Vse od u sta n ovitve p odj etje Maj a M i h a IS nec zmaga I a v Ciljno črto v Logarski dolini Podkrižnik nenehno raste v Novem mestu, v Velenju se prečkalo 429 tekačev koraku z napredkom je uvrstila na drugo mesto konkurence STRAN 6 STRAN 18 STRAN 18 Oglasi Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 2 Iz vsebine: Tretja stran Lučko obvoznico: Nadaljnje aktivnosti za obvoznico in dokončanje poplavne varnosti....................4 Gospodarsko zbornico Slovenije: Javnost lahko glasuje za naj inovacijo 2016..........................................5 Občino Luče: Opravili modernizacijo in asfaltiranje več cestnih odsekov......................8 Občino Mozirje: Pred sanacijo ceste v Lepo Njivo zgrajen nov Johanov most................................9 Zgornjo Sovinjsko dolino: Fatimska Marija priromala v gornjegrajsko dekanijo.................................. 11 A Golerijo Štekl Gornji Grod: Devet likovnikov društva Gal prikazalo svoje dosežke...................................12 V spomin: Pavli Trogar in Romanu Krajnerju...........14, 15 Iz zoklodnice noše doline: Mokrišči pri Žibovtu............................................27 mmIb Kor se Jonezek nouči, ni nujno koristno zonj Za letošnjimi prvošolci je že prvi teden pouka. Letos jih je v osnovno šolo vstopilo 22.293, kar je dobre tri odstotke več kot lani. Vseh osnovnošolcev v Sloveniji je v novem šolskem letu 175.721 oziroma 5.040 več kot lani, kar v nekaterih osnovnih šolah povzroča zadrege zaradi pomanjkanja prostora. V vrtce je letos vstopila približno enako velika generacija otrok kot lani, v srednjih šolah pa je trend negativen, kar pomeni, da se število učencev zmanjšuje. V šolsko leto 2016/2017 je vstopilo 74.374 dijakov, od teh je bilo prvošol-cev 19.001. Začetek novega šolskega leta v osnovnih šolah zaznamuje tudi negotovost glede podaljšanega bivanja. Ministrstvo za izobraževanje namreč nekaterim šolam ni odobrilo povečanega števila ur za njegovo izvajanje, čeprav so generacije številčnejše. Omenjeni problem ni nov, vleče se že pet let, ves ta čas pa ministrstvo osnovnim šolam postopoma krči obseg dodeljenih ur podaljšanega bivanja. Da bi bile razmere še bolj zapletene, je ministrstvo za določanje števila ur uvedlo novo metodologijo. Šolam v nastalih razmerah, ko ni jasno, koliko ur oziroma za koliko otrok bo zmanjkalo prostora v organiziranem podaljšanem bivanju, svetujejo, naj otroke vpišejo v interesne dejavnosti, nekatere šole pa so v dani situaciji organizirano podaljšano bivanje otrok začele celo zaračunavati, kar pa je nezakonito, opozarjajo v združenju ravnateljev. Drugi velik izziv, s katerim se ukvarjajo na ministrstvu za izobraževanje, je zaključek prenove učbeniških skladov, kar naj bi se zgodilo letos, načrtujejo pa tudi dolgoročno ureditev tega področja. Odprto je tudi še vprašanje drugega tujega jezika. Javna razprava o sedanji jezikovni politiki in sistemski ureditvi položaja tujega jezika bo odprta do 15. oktobra. O šolskem sistemu so imeli veliko povedati tudi gospodarstveniki in podjetniki na zadnji seji upravnega odbora regijske gospodarske zbornice, ki je potekala v novi tovarni podjetja Pod-križnik v Nazarjah. Zaradi netipične strukture gospodarstva so kadrovske potrebe v naši regiji pretežno po tehničnih kadrih, zanje pa med osnovnošolci in njihovimi starši ni prav veliko navdušenja. Trend se le počasi obrača iz družboslovnih v naravoslovne poklice, zlasti starši očitno nimajo realne predstave o delovnih mestih v sodobnih tovarnah, kjer je ponekod danes skoraj tako čisto kot v lekarnah. Odgovornost celotne družbe bi morala biti zagotavljati možnosti izobraževanja predvsem za realno zaposljive poklice, ne pa sistematično ustvarjati dolgoročno brezposelne strokovnjake. In prvi korak k tej spremembi bi se moral zgoditi v osnovni šoli. