj mest prostih. Interesenti naj se čim prej prijavijo in naj vplačajo določeni znesek najpozneje do 2. avgusta po pošri, ali pa v dekliški meščanski šoli.
e— Srečke II. razreda 20. kola drž. razr. loterije so že prispele in naj jih vsi dosedanji igralci čim prej dvignejo v podružnici »Jutra« v Celju, Kocenova ulica 2. Žrebanje II. razreda bo že v četrtek 7. avgusta, dočim se mprajo srečke obnoviti do 2. avgusta.
e— Nesrečen padec. Pri železniški čuvajnici v Luberju je padla predvčerajšnjim 8 letna zidarjeva hčerka Marija Mlakarjeva med tekom tako nesrečno, da si je zlomila levo roko pod komolcem. Sprejeta je bila v celjsko bolnico.
e— Posledice družinskega prepira. Predsnočnjim se je spri v svojem stanovanju v Zavodni ulici 31 letni Albert M. s svojo ženo. V jezi ie udaril z roko po okenski šipi in jo razbil, obenem pa se je močno obrezal na levi roki. Prerezanih ima več kit. Poiskati je moral zdravniško pomoč v bolnici.	__
<fe čeljša in cenejša je,
PALMA
zdravilna grenka u-o-da: DOBIVA SE POVSOD/
u— Zasledovana tatica. Služkinja, včasi pa tudi priložnostna delavka, 17 letna Pavla Muhičeva, doma iz Štrigove v ljutomerskem srezu, je stanovala nekaj dni pri znanki Ivanki na Zaloški cesti 2., v Vodma tu. Pred nekaj dnevi je Pavla naenkrat iz ffinila, dočim je prej izkoristila tatinsko priliko ter odnesla svoji sostanovalki košaro s 3 delavskimi oblekami, 6 srajcami, hlačami, stezniki in 2 paroma čevljev. Razen tega si je prisvojila tudi srebrno za pestno uro. Skupna vrednost ukradenih predmetov je 870 Din.
u— Tatinski drobiž. Delavec Jernej, zaposlen v Štepanji vasi, je včeraj ponoči kolovratil po mestu in se naposled zatekel v Tivoli, kjer je zaspal na neki klopi. Okrog 1. se je zopet zbudil in ugotovil, da mu manjka 100 Din vreden rjav klobuk, ki ga mu je odnesel neznan ponočnjak. — Zidarski pomočnik Alojz Klešnik, stanujoč v Ciglerjevi ulici 41, je prijavil, da mu je v nedeljo ponoči nekdo odnesel iz hleva na dvorišču 5 zajcev, vrednih 250 Din. — Rozaliji Kozinčevi, stanujoči v koloniji »Mali dom« v Šiški, je neznana tatica odnesla novo ročno košaro v kateri je bilo par čevljev in siva svilena obleka; skupna vrednost je 320 Din.
Iz Celja
'— Invalidska tombola je bila naposled vendar v nedeljo popoldne na Dečkovem trgu. Udeležba sreče željnega občinstva je bila zelo velika. Glavne dobitke so zadeli: šivalni stroj Mici Bezjanova, gostilni-čarjeva hčerka iz Letuša, moško kolo Miha Jazbec, rudar s Planine, opravo za spalnico Rudolf Arh, uradnik iz Celja, 2000 kilogramov premoga Marija Šeškova, delavka iz Gaberja, potovalni kovčeg Jožef Kranjšek, rudar iz Brezna pri Rimskih toplicah, umivalno garnituro Pavel Gruden iz Celja, garnituro kuhinjske posode Karel Verderber iz Zavodne in 4 kub. metre drv Jera Kosova, vojna vdova iz Čreta pri Celju.
— Zanimiva slika s celjskega trga. Pišejo nam: Vsakodnevni obiskovalec živil-
bu 16; "v Beogradu 19; v Sarajevu 16*; v I	orožniki. Samostanski starešina Je oba I?pn I A litotflif Cl	^nYan
Skopi ju 4; v Splitu 21.	I	spreje' in pogostil. Ko sta se ponoči vrača- '
Solnce vzhaja ob 4.33 zahaja ob i9 40,	čala župnik in župan vinjena proti domu
luna vzhaja ob 0.14, zanaja ob 17.8. j	je prišlo med njima do prepira in pretepa
Kocenova nt. 5. TtMn
2821
e— Nočni incident v Gaberju. V nedeljo okrog 21. je bil v Gaberju aretiran 37 letni delavec Ludovik S., doma iz Stanič pri Konjicah, ker je v šali ali pa iz objestnosti naročil iz mesta avtotaksi lastnika Drofe-nika, ko pa se je ta pripeljal v Gaberje, n: hotel Ludovik o kakem naročilu ali plačilu voznine 30 Din ničesar slišati. Drofenik je poklical stražnika, ki je Ludoviku priporočil, naj račun poravna in se tako izogne vsem nadaljnim neprijetnim posledicam. Ludovik pa je pričel z bicikljem, ki ga je držal v rokah, divje tolči ob tla in se pri-dušati, da njega ne bo noben policaj ko-mandiral. Ko ga je stražnik povabil s seboj na stražnico, se je Ludvik uprl in se vrgel na tla, kjer je tolkel v brezupni jezi z glavo ob kamenje. Na pomoč sta morala priti še dva stražnika in naposled so Ludovi-ka zvezanega odpeljali na majhnem ročnem vozičku v policijski zapor. Čez noi se je možakar iztreznil in je bil včera zjutraj izpuščen. Pač pa ga bosta še boleli glava in denarnica, ko bo moral odšteti le pe »kovače« v korist siromakov.
Iz Maribora
a— Svetovni prvak br. Primožič se vrača z br. Štukljem danes ob 18. v Maribor. Vse mariborsko občinstvo prosimo, da se v častnem številu udeleži sprejema bratov, ki sta tako junaško pripomogla k častni zmagi našega Sokolstva na mednarodnem forumu.
a— Darilo predsednika Masaryka. V
petek je dospelo od kabinetne pisarne češke republike g. predsednika Masaryka na naslov g. Franja Lukeža, kapelnika godbe v Parkkavarni za njegova fanta dvojčka, ki sta z velikim uspehom sodelovala pri proslavi 80 letnice predsednika Masa-ryka v Mariboru, zahvalno pismo, kojemu sta bila priložena 2 zlatnika najnovejše izdaje. Čestitamo družini k lepemu darilu, ki bo ostalo fantoma lep spomin na prvega predsednika češkoslovaške republike.
a— Jiraskovo osebno darilo »Ljudski knjižnici. Ob obisku čeških Sokolov v Ljudski knjižnici je vodja dr. Reisman s posebnim zadoščenjem pokazal gostom kompletno zbirko romanov najznamenitejšega češkega romanopisca Alojzija Jiraska. Ta zbirka je aem dragocenejša, ker jo je deloma daroval naš rodoljub dr. Karel Tur-ner, deloma pa pisatelj Alojzij Jirasek sam. Pred vojno, leta 1913 je namreč takratni akademik F. Dobravec iz Maribora nabiral v Pragi pri tamošiijih odličnejših osebnostih knjige za češki oddelek mariborske »Ljudske knjižnice«, ki je že tedat prav lepo uspevala. G. Dobravec se je bi! zglasil tudi pri pisatelju Alojziju Jirasku. ki ga je ljubeznivo sprejel in mu takoj izstavil nakazilo za svojega založnika z naročilom, da naj izroči g. Dobravcu po svobodni izbiri 10 njegovih romanov za mariborsko »Ljudsko knjižnico.
a— Mariborski pevci! Skupna vaja vseh mariborskih moških zborov se bo vršila danes ob 20. v prostorih Matice. — Ga-šparič.
a— Svečana izročitev dekretov članom banovinskega sveta v Mariboru. V četrtek 24. t. m. ob 18. se bo vršila v Mestni posvetovalnici izredno svečana seja mestnega občinskega sveta. Seji bo prisostvoval ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernec Na dnevnem redu je svečana izročitev dekretov članom banskega sveta, županu dr. Juvanu, dr. Pivku in Rudolfu Golouhu po g. banu.
a_ Poročila sta se v nedeljo g. Inž. fv.
Domicelj iz Zagorja na Krasu in gdč. Marija Čok iz Lonjerja pri Trstu, oba iz uglednih narodnih rodbin. Bilo srečno! a— Himen. V nedeljo 20. t m. ob 19. sta se v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani poročila g. Franc Mačus, uradnik Mestne hranilnice v Mariboru in načelnik mariborske sokolske župe ter gdč. Nada Žiher, učiteljica v Limbušu, hčerka predsednika okrožnega sodišča dr. Franca Žiherja in načelnica sokolske župe v Mariboru. Priči sta bila predsednik dr. Žiher in načelnik Sokola Maribor-matica Janko Dekleva. Vrlemu sokolskemu paru, ki je bil povodom vsesokolskega zleta v Beogradu odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, naše čestitke!
a— Sprememba posesti. Albert in Amalija Kropsch v Taborski ulici 11 sta prodala v Frankopanovi ulici Antonu, Matildi in Tereziji Bauerle za 250.000 Din, Angela Skušek na Livadi 5 pa svoje tamošnjo hišo istim kupcem za 420.000 Din.
a— Kaj ie z zgradbo nove ceste Sv. Peter - Sv. Lenart? Kakor nam javljajo iz okr. cestnega odbora, bodo dela razpisana, čim bo višja oblast odobrila načrte in čim bo imel okr. cestni odbor izjave vseh posestnikov, da odstopijo potrebno zemljo. Načrti in proračun so sedaj pri banski upravi v svrho odobritve. Upanje je, da se bo moglo pričeti z deli že meseca avgusta.
a— Delovni trg v Mariboru. V tednu od 13. do 19. je iskalo dela pri borzi dela v Mariboru 90 moških in 72 žensk, skupno 162 oseb. Prostih mest je bilo 108, delo pa je dobilo 68 moških in 53 žensk, skupaj 121 oseb. Tri osebe so odpotovale delo iskat izven Maribora. Skupno ima borza dela v evidenci še 548 brezposelnih oseb.
a— Dela na rekonstrukciji banovinske ceste Pesnica - Sv. Lenart se nadaljujejo. Banska uprava je poslala na cesto parni valjar in traktor. Presek čez Gotzove travnike bo kmalu valjan in gotov. Nato se bo preuredila cesta mimo gostilne Stan-dekar, obnovili mostovi itd. Računajo, da bo cela cesta do Šikeria letos preurejena. Dela vodi poseben, od banske uprave imenovani režijski odbor, v katerem so: načelnik okr. cest. odbora g. Žebot, veleposestnik in član cestnega odbora Janžeko-vič ter banovinski cestni nadzornik Stanko iz Sv. Lenarta.
a— Nagradno strelsko tekmo priredi oblastna strelska družina v Maribom 27. t. m. na strelišču v Radvanju. Pričetek ob 8. Strelske družine iz Hotinje vasi, Skokov, Dobrovcev in Ruš se pozivajo, da se tekem udeleže.
a— Smrtna kosa. V Sp. Radvanju 17 je v nedeljo umrl upokojeni železničar Jurij Lubanjšek.
a— Nalezljive bolezni v Mariboru. V
času od 14. do 21. t. m. je obolelo za nalezljivimi boleznimi v Mariboru 6 oseb in si-ce tri za škrlatinko, ena za davico, ena za senom in ena za Iegarjem. Smrtnega primera ni bilo.
a— Prijetna novost za Mariborski otok.
Včeraj je mestno avtobusno podjetje uvedlo promet na otok z dvema avtobusoma tekom popoldneva na ta način, da je eden neprestano vozil, drugi pa je med tem čakal na Glavnem trgu, kjer so ljudje lahko vstopali. Na ta način je bila urejena nekaka postajna čakalnica. Občinstvo je to zelo simpatično pozdravilo, zlasti zato, ker je bila velika vročina in prah na cestah. Želeti bi bilo, da bi se cesta od Kamnice do otoka čimprej dovršila, da bodo mogli avtobusi voziti tudi tik do otoka, kar bi mnogo koristilo kopališču, pa tudi avtobusnemu podjetju. Frekvenca voženj se bo potem dvignila za 50%, medtem ko sedaj ljudje še vedno veliko hodijo peš.
a— Težka Izguba koroških Slovencev.
V Sv. Jakobu pri Rožu je v soboto umrl po mukepolni bolezni dr. Zdravko Zwitter v starosti 28 let Pokojni je študiral na Dunaju državno vedo in šele lani promoviral. Na Dunaju je aktivno sodeloval pri Slovenskem krožku. Bil je zelo vnet za slovan sko ttvar. Med počitnicami Je vneto deloval Ked koroškimi Slovenci. Zaradi svoje živahnosti je bil med Slovenci jako priljubljen. Smrt odličnega javnega kulturnega delavca pomeni za koroške Slovence veliko izgubo. Njegovi narodno zavedni družini naše sožalje, njemu pa večni mir v slovenski koroški zemlji. ,
a— Karamboi drezlne In lokomtive pri Vuzenici. V nedeljo okrog 10. dop. ie privolila skozi postajo Vuzenica v Dravskf dolini od mariborske strani motorna dre-zina s šoferjem-mehanikom in nekim arhitektom, iz nasprotne strani pa lokomotiva. Zaradi nepreglednega terena sta potnika v drezini opazila lokomotivo šele v zadnjem hipu in sta si bila takoj na jasnem, da se utegneta rešiti samo, če skočita z drezine. To sta tudi storila, hip za tem pa se je drezina že tudi zaletela v lokomotivo in se popolnoma razbila. Oba potnika sta dobila prt skoku čez nasip Ie lahke praske. Malo manj prisotnosti duha in težka nesreča bi bila neizogibna.
Antona Kristana zadnja pot
S pogreba Antona Kristana: Pogrebni voz odhaja izpred Delavske zbornice, v kateri je ležal pokojni delavski organizator na mrtvaškem odru.
Ljubljana, 21. julija V£erej popoldne je odšel veliki socialni delavec, bivši minister Anton Kristan na
»vojo zadnjo pot.	...	t „
V dvorano DZ, kjer je ležal na mrtva, Škem odru, so prihajali ljudje da pocaste njegov spomin pozno v noč, še hujši pa je bil naval ljudstva tekom nedeljskega do* poldneva in prav do pogreba.
Točno ob 3. so se prišii poslovit od po« kojnika potrta soproga Anka ter njegovi trije sinovi Cvetko, Boris in Dušan, ki so v nemi žalosti počakali, da so pogrebci dvignili krsto in jo prenesli iz srede cvetja in vencev v vežo. Pred poslopjem DZ se je zbrala ta čas ogromna množifia ljud« stva, ki je odkritih glav poslušala delav« «ko pesem »Vzbujenje duhov«, ki jo je zapelo delavsko pevsko društvo Cankar. Takoj nato je stopil na črno pregrnjeni oder pred vežo predsednik DZ in sodelavec pokojnika g. Melhijor Cobal, ki je sprego--roril v počast Antonu Kristanu v imenu DZ, Zveze konzumnih društev in pa Zve* ze rudarjev. Uvodoma je naglasil, da je rajni Anton Kristan vstopil med delavske rrste že kot mlad človek takoj, ko je
vstavil svoje študije v Pragi in Brnu. »Ma» lo je bilo dijakov, ki so ostali zvesti de* lavskemu pokretu, on pa je vztrajal in po* svetil delavstvu vse svoje moči in talente. Uveljavil se je zlasti na zadružnem polju, kjer je prišla njegova sila in vztrajnost najbolj do izraza. Pokojnik je bil odločen in borben, bil pa je tudi pošten in se ni bal povedati delavcem v obraz tudi marsikako neprijetno besedo, zaradi česar ga je po krivem marsikdo zasovražil. Ali zaupati je le ljudem, ki postavijo povsod celega mo« ža. Tak pa je bil pokojnik, zato slava nje« govemu spominu!
V imenu delavskih sindikalnih organiza« cij je izrazil svoje sožalje nad izgubo An« tona Kristana tajnik zagrebške Radničke komore g. Vladimir Pfajfer. Izvajal je: Idi naš Kristane — idi k našemu Bukšegu in reci mu, da žalujemo za obema.« Orisal je Antona Kristana dalje kot konstruktivnega delavskega voditelja, ki mu imajo dela v* ske vrste mnogo, mnogo zahvaliti.
Po obeh govorih so prenesli krsto s tru« plom Antona Kristana v mrtvaški voz, na« kar se je formiral veličastni žalni sprevod, ki se je pomikal med gostim špalirjem ljud«
stva po MikloSičevl cesti, Dalmatinovi
ci, okrog parka na Kralja Petra trgu in da« lje na Dunajsko cesto proti evangeljskenu pokopališču za Srv. Krištofom.