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 36, 9. september 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 36, 9. september 2016 3 Tema tedna, Aktualno BABY BOOM GENERACIJA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE SE NI DOSEGLA V novo šolsko leto za razred manj prvošolcev glede na lansko Slovenski osnovnošolci so vkorakali v novo šolsko leto. Prvošolčkov je letos precej, pravzaprav je letošnja generacija največja po 19 letih. A številke kažejo, da zgornjesavinjska generacija prvošolcev k temu ne bo veliko pripomogla, saj je opazno manjša kot lansko in predlansko leto. Novo tudi ni, da učitelji še vedno pozivajo k ureditvi več področij v šolstvu. Šolsko ministrstvo pa pripravlja Zakon o osnovni šoli, v katerem bodo definirali vsaj nekaj problematičnih področij. ZA RAZRED MANJ PRVOŠOLČKOV KOT LANI Šest zgornjesavinjskih osnovnih šol in njihovih podružnic je letos pričelo obiskovati 150 prvošolcev. To je za cel razred manj kot lansko šolsko leto, ko je bilo prvošolcev 178, v predlanskem letu pa 173. Baby boom generacija naše doline torej še ni dosegla, večjo generacijo menda lahko pričakujemo naslednje leto. Če pogledamo statistiko zadnjih petih šolskih let, je letošnja generacija otrok, ki prvič vstopajo v šolo, druga najmanjša po številu. Najmanjša v tem petletnem obdobju je bila v šolskem letu 2013/14, ko smo našteli 147 prvošolcev, torej tri manj kot letos. Lahko pa na številke pogledamo tudi z druge strani in predpostavljamo, da smo Zgornjesa-vinjčani za svojo baby boom generacijo poskrbeli leto pred slovenskim povprečjem. V prvi razred se je namreč največ otrok v zadnjih petih le- tih vpisalo lani, ko je bilo zgornjesavinjskih prvošolčkov kar 178. VEČJA GENERACIJA UČENCEV PRVEGA RAZREDA LE V NAZARJAH Precej manjšo generacijo prvošolcev kot lani in leto poprej imajo v Mozirju, kjer se je letos v prvi razred vpisalo 35 otrok (lani 42), od tega bodo štirje šolo obiskovali v šmihelski podružnični šoli. Manjšo generacijo imajo tudi v Lu-čah, kjer je prvošolčkov 15 (lani 22), od tega štirje v solčavski podružnici. Na Ljubnem ob Savinji letos beležijo deset otrok manj kot lani. Pravzaprav imajo večjo generacijo kot lansko leto le v Nazarjah, letos je vpisanih 30 prvo- šolcev, lani sta bila dva manj. Normativ za oblikovanje oddelka je 28 učencev, zato, razen mo-zirske in nazarske, letos naše osnovne šole nimajo dveh oddelkov učencev. Zadnjih pet let dva oddelka prvošolcev redno oblikujejo le v OŠ Mozirje, ostale šole (razen OŠ Luče) so v tem petletnem obdobju dva razreda oblikovale vsaj enkrat. PODRUŽNIČNE ŠOLE POMEMBNE ZA UTRIP KRAJA Število vpisanih učencev ima vpliv tudi na potencialno zaprtje podružničnih šol. Letos bo v Sloveniji svoja vrata zaprlo pet podružničnih šol, med njimi tokrat ne bo nobene zgornjesa-vinjske. Pravilnik o pogojih za ustanavljanje jav- V podružnično šolo v Šmartnem ob Dreti, ki deluje v okviru OŠ Nazarje, bo letos hodilo 24 otrok od prvega do petega razreda. (Foto: Tatiana Golob) LUČKA OBVOZNICA Nadaljnje aktivnosti za obvoznico in dokončanje poplavne varnosti Ministrstvo za infrastrukturo v skladu z uredbo o državnem prostorskem načrtu za izvedbo poplavne varnosti in obvoznice Luče nadaljuje aktivnosti. Te naj bi v prihodnjih letih privedle do izgradnje obvoznice in s tem tudi dokončanja projekta poplavne varnosti kraja. Tako naj bi bile odstranjene tudi prometne zagate, ki nastajajo na ozki cesti skozi spodnji del Luč. Kot pravijo na ministrstvu, še v letošnjem letu predvidevajo parcelacijo. Po pridobitvi pravnomočnih odločb bodo pričeli s postopki cenitev in odkupi zemljišč. Kot poroča časnik Novi tednik, je po parcelaciji v letih 2017 in 2018 predviden odkup zemljišč. V tem času naj bi bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje in izveden raz- pis za izvajalca gradnje. Ta je predvidena v letih 2019 do 2021. POLEG CESTE ŠE KRIŽIŠČI, PREDOR IN MOST Obvoznica bo potekala od obstoječe regionalne ceste Radmirje-Luče na vzhodu Luč v predor pod hribom Breznica, preko novega mostu čez Savinjo, po njenem desnem bregu proti jugozahodu, do obstoječe ceste Luče-Logarska dolina. Dolžina nove obvoznice bo 821 metrov. Sam predor bo dolg 90 metrov. V sklop projekta sodi rekonstrukcija dela obstoječe regionalne ceste, križišče na začetku in krožno križišče na izteku obvoznice. Nov bo most preko Savinje, v dolžini 150 metrov bodo regulirali strugo Mlinščice in napra- vili dva prepusta. Predvideva se še izvedba oporne konstrukcije, obnova komunalne infrastrukture in cestna razsvetljava. Stroški zahtevne gradnje so ocenjeni na šest milijonov evrov. MANJKA ŠE DOKONČNA PROTIPOPLAVNA UREDITEV Država je v preteklih letih izvedla dve fazi pro-tipoplavne zaščite kraja Luče, vendar župan Ciril Rosc pravi, da bodo Luče varne pred poplavami šele, ko bo zgrajen nasip za obvoznico. »Ta nasip bo pomenil zaščito desnega brega Savinje, kjer je doslej voda že večkrat prestopila bregove in poplavljala.« Marija Lebar 4 Savinjske novice št. 36, 9. september 2016 Tema tedna, Aktualno nih osnovnih šol namreč določa, da šola z manj kot petimi učenci ne more obstati. Iz tega razloga je v lanskem šolskem letu svoja vrata zaprla podružnična osnovna šola v Lepi Njivi, ki je sicer pod okriljem OŠ Mozirje delovala od leta 1980. Zaprta ostaja tudi letos, podatki evidence o prebivalstvu pa kažejo, da bi v šolskem letu 2017/18 lahko bilo zadostno število učencev za ponovno odprtje. Seveda, če bo- do starši iz tega okoliša svoje otroke pripravljeni vpisati v to podružnično šolo, kar nikakor ni pravilo. To, da šole, ki enkrat zaprejo svoja vrata, ostanejo zaprte za vedno, pri svojem delu opaža poznavalka podružničnih šol, vodja oddelka za osnovno šolo na Zavodu RS za šolstvo dr. Fani Nolimal, ki je desetletje delala kot pedagoška svetovalka za kombinirani pouk. To je pred dnevi povedala za časnik Dnevnik, a ob tem poudarila, da so otroci v teh majhnih šolah, kjer se načeloma izvaja kombiniran pouk, lahko prav tako uspešni in zadovoljni, če so le izpolnjeni vsi ključni pogoji za dobro delovanje. ZA SEDAJ NE KAŽE, DA BI SVOJA VRATA ZAPRLA ŠE KAKŠNA ZGORNJESAVINJSKA PODRUŽNIČNA ŠOLA V naši dolini imajo podružnične OŠ Mozirje OŠ Nazarje OŠ Gornji Grad OŠ Luče OŠ Rečica ob Savinji OŠ Ljubno ob Savinji 2012/13 48 25 25 19 18 32 2013/14 35 15 29 18 25 25 2014/15 43 29 26 19 34 22 2015/16 42 28 30 22 27 29 2016/17 35 30 26 15 25 19 Število prvošolcev v zadnjih petih šolskih letih v zgornjesavinjskih osnovnih šolah šole vse osnovne šole, razen OŠ Rečica ob Savinji in OŠ Ljubno ob Savinji. Podružnično šolo v Šmi-helu, ki spada pod Mozirje, bo letos obiskovalo devet otrok, šola v Solčavi, ta spada pod okrilje Luč, je letos sprejela vsega skupaj 26 otrok. Pod okriljem OŠ Gornji Grad delujeta podružnični šoli v Novi Štifti in Bočni. Prvo bo obiskovalo 23 otrok, drugo pa 24. Tudi OŠ Nazarje ima podružnično šolo v Šmartnem ob Dreti, ki jo obiskuje 24 otrok. Tako za sedaj nobeni od naštetih šol ne grozi zaprtje zaradi premajhnega števila učencev. To je dobro za celoten kraj, kjer šola deluje, saj izkušnje poznavalcev kažejo, da z zaprtjem šole začne zamirati tudi kulturno življenje v samem kraju. Tatiana Golob UPRAVNI ODBOR SSGZ O NEPRIMERNEM POSTOPANJU FINANČNE UPRAVE Ostro proti retroaktivnemu pristopu preverjanja upravičenosti davčnih olajšav Finančna uprava v zadnjih mesecih preverja