Sprevod so otvorili organi mestnega po« grebnega zavoda z velikim črnim prapo* rom, nakar je korakala delavska godba z Jesenic. Za godbo so sledili zastavonoše, ki so nosili prapore kovinarske, mizarske in železniške strokovne organizacije. Čla« ni raznih organizacij so nato nosili 26 z rdečimi trakovi okrašenih ogromnih vencev, ki so jih naklonili: Zadružna banka, za» varovalnica »Triglav«, Delavske zadruge Vič, »Depa«, Glavni radnički savez iz Beo« grada, Delavska zbornica Zagreb, Produk* cija. Gorenjski zadružniki in kovinarji, za« drugarji »Stan in doma«, Splošno kreditno društvo, LTslužbenci konzumnega društva Mežiška dolina, Zveza gospodarskih za« drug Jugoslavije, Rokodelci tobačne tovar« ne, SK Svoboda, Osobje »Jugometalije«, Zveza delavskih žena in deklet, konzumno društvo Hrastnik in Prevalje, Udruženje radničkih sindikata Jugoslavije Beograd, Savez metalnih radnika Jugoslavije Celje, Splošna delavska zveza Celie, in slednjič prekrasen venec v črnih trakovih, ki ga je naklonila svojemu bivšemu članu kraljev« ska vlada.
Sledile so dolge vrste organiziranega de« lavstva, članstvo zadružnih, strokovnih in kulturnih društev, pevci društev »Cankar« in »Grafike« ter ostali. Takoj za krsto je korakalo najožje sorodstvo, za njimi pa zastopnik kralja general Dragomir Popo« vič s podbanom dr. Pirkmajerjem, za nji« ma zastopnik mestne občine maeistratni di« rektor dr. Zarnik, uradništvo DZ, pokojni« kov ministrski tovariš dr. Albert Kramer, bivši poverjenik za socialno skrbstvo za Slovenijo Adolf Ribnikar. bivši predsednik narodne vlade dr Brejc, policijski direk« tor d. Guštin, zastopnik Zbornice za TOI dr. Pless, zastopnik industrijske zbornice dr Golia, danski konzul g. Saša Knez, rav« natelj velesejma dr. Dular, dalje zastop« niki raznih drugih korporacij in institucij ter ostalo ljudstvo.
Na pokopališču je spregovoril ob odpr« tem grobu dr. Henrik Tuma, ki je v krat« kih potezah očrta! življensko delo pokoj« nikovo in zaključil: »Imaš svoj mir Anton Kristan! Postavljamo se od tebe zadnjič. Odrekli so Ti cerkveni blagoslov, pa Te blagoslavljamo mi . . .« Na grobu sta še govorila tajnik DZ Filip Uratnik in tajnik kovinarske organizacije Jurij Jeram.
Kdo bo prvak v Montevideu?
Razpis „Jutrovih" nagrad za najtočnejšo napoved
sklepnih rezultatov
Dve krasni zmagi jugoslovenske nogometne reprezentance v Montevideu sta neoporečno visoko dvignili naš ugled. Naj imajo posamezniki kakršno koli sodbo o veljavnosti in uplivnosti športa, ne-ntajljivo je vendar dejstvo, da sodobni svet v najodločilnejši meri utemeljuje na športnih uspehih svojo sodbo o moralnem in fizičnem napredovanju posameznih narodov. Po mogočnem sokol-skem uspehu v Luxembourgu, ki ga je še posebno poveličala tragična žrtev Toneta Maleja, so uspehi naše nogometne reprezentance tako rekoč preko noči prebili led in en sam pogled v svetovne no-vine dokazuje, kako je Jugoslavija zmagovito stopila v ospredje zanimanja. Taka propaganda je posebno za našo mlado državo neprecenljive važnosti. Zato se v nas samih dviga nedeljen ponos in zaupanje v bodočnost.
Odveč je poudarjati, kako veliko navdušenje so v Beogradu vzdramili naši uspehi. Vse govori samo o njih, športna poročila so dnevno razobešena v mnogih izložbah in vodilni dnevnik »Politika« je ustregel ugibanju o sklepnem rezultatu s tem, da je razpisal natečaj za ugenitev zaključnega placementa posameznih na-eijonalnih ekip.
Seveda tudi vsa slovenska javnost z največjo pozornostjo spremlja razvoj velike športne borbe pred očmi vsega sveta. V tem povodu razpisuje »Jutro« 7 denarnih nagrad v skopni vsoti 1300 dinarjev za najboljšo napoved zaključnega rezultata v Montevideu. Nagrade so naslednje: I. 500 Din, n. 300 Din, pet nagrad pa po 100 Din. Po-
Kupon
Sklepni rezultat nogometnih tekmovanj v Montevideu bo naslednji:
Prve štiri države bodo zasedle naslednji vrstni red: 1. _
3.
Ime
Poklic:
Naslov:
goji: Vsak udeleženec našega razpisa naj izreže današnji kupon, ga izpolni in prilepljenega na dopisnico vpošlje najkesne-je do nedelje, 27. t. m. zvečer na naslov: »Uredništvo »Jutra«, športni oddelek, Ljubljana.« — Levo naj bo napisana značka »Montevideo«. Seveda pa se rešitve lahko tudi osebno oddajo v uredništvu »Jutra«.
Ocenitev vseh rešitev bo izvršena takoj po oficijelni razglasitvi sklepnih rezultatov v Montevideu. V primeru enakih napovedi bo pri razdelitvi nagrad odločil žreb.
•
V	nastopnem objavljamo v boljšo orientacijo čitateljev dosedanji potek borbe za svetovno prvenstvo v nogometu.
Tekmovanje, katerega se udeležuje trinajst držav, je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem delu so bili konkurenti razdeljeni v štiri skupine in se je igralo po sistemu točk. Zmagovalci teh skupin pridejo v semifinalno tekmovanje, ki pa se vrši po pokalnem sistemu. Zmagovalca v semifinalnih tekmah igrata finalno tekmo, ki nam bo prinesla svetovnega prvaka v nogometu. Dva zmagovalca skupin sta že definitivno določena. Sta to Jugoslavija in Amerika. Ostala dva zmagovalca se bosta določila v tekmah Uruguay—Rumunija in Čile—Argenti-nia. Vsekakor imata Uruguay in Argen-tinia večje izglede. Do srede bosta vsekakor definitivno znana ostala dva semi-finalista. Rezultate dosedanjih tekem so cenjenim čitateljem itak znani iz naših prejšnjih poročil, dodati moramo še, da je čilensko moštvo porazilo francosko reprezentanco z 1:0 (0:0), Argentinia pa je nadvladala Mehiko s 6:3.
V	odgovorih na naš razpis naj se na 1. mesto napiše ime dozdevnega zmagovalca v finalu, na drugo mesto pa premaganca v finalu. Pri prisojanju tretjega in četrtega mesta se bo upoštevala goldiferenca, ki jo bosta v poštev prihajajoči reprezentanci dosegli v semifinalnih tekmah, v katerih bosta poraženi.
Službeno iz ASK Primorja. Po sklepu predsedstva se vsem aktivnim nogometa« šem prepoveduje igranje za katerikoli klub v letošnjem juniorskem turnirju. Tajnik.
ASK Primorje (plavalna sekcija). Danes ob 18. v Koleziji waterpolo«t sning, obve« zen za naslednje igrače: Stolfa. Sketelj, Er« bežnik, Tuma, Šramel, Kolar. Marko Blei« veii. Gabršek, inž. Medved, Kovačič Fe« dor, Černič, Jančigaj, Justin. Trampuš. W fan. Tuma Zoran, Sancin D., Maier. Trener.
Table-tenis turnir Ilirija : LSK
Prošli teden se je vršil na prostoru LSK table«tenis turnir med Ilirijo in LSK. Zma« gala je Ilirija z zasluženim rezultatom 38:9. Turnir je bil nad vse zanimiv, le žal da LSK ni imel potrebnih rezerv za odsotne igrače. Ilirija je dobila zato partije dveh igračev w. o. Tekme gospodov«single so se vršile po sistemu lest of five samo na eni mizi. Po sistemu lest of three so se vršile partije, double, ter mix doble in damski single. Ilirija, ki je nastopila brez Dečmana in bratov Gerziničev, je tehnično in taktično nadkriljevala nasprotnika. Ker Ilirija nima več resnejšega konkurenta v Ljubljani, bi bilo umestno, da se pomeri z močnejšimi, posebno z zagrebškimi klubi.
Od Ilirijanov so bili najboljši Denes, Griinfeld J. in Gosak, ki niso izgubili no« bene partije. Pozna se jim pač velika ruti« na, katei& se pa pri nasprotniku ni opa« žala. Lokovšek Ivan in Payer sta dobila za klub vsak po štiri točke in se posebno Payerju pozna velik napredek. Tudi Griin« i led F. in Lukič sta dobro prestala prvi nastop. Od dam je bila samo v taktičnem pogledu boljša Korenetova, ki je šele v zadnjem setu odločila zmago proti Hien« govi v svojo korist.
LSK je nastopil v postavi: Prelovšek Mak, Torok, Haas, Bleiweis Marko ter Hieng Maca. Odlična sta bila Prelovšek in Blehveis, vendar sama nista mogla vzdr« žati kluba na izenačeni višini. Haas se je oprijel slabe drže loparja, ki ga je poseb« no pri back«handu zelo motila. Torok pa se s svojo nizko igro ni mogel uveljaviti.
Revanž se bo najbrž vršil v začetku pri« hodnjega meseca. Turnir je odlično orga« niziral in vodil g. Denes.
Disk : Korotan 3:1 (3:1)
V okviru proslave SK Diska v Domža« lah so Domžalčani absolvirali tudi nogo« metno tekmo z najmlajšim ljubljanskim klubom SK Korotan. Ob tej priliki se je tudi otvorilo novo igrišče SK Diska.
Domačini, ki so sicer tehnično zaostajali za gosti, so ta nedostatek nadomestili z velikim elanom in požrtvovalnostjo. Vzdr« žali so tempo ves čas igre in v pogledu fairnese bi bili lahko za vzgled marsikake« mu ljubljanskemu moštvu.
Rakovčani so bil domačinom v prvem polčasu enakovredni, le pred golom so preveč oklevali. V drugem delu so imeli nekaj več od igre, pa niso znali izkoristiti dveh enajstmetrovk. Na žalost so v tem delu igre pričeli s surovo igro in protesti« rati proti vsaki odločbi sodnika. Tekmo je vodil sodnik iz Ljubljane, ki je skušal ostati objektiven.
Publike je bilo neverjetno mnogo, okrog 1500 ljudi, ki je z velikim zanimanjem sledila poteku igre in se vedla skrajno sportsko.
ŽSK Hermes. Danes seja upravnega od« bora v gostilni pri Štepicu. Trening se vršijo .3ak dan.
Odmevi zmage v Montevideu
Sofija, 21. julija AA. Celokupni bolgarski tisk je zabeležil zmago jugoslovenskega moštva nad Brazilijo. Posamezni listi n. pr. »Utro« in »Zarja« so prinesli obširne ko mentarie o tej zmagi, poudarjajoč njen pomen ter nazivaioč jo fiiajno in veliko.
Solun, 21. julija AA. Solunski tisk z za doščeniem beleži zmago jugoslovenskega državnega moštva nad Brazilijo, ki je ve ljala za eno sigurnih moštev, ki bodo prišla v finalne tekme za prvenstvo sveta. Solunski listi vidijo v zmagi jugoslovenskega moštva uspeh balkanskega nogometnega športa, ki je tako dokazal svojo veliko sposobnost.
Montevideo, 21. jul. g. Včeraj v nedeljo sta se vršili 2 tekmi, ki pa nimata nobenega vpliva na dosedanji placement moštev. Brazilija je porazila Bolivijo s 4:0. Paraguay pa je nadvladal Belgijo z 1:0, Tekmovanje v skupini, v kateri ie tudi Jpgoslaviia, je sedaj končano in je stanje naslednje 1. Jugoslavija, 2. Brazilija, 3. Bolivija.
KULTURNI PREGLED
Paberki iz ankete o krizi književnosti
Zagrebško >Knjižarstvo< je priobčilo naslednje zanimive vrstice:
Dokaj močno merilo za presojanje književnega ustvarjanja je zanimanje javnosti za književna dela.
Predvojna književnost je imela na javno življenje večji vpliv nego ga ima današnja.
Pred vojno je čitajoče občinstvo z zanimanjem zasledovalo spise književnikov. Mnogi mladi in odrasli ljudje so znali na pamet pesmi Nazora in Domjaniča, ko pa je prišla na oder kakšna nova Vojnovice-va, Tučičeva ali Ogrizovičeva drama, tedaj je zavladalo po listih in časopisih novo življenje, takisto v vsem čitajočem občinstvu.
Danes tega ni. Danes se niti najboljši književnik ne more pohvaliti, da je pretresel dušo vse javnosti.
Našo predvojno književnost so najbolj držali pokonci profesorji, duhovniki, učitelji in dijaki. Danes so vsi ti stanovi zelo obubožali.
Vsi veliki književniki so doslej in bodo tudi poslej v službi življenja Na tleh skupnega narodnega zanosa usode in ogorčenja^ raste močna književnost
V	naprej so obsojeni na propast vsi pisatelji, ki ne služijo potrebam narodne duše.
Da naša književnost stoji na trhlih vejah, so krivi tudi književni krogi, prav kakor vse občinstvo. Naši književniki so povzročili krizo neposredno, občinstvo pa posredno.
Naši književniki so se izneverili naši tradiciji in ljudskemu življenju. Naša književnost najnovejšega časa se je jela razvijati na nekakem mednarodnem tujem terenu. Vsi mogoči poizkusi in književne struje tujih kulturnih narodov «o našbe zagovornike in pristaše tudi pri nas.
V	tem divjem diru za novimi smermi in pravci smo prišli tako daleč, da je vsak literarni zelenaš predstavljal neko novo odkritje v slovstvu.
Večina naših mlajših književnikov pozablja, da samo velike ideje in vzvišene misli ustvarjajo trajna umetnostna dela.
Boj za poln želodec je ubil voljo do književnega dela, otopil je čut za takšno delo.
Prej se je iz naših šol rekrutiralo čita-ževnih delih, danes ga iščejo v kinu in športu.
Prej se je iz naših šol rekrutiralo Seti-joče občinstvo; mladi ljudje so tudi potem, ko so zapustili šole. zasledovali književno pojave in si širili znanje. Danes se šolska mladina vzgaja v drugem pravcu in se navdušuje za junake športa in turizma.
Repertoar praške drame
Zanimivo je, kakšen repertoarni načrt je izdelal največji češki dramaturg in režiser, šef drame praškega Narodnega divad-la dr. K. H. Hilar za prihodnjo dramsko sezono. Prinašamo ga v kratkem izvlečku kot pogled na repertoar gledališča, ki hoče biti moderno in reprezentativno in ki je — po priznanju tujcev — eden najboljših dramskih odrov v Evropi.
Predvsem obeta Hilar več domačih krstnih predstav (Hilbert, Medek, Dyk) in vrsto starejših čeških dramatskih del, tako da bo zadostno zastopana domača produkcija.
Drugi del Obsega načelni klasični repertoar, in sicer Sofoklovega Kralja Oidipa v moderni inscenaciji kot poizkus nove rešitve antične drame, potem Shakespeare-ja (Riharda III. ali kako veseloigro), izmed Shakespearjevih predhodnikov Dek-kerjeve »Kroiačeve praznike«, iz klasične angleške konverzacije v dobi restavracije Farquarjevo komedijo »Nepridipravove praktike« in iz vrste francoskih klasikov Beaumarchaisovo »Figarovo svatbo«, ki naj v obliki stare igre zajame problem krize današnjega socijalnega čuvstvovanja.
Načelni moderni repertoar se bo opiral predvsem na družabno igro, ki je ne smatramo več za mašilo in zabavo, ker skuša 'formulirati družabni čut časa in zajeti njegove nervne in moralne odnose. Mojstrska primera take igre sta komedija Benna W. Levyja »Ljubezen in umetnost« in Vinc. Lawrenca komedija »Med zakonci«. Izmed vojnih iger se pripravlja sloveča irska volna igra verske inspiracije »Srebrn kozarec« (0'Cassey), ki se šteje med najbolj klene duhovne izraze moderne irske dramatike. Potem igro Patricka Macgilla »Su-spense« in zamorsko narodno igro »Zeleni pašniki« Marca Connelyja, ki je v Ameriki postala pravo odkritje in si na mah pridobila edinstveno popularnost
Izemd lahkih konverzacijkih iger so sprejete Carpenterjeva idila »Star samec kot oče«, Aimeeova in Stuartova boule-vardna veseloigra »Od devetih do šestih«, Londsalov »Beg iz Egipta«, Milneova igra »Mihael in Marija« in Sturgesova igra »Sreča iz kljubovalnosti«.
Iz francoskega repertoarja bodo največji literarni dogodki: Girandouxova igra »Nov Amphitrvon«, dalje Stenvea Passe-ma »L'Achetense«, ki jo smatrajo za naj-izvirnejšo dramatsko delo najmlajše literarne generacije, potem Savoirjeva igra »On«, čije junak je verski blaznež in Bour-detova satira na današnje družabne razmere »Slabi spol«. Naposled Romamova igra »Boene« in Gignouxov »Le profdan-glais«. Višek družabnega repertoarja bo satirična komedija Romaina Coolose m Andre Rivoira »Pardon, madame«.
„Mladinska Matica"
Pravkar so izšle letošnje publikacije »Mladinske Matice«. Člani dobe štiri knjige in sicer:
Rad-voj Rehar, Vijolica Vera. Pravljična povest iz življenja cvetic. (% str.)
Grim - Slapšak, Mizica, pogrni se! Pravljice (z ilustracijami Maksima Gasparija, 50 strani).
Fran Erjavec, Pod grajskim jarmom (zgodvina slovenskega kmeta, 106 strani).
Kresnice, zbornik, uredil Vilko Mazi Iz različno vsebino, 96 strani).
Članarina znaša 10 Din.
Klara Webeg, nemška pisateljica, ki je zaslovela s svojimi romani »Das Weiber«
dorf«, »Das Kreuz im Venn«, >Das Schla-fende Heer«, »T°chter der Hekuba«, »Das rote Meer« in mnogimi drugimi pri« povednimi spisi, je slavila minule dni 70 letnico.
Velik uspeh sarajevske umetnice v Pariza.
Gdčna Rajka Mergjep iz Sarajeva je razstavila v salonu Dis Inaenpendantes dva svoja kipa: Begunka iz Arije in doprsni portret princese Karagrjorgjevič. Francoska kritika je mladi umetnici posvetila nenavadno pozornost. Razni listi so priobčili daljše ocene, v katerih soglasno priznavajo jugoslovenski umetnici izreden talent. Kritik in pisatelj Andre Salinon je zapisal, da je Rajka Mergjep »devojka močne rase, ki prinaša svoji deželi odmeve nove lepote.«
Zagorka, Grička vještica«. Izšel je tretji del zgodovinskega romana »Grička vještica«, ki ga je spisala popularna zagrebška novinarja in pisateljica Marija Jurič - Zagorka. Tretji del z naslovom »Mallens Malefirarom« zaključuje ta čisto časnika-rsko - feljtonistič-iio spisani krvavi roman iz zagrebške preteklosti. Kdor želi spoznati stari Zagreb, a .je prijatelj krvavih zgodb, ki mu utegnejo kdaj pa kdaj naježiti lase, bo vseeno prebral Zagorkin veliki roman. Umetniške cene pa to delo nima.
J. Kulundžič. znani jugoslovenski dramatik, bo v bližnjih dneh izdal zbirko svojih novel.
»Stožerc se bo imenoval nov književni časopis, ki ga ustanavljajo v Beogradu nekateri priznani in nepriznani, z duhom sedanjih književnih listov in redakcij nezadovoljni književniki. List, ki bo začel izhajati že v oktobru t. 1., vabi v svoj sotrudni-ški krog »vse Južne Slovane, torej tudi Bolgare.«
»Srpski književni glasnike je priobčil r> 6. številku (16. julija) prvo dejanje najnovejše komedije Milana Begoviža »Amerika nska jahta u splitskoj luci«. (Begoviče-vo sodelovanje v tej beograjski reviji j« značilen pojav: doslej je bil avtor zabra-njenega »Diogenesa« v srbskih revijah kaj redek gost.) — Nadaljujejo in zaključujejo se impresije s skupnega potovanja beograjskih književnikov po Dalmaciji, Bosni in Črni gori. Topot pišejo Todor Manojlo-vič, Josip Kulundžič in Milan V. Bogdano-vič. — Zanimivo sliko iz prvih let Srbijs je prispeval Milovan Ristič s člankom »Otpuštanje Ivana Jugoviča iz sovjetac. Stevan Josipovič piše o grškem satiriku Lukianu pod naslovom »Voltaire starega veka«. Omeniti je še nekatere članke ® Ljubomiru Stojanoviču.
»Riječ« je priobčila ▼ 26. številki razpravo dr. Zdenka Vernica »Demokratija I svijest zajednice«, ki je zanimiv prispevek k vprašanju sodobne krize demokracije. Dr. Vladimir Dvornikovič nadaljuje svojo kulturno - filozofsko razpravo »Mi i Nemci«, posvečeno vprašanju, ki je bilo tudi pri nas češče v ospredju. Opozarjamo na njo vse, ki jih zanima problem naše kulturne usmeritve v Evropi. Omeniti je še Milutinovičev članek o Arnu Holzu in Mar-kovčev pregled zagrebške operne sezone.
»Mariborski okrug«. — »Das Gebiet tob Maribor«. Brošurici s tem naslovom je izdal »Putnik«. Namenjeni sta propagandi tujskega prometa na tem ozemlju. Besedilo je temu primerno, slike so lepe in vabljive.
Dr. E. Župlč, »Nazorova priča« Stoime-na«. Prejeli smo brošuro znanega jugoslovenskega antropozofskega teoretika dr. Župiča. Pisec analizira Nazorjevo pravljico »Stoimena« in skuša dognati osnovna njenega misterijskega značaja.
O jugoslovenski dramatiki na Poljskem * 19 stoletja razpravlja Bogumil Vydra y najnovejšem (6.) zvezku lwowskega »Ru-chu Slowianskega«, medtem ko Žygmunt Okninski piše o zgodovini Srbije za carja Dušana. V isti številki V. Dresler pohvalno omenja »Jutro« in zlasti njegovo smotrno kroniko slovanskih kulturnih dogodkov ter obširneje beleži pobudo, ki jo je dal g. Rasto Pustoslemšek za ustanovitev Zveze slovanskih novinarjev.
KIS
za vlaganje sočivja dobite ▼ drogerijj KANC, Ljubljana, Židovska ulica L
Američanka Ruth Aleksandrova
]e nad San Diegom v Kaliforniji prekosila svoj lastni višinski rekord za dame. S svojim letalom je dosegla višino okoli 8500 m
Poletni večer z godbo
bo razvedril po težkem dnevnem delti tudi Vas. Glasba doma je pravi blagoslov. Res dobrih in dragocenih glasbenih instrumentov dobite pri nas ▼ veliki izbiri in poceni. Zahtevajte naše brezplačne tiskovine in kataloge* našli boste gotovo to, kar bo za Vas.
Melnel & Herold
tvornica glasbenih instrumentov, prodajna podružnica Maribor št. 101-B,
GOSPODARSTVO
Znatna okrepitev žitnih cen
Va vojvodinskem žitnem trgu je včeraj nastopila izredno čvrsta tendenca. Ze pretekli teden so se cene pšenici precej okrepile, tako da koncem tedna ni bilo v pšenici blaga izpod 177.5 Din fco nakladalna postaja. Včeraj pa se je to čvrsto razpoloženje spremenilo v pravo hoso. Producen-ti so postali še bolj rezervirani, kakor zadnji teden; dovozi na trg pa so postali še slabši, dočim je povpraševanje dnevno večje. Blaga včeraj skoro ni bilo mogoče dobiti, čeprav so kupci pristajali na vedno višje cene. Baška pšenica (79/80 kg) se je trgovala že po 190 Din za 100 kg fco nakladalna postaja, banaška in baranjska pa po 185 Din za šlep. blago. Nasproti koncu pret. tedna so se cene dvignile za preko 10 Din pri 100 kg. Tudi cena koruzi se dviga ter se za promptno blago zahteva 120 Din, dočim stane nova moka >0« ze 530
'situacija se je v toliko razčistila, da je
fostalo jasno, da bo letošnji pridelek v vropi precej manjši nego lanski in tudi manjši, kakor se je prvotno cenilo; zato bo tudi uvozna potreba evropskih pasivnih držav znatno večja nego lani. Zatrjuje se, da bo Italija letos prisiljena uvoziti še enkrat toliko žita kakor lani. Tudi na inozemskih tržiščih je razpoloženje nadalje prav čvrsto. Na budimpeštanski terminski borzi se je pšenica za oktober danes ponovno okrepila od 19 70 na 20.23, v poborz-nem prometu pa je nadalje poskočila na 21. Tudi koruza se je naglo dvignila m notira za avgust že 16.20, dočim je v soboto notirala 15.30.
Uvedba uradne insolvenčne statistike
Insolvenčna statistika je brez dvoma velikega pomena za presojo gospodarskega položaja in gospodarskega razvoja. Zato je tudi pri poročevanju gospodarske ko-njukture eden najvažnejših faktorjev, ki zgovorno kaže na položaj v trgovini in industriji. Ker je naša državna statistična služba še precej zaostala, čeprav beležimo že znaten napredek, tako doslej tudi nismo imeli uradne insolvenčne statistike. Tej nujni potrebi pa je sedaj ugodil minister pravde dr. Milan Srskič, ki je predpisal naredbo glede vodstva statistike o konkur-zih in prisilnih poravnavah, ki jo morajo voditi sodišča in dostavljati rezultate uradu splošne državne statistike. Sicer smo že doslej imeli konkurzno statistiko, ki jo je po najboljši moči vodilo Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu. Ta statistika pa ni mogla biti dovolj izčrpna, ker se je nanašala le na otvarjanje konkurzov in poravnalnih postopanj, dočim so bili društvu podatki o uspehu teh konkurznih in poravnalnih postopanj le deloma dostopni, kolikor je društvo samo za svoje člane posredovalo pri konkurzih in poravnavah.
Minister pravde je dal sodiščem glede vodenja konkurzne statistike točna navodila, iz katerih je razvidno, da se ima statistika voditi za vse konkurze in prisilne poravnave od 1. maja t. 1. naprej, torej od dne, ko sta stopila v veljavo enotni konkurzni m poravnalni zakon. Statistika se to posebej vodila za neznatne konkurze (to je za konkurze po 5 181 konkurznega zakona) na sivih formularih, za običajne konkurze na belih formularih in za prisilne poravnave na svetlozelenih formularih. Da se zajamči točno vodenje statističnih listov, predpisuje naredba, da more liste izpolnjevati konkurzni sodnik odnosno poravnalni sodnik. Po podatkih, ki se zahtevajo od vsakega konkurza, bo mogoče sestavljati»splošno državno statistiko tudi glede trajanja konkurzov in poravnav, glede višine obveznosti, glede kvot itd., kar bo vsekakor dalo preglednejšo sliko, kakor jo imamo sedaj, ko zagrebško društvo objavlja le število otvor-jenih konkurzov in poravnav, že danes pa smatramo za potrebno izraziti željo, da bi urad splošne državne statistike sproti, to je mesečno, in brez zakasnitev objavljal rezultate zbranega materijala.
= Ustanavljanje banovinskih hranilnic. Pod gornjim naslovom objavlja »Jugoslovenski Lloyd< od 20. t. m. naslednjo vest iz Beograda: »Vprašanje ustanovitve banovinskih hranilnic, ki jih je že pričela ustanavljati dravska banovina, bo predmet diskusije na eni prvih sej ekonomsko-finanč-nega komiteja ministrov, ker so proti takemu ustanavljanju nastopile občinske tn druge hranilnice, ki vršijo ta posel v svojem delokrogu. Take hranilnice bi samo škodovale in ovirale delo drugih finanC-nih ustanov, katerim je to v glavnem edt-ni posel in za katerega plačujejo dajatv« in davke.«
= Jugoslavija dobila 100 milijonov Din od Youngovega posojila. Kakor poročajo iz Bazla, je Banka za izravnavo mednarodnih plačil že razdelila izkupiček od Youngo-vega posojila, ki je znašal 300 milijonov dolarjev. Od te vsote odpade, kakor znano, 200 milijonov dolarjev na mobilizacijo nemških reparacij. Teh 200 milijonov dolarjev je bilo po določbah haaške konvencije razdeljeno tako-le: Francija je dobila 132 milijonov dolarjev, Anglija 50 milijonov dolarjev, Italija 13 milijonov dolarjev, Japonska 2 milijona dolarjev, Jugoslavija 1.8 milijona dolarjev (101.4 milijona Din) in Portugalska 0.75 milijona dolarjev.
— Program osmega gospodarskega kongresa v Beogradu. Kakor vsako leto, se bo tudi letos pred početkom izvozne kampanje vršil v Beogradu kongres gospodarskih organizacij. Beograjska trgovska zbornica je te dni v imenu sklicateljev poslala vsem v poštev prihajajočim organizacijam poziv za sodelovanje na tem kongresu, ki je sklican za 6. in 7. september v Beogradu. Najzanimivejša točka tega kongresa bo tudi letos cenitev našega izvoza v gospodarskem letu od 1. septembra t. I. do 31. avgusta prihodnjega leta. V ostalem se bo razpravljalo o ukrepih za pospešenje izvoza in o ukrepih, ki so bili doslej podvzeti in ki jih je treba še podvzeti za pospeševanje kmetijstva (referat beograjske Trgovske zbornice), o pregledu naše zunanje trgovine ter o bodočih pravcih naše trgovinske politike (referat ljubljanske Zbornice za TOI), o pregledu naše žitne izvozne trgovine v pretekli izvozni kampanji (referat Udruženja izvoznikov), o reformi koledarja (referata osiješke in zagrebške Zbornice za TOI) ter o banovinskih in občinskih dajatvah (referata Centrale industrijskih korpo-r*cij in Zveze industrijcev v Ljubljani).
= Zanimiva seja novosadske trgovske, industrijske in obrtniške zbornice. V ne-
deljo se je vršila plenarna sej-i Trgovske, industrijske in obrtniške zbornice v Novem Sadu. Po poslovnem poročilu tajnika so podali ostavko številni člani zbornifne uprave, med njimi podpredsednik g. Ma-nojlovič, podpredsednik g. Jovanovie ter predsednika obrtne in trgovske sekcije. Nato je plenum osvojil predlog uprave, da se glavnemu tajniku dr. Mirku Kosiču od pove vršenje dolžnosti glavnega tajnika zbornice. Sprejeta je bila daljša resolucija, ki zahteva zboljšanje prometnih možnosti Vojvodine z zgradbo proge Ledinac-Vrd-nik in kanala Vukovar - Šabac, ki bi omogočil najkrajšo in direktno plovbo med Diinavom in Savo do Siska in po poglobitvi Kolpe do Karlovca, tako da bi do morja ostalo le še 170 km železniške proge. Zanimiv je dalje predlog v resoluciji, da naj bi trgovinsko ministrstvo ustvarilo zakonsko možnost za ustanovitev kmetijskih odsekov pri gospodarskih zbornicah v agrarno aktivnih pokrajinah, ki naj bi funkcijonirale namesto posebnih kmetijskih zbornic, dokler se te ne ustanovijo m katere naj bi vlada subvencionirala.
= Takse o nastopu rokodelskih obrti. Po zakonu o sodnih taksah, v kolikor je stopil v veljavo že 1. julija t. L, je treba ob nastopu rokodelske obrti poleg dosedanjih taks, plačati še takso za protokolaciio obrtniške firme, ki znaša 50 Din in se pobira ob vsaki izpremembi firme. Po pripombi k tarifnim postavkam 31 do 40 tarife o sodnih taksah, pobira to takso že obrtno oblastvo tam, kjer ni treba obrtniških firm sodno protokolirati, temveč dobi prosilec že z izdanim dovoljenjem za nastop obrti obrtno pravico, ne da bi bil dolžan protokolirati firmo pri sodišču.
= Obveznice srbskih predvojnih posojil, ki «o bile po vojni last naših državljanov, nimajo pravice do valorizacije. Kakor zna-no^ so pred leti nekateri špekulanti v naši državi po nizki ceni pokupili obveznice srbskega inozemskega posojila iz 1. 1895. in jih iznesli iz naše države. Glede na sporazum s francoskimi obligacijonarji zaradi valorizacije teh obveznic, je naše finančno ministrstvo po vesteh iz Pariza nedavno poslalo borzam v Parizu in Ženevi novo listo številk od 157.000 komadov obligacij posojila iz 1. 1895., ki nimajo le pravico na plačilo obresti in amortizacije v dinar-jih. Ta ukrep finančnega ministrstva se nam zdi povsem umesten, ker ne gre, da bi se gotovi špekulanti, ki so po nizki ceni pokupili od naših državljanov obligacije tega posojila in se pozneje pridružili francoskim obligacijonarjem v propagandi za valorizacijo, sedaj okoristili na škodo naše države.
= Ponovno znižanje kartelne cene za ba ker. Iz Newyorka poročajo, da je medna rodni kartel za baker s takojšnjo veljavnostjo ponovno znižal kartelno ceno za baker od 11.80 na 11.55 centov cif evropska luka. To je tekom zadnjih treh tednov že tretje znižanje kartelne cene, ki je s tem dosegla sedaj izredno nizko stanje.