upravičenost podjetij do uveljavljanja davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj od leta 2012. Pri tem upošteva kot merilo, da so raziskave in razvoj le tiste dejavnosti, kjer je prisoten element novosti in razreševanja znanstvene oziroma tehnološke nejasnosti v svetovnem merilu. Večina slovenskih podjetij take- in razvoj iz leta 2012 ter ostalo davčno zakonodajo. VODSTVO GZS NAJ NEMUDOMA DOSEŽE PREKINITEV POSTOPKOV Upravni odbor Savinjsko-ša-leške gospodarske zbornice (SŠGZ) je na svoji seji v razpravi ostro nasprotoval takšni nesprejemljivi praksi finančne uprave. Na vodstvo Gospodarske zborni- Upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice nasprotuje nesprejemljivi praksi finančne uprave. (Foto: Barbara Rozoničnik) ga standarda oziroma novih meril ce Slovenije (GZS) je naslovil zah- za presojo seveda ne more izpolnjevati, najbolj sporen pa je retroaktiven pristop na podlagi priporočil OECD, ki doslej niso bila vgrajena v Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave tevo, da v dialogu s pristojnimi ministrstvi nemudoma doseže prekinitev teh postopkov, preden bo narejena gospodarstvu še večja škoda kot doslej. Tovrstni postopki namreč destabilizirajo poslovno oko- lje v Sloveniji in podjetja odvračajo od investicij. PRIPRAVLJENOST ZA POSREDOVANJE IZRAZIL TUDI POSLANEC ŠKOBERNE Seje upravnega odbora se je udeležil tudi poslanec v državnem zboru Jan Škoberne in izrazil pripravljenost za posredovanje, po potrebi tudi s poslanskim vprašanjem glede preverjanja upravičenosti slovenskih podjetij do uveljavljanja davčne olajšave za raziskave in razvoj. Barbara Rozoničnik GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Javnost lahko glasuje za naj inovacijo 2016 V slovenski gospodarski zbornici si prizadevajo, da bi inovacije in inovativno miselnost približali širšemu krogu javnosti. V ta namen že več let ponujajo možnost, da širša publika glasuje za »svojo« inovacijo med tistimi, ki so prispele na nacionalni razpis. Glasuje se lahko preko elektronskega naslova, ki je objavljen na spletnih straneh zbornice. Tam so predstavljene letošnje najboljše slovenske inovacije. Med njimi sta kar dve iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, in sicer popolnoma avtomatski kavni aparat in kompaktni kuhinjski aparat MultiTalent 3. Priznanje za najboljšo inovacijo po izboru javnosti bo podeljeno hkrati z najvišjimi priznanji inovacijam po izboru strokovne komisije. Zbornica bo 21. septembra na Brdu pri Kranju v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Javno agencijo SPIRIT Slovenija pripravila dan inovativnosti. Letos se za zlata, srebrna in bronasta nacionalna priznanja ter diplome poteguje 40 najboljših inovacij iz 13 slovenskih regij. Marija Lebar Savinjske novice št. 36, 9. september 2016 5 Gospodarstvo PODJETJE PODKRIZNIK D. O. O. Vse od ustanovitve družba nenehno raste v koraku z napredkom konkurence V prostorih podjetja Podkrižnik d. o. o. v Nazarjah je zadnji dan v avgustu potekala 13. seja upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ). Zbrani so se najprej seznanili z dejavnostjo in razvojno usmeritvijo podjetja. OD LANI V NOVIH PROSTORIH Družba Podkrižnik je v lanskem letu odkupila bivšo tovarno Gorenja Notranja oprema v Nazarjah in jo popolnoma prenovila ter prilagodila specifiki njihovega proizvodnega procesa. Le-ta poleg produkcije zahtevnih izdelkov, namenjenih prenosu momenta, zajema tudi montažo pogonskih enot. Proces nov, 2013 pa so v podjetju ustanovili raziskovalno skupino in stopili na pot razvoja inteligentnih pogonskih sklopov. Dve leti kasneje je sledil velik preskok, produkte so se odločili ponesti v različne industrije, kjer se je pokazal velik potencial