= Zvišanje diskonta v Španiji in stabilizacija valute. V nasprotju s splošno tendenco znižanaj diskontnih stopenj, je španska Narodna banka predvčerajšnjem zvišala diskont od 5V2% na 6%. Dosedanji 5.5-odstotni diskont je bil v veljavi neprenehoma od decembra 1928. Splošno se zatrjuje, da je zvišanje diskonta v Španiji pri Sedanji likvidnosti evropskih denarnih tržišč v zvezi s pripravami za definitivno stabilizacijo španske valute na sedanji višini, katero izvedbo je vlada že napovedala.
= Svetovni konsum hmelja. Niirnber-ška tvrdka Joh. Barth & Sohn je tudi letos sestavila statistiko evropskega konsuma žlahtnega hmelja. Po tej statistiki je pričakovati. da bo v 1. 1930./31. znašala evropska celinska produkcija piva predvidoma 127.7 milijona hI, kar odgovarja kou-sumu 605.360 starih stotov hmelja; svetovna produkcija piva pa je ocenjena na 186.4 milij. hI pri 1.2 milij. stotov konsuma hmelja. Po sedanjih ugotovitvah je bila s hmeljem obdelana površina v Nemčiji letos zmanjšana za 15 %. Lanski pridelek žlahtnega hmelja ceni omenjena tvrdka na 830.000 starih stotov, konsum hmelja v 1. 1929./30. pa na 600.000 stotov (upoštevajoč povečanje potrebe po žlahtnem hmelju zaradi nizke cene). Ker pa je v glavnih produkcijskih državah ostalo le malo neprodanega hmelja, zato je treba računati z dejstvom, da so pivovarne nakupile znatne količine preko svoje enoletne potrebe, kar bo treba pri višini skorajšnje nove letine upoštevati.
—	Državne blagajne morajo neomejeno sprejemati drobiž po 0.05, 0.10 in 0.25 Din Na inicijativo Centrale industrijskih korpo-racij je finančno ministrstvo izdalo formalno rešenje, po katerem morajo državne blagajne sprejemati kovani drobiž po 0.5 010 mj).25 Din v neomejenih količinah.
—	Prvi velesejem medu v Osijeku. V proslavo 50-letnice Hrvatsko-slavonske^a Čebelarskega društva v Osijeku bo Savez iugo-slovenskih čebelarskih društev priredil prvi državni velesejem medu v Osijeku, ki se bo vršil v novem paviljonu osiješkega velosej-ma^od 23. avgusta do 8. septembra.
—	Prisilna poravnava je bila sklenjena med konkurzno dolžnico tvrdko F in A Leben, valjčni mlin in žaga v Škofji Loki' io njenimi upniki. Zato is odpravljen koi,-kurz o imovini tvrdke kakor tudi o imovini njihovih družabnikov.
= Uspeh emisije avstrijskega posojila. Kakor je razvidno iz došlih poročil od posameznih emisijskih konzorcijev, je bilo 7% avstrijsko posojilo v višini 12.5 milijona funtov večinoma prevpisano, le na londonskem trgu je bil zabeležen neuspeh, čeprav je bilo vpisovanje predčasno zaključeno. 60% angleške tranše so morale emisijske banke same prevzeti, vendar ie pričakovati, da bodo ostalih 40 % lahko še plasirale. Po končani emisiji se je posojilo trgovalo na londonski borzi z disažijem od 3 točk, ki pa se je zadnje dni zmanjšal.
= Čekovna plačila v Češkoslovaško. V informacijo tvrdkam. ki so v trgovskih stikih^ s ČSR, se sporoča, da so v tujini lz-placljivi čeki glasom češkoslovaških predpisov podvrženi pristojbini 0.10 Kč za komad brez ozira na višino zneska samo te daj, ako ima listina bistveno opremo čeka po češkoslovaškem čekovnem zakonu, to je ako je izrecno označena kot ček, ako vsebuje v tekstu besedo ček in poziva osebo, na katero je izdana, da izvrši plačilo izdajateljeve terjatve. Nadalje mora listina obsegati podpis izdajatelja ter datum m ime osebe, na katero je izdana. Za čeke. ki tem predpisom ne odgovarjajo, je pristojbina mnogo višja in se dviga z višino zneska in z dobo veljavnosti, analogično
meničnim pristojbinam.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave razne že-
leznine: nosilci, pasnice, železo, zakovice, matice, vijaki, verige. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 100 kg barv in 100 kg ko-lofonije; do 31. t. m. glede dobave 1 ležaja za lokomotive, 50 komadov borovih drogov, 3 skrelnic, 2000 kg vijakov, 3500 m bakrenih vrvi, 200 omotov krovne lepenke, 10 tisoč komadov groverjevih obročev, 50 kg podložnih plošč, 300 komadov kovinskih žag, 200 komadov konjskih podkev itd. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 30. t. .m. ponudbe giede dobave 1200 kg železnih odlitkov. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 4. avgusta ponudbe glede dobave primožev, rezilnic. svedrov, ročic za navojne svedre, koles za obrobljenje, prijemnib src za stružnice, preš za cevi itd., glede dobave hrastovega jamskega lesa ter glede dobave 200 m konop-nenib cevi. (predmetni oglasi so na vpo-gied v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
= Dobave. Prometno-komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t m. ponudbe glede dobave 30 tub barve za opalograf, raznega črnila, 16 kg vate, 300 listov vpijalnega papirja, 5 kartonov matric, 2 steklenici laka za korekture, 100 kg barve, 60 kg ter-pentina, 40 kg minija, 20 kg lazure, 10 kg solne kisline itd. do 31. t. m. glede oddaje divanov in klopi v popravilo: gradbeni oddelek pa do 29. t. m. ponudbe glede dobave laka za medenino, 150.000 kg port-landskega cementa in 200 kub. metrov kisika. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih. Direkcija državnih železnic v Su-botici sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave papirja. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 500 komadov krtač za ribanje, 200 komadov sirkovih metel, 40 komadov čopičev in 50 komadov krtač. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 2500 kg strojnega olja, 1000 kg tračnih žebljev, 200 kg železa, čopičev, 60 kg solne kisline in 150 škatelj mazila za parkete.
—	Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 31. t m. ponudbe glede dobave 30.000 kg martinovega jekla. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 2. avgusta ponudbe glede dobave 3500 m jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 4. avgusta ponudbe glede dobave 300 m ploščatega bakra. — (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
BORZE
21. julija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah Praga in Dunaj. Tečaji deviz so se po oslabitvi zadnjega tedna v splošnem nekoliko okrepili; tako se je dvignila deviza London od 274.25 na 274.35, deviza Trst od 295.27 na 295.37, deviza Dunaj od 7.9628 na 7.9672.
Na zagrebškem efektnem tržišču so se danes državni papirji ponovno in znatno okrepili. Vojna škodš se je trgovala po 438.25 — 439, za avgust po 439.5 in za december po 440 — 441. Blairova posojila so se dvignila za 1 do 1J4 točke; 8% se je trgovalo po 97.5 in 98, 7% pa po 88. Med zasebnimi vrednotami so bili zaključki le v Union banki po 191. v Jugo banki po 76.5 do 76.75, v Zemaljski po 135, v Isisu po 33 in v Trboveljski po 405 — 410.
Tkovize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.70. Berlin 13.4525. — 13 4825 (13.4675). — Bruselj 7.8822. — Budimpešta 987.27 — 990.27 (988.77). — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9).
—	Dunaj 795.22 — 798.22 (796.72). — London 274.35. — Newyork 56.28. -r Pariz 220.95 — 22^.95 221.95). — Praga 166.84 — 177.64 (167.24). — Trst 295.37.
Zagreb. Amsterdam 22.67 — 22-73. Dunaj 795.22-798.22, Berlin 13.4525-13.4825, Bruselj 788.22, Budimpešta 987.27—990.27, Milan 294.284 — 296.284, London 273.96 do 274.75, Newyork ček 56.18 — 56.38, Pariz 220.95 — 222.95, Praga 166.84 — 167.61, Varšava 6.28 — 6.32, Curih 1094.4—1097.4.
Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.25, London 25.03125, Newyork 514.50, Bruselj 71.95, Milan 26.95, Madrid 59.30, Amsterdam 207.10, Berlin 122.875, Dunaj 72.71, Sofija 3.73, Praga 15.255, Varšava 57.75, Budimpešta 90.225, Bukarešta 3.06.
Dunaj. Beograd 12.53375 — 12.57375, London 34.38625 — 34.48625, Milan 37.0175 do 31.1175, Nevvvork 706.45 — 708.95, Curih 137.28 — 137.78; dinarji 12.48—12.54.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 97 blago, 7% Blair 87 50, Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 122 den., Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 126 den.. Ruše 280 do 300, Stavbna 40 den., Trboveljska 412 blago.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 439 — 440, kasa 440 bi., za avgust 439 — 440, za december 440 — 442, 8% Blair 98 — 98.5, 7% Blair 88 — 88.25, 7% Drž. hip. banka 86 — 86.5, 6% beglu-ške 76 den.; bančne vrednote: Praštediona 905 — 910, Union 191 — 192, Jugo 76.75 do 77.5, Srpska 185, Zemaljska 134 — 135, Ljubljanska kreditna 122 den., Poljo 57 do 57.5; industrijske vrednote: Narodna šum-ska 25 den., Našička 1300 blago, Gutmann 65 blago, Slaveks 60 — 65, Slavonija 200 do 210, Danica 218 — 250, Šečerana 331 do 338, Brod .vagon 122.5 — 132.5, Vevče 125 den., Isis 33 — 35, Dubrovačka 360—403, Oceanija 217.5 den., Trbovlje 405 — 412.5.
Beograd. Vojna škoda 444—451.5 zaklj., za avgust 453 zaklj., za december 462.5 zaklj., investicijsko 91 zaklj., agrarne 55.75 zaklj., 8% Blair 99.5 — 100 zaklj., 7% Blair 90 zaklj., 7% Drž. hip. banka 89.25—89.5.
ca, ki je menda posledica zopetnega popu *čai'ja produkcije zaradi zadnjih razmeroma hladnih dni. Pri nas so se cene noKo-like okrepile, vendar je situacija prav nejasna. Na berlinskem tržišču fo v soboto r,ot;rsla jugoslovenska jajci (fco uma, r—-oeariujeua) še vedno 7—"y, pfeuiga, ka-kakor koncem zadnjega tedna.
LES
4- Ljubljanska borza (2L t m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključenih je bilo 5 vagonov hrastovih drv. — Eksekutivno je bilo prodano 2 vagona hra stovih desk (27 mm, primernih za rezanje fiizov) fco vagon Postojna po 30 Din za 100 kg. Povpraševanje je za hrastove špe-cijalne pragove za skretnice (v določenih dimenzijah), za bukova rezana drva (25 m 33 cm, Zdrava in suha), za bukovo oglje v prahu (tudi braška) in za oglje »cannel-lo«. Nudijo se trami (55 kub. m 5/6, 6/7, 6/8, 7/8; 4,5, 6, 7 in 8 m dolž.).
ŽITO
4- Chicago (21. t. m.) Pri mlačnejši tendenci je danes pšenica popustila za julij od 90 in ena osminka na 87 % in koruza od 83 na 81.
4- Ljubljanska borza (21. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključeni so bili 4 vagoni pšenice in 2 vagona koruze. Cene so se v splošnem dvignile. Ponujali so (fco slov. postaja, plač. 30 dni): pšenico: baško, 80/81 kg po232.5 - 235, 79/80 kg po 227.5 do 230; 78/79 kg po 222.5 — 225; koruzo: baško po 167.5—170; ječmen: baški, ozimni, 66/67 kg po 155 — 157.5; oves: baranj-ski novi po 200 — 205: rž: baško, novo, 72 kg po 165 — 167.5; moko: baško, iz stare pšenice po 405 — 410.
4- Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca trdna. Promet: 89 vagonov pšenice, 2 vagona ovsa, 46 vagonov koruze, 14 vagonov moke in 6 vagonov otrobov. Pšenica: baška, 78/80 kg 177.5 — 182.5: gornjebaška, 78/80 kg 180 — 185; baška. lisa, šlep, 78/80 kg 182.5 — 187.5; sremska, 78 kg 170 — 175. Oves: baški in srem-ski 150 — 155. Ječmen: baški in sremskl, 63/64 kg 100 — 105. Koruza: baška In sremska 115 — 117.5; ladja Dunav 120 do 122.5; za avgust 120 — 122.5; banaška 110 do 112.5. Moka: baška »Og< in »0gg< 305 do 215; »2< 275 — 285; »5< 230 — 240; >6c 170 — 175; »7« 110 — 115; »8« 95 do 100. Otrobi: baški, sremski in banaški 80 do 82.5.
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Torek. 22. julija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Bučar: Razvoj Sokolstva pri Lužiškib Srbih. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. 22 r Napoved časa in poročila.
Sreda, 23. julija. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18.30: Koncert radio - orkestra.
—	19.30: Portreti iz svetovne literature. — 20: Prenos iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 19.30: Večerni koncert — 20.30: Večer jugoslovenskih pesmi. — 21: Koncert radio - orkestja. — 22: Poročila. — 22.15: Godba za ples. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 20.35: Koncertni večer. — 22: Lahka godba orkestra. — PRAGA 17: Koncert iz Brna. — 19.35: Ruske pesmi. — 19.50: Violinski koncert. — 20.20: Dramski večer in koncert iz Brna.
—	BRNO. 17: Popoldanski koncert — 20.20: Na otoku Tahiti. — 12.50: Serenade. — 21.30: Slovaške pesmi in humor. — VARŠAVA 18: Lahka godba orkestra. — 20.15: Koncert solistov. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.45: Koncert orkestra. — 20.05: Recitacije. — 21:05: Orkestralen koncert. — BERLIN 19: Pesmi. — 20: Koncert "operne glasbe. — Godba za ples. — 0.30: Nočni koncert. — FRANKFURT 19.30: Koncert orkestra in solistov. — 20.30: Povesti. — 21.15: Skladbe ob zgodovinskih dogodkih. — LAN-GENBERG 17.45: Koncert operne glasbe.
—	20: Slavnosten koncert. — Lahka glasba. — STUTTGART 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert solistov. — 19: Ciganska godba.
—	20.35: Orkestralen koncert — 22: »Tri-stan in Isolda« na gramofonskih ploščah.
—	RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21.02: Simfoničen koncert.
TONE POLJŠAK
Liubljana. Aleksandr. c. 5.
Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov.
Blagovna triiSča
HMELJ
+ Žateški hmeljski trg. Pri mirni tendenci je bil pretekli teden promet le majhen, pri čemer se je cena gibala med 650 in 700 Kč za 50 kg (21.7—23.4 Din za kg). Ponovne padavine so nasadom prinesle dovolj vlage. Stanje rastline je v splošnem zadovoljivo. Nasadi so v polnem cvetju, pri zgodnjem hmelju pa so se že pričele razvijati kobule.
JAJCA
+ S tržišča jajc. Proti splošnemu povpraševanju jfe zadnie dni na tržišču jajc nastopila zopet nekoliko čvrstejša tenden-
Primorske novice
V Zgoniku na Krasu so nedavno usta« novih fašij, kateremu je bil izročen pra« por. Bila je velika slaivnost, polno slavo* lokov, napisov, proslavljaj očih Duceja in režim, trobojnice, godba, udeležba z raznih strani. Zgoniški župan, znani Mohorči« iz Sežane, je govoril pri slav« nosti.
Sedaj ob zaključku šolskega leta pišejo novi-ne mnogo o uspehih italijanskih ljud« skih šol med »drugorodci«. Po njihovih izvajanjih napreduje asimilacija v Julijski krajini rapidno. Nedavno pa smo oitali nastopno izjavo fašističnih hijerarhov: »Naše severovzhodne meje so ogrožene. Tam prebiva ljudstvo, sovražno razpolo« ženo proti nam, prožeto s tujo kulturo in odporno asimilaciji. To ljudstvo treba onemogočiti. Na njegovo mesto bomo ko« Ionizirali našega kmeta in tako si bomo za vedno zasigurali mejo.«
Po novi uredbi bodo smeli biti člani na novo ustanovljenih posojilnic samo polje« delci in obrtniki, kateri so tudi člani kme« tijskih in obrtniških sindikatov. Delež mora znašati najmanj sto lir. Posojilnice bodo posredovale med posestniki in de» narnimi zavodi, ki se pečajo z agrarnim kreditom. To6tvarni zakon bo v kratkem objavljen.
»Corriere Istri ano« je napisal nedavno, da treba reči žalostno istino, da je danes istrsko selo najbednejše v celi Italiji. Vode ni. Šume so razredčili že svoj čas Benečani. Sedaj se rušijo poslednji sto« letni hrasti za železniške pragove v južni
Italiji. Glavni produkt istrskega kmetij«
stva je >vrino. Včasih je bilo za vinograd« nika dobro, ko je šlo istrsko vino v Trst, v Ljubljano m na Dunaj. Nekdanja trži* šča so izgubljena, v Trstu in v Puli pijejo
vino iz južnih provinc. Zato ni čudo, ako rasteta sedaj po marsikaterem bivšem vi« nogradu krompir in žito.
V	Furlaniji lovijo kobilice v vreče. V občini Lestica so uničili že dva milijona in pol kobilic, ki so tehtale 55 kvkitalov. Kobilic pa mrgoli še vedno povsodi. Po» nekod so poškodovale turščico že znatno. Kmetje nadaljujejo boj proti kobilicam in dobivajo za vsak kilogram 50 stotimk. Po raznih drugih občinah so jih nalovili že po 30 do 40 kvintatov. Poskusi uniče« vanja kobilic s strupom se niso obnesli.
Sodni svetnik Anton Ma/rinaz v Trstu je imenovan za predsednika tribunala v Aosti. Na primorskih sodnijah je sedaj domačih sodnikov le še prav malo število.
V	Trstu je polno praznih večjih stano* vanj. Ko je odpadla zakonska zaščita na* jemnikov, so navili hišni lastniki najem« nine tako visoko, da so se takoj izpraz« nila večja stanovanja, manjša pa so se natrpala. Sedaj znižujejo hišni gospodarji najemnino in tako se dobijo stanovanja s 5 sobami že za 6000 lir, dočim so stala še pred kratkim 9000 lir. Majhna stano« vanja so se razmeroma podražila Stano« vanje s tremi sobami stane povprečno 4500 lir.
V	Gorici gradijo novo veliko poštno poslopje. Stalo bo na prejšnjem sadnem trgu. Palača bo imela 32 m visok stolp z uro. Gradba bo gotova do zime.
Za osmo tekmovanje v žitni bitki je razpisanih letos za dva milijona 300 tisoč lir nagrad. Na tržaško, reško in goriško pokrajino odpade 15.000 lir, za vsako 5000, za istrsko na 9000 lir. Tekmovalec mora imeti najmanj en hektar posejan s pše« nico.
Poljedelci morajo odslej sprejemati ▼ delo samo brezposelne kmečke delavce, ki so vpisani pri novo ustanovljenih po« sredovalnih uradih za kmečko delo. Vsak delavec mora pri sprejemu dela predložiti gospodarju iz-kaznioo posredovalnega ura« da. Kdor bi sprejel nevpisanega delavca, zapade globi do 3000 lir.
Predsednikov roman
Newyorški listi poročajo o smrti finančnika Ferdinanda Pakka, znanega bogataša in nekdanjega vplivnega politika. Pred 20. leti je povabil na počitnice v svojo vilo na Bermudskih otokih somišljenika, takratnega guverner-ija v državi Newyersey in poznejšega predsednika Združenih držav Woodro-wa "VVilsona. Pakkova soproga se je pričela zanimati za gosta in kmalu sta si postala prijatelja. Pozneje je Wil-son dnevno pisal gospe iz Newyerse5a kamor se je moral vrniti po počitnicah. Mož, ki se je čudil temu živahnemu dopisovanju, je nekoč slučajno prečital eno izmed pisem. Prepričal se je, da ga je žena varala. A Wilsona so med tem izvolili za državnega predsednika in kmalu je moral nastopiti svojo visoko službo. Ce bi prišla njegova ljubezen na dan, bi bila s tem uničena vsa njegova bodočnost. Ced-nostna Amerika nikoli ne bi odpustila svojemu izvoljencu takšnega pohujšanja. Zato se je Pakk s soprogo pobotal: ločila sta se in je vzel varani mož krivico nase. »Storil sem, kar mi je narekovala ljubezen do domovine,« piše v oporoki, »obvaroval sem osebno čast našega državnega glavarja, čeprav ni bila žrtev lahka.« Takoj po obravnavi je zapustil Pakk demokratsko stranko in pristopil k republikanski; ni mogel z Wilsonom voditi skupne politike. Ločena gospa si je zopet nadela svoje dekliško ime Horeblatt. Nekoliko let pozneje je menda razočarala predsednika, ker je poveril polkovniku Houseu nalogo, naj od gospe dobi nazaj njegova zaljubljena pisma. Mistress Horeblatt je prejela za ta pisma izdatno odškodnino. Wilsonov zet (mož njegove hčerke iz prvega zakona), državni blagajnik Mac Adoow, ji je pozneje oskrbel skromno službo v svojem uradu s 25 dolarji tedenske plače. Kljub tem skromnim dohodkom je sprejela mistress Horeblatt v Wa-shingtonu vedno veliko obiskov, imela drago stanovanje in je morala imeti vsekakor še druge denarne vire. T-' " se je končal predsednikov roman. Moška udeleženca nista imela toliko sreče kakor ženska. Mr. Pakk je umrl kot razočaran mož daleč od politike in nekdanjega najbližjega prijatelja. Wil-sonu samemu je naklonila usoda še večje razočaranje. Ko se je v drugič poročil in se odpeljal v Versailles, je bil na višku sreče. A njegovih 14 točk je naletelo na ogorčeno nasprotstvo in usodna predsednikova bolezen je spremenila njegovo ženitovanjsko potovanje v mučno umiranje. V Ameriko se ie povrnil kot prava razvalina.
Udobni milijarder
Rockefeller mlajši se je lotil železnice, ki ni posebno dolga (meri samo 12 km), a bo vendar najdražja na svetu. Sedanja železnica je bila milijarderju na poti, ker leži preblizu njegovega letovišča. Rockefeller je sklenil preložiti progo, da bi se rešil dima in ropota. V to svrho je moral odkupiti in podreti celo vas. Vse hiše so romale na drug kraj. Železniška družba je prejela posebno odškodnino. Vsi izdatki so znašali nad 300 milijonov dinarjev, a zato bo zdaj vladal v Rockefellerjevem parku sveti mir. •
Zobni atelje
Franjo Radovan
nasproti velesejma je za čas
šolskih počitnic odprt samo
ob torkih, sredah, četrtkih in petkih.
--Telefon St. 21—12. — —

Iz življenja in sveta
Po finskem vzgledu
so se začeli gibati tudi lotiški in estonski kmetje, ki so napovedali svoj pohod na prestolnici obeh držav, Reval in Rigo. Slika nam kaže Rigo, glavno mesto Lotiške. — Kmetsko fašistično gibanje v obeh državah ni naperjeno toliko proti komunizmu, kakor proti parlamentarnemu redu in demokraciji sploh.
Lepa Židinja
rArnold Hohlriegel, znani nemški publicist, ki potuje zdaj po Maroku, pripoveduje v »Beri. Tagblattu« o svojem obisku na židovskem pokopališču v Fezu. Tam spi večno spanje mučenica Sol Gahuel. Njeno ime je maroškim Židom prav tako sveto kakor ime matere Rahele. Sol Gahuel. hči bogatih staršev, potomcev po inkviziciji preganjanih španskih Židov, se je rodila pred sto leti v Tangerju. Več potoval-cev opisuje izredno lepoto maroških Židinj, a Sol je slovela kot lepotica celo v domovini. Med Arabci in Židi vlada stalno sovraštvo. Sicer pustijo muslimani Židom njih vero, a stara postava določa, da postane musliman sleherni človek, ki izgovori svete besede: La ilahi il alah, Mahomet rassul Allah. (Ni Boga razen Boga in Mohamed je njegov prerok). Slučajno se je zgodilo, da je bila Sol Gahuel v družbi muslimanskih žensk. Ko je napočila ura za večerno molitev, so ji rekle muslimanke: »Škoda, da moraš domov. Ne znaš z nami moliti!« — »O, saj bi znala,« je odgovorila razigrana Židinja in je izrekla svete besede. Storila je to zgolj v šali, a s tem je takoj postala muslimanka. Ko so ji to rekli, je trdila, da to ni res. Poklicali so jo pred kadija in mu je pogumno odgovorila, da hoče umreti kot Židinja v veri
svojih očetov. Sodnik jo je opozoril, da se kaznuje verski odpadnik s smrtjo. Sol Gahuel je vztrajala. Odvedli so jo na morišče in vse ljudstvo se je jokalo. Še rabelj je pretakal solze, ko je zagledal lepo obsojenko. Sultan Mulej Abderaman je nesrečnici ponudil zlato in oblast ter jo je svečano obljubil vzeti za prvo ženo, če bi hotela ostati muslimanka. Lepotica je odkimala. Sultan jo je molče objel in rabelj jo je nato obglavil. Ta pravljica iz 1001 noči še vedno ovija zapuščeni grob lepe Židinje. Muslimanski pregovor se glasi: »Ne pusti ne podgane ne Zida na hišni prag,« in Židje zopet pravijo: »Ne zaupaj Mavru, četudi 40 let leži v grobu.« A oba naroda enako častita spomin lepe obglavljenke.
Žrtev znanosti
Mehiške oblasti so prejele iz Amozake v deželi Pueblo vesti o tragični smrti norveškega raziskovalca dr. Kuelma-na. Preživel je v indijskem ujetništvu nepopisne muke in so ga končno usmrtili v indijanskem svetišču. Žreci so natvezili domačinom pravljico, da je prišel po nalogu mehiške vlade režat indijskim otrokom glave. Trdili so, da bo glave skuhal in na ta način pripravil kurivo, ki ga potrebujejo mehiški letalci za polet preko Južne Amerike.
Pilot brez letalske šole
Francoski vojak Cornelis Bouillie bi se moral pred mesecem dni zagovarjati pred vojnim sodiščem, ker je ukradel in prodal motorno kolo. To ga je malo veselilo, pa je rajši sklenil pobegniti v Švico. V to svrho je na vse zgodaj s ponarejenim ključem odprl hangar vojnega letališča v departe-mentu Nievre in srečno privlekel iz njega majhen enokrovnik. Begunec ni nikoli prej letel, a vendar se mu je posrečilo sprožiti motor in odjadrati. Letel je tri ure, na kar je moral pristati, ker ni imel več bencina. Srečno je končal pot, a ni prišel do Švice. Še pred mejo so ga ujeli in zaprli. Oblasti so že iskale ukradeno letalo. Zdaj je moral odgovarjati izredni letalec za obe tatvini. Prvo je utemeljil s tem, da je moral pomagati oboleli materi, ki živi v veliki bedi. »Kako pa ste mogli leteti?« ga je vprašal sodnik. »-Motor je povsod isti in jaz se razumem na avtomobile. Voditi letalo pa sem se naučil kar sproti, čim sem se dvignil v zrak«. Sodnik je letalcu čestital k izredni sreči in ga pogojno obsodil na tri leta zapora.
K nemirom v Egiptu
Egiptska policija se vozi težko oborožena skozi ulice v Aleksandriji, nad katero so zaradi nemirov proglasili obsedno stanje.
Novost na letošnjem krožnem poletu po Evropi
bo predstavljalo angleško letalo »Moth« (molj), ki mu krila lahko zložijo čisto k trupu. Ta način gradbe je zelo ekonomičen, saj rabi letalo v hangarju manj prostora.
Letalec v Kordiljerih
Minule dni je odpotoval iz Santjaga (Čile) v Buenos Aires odlični francoski letalec Guillomet. Leta 1927. je rešil iz arabskega ujetništva ponesrečenega letalca, svojega tovariša, dasi so preluknjale arabske krogle njegovo letalo kakor rešeto. Takrat so ga odlikovali za junaštvo s križcem Častne legije. V Buenos Airesu so zaman pričakovali letalca. Naposled je odrinilo več vojnih letalcev na poizvedovanje. Našli so ga nepoškodovanega sredi Kordiljerskega gorovja blizu vrha Los Patatois. Njegovo letalo se je razbilo, rešil se je le s pomočjo padala. Da m dospela pomoč, bi žalostno poginil od mraza in lakote. Pot preko Kordiljerov je zelo nevarna. Letalec potuje v višini 7000 m preko večnega snega in oblakov. V tej višini vlada stalen mrai do 50 stopinj pod ničlo. Letalcu je zmrznil bencin, kar je povzročilo eksplozijo motorja.
Vohuni umorili vohunko
V gozdu Zelionka blizu Varšave so našli izletniki na deblo privezano truplo zadavljene mlade isn elegantne žene. Umorjenka je imela na sebi ves nakit, uhane in prstane. Policija torej ni mogla misliti na razbojniški napad in sploh ni vedela, kaj bi si mislila. Vso zadevo je nepričakovano pojasnilo vojno ministrstvo. Umorjena mladenka, katere ime so radi sorodnikov zamolčali, je izvirala iz odličnih poljskih krogov ter je iz samega domoljubnega navdušenja vstopila med vojne vohunke. Radi znanja tujih jezikov in svojega brezhibnega nastopa je kmalu zavzela vodilm položaj. Pred meseci so ji vojne oblasti poverile za-
Angleška oklopnica „Queen Elizabeth"
admiralska ladja britskega sredozemskega brodovja, se je podala z oklopnico »Ramil-lies« proti Aleksandriji, kjer bo »ščitila« britske interese v sedanjem revolucijskem
ozračju v Egiptu.
sledovanje zelo nevarnega tujega agenta, ki je prišel na Poljsko po nalogu neimenovane države. Kakor vedno, se je morala dama ž njim seznaniti in kmalu sta si postala prijatelja. A vohun, ki je imel veliko pomagačev, je moral izpregledati nastavljeno past. Povabil je damo na izlet, jo v gozdu umoril in pobegnil. Tako se nadaljuje tudi v mirnem času stalen skrit boj v pričakovanju bodoče vojne.
Kralj emigrant
Med tem, ko je Rumunska navdušeno pozdravila kralja Karola, vhda pravi obup v francoski vasi Belleme-su, kjer je bival kralj v prognmstvu. Nenadni Karolov odhod je kmetom vzel ves zaslužek. Lastnik ediue trgovine je pripovedoval pariškim novinarjem: »Rumunski prevrat mi ie vzel najboljšega odjemalca. Dobavljal sem vsa živila za kraljev grad. Vsak mesec sem imel do 6000 frankov prometa in j? vrgla ta kupčija lep dobiček.« Tudi tra-fikantinja je žalostna: »Nalašč sem naročila za princa iz Pariza drage specialne cigarete, ker kadi samo turški tobak. Ostala mi je zdaj velika zaloga pa ne vem, kam bi ž njim. Na vasi nimamo nobenega kadilca, ki bi hotel plačati po 15 frankov za škatlico cigaret. Tu kadijo samo najcenejše smotke in cigarete.« Karol se je bil seznanil z vsemi kmeti in užival med njimi veliko priljubljenost; večkrat jih je tudi pogostil. Vaščani žalostno gledajo sedaj osameli grad in napis na njem: »Tujcem vstop strogo prepovedan.«	ssfcfc.
Senorita Mercedes y Perdono
je bila izvoljena za kraljico lepotic na otoku Kubi in pravijo, da ima največ šans, da postane letošnja »Miss Svet«.
Čudotvorno zdravljenje revmatizma, nespečnosti in strašnega glavobola $
Prejeli smo dopis g. Rad. Stojanovi« ča, črkoslikarja in slikarja, Beograd Kneza Mihajlova 46, ki ga obelodanja* mo, ker je največjega interesa za vse bolnike, ki trpe na gori omenjenih in ostalih boleznih: »Pred nekoliko dnevi me je napadla zopet neznosna bol: rev* matično trganje v kosteh tako, da sem moral zaradi velikih bolečin in otrp* njenosti leči v posteljo. No, k sreči sem po nasvetu svojega dobrega pri* jatelja vzel malo steklenico Togal ta* blet, ker vsled silnih bolečin niseni mogel spati in par dni sploh nisem mogel zatisniti oči. Vzel sem priporo« čene tablete zjutraj, dopoldne in zve» čer. Pa glej, divno čudo. Prvi dan sem za nekaj časa dobil spanje, drugi dan so bolečine procentualno ponehale iii v petih dneh, vam rečem, sem vstal iz postelje. Sedaj imam dobro spanje in bolečin sploh več ne čutim. Vendar jemljem Togal tudi nadalje. Ne mo* rem pa si kaj, da vam ne bi pri tej priliki izjavil svoje zahvale glede učin« kovitosti Togal tablet. Zares, mislil sem, da je samo reklama, da ima To« gal priporočila od 6000 zdravnikov, toda izkustvo na sebi samem me tira, da iz vsega srca priporočim bolnikom Togal tablete kot radikalno sredstvo zoper bolečine v kosteh in revmati« zem.« Večno hvaležen Radislav Stoja* novic, črkoslikar, Knez Mihajlova 46, Beograd, 20. maja 1930.