zaradi obširne baze znanja in naprednih tehnologij, ki jih lahko ponudijo edini v jugovzhodnem delu Evrope ter z njimi uspešno konkurirajo nemškim in švicarskim podjetjem v tej branži. Vse od ustanovitve podjetje nenehno raste. Lokacija na Ljubnem je imela omejene možnosti širitve, nova lokacija v industrijski coni v Jure Podkrižnik je govoril o proizvodnem programu in pripravah za vstop na trg inteligentnih pogonskih sklopov za robote. (Foto: Barbara Rozoničnik) montaže pogonskih enot se začne s produkcijo sestavnih delov, ki jih večinoma izdelajo sami. Kakovost in vzdržljivost sklopov konstantno preverjajo s trajnostnimi testi. Kot sta v predstavitvi poudarila direktor družbe Iztok Podkrižnik in sin Jure Podkrižnik, veliko pozornosti namenjajo razvoju, tako za znane kupce kot za lastne potrebe. RAST PODJETJA VSE OD ZAČETKOV Leta 1987 je Iztok Podkrižnik pričel z izdelovanjem unikatnega orožja, sledil je razvoj in izdelava lastnih produktov za rezkanje in osvajanje tehnologij. Leta 2006 so pričeli z izdelavo različnih pogo- Direktor Iztok Podkrižnik je predstavil dejavnost in razvojno usmeritev družbe ter izrazil zadovoljstvo z novo lokacijo podjetja v Nazarjah. (Foto: Barbara Rozoničnik) moiniciativi in samokontroli. Poleg jetju vzpostaviti razvojni center, ki Nazarjah na 15.000 m2 delovnih in 25.000 m2 zelenih površin pa omogoča nadaljnji razvoj in rast. PROIZVODNI PROGRAM Proizvodni program zajema tri glavne skupine produktov: pogonske sklope, specialne kovinske dele in kompleksne sestavljene dele. Tehnološki proces na področju kovinoplastike je sestavljen iz operacij za obdelavo kovine in operacij brizganja plastike. MOTIVIRANI ZAPOSLENI, ZNANJE IN SODOBNA TEHNOLOGIJA Velik poudarek namenjajo visokemu organizacijskemu nivoju, redu in čistoči, varovanju okolja, sa- sodobne tehnologije so za podjetje najpomembnejši izobraženi in motivirani zaposleni. Z internim usposabljanjem in vključevanjem zunanjih strokovnjakov zagotavljajo kolektivu visoko stopnjo usposobljenosti za izvajanje zahtevnih projektov. V podjetju s 170 zaposlenimi jih ima polovica peto ali višjo stopnjo izobrazbe. V KORAKU S HITRIM NAPREDKOM KOKURENCE Panoga, v kateri delujejo, se razvija zelo hitro. Da lahko razvoju uspešno konkurirajo, sodelujejo z več domačimi in tujimi inštitucijami. Strategija podjetja je raziskovanje novih možnih oblik pogonskih prenosov in razvoj tehnološko vedno bolj zahtevnih proizvodov. Pri razvoju se ne omejujejo le na močnostni del, torej plastiko in kovino, ampak tudi na elektroniko, senzoriko, elektromotoriko in krmiljenje, zato želijo v prihodnje v pod- bi pokrival tudi ta področja. Ker je potrebno že danes misliti na jutri, v sodelovanju s poslovnimi partnerji in inštitucijami razvijajo gonila za robotiko, pogonske sklope za elektro kolesa oziroma prevozna sredstva z malimi porabami in različne oblike ozobljenja. VZPOSTAVLJEN SISTEM ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI V podjetju Podkrižnik imajo razvit sistem zagotavljanja kakovosti, ki temelji na standardu ISO 9001 in pomeni, da je podjetje usmerjeno procesno, visok nivo in ustreznost okoljevarstvene politike so potrdili s certifikatom ISO 14001. Proizvodnja je podprta z nadzorom kakovosti, ki se izvaja v dveh nivojih, s samokontrolo delavcev in dodatnim nadzorom kontrolorja. Kakovost se glede na zahtevnost izdelkov preverja na delovnem mestu ali v merilnem laboratoriju. Barbara Rozoničnik 6 Savinjske novice št. 36, 9. september 2016 Gospodarstvo AGRA 2016 Znani zmagovalci akcije S kmetije za Vas MOS CELJE Pričenja se mednarodni sejem obrti in podjetnosti Največji sejem v regiji se bo odprl v torek, 13. septembra, in bo potekal do nedelje, 18. septembra. Po zagotovilih