Slično kot g. Stojanovič pišejo mnogi tisoči, ki so uporabljali Togal proti revmatizmu, protinu, ishijasu, boleči« nam v sklepih in udih, živčnim boleči« nam vseh vrst, zobobolu, glavobolu, hripi in boleznim prehlada, kakor tudi proti nespečnosti. Togal tudi odprav« Ija na priroden način iz telesa pred« mete, ki povzročajo bolezni in deluje s tem naravnost na koren bolezni. Ka« ko sijajno učinkuje Togal zlasti pri glavobolu, nam potrjuje zopet gdč. Adler iz Ahena »Nikdar nisem upala, da se bom na tako lahek in nagel način iznebila strašnega glavobola, učinek je naravnost čudotvoren.« Togal pomaga takoj. In je zajamčeno neškodljiv za srce, želodec in ostale organe. En poizkus vas bo uveril! Togal tablete se dobi« vajo v vseh lekarnah. Toda zahtevaj* te izrecno Togal tablete, da vam ne bodo ponudili kakega drugega slabše« ga preparata. Samo tako ne boste raz« očarani. Vaša lekarna vam bo takoj naročila Togal, v slučaju, če ga nima v zalogi.
Darujte za slepce!
Mihajl žoščenko:
Pajčevina
Pravijo, da je denar močnejši ko vse na vsetu. To je neumnost in glupost. Vse to so si izmislili kapitalisti, da lahko sami sebe varajo. Na svetu je še marsikaj močnejšega ko denar. Z dvema besedama se seveda to ne da povedati. Tu je potrebna cela povest. Evo je!
Kovinarski brusač najvišje kvalifikacije, Ivan Borisovič Levonidov, mi jo je povedal.
»Da, dragi tovariš,« je dejal Levonidov. »Take reči se gode po svetu, da jih boš moral kar v knjigo zapisati.«
»Pri nas v tovarni se je pojavil nenavaden ljubljenec — Jegorka Drapov. To je zagorel človek s svetlimi brki in škodoželjnim pogledom. Njegov nos je kakor slonokoščen gumb.
In kakšno karijero je napravil! V službi napreduje, lahko delo mu dajejo in plačo dobiva kakor oni iz višjega razreda.
Mojster ga ima sila rad. Ko je nekoč šel mimo njega, ga je poščegetal s prsti in se mu nekako spoštljivo nasmehnil.
Delavci so pričeli premišljevati, kako in čemu to? In zaradi kakšnih osebnih vrlin napreduje ta človek? Primešlje-vali smo, ugibali in smo zato šli k inženjer ju Firsu.
»Glejte, ljubeznjivi očka,« pravimo, »prosimo vas, poučite našega mojstra. Naj ne povišuje svojega ljubljenca Je-
gorke Drapova. In s prsti naj ga ne ščegeta, kadar gre mimo.«
Sprva se je inženjer prestrašil — mislil je, bog ve kaj da mu hočemo, potem pa se je potolažil.
»Bodite brez skrbi, sodrugi,« pravi. »Mojstra bom že poučil, Jegorko Drapova bom pa premestil v drug oddelek.«
Minulo je mesec dni. Vreme je bilo lepo in južni vetrovi so pihljali. Povod-nji se ni bilo bati. Ljubljenček Jegorka Drapov pa si je med tem delal vedno zapeljivejšo karijero. Ne samo mojster, tudi naš priljubljeni inženjer se mu je zdaj smehljal in mu stiskal roko.
Delavci so osupnili. Tudi jaz sem osupnil.
Kaj ni več pravice na svetu?« smo premišljevali. «Kakšne prednosti ima vendar ta človek, da tako hitro napreduje in ga mojster zmerom ščegeta?«
Mala skupina nas je šla k rdečemu direktorju, k Ivanu Pavloviču.
»Vi, ki ste to in to in temu podobno,« pravimo, »povejte, kako je mogoča taka nesramnost?«
Rdeči direktor se je namrdnil in odgovoril:
»Jaz, ki sem to in to in temu podobno, bom mojstra in inženjerja že vzel v roke, Jegorko Drapova bom pa vrgel na cesto kakor pasji rep. Pojdite na svoj mesta, bratci, in ne zmanjšujte produkcije.«
Mine spet mesec, Jegorka Drapov pa cvete kakor makov cvet ali, recimo, krizantema na'vrtu. Milujejo ga in mu
od vseh strani stiskajo roko. Direktor mu jo stiska, inženjer mu io stiska in mojster ga ščegeta, kadar gre mimo njega.
Delavcem je bilo končno dovolj in vsa tolpa je šla k rabkoru* Nastinu. Dejali so mu:
»Rabkor, ti si zlato, dragocena glava. Preklinjali smo te in zmerjali, ker si pisal pritožbe v liste. Zdaj Da ODrosti in odpusti... Spravi stvar z Jegorko Dra-povim v red.«
»Dobro,« je dejal Nastin, »to se lahko zgodi. Bomo takoj napravili. Dajte mi samo toliko časa, da pogledam kako in kaj in zakaj ta človek napre-, duje. Mu bom že priščipnil rep, bodite brez skrbi.«
Mine mesec. Južni vetrovi vejejo in povodnji najbrž ne bo. Ptički letajo po zraku in metulji se urno sučejo po cvetovih, Jegorka Drapov pa cvete ko jasmin in se je celo razbohotil kakor pestra astra. Tudi rabkor Nastin je oni dan šel mimo njega, ga poščegetal in se mu prijazno nasmehnil.
Tedaj so se delavci zbrali ln se pričeli posvetovati. Govorili so in govorili, jeziki so se jim rezvezali, do pravega rezultata pa le ni prišlo.
Končno pa sem jaz posegel v pogovor.
»Bratci,« pravim, »jaz sem prvi modrasa odkril, jaz ga tudi zakopljem. Počakajte.«
* Rabočij korespondent = delavski dopisnik,
Drugi dan sem šel v Jegorkov oddelek in se neopazen skril za vrata. In vidim: Mojster se pripravlja na odhod, Jegorka pa se vrti okrog njega in mu oblači površnik.
»Da se ne prehladi-te, Ivan Savič,« pravi. »Slabo vreme ni nič kaj prijetna reč.«
Mojster ga smeje potreplje po ramenu.
»Rad me imaš, kaj-ne Jegorka, pasji sin!« pravi.
Jegorka Drapov mu spoštljivo odgovarja:
»Vi ste mi kakor rodni oče, Ivan Savič,« pravL »Pa tudi mojster ste izbo-ren. Vaša zunanjost me zelo spominja na mojo pokojno mater, samo brčic ona ni imela.«
Mojster mu je stisnil roko in odšel.
Ko sem ravno hotel stopiti izza vrat, se je prikazal rabkor Nastin.
»Ah, Jegoruška, dragi prijatelj!« pravi. »Ko bi ti vedel kakšen članek sem včeraj napisal.«
Jegorka Drapov se smeje.
»Ti sploh jako dobro pišeš,« pTavi. »Puškin m Gogolj nista nič v primeri s teboj.«
»Hvala,« pravi rabkor, »nikdar ti tega ne pozabim. Ali hočeš moj članek pre-čitati?«
»Zakaj naj bi ga čital?« pravi Jegorka. »Jaz sem tudi brez tega kar vzhi-čen.«
Stisnila sta si roke in skupaj odšla. Jaz sem šel za njima.
Tedaj jima pride nasproti rdeči direktor.
»Ah,« pravi, »Jegorka Drapov, pozdravljeni!... Poglejte no, kakšne mišice Lmam danes.«
Direktor je zavihal rokav m pokazal Jegorki svoje mišice.
»Precej jih je, precej,« prizna Jegorka.
»No, hvala,« pravi direktor, »hvala ti, Jegorka.«
Potem sta se oba — ravnatelj m rabkor — poslovila od Jegorke in razšli so se.
Dohitel sem Jegorko na ulici, zgrabil lopova za roko in dejal:
»Povejte mi no, prijatelj, kakšne paj-čevine spletate?«
Jegorka Drapov pa me prime pod roko in se smeje.
»Pusti to, dragi,« pravi. »To ni važno. Raje povej, kako živiš in kako je kaj s tvojim sinčkom?«
»Hčerko imam, hčerko,« pravim," »ne sina. Lepo dekletce. Skače...«
»Jaz imam rad hčerke,« pravi Jegorka. »Vselej se rad igram z njimi...«
Mine mesec. Južni vetrovi vejejo. Povodnji ne bo. Jegorka Drapov pa cvete kakor makov cvet ali, recimo, krizantema na vrtu.
Ko sem včeraj šel mimo njega, sem ga poščegetal.
»Vrag naj ga vzame!« si mislim. »Prijazen človek je, čeprav je lopov.«
Vzljubil sem Jegorko Drapova. (Iz knjige »Nervnyje ljudi«. — Prevel B. Z.)
xr
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
t&dor hece p££
aR /catcc druge informacijo ticcec me malih oglasov naj pritoii v mnamŠeah a	•
sicer no bo prejet odgovora t ^ EJrmmm
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
Opremljeno sobo
lepo, mesečno, oddam aa Starem trgu 11-a. Ogledati I med 1. in 3. nro. 28686 |
Separirano sobo
čedno opremljeno takoj oddam. Na razpolago tudi kopalnica tn klavir. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
2 para lepih kon]
težkih, za lesno industrijo I kupim takoj proti plačilu v prvorazrednih smrekovih kolobarjih. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Takoi kupi-«*.
28441
122ZZ


Prodajalko
iščem za Prodalo mlečnih proizvodov. Prednost mialo v mlekarniiki stroki ve^e. Predstaviti se ie v SolsKem drevoredu 8 - »Točilnica« med 12. in 13. uro. 2^79
Dober pekovski pomočnik
nekoliko vajen slaščičarske gtroke. dobi stalno službo. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Dober pek«.
2S521
Gospodično
iščem k dvema otrokoma. v starosti 5 in 2 leti. za Bačko - Topolo Zahtevam znanie nemščine ln srbohrvaščine. Ozira se samo aa take. ki imajo spričevalo vsa i enoletne službe. _ Ponudbe na »Pension Vovk«. Bled.	2g489
Trg. učenca
ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom. močnega in poštenih staršev sprejmem v trgu na Do-leniskem. Hrana in stanovanie v hiši. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« ood »Vesten učenec 44«. 'S33v
Trg. učenca
s nalmani 2 meščan, šolami ki ima veselje do tr-- 'ine mešan blaga. sprej-r Stanko Rizman. trgovec Sv. Miklavž ori Or-r. ŽU.
Notarski kandidat
tudi iačetnik dob' službo pri mtarijatu na deželi. — Nastop službe 15. avgusta t i. Ponudbe na oglasni <^de!ek »Jutra« ood šifro •Štaiersko«.	28213
Šiviljo za pletenine
spreimem na Dolenjski cesti št. 22. _28669
Priletno žensko
ki je vajena gospodinjstva v kmetski e o s t i 1 n i ln
deklico
staro od 14 do 16 let. kot pomoč pri gospodinjstvu sprejmem takoj. Oglasiti se je na naslov: Julka Povš-nar. gostilna. Kokra. 2?663
Čevljar, vajenca
sprejme Novak Ivan. Tacen 81. Št. Vid nad Ljubljano.	28651
Čevljarskega
prikroievalca
za fina zgornja dela sprejmem takoi v stalno službo Ponudbe ra oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Kombinacija«.	2S670
Veziljo
za fino ročno	delo sprejme Belihar &	Velepič — Liubliana VII,	Medvedova nlica 38.	2§689
Mizar, vajenca
z vso oskrbo spreime Sa-iovic. Ljubljana. Škofja • ul. št. 13.	286E3
Kuharico
izvežbano, pridno, polteno in čisto, z dobrimi spričevali, staro do 45 let. išče uradniška menza v Splitu za 1. avgust. — Hrana in stanovanje v menzi. Po nudbe z navedbo plače in spričevali, oziroma opisom dosedanjih služb na naslov Cinovnička menza u Splitu — Severova ulica 1. 28666
Knjigovodjo
ali perfektno knjigovodinjo. s prakso, sprejmem. Ponudbe pod šifro »Obvladam« na Alorna Company. Liubliana. Aleksandrova c.
28676
Mlado dekle
sprejmem kot pomoč gospodinji. katera ne hodi več v šolo. Naslov v ozlasnem oddelku »Jutra«.
28711
Učenko
sprejmem za papirnato in galanterijsko trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28738
Knjižnica
v večjem mestu Slovenije sprejme mlajšo moško moč za popoldanske ure. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Knjižni-ca«/715.	28734
Plesnega učitelja
ščemo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra ood šifro »Ples«. 28573
Provizij, zastopnik
ki potuje z lastnim motor iem v modni branži. prev zame zastopstvo galante niskega predmeta — Ponudbe na oglasni oddetek »Jutra« ood »Rajon Drav ska banovina«.	28417
Potnike
za povečanje slik ob vi soki proviziji spreime Ivo Škorjanc. Zagreb. Gundn ličeva 7	28460
oblastv. konceslionlrans
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Dunaiska cesta itev. 30 (Jugoavto) telefon 2236 Pouk in praktične vožnje 251
Dva vajenca
za vrvarsko obrt. z vso oskrbo spreime Bobinac — Zagreb. Ilica 199. 28659
Starejše gospode
(upokojence) iščemo za diskretno propagando v vseh večjih mestih. Ponudbe na Interreklam d. d.. Zagreb. Marovska 28. pod broj 181/A-8. 28459
Trg. učenca
zdravega in krepkega, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, sprejme takoj v trgovino mešanega blaga Franc Mastnak. Sv. Jurij ob juž. žel. 28655
Pisarniško moč
začetnico sprejmem. Ponudbe pod »Trgovina«'-18 na oglasni oddelek »Jutra«.
28718
Slaščičarja
iščem za samo ročno delo, prvovrstno moč. Ponudbe je poslati na oglasni odde lek »Jutra« ood »Slaščičar/22.	28722
Francoščino
in nemščino
poučujem učencefke) za pcnavljalm izpit Dopise pod »Strokovna učiteljica, na oglasni oddelek »Jutra« 28187
Invalid
36 let star. oženjen. brez otrok, želi oameščenja Ljubljani kot sluga vratar, nočni čuvaj ali temo podobne Nastop; lahko takoi Ceniene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« v Ljubljani ood »Invalid«.	27874
Brivski pomočnik
dober delavec, bubi štucer in onduler išče službo. — Oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober delavec«.	28679
Dober šofer
zmožen tudi popravil, išče namestitve -pri- tovornem ali osebnem avtomobilu,— Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra«, pod šifro. »Dober vozač«.	28687
Prodajalka
dobi začasno službo v leto višču takoi za 1 mesec. Pogoj poštenost. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
28726
Učenca
krepkega in poštenega, z veseljem do trgovine, v starosti 15—16 let, po možnosti s par razredi mešč. ali srednje šole sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošten in priden«.	28660
Vajenca
z vso oskrbo spreime Ivan Molek. sedlar, Vrhnika.
28680
Čevljar, vajenca
* vso oskrbo spreime takoj Karol Heinigman. čev-jiar. Toplice pri Novem mestn.	28661
Prodajalko
starejšo iščem za majhno trgovino mešan, blaga na deželi. Nastop s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro ?Z dežele«.	28658
Krojaškega pomoč.
sprejmem	za mala dela. Predstaviti	se osebno. Nastop takoj.	Josip Kos. krojač. Kranj	50.	28728
Žagarja
(Gattermeist.) Slovenca išče za hitro venecijanko, ki je vešč tndi popravljanja. Ponudbe na »Zlatar« šumska industrija. Nova Varoš (Sandžak).	28732
, <d> . A <4
Zaupnike
v vseh večjih krajih Slovenije iščemo. — Le res ugledne osebnosti naj spo-roče svoj naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zaupnik«.	28544
Kdor želi
dobro in stalno eksistenco, naj prevzame zastopstvo naših, v vsaki hiši neobhodno potrebnih predmetov — naj pošlje takoi svojo ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiv 3000«. ,	28548
Poročen mizar
išče službo — najraje v tovarni. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Mizar«.
28662
Stroj, ključavničar
mehanik, vešč slov. in italijanskega jezika, želi službo v kaki tovarni ali večjem podjetju. Razpolaga _ dobrimi spričevali: star le 19 let. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 28647
Trgov, pomočnik
mlajša moč verziran mešane stroke, želi mesto na deželi ali v mestu. S. Krošelj. Rakovnik 6. Ljubljana.	28727
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam
po oovzetju najmanj 5 kg. Potem isto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh
kg po 250 Din. L. B r o z o v i č. Zagreb. Ilica 82. kemiska čistilnica nerla.	242
Razglednice
Soteke iin pisarniške potrebščine kupite najceneje pri tvrdkl Ivan Baliovec, Ljubljana, Stari tog St. 20 165
G. Th. Rotman:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
123.
Ne, tudi našim vsemirskim potnikom siloviti tresk ni prizanese!. Na licu mesta so jih obvezali, nato pa okrasili z lovorjevimi venci in jim izkazali visoke časti
Poglejte jih — trije koračijo zadovoljni domov... Stric gtefic pa, stric Štelic leži v bolnici.
Konec.
Železnato vino
lekarnarja dr. G Piccollja v Ljubljani krepča oslabele. malokrvme, odrasle in otroke.	161
indian
Police - Scout 750 cm' s ■prikolico ali posamezno, v najboljšem stanju, ugodno proda Sugmdn. Sv Marjeta ori Moškanjcih. 28321
Moško kolo
dobro ohranjeno poceni proda Gerliart Vilhelm, vrtnarija. Ambrožev trg 3. Ljubljana.	28649
Kolo »Pariš«
najnovejše po zelo nizki ceni proda Novak. Flori-janska ulica 29. . 28682
Damsko kolo
dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28717
Damsko kolo
zelo dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z navedbo cene ooslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Damsko kolo«. 28724
Jedilnica
naprodaj radi preselitve iz črešnjevega lesa. Naslov v oglasnem odd »Jutra«.
28693
Čreslo
smrekove skorje, zdravo, suho. kupujem vagonske množine za večjo usnjar sko tovarno proti takoj šniemu plačilu. Ponudbe navedbo cene per 100 kg franko vagon nakladalna postaja na: Ivan Kozoglav Ljubljana. Moste. Zaloška cesta l.	28708
Otroški voziček
majhen in dobro ohranjen kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Otroški voziček«'05.
28705
20.000 Din
vložim v podjetje, ki mi da primerno službo. Ponudbe pod »Pozneje več na oglasni oddel. »Jutra« 28712

Nasvete za nove gradbe
načrte, proračune, nadzor stva izvršuje po zmerni ceni gradbena in arhitek-tonična inženjerska pisarna Tehnični biro
»Tehna«, Ljubljana,
Mestni trg štev. 25-1. 159
Dve parceli
Zeleni lami po 14.000 Din prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 28536
Lepo parcelo
prodam prf »Tičku na grička«. Poizve se Istotam.	28496
Pozor Amerikanci in Dalmatinci!
Prodam lepo posestvo dobro Idočo gostilno velikim vrtom v Ljubljani. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«.	28495
osestvo z gostilno
in trgovino, ki ie zelo na
prometnem kraiu, prodam proste roke delavnemu trgovcu (kmetija postransko delo). Dober uspeh zajamčen. Informacije dale vsak dan lastnik Andrej Lužar. trg.. Podzemelj 10. Gradac v Belikrajini.
28457
Trinadstropno hišo
sredini mesta pod ugodnimi pogoji prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	28672
Posestvo
ugodno na prodaj. Kamnik. Novi trg št. 19.
28706
Otroški voziček
prodam. Ljubljana VII, Celovška C./ 61.	28694
---T—----
2 krog. ležaja
S. K. Jr. 60 kompl. naprodaj! .Ponudbe pod »Leža-jii/23 i na oglasni oddelek »Jutrai.	28723
Hišo z vrtom
aH malo posestvo z gostilno na prometnem kraju ob železnici * kupim. Ponudbe nai se pošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec«/707. 28707
Motorno kolo
Harley Davidson poceni naprodaj v garaži 2 n ž e k, Kolodvorska ulica. 28514
Avto Opel
(4-sedežen. saart, pripraven za potnika, zelo ugodno . nanrodaj. Poizve se v ga-iraži »Lojze«. Miklošičeva cesta.	28372
Avtotaksi
ord limuzina v najboljšem stanju z koncesijo u-' odno prodam. Camernik, lunajska c. 36. 28695
Motorno kolo
. S. A.. 4.93 HP. s pri-olico. dobro ohranjeno proda R. Stransk? — Tržič 28645
ivnri:
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubljana. Wo!tova nI. 3.
38
Velik lokal
lep in svetel, na najbolj prometnem kraju v Kranju, z lepim stanovanjem oddam s 1. septembrom t. 1. interesentu. ki zamore enoletno naiemnino plačati naprej. — Vse popolnoma novo pre-ureieno. pripravno za boljšo obrt. oziroma večio trgovino. za primerno dobo. Ceni. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velik oromet 22«. 28622
Vogalni lokal
trgovsko - pisarniški pddam na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje pisarna advokata dr. Frlana. Miklošičeva cesta 4.	28018
Gostilno z mesarijo
radi družinskih razmer zelo ugodno proda Alojz Erjavec. Radeče 6 pri Zid. mostu.	28657
Skladišče
suho, svetlo, za takoj, v sredini mesta rabi Molk, knjigovez. Cankarjevo nab.
28719
Stanovanje
2 večjih sob in pritiklin I išče mirna stranka za september ali oktober. — Po- | nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik brez otrok«. 28668 |
Stanovanje
2 velikih sob. z balkonom, kopalnico, kuhinjo, predsobo in pritiklinami oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28654|
Stanovanje
2—3 sob in pritiklin iščem za družino 3 oseb. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vpokojenec« 28688
Sobo
lepo opremljeno, z električno razsvetljavo in par ketom Išče zdravnik za takoj v bližini bolnice. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sepa-riran vhod«.	28664
Sobo
oddam 2 gospodoma po 125 I Din. Slezak. Rožna dolina XV št. 17.	28692|
Sobo
lepo iščem za 1. avgust. | Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inženier«. I 2S691
Majhen jazbečar
286521 (Dakel) se ie zatekel iz I kavarne »Zvezda«. Oddati ga ie proti nagradi na Vodmatski cesti 21. 28650
Istrijan. brakirja
(belega) enoletnega zame-1 njam z mladim, dobrim nsom čuvajem. Vprašati v Kopališki ulici 2 (Trnovo).
28715
Sobo
maihno. z vhodom s stopnic. fino opremljeno (ka-nabe). solnčno izmed Go-sposvetske in Reslieve c. iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«, pod »Fini uradnik«/96 28696
Pisalnih strojev
več rabljenih, toda dobro I ohranjenih kupim proti dobremu Dlačilu. — Ponudbe z navedbo cene in znamke | na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Novo podjetje«. I 28646
.	Sobo
Trisobno stanovanje veliko, solnčno, lepo op- .
z vsem komfortom išče	remljeno. oddam s hrano |
tričlanska družina za ok-	stalni gospodični s 1. avg.
tober ali november. Pis-	Poizve se od I—3.
mene ponudbe na oglasni	popoldne. Rimska 4.
Če nujno rabiš sliko
slike za legitimacije jih dobiš v 10 minutah pri Jo- [ Smucn. industr. in ] umetn fotografu Ljubla na VVolfova ulica 12. 17242 I
KI juča vničar.-klepar delavnico
z inventarjem oddam v najem. Interesenti naj se pismeno obrnejo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Upeljana«.	28186
Mesnico
na zelo prometnem kraiu v Ptuju oddam v najem s 1. avgustom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2S735
Pekarno
dam v najem na prometnem kraju v Košakih (Laj-teršperk) pri Mariboru, p. Pesnica. Martin Lubej.
28737
Stanovanje
dvosobno, novo, v podpritličju oddam mirni stranki v bližini Vrtače. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
28630
Stanovanje
2 sob In kuhinje dobi tisti, kdor mi posodi za 6 mesecev 40.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Okolica sv. Petra 03«.
28603
Stanovanje
sobe. kabineta in kuhinje, z elektr. razsvetljavo, išče stareiša gospa. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za stalno 98«.	28598
Stanovanje
trisobno, solnčno. za avgust ali september i S e e višji drž. uradnik. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Odrasli družinski člani«. 28262
Moderno stanovanje
3 sob, v eni najlepših točk, v bližini Tivolija takoi oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 28098
Stanovanje
s^be in kuhinje oddam za 1. avgust v Stožicah štev. 85, blizu Ramovča.
28677
oddelek »Jutra« pod šifro »Snažna stranka«. 28484 |
Stanovanje
2 sob. kopalnice in kuhinje i iščem v bližini Krekovega trga. Ponudbe pod »Trg« na oglasni oddelek »Jutra« 2§675|
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin oddam s 1. avgustom, j Naslov v oglasnem oddelki »Jutra«.	28698
Komfortno
stanovanje
trisobno, solnčno in suho, z vsemi pritiklinami, s solnčno verando, kopalnico itd., v dve leti stari liiši ob Dunajski cesti oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«._28710
Stanovanje
dvo ali trosobno iščem za avgust v Trnovem, Mirju ali začetka Rožne doline. Ponudbe pod »Točen plačnik«/^ na oglasni oddelek »Jutra«.	28716
28713
Sobo
s strogo separiranim vhodom oddam goipodu. Flor-janska 31. I. nad. 28709
Starejša dama
išče opremljeno sobo pri I mirni rodbini. Ponudbe pod šifro »Mirna«/700. 28700 |
Opremljeno sobo
visokopritlično v novi vili, I blizu banske uprave, od-1 dam takoj solidnemu go-[ spodu. Vprašati Groharje-1 va 7.	28697|
Opremljeno sobo
oddam v sredini mesta solidnemu boljšemu gospodu. Posebni vhod. Naslov na oglasnem oddelku »Jutra< 28731
Opremljeno sobo
centrum. oddam takoj, električna razsvetljava in poseben vhod. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
28720
Čevlji
vseh vrst se popravljajo I trpež,no. fino. času primerno in ceno. Liubliana, Aleksandrova cesta 1. II. | dvorišče kino Ideala.
28701 I
Telefon 2059
Premog suha drva
Pogačnik, Bo hod Seva 5.1

2 gospoda
poceni sprejmem v vso | oskrbo. Soba čista, elektrika. Naslov. V oglasnem oddelku »Jutra«. 28470
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom iz I stopnjic in elektriko takoi I oddam — Podrožnik X-13.1 28684
Sobo
lepo .opremljeno z elektriko in parketom oddam takoi ali s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28725
Prazno sobo
oddam v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28730
Vvpifi
Razpis
Oddajo zidarskih in mizar- I skih del razpisuje krajevni [ šolski odbor v Krašnii, p. Lukovica. Informacije istotam.	28656 I
Dotični gospod
ki je pobral v nedeljo zjutraj ob 8. tisočak pred trafiko v Vegovi ulici na-1 sproti Panja, na! ga v lastnem interesu tam odda I proti nagradi Gospod je dobro poznan in tudi od | veselja ni v trafiki nič kupil, ampak oziraje se na i okoli sumljivo odšel proti Gosi oski ulici do trafike in tam skušal takoi menjati tisočak, česar mn pa trafi-kantinja ffi mogla ustreči.
28721
Iz uradnih in dragih službenih objav
Dražbeni oklic: Okrajno sodišče v Metliki razpisuje za dan 6. oktobra t. 1. ob 8. uri dopoldne dražbo nepremičnin, zemlj. knjiga k. o. Pribišje, vL št. 18 in 85, cenilna vrednost 36.660 Din, pritiklina 70 Din, najmanjši ponudek 24.488 Din.
Vpisi v trgovski register: Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru je vpisalo firmi: 1. »Ilirska rudarska družba z o. z. v Prevaljah, osnovna glavnica 1,500.000 Dia je vplačana v gotovini, poslovodja Flasch-berger Ivan, rudniški ravnatelj na Prevaljah, ki tudi podpisuje firino pod firmlno štampiljko. 2. »Dravska plovba«, družba z o. z., Maribor. Glavnica 100.000 Din, v gotovini vplačanih 45.000 Din, poslovodja inž. Keršič Peter, zastopnik tvrdke »Fiat< v Mariboru, Frančiškanska ulica 12. Poslovodja je upravičen za naniestovanje in podpisuje firmo pod firminim besedilom. Določila glede stvarnih vlog: Inž. Kertšič Peter prepusti neodpovedljivo in za trajno družbi svoje koncesijske pravice za promet s prevažanjem oseb po Dravi med Ma.iborom in Mariborskim otokom in vse druge v to svrlio pridobljene pravice kakor sploh vs<} pravice koncesije itd. — Okrožno sodišče v Novem mestu je vpisalo v trgovski register tvrdko Tovarna perila Joško Povh — Novo mesto. Imetnik Povh Joško, trgovec v Novem mestu.
Vpisi v zadružni register: Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru je vpisalo: »Kmetijsko ekonomsko društvo r. z z n. z. Race«. Opravilni delež 10 Din. Načelstvo obstoji iz treh zadružnikov, člani načelstva so: Krištofič Ignac, posestnik v Brezulab pri Račah št. 41, predsednik; Pirker Metod, zasebnik v Račah št. 89, podpredsednik: Žunkovič Mate, posestnikov sin v Podovi 47, tajnik. Pravico zastopati zadrugo ima predsednik, podpredsednik in tajnik, podpisujeta pa zadružno firmo predsednik, odnosno podpredsednik in tajnik. — Isto sodišče je pri Kmečki hranilnici in posojilnici v Fo-kovcih r. z. z n. z: izbrisalo iz načelstva Verteš Aladarja in vpisalo za člana načelstva Horvata Franca, šolskega upravitelja v Kančevcih. Dalje je pri Posojilnem društvu za župnijo Sv. Lenart v Slov. Goricah in sosedne župnije, r. z. z n. z., izbrisalo iz načelstva Petrič Jožefa in vpisalo za člana načelstva Maher Jakoba v Zg. Velki. Končno se pri Hranilnici in posojilnici v Stoprcah, r. z. z n. z., izbriše iz načelstva Vtič Štefan, vpiše pa Kopše Alojzij, posestnik v Stoprcah.
Razpis prodaje vreč: Sresko načelstvo Maribor levi breg razpisuje prodajo 134 vreč za žito oz. za moko, na dan 31. julija ob 9. uri dop. pri skladišču Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije, objavlja svojo bilanco z dnem 15. julija t. 1.
Razglas o licitaciji za zgradbe na reki Muri: Terenska tehnična sekcija za regulacijo Mure v Mariboru razpisuje prvo javno pismeno ofertno licitacijo na dan 8. avgusta 1930 ob 11. uri dop. za sektor Veržej —Ižakovci, proračunjen na Din 469.490.—. Vložjti je kolekovane pismene ponudbe In zaiožiti kavcijo za naše državljane 47.000 Din, inozemci 94.000 Din.
IZVANREDNA TOILIKAI
Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta-pecirafiem madracom, ze-
O
utelaže.
Sobo za mirno obrt
iščem v Trnovskem ali Šentjakobskem okraju. — Ponudbe: Devinska 9 — Kolezija.	28674
Sobo
separirano in mirno iščem s I. avgustom v bližini drame. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Avgust 71«.	28671
Dve sobi
separatnim vhodom, ev.
tudi garažo
v centra mesta oddam s t. avgustom — najraje trgovskemu potniku. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod značko »2 sobi avgust«.	28531
Prijatelja
dobro sltuiranega Išče gospa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Gospa«.	286731
Škofja Loka!
Gospodično Ančko, ki se [ ie v nedeljo popoldne z | drugim vlakom peljala Bohinjsko Bistrico, vljud-1 no prosi za naslov gospod, ki ie gledal z njo skozi I okno od Bleda do Bistrice — ood značko »Črtast jopič«.	28685 [
Razne stelaže za manufakturo, špecerijo io praktična za vsako in galanterijo kupimo za takoi, ki so Še
hilo, hotele, nočne služ- „	____4..
be in potujuje ■ osobe v dobrem stanju.
Rentam pon	f^dbe na »Oblačilnica«, Slov. Ko-
nom povzetju. J njlCe.	10305
tako (t]	"
IZ6LEDA SLOŽEN
OTVOPEN
Leten« patent pOstell«,
zložljiva. * tapeciranim madracom. telo praktična, stane samo D 280.
Jr®?!^ ■ " •,K,onstanci- inženjtrska gola za stroje-
fSSft	^ «
Sobo
z 1 ali 2 posteljama, v sredini mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	28678
Prazno sobo
vhodom iz stopnjic. oddam s 1. avgustom v Pra-žakovi ulici 10-11, desno.
28648
Licitacija apna.
Direkcija drž. železnic v Sarajevu bo izvršila ofertalno licitacijo dne 6. avgusta 1.1. za nakup 100.000 kg živega (ne-gašenega) apna.
Bližji podatki pri direkciji. A. A.
Otilla
Vse najbolje k imendanu. I Pridem v kratkem osebno. Poljub.	286831
Premožni dami
(n- gleda se na starost), I ki bi pomagala gospodu srednjih let iz zadrege — nudim prijateljstvo Dopise pod »Hvaležen« na ogl. I oddelek »Jntra«. 286»1
»Zvezda«
Dvornimi 26. pridem, do-i ločite prosim kraj in čas sestanka.	28665 ]
Biser
Ti moja misel dan In noč. I Pozdrav!	28473|
Zidarski polir
star 25 let želi znanja z I gospodično staro do 24 let. [ Dopisi s sliko katera se vrne na oglasni oddelek | »Jutra« pod šifro »Osam-sien«/703.	287031
Mestnega ........ zastopnika
(Liegcstuhl) najnov1je vr- _ ....	,	*
sti. stane samo Din iso. v Lijubljani, mlajšo moc, ki je že dela-nL-1^ zaščitenimi predmeti (Marken-artiKi;, dobro uvedeno v špecerijskih trgovinah, iščemo ob visoki proviziji za prvorazreden predmet uglednega industrijskega podjetja.
Ponudbe s curriculum vitae in referencami na Publicitas d. d., Zagreb | pod »Buducnost«.	10335
Madrad "ponjeni ■ Vol-nom stanejo samo D 751. U BROZOV1C, ZAGREB ILICA 82.
Simpatičen
žage, gozdne manipu-I lacije, s srednješolsko
Neveste, pozor!
skoraj nova jedilnica zelo poceni naprodaj v Kapite-lievi ulici 3, dvorišče, levo _28615
Hrastove spalnice
po nizki ceni proda Egidi Sitar, mizar. Trata, pošta Št. Vid nad Ljubljano.
28667
Posteljo in omarico
kompletno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28714
KSIL0L1TNI TLAK
za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade industrijo itd.
ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen in ne drag.
Polaga:
MATERIAL
trg. d. z o. z.
Ljubljana, Dunajska c. 36.
_Telef. 27-16. Brz.: Material.
157
mladenič izobrazbo, govori več | išče sopotnika(co) v svrho I jezikov, I skupnega obiska Primorja v začetku avgusta. Ponudbe IS^E NAMEŠČENJA. pod »Skromnost« na podr. I. . »Jutra« v Maribora. 28736 Organizatorna, energična moč s strokov- I no izobrazbo v lesni stroki. Dopise na ogl. [ odd. Jutra pod »Les«. 10319
Vdova
stara 49 let. preprosta, z | 90—100.000 lir. bi se poročila z gospodom iste sta-1 rosti — preprostim in do-1 brosrčnim, o katerem do-1 bim dobre informacije. — I
Ponudbe na oglas, oddelek I UajboljSe sredstvo proti | »Jntra« pod »Tiho žitje«. I kurjim očesom »CLAVEN.
Kurja očesa
28611
)e maet
Airedaleterrierja
perfektno policijsko dresi-ranega, večkrat odlikovanega, šest let starega proda I
ljubitelja psov lekarnar Mr. I Dobite r lekarnah dro»r Hočevar. Vrhnika. 28597 „jSb ilj naravnost Iz tvor I Dice la glavnega sklališff j
Psa
M. Hrnjak
trimesečnega prodam Naslov v oglasnem oddelku '	i
»jntra«.	28729 lekarnar — S Is a k
Od dne 4. avgusta 1930 naprej se vrši v gradu Szapary v Murski Soboti velika iav-na dražba premičnin starinske vrednosti in umetnin, kakor raznovrstnega pohištva, stekla, porcelana, slik, perzijskih preprog i dr. ter velike knjižnice, obstoječe iz ca 15 000 zvezKov deloma znanstvene, deloma bele-tnsticne vsebine v nemškem, angleškem., francoskem m madžarskem jeziku in rokopisov.
Prodaja se vrši od 4. avgusta do 3. septembra od 9. do 12. in od 13. do 18. ure. Predmeti se lahko ogledajo dne 1., 2. in 3. avgusta od 8. do 12. ure in na dan dražbe vselej pol ure pred dražbo glede predmetov, ki pridejo na prodajo.
Razpored dražbe in seznam predmetov s ceiulno vrednostjo je interesentom v pogled pri podpisanem sodišču v sobi št. 17.
Pripominja se, da so upniki izdali tiskan katalog s popisom vseh premičnin po cenil-nem zapisniku z navedbo cenilne vrednosti in razporedom prodaje, ki se dobi proti odškodnini 20 Din pri gospodu dr. Šomen Ljudevitu, odvetniku v Murski Soboti.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 15 julija 1930.
Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi!
y. WUliams*
KRVAVA MAŠA
Epopeja velike francoske revolucije.
»Ti si vendar norček, fant moj«, je veselo kliknila Zouzou, se je
oprijela Hektorjeve roke in ga vlekla v hišo.
» * *
Hektorju je zdaj sledilo par izredno čudnih dni. Gospodinjstvo v tej hiši je bilo čudovito zmešano. Kosili so, kadar je ravno kazalo, zdaj v tej, zdaj v oni sobi, in prav često je tudi Marta sedela pri mizi. Nedvomno bi bil tudi Polidor, Martin mož, rad kosil z ostalimi, toda ker je bil kuhar, ga je ta visoka umetnost vedno zadrževala v kuhinji.
Pomanjkanja v vili Mille Fleurs res niso poznali — nasprotno, bili so naravnost razsipni. Nemogoče je bilo dognati, odkod denar in dobre zaloge živil, ki jih je bilo tisto dobo tako težko nabaviti. A tu jih ni zmanjkalo in Polidor je že dopoldne, ko je v svojem belozlatem budoarju južinal kruh s česnom, pridno zalival grlo z burgundcem. On in Marta sta bila vedno že zgodaj zjutraj pokonci, Zouzou pa je navadno lenarila dopoldne v postelji, ali pa je v redkih jutrih, ko se je nekoliko raneje dvignila, dirjala okrog v tankem nočnem oblačilu, ki je le skromno-zakrivalo njene čare.
Ce pa so imeli goste, je bila lepo in dostojno oblečena. Vsekako gosti niso bili redki, saj je imela nešteto prijateljev in prijateljic. Vsako popoldne je velik oblak prahu na deželni cesti javljal, da se bliža voz s celo jato veselih damic. Vse so bile nalepotičene in je seveda vsaka imela s seboj tudi ljubimca. Večji del so to bile prijateljice premožnih špekulantov in pustolovcev.
Gospodje so, kakor skoro vsi prijatelji Zouzouini, pripadali krogu finančnikov, oni zloglasni čredi srečolovcev, ki jih je revolucija zvabila v Pariz. Cesto so se med posetniki znašle prav čudne postave, ki so vse popoldne kramljaje presedele na vroči verandi in srkale vinček. Tu je bil med drugimi državljan Epaminonda,
Buodin, rejen mulat, ki si je pridobil premoženje z zapadno-indij-skim sladkorjem, dalje Kafkarian, armenski trgovec, ali pa Elev-terij Gonsenheimer, skrivnostni »Rus«, ki se je izdajal za »poslanika svobodne republike libavske«. In seveda tudi dr. Largier nikakor ni bil redek gost. Kakor vsi ostali gospodje, je tudi on krčevito dvoril Zouzoui.
»Sijajna dama!« je nekoč dejal Hektorju. »Bogme, ta si je znala ustvariti premoženje. Dokler je še bila z Rousardom pri Hipotekami banki, se je preizkušala v vratolomnih špekulacijah. Ko je ubogi vrag naposled končal pod giljotino, se je priključila Regna-ultu in si pridobila v Kodanju v osmih mesecih — poslušajte: v osmih mesecih! — z nakupom žita in drugih živil, na katerih je bil Regnault interesiran kot vodja francoske nakupovalne komisije, tako ogromne vsote, da je svojega moža hitro zapustila in se vrnila v Pariz, kjer se zdaj zabava po mili volji.«
Krenil je mladega moža z laktom.
»Poglejte samo, kako tamle z Lewijem govori o Agrikultumi banki! Nikoli ne opušča neizrabljene prilike, čarovnica mala. Za vraga, državljan, če bi bil dvajset let mlajši, resnično, vsekako bi poskusil, da jo pridobim zase. Vi menite, da mi to ne bi gladko uspelo? Oh, naj bo kakor hoče, ampak za vas vem, da ste tu petelin na gnojišču ...«	t
In doktor Largier mu je predrzno pomežiknil in ga zopet sunil pod rebra.
To namigovanje je Hektorja razdražilo. Vsekako je že štiri in dvajset ur po svojem prihodu v to vilo moral uvideti, da njegova vloga nikakor ni nedvoumna. Zouzou sicer niti z besedico ni izdala, kaka pobuda in nagib sta jo pripravila do tega, da je Hektorja, ki ji je bil docela tuj, priznala za starega prijatelja. Način pa, kako mu je zrla v oči in kako so ga zasledovali njeni pogledi, kadar je stopal skozi sobo, niso dopuščali — pa naj je bilo Hektorju še tako neprijetno, da bi si sam priznal — nikakega dvoma, da zdravnikovo nizkotno namigavanje ni brez podlage. Sleherni dan od ranega jutra do pozne noči so gostje v velikem številu obisko-
vali vDo. Hektor je kmalu pojmil, da razbrzdano velikomestno življenje — pregnano po terorju iz Pariza — še nikakor ni izumrlo, temveč, da je samo našlo nova prizorišča. Gostje so igrali trik-trak ali tombolo z visokimi vložki, k« pa so se tega naveličali, so obnavljali igre iz detinjstva, preganjali slepe miši in tako. Ko pa so se škrlatne sence nagnile preko dehtečega vrta, so začeli izginjati razni parčki in kmalu se je lahen šepet ali pridržan smeh pa tudi slaboten vzklik zamešal s tajinstvenim šumenjem listja.
In vendar Hektor v tem brezskrbnem življenju ni mogel najti miru. Čeprav je bil Pariz s svojimi grozotami zanj za trenutek potisnjen v ozadje, so se njegove misli vendar vedno mudile pri Loi-soni, za katero je bil resno v skrbeh. Gotovo je mala med tem že davno potrošila denar, ki ga ji je bil dal pred osmimi dnevi, preden je prispel v vilo Mille Fleurs. Denar pa je bil edino, kar jo je za enkrat lahko obvarovalo pred giljotino, kajti v trenutku, ko se bo Loison morala podati na ulico, da si sama oskrbi zaslužek, bo gotovo padla v roke kakemu Couthonovemu ali Grand-Ducovemu prežalcu.
V svojem obupu je sklenil Hektor potrkati pri Zouzoui, da čuje svet, ali je možen beg iz Francije. Nedvomno je bila zelo dobrosrčna in on je bil prepričan, da mu bo k begu gotovo pripomogla, kolikor bo to le v njenih močeh.
Bilo je lepega večera, ko je prvič načel to vprašanje. Poslednji voz, nabit veselih gostov, je pravkar izginil za gozdom in Zouzou, ki je dejala, da ji je prevroče, da bi se že podala k počitku, je vedla Hektorja na kraj rožnega vrta. Tam sta se namestila na klopici v malem gaju. Zouzou te nagnila svojo plavolaso glavico daleč nazaj in zrla v gosto listje na vzbočenem vejevju prastarega drevesa.
»Ah,« je vzdihnila, »strašno sem trudna!«
Hektor je molčal. Slabo je bil razpoložen, pol skrbi.
»Jeannot,« je nadaljevala, »ti si vedno tako molčeč. Zakaj ne govoriš?«
»Ker imam skrbi, Zouzou!«
Da uničite
molje, muhe. stenice, komarje, in ostali mrčes ter njihova jajca uporabljajte
Siguren duh! Ne
Tox
(Flal'— Tox)
učinek! Prijeten maže obleke in ne perila!
Dobi se povsod.
Zahtevajte izvirni višnjevi zavoj s francoskim napisom
Zastopstvo za Slovenijo
Dr. A. KANSKY
kemična tovarna
Ljubljana Krekov trg 7
DVOKOLESA — teža od 7 kf naorei
najlažjega tn najmodernejšega Upa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA. Karlovška cesta št. 4.
Krojač - prikrojevalec
za damsko konfekcijo — energičen delovodja, za večjo delavnico v Ljubljani, se sprejme takoj za stalno.
Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in starosti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Damski prikrojevalec«.	10292
I
Ste li že kdaj nosili
nove
Viktorija platnene čevlje?
BfSi Krasno, suho, podkleteno
enonadstropno
skladišče
oddamo v najem t Šiški blizu gorenjskega kolodvora. — Stavba je zelo primerna tudi za tovarniški obrat. ■ Razne ugodnosti na razpolago. Najemnina zmerna. — Cenjene ponudbe na poštni predal 72.	10336
s prešitim gumastim podplatom, iz najboljšega materijala, ugodna fazona, popularne cene.
Bele in sive •
Idealni poletni čevlji za hišo in vrt, za ulico in šport. Dobivajo se v vseh trgovinah s čevlji.
Najpopolnejši
§TOEW£R
šivalni stroj
za Šivilje, krojače tn čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljnbljana
Šelenburgova ulica 6 Brezplačen pouk. — 15-letna garancija. Telefon št. 29-80.
Zahvala
Na vsakem podplatu zaščitna znamka.
Prodaja na veliko: PALMA, Zagreb,
pošt. pret. 226.	10176
Vsem, ki so v znak spoštovanja in priljubljenosti spremili mojo nepozabno soprogo, gospo
Karolino C ve k
na njeni zadnji poti, izrekam najiskrenejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujem pevskemu društvu »Oljki« za prelepe, v srce segajoče žalo-stinke.
Celje, dne 21. julija 1930.
žalujoči soprog FRANC CVEK in otroci.
10343
„A¥IlfAL" OZDRAVI PIJANČEVANJA!
Izdelek berlinskega lekarnarja Francka, je edino sredstvo, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli za to. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo:
N. Popovic, Beograd, Kolarčeva 7
ZALVZIJE,
lesene tekstilne rolete (drvonltke), rolete iz gradlna, samonavijalce tn lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdelaj« solidno in najceneje tvrdka
P£T£R KOBAL
Kranj — Slovenija Brzojavke: KobaL TeL interurb. 32.
ZAHVALA
Vsem, ki so ml povodom smrti moje soproge
Marte
izrazili svoje sočutje in drago pokojnico spremili na njeni poslednji poti, posebno pa gg. pevcem za ganljive žalostinke, izrekam tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo.
Dolnji Logatec, julija 1930.
Dr. Tomo Tollazzi,
šef odseka ministrstva za notranje zadeve.
A. N T O X Y O
K T O X Y D
jugoslovenskega izvora
Neuničljiva	Nestrupena
pri uporabi štirikrat Izdatnejša dvakrat cenejša kakor minij. Najboljša Najekonomičnejša ZAŠČITNA BARVA PROTI RJI
Rudarska združba Trojana
Dunajska cesta I/TV, Ljubljana
je v prodaji: A. Keber, Marijin trg 2, Ljubljana; Franc Berjak, Kranj; Udovič & Lampe, Novo mesto; Edvard Povalej, Meljska 29, Maribor; Ivan šega, agentura, T'irska Sobota.	7561
Ali si že član Vodnikove družbe?
PATENTNE FOTELE
divane, otomane, madrace, klubne in salonske garniture, vseh vrst žimo, gradi za žlmnice in vsa tapetniška dela izdeluje solidno in najceneje	10118
FRANC JAGER
Ljnbljana, Sv. Petra nasip štev. 29.
Stavbeniki in stavbena podjetja!
Rabim večjo partijo šablon iz železne pločevine za opaženje železobetonskih re-brastih plošč. (Eisenblechschalungen.)
Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Štev. 10289«.	10289
BOLJŠO KUHARICO
sprejme takoj prvovrstna restavracija v Ljubljani. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Dobra kuharica«.	10340
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubljeni oče, tast, stari oče, ded in svak, gospod
Ivan Lenassi
previden s tolažili svete vere v nedeljo, dne 20. julija 1930, ob 19 Yi uri v 86. letu mirno v Gospodu zaspaL
Pogreb nepozabnega se bo vršil dne 22. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti na župno pokopališče v Planini.
Planina, 21. jubja 1930.	, 10339
f
Rodbine: LENASSI, KARIS in KALISTER
Brez posebnega obvestila
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, svak, brat in stric, gospod
Franc Kincl
posestnik in gostilničar
dne 20. julija t L ob 4. tnri zjutraj po mukepolnem trpljenju, previden s tolažili iv. vere, v 53. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. 1
Pogreb blagega pokojmka bo v torek, dne 22. julija ob 5. uri popoldne iz hiše žafosti na tukajšnje pokopališče. Sv. Jurij ob j. ž., dne k0. julija 1930.
F ANI KINCL, soproga. — otroci. — FRANJO ŽAG; MARIJAN, ZORAN, FRAN«
Š]
)FI, IDA, MARTA, FRANJO, In FRIC GAJŠEK, zeta. — ŽAGAR In MIRKO GAJ-vnuki.	10342
Urejuje Davorin Ravtjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoJi Ribniikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tisikarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni de1 ie odgovoren Ataizii Novak. Vsi v UubManL