organizatorjev prinaša letošnji sejem številne novosti in sejemske ugodnosti. V ospredju bo celovita ponudba vsega za gradnjo in obnovo doma, vključno z notranjo opremo oziroma pohištvom. Večja bo ponudba kulinarike ter ponudba kamping in karavaning opreme. MOS bo znova ponudil mnoge poslovne priložnosti za sodelovanje, tudi v tujini. Osrednje sejemsko dogajanje bodo dopolnjevali številni obsejemski dogodki in poslovna srečanja. Na MOS-u se že tradicionalno prestavijo tudi podjetja iz Zgornje Savinjske doline. Marija Lebar Nedavno so se zaprla vrata največjega sejma pri nas, ki je namenjen kmetijstvu in živil-stvu - 45. Agre. V okviru sejma so potekala različna ocenjevanja in podelitve priznanj, med nagrajenimi so bili trije prejemniki z našega območja, ni pa bilo nobenega predstavnika naše doline med zmagovalci akcije S kmetije za vas. Že pred časom smo poročali o visokih uvrstitvah naših predstavnikov na ocenjevanju živil oziroma brezalkoholnih pijač v okviru letošnje Agre. Podjetje Gostinstvo in polnilnica izvirske vode 902, Matevž Zavolovšek je prejelo veliko zlato medaljo, zlato medaljo in dve srebrni medalji za izvirsko vodo in vode z različnimi okusi. Kmetija Klemenšek iz Logarske doline je dobila bron za klemenč želodec, Kmetijska zadruga Šaleška dolina pa je bila s srebrom nagrajena za 100-odstotni jabolčni sok. Na 3. Agrobiznisovem posvetu na Agri sta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in časnik Finance razglasila zmagovalce akcije S kmetije za Vas. Med prejemniki priznanj nam je še najbliže kmetija Pri Mlinarju z blagovno znamko ekološke zelenjave in sadja EkoMlinar iz Škal pri Velenju, ki je prejela bronasto priznanje zbornice. Že sredi poletja je portal Agrobiznis.si pripravil konferenco, na kateri so razglasili zmagovalce letošnjega natečaja. Kozjerejska kmetija Videc je najboljši podjetnik v kmetijstvu, sir s konopljinimi vršički iz Mlekarne Planika in ekokmetije Ileršič je najbolj inovativno živilo, biohidroponska pridelava žive solate in zelišč iz PanOrganica je dobila posebno priznanje Financ za podjetnost, najboljše živilo po izboru porabnikov pa je ekotofu I like tofu iz podjetja Avokado. Marija Lebar ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA ZE SKORAJ STOLETJE POVEZANA S CELJSKIM MOS-OM Na prvi obrtni razstavi v Celju leta 1922 sodelovala tovarna Alojza Goričarja V Celju se bo 13. septembra odprl že 49. MOS, mednarodni sejem obrti in podjetnosti. Sejemska dejavnost je ena najpomembnejših dejavnosti, saj praktično predstavlja ogledalo uspešnosti posameznega gospodarstva. Čeprav je ta sejem pomemben za vso Slovenijo, najbrž le malo Zgornje-savinjčanov ve, da ta sejem pravzaprav nadaljuje tradicijo obrtnih razstav v Celju. Na prvi obrtni razstavi v Celju leta 1922 pa je sodeloval tudi Alojz Go-ričar, lastnik Savinjske tovarne barv in lesnih izdelkov, prve tovarne v takratnem gornjegrajskem okraju, ki se je nahajala v Ljubiji pri Mozirju. RAZSTAVLJALO KAR 167 RAZSTAVLJAVCEV Na ta podatek nas je opozoril Mozirjan Matija Blagojevič, saj ima njegova družina v lasti originalno priznanje zgoraj omenjenemu Goričar-ju za sodelovanje na omenjeni razstavi. To je bila prva obrtna razstava v organizaciji »Občeslo-venskega obrtnega društva«. Takrat je razstavljalo kar 167 razstavljavcev iz Slovenije in takratne Jugoslavije. Že število razstavljavcev, visoko za tisti čas, pove, da so se pomembnosti predstavitve gospodarstva in obrti v Celju zavedali že zelo zgodaj. GORIČAR ZA SODELOVANJE PREJEL »POPOLNO PRIZNANJE S POHVALO« Vsekakor lahko predvidevamo, da je Alojz Goričar med razstavljavci zasedal po- Originalno priznanje Alojzu Goričarju za sodelovanje na prvi obrtni razstavi v Celju leta 1922. membno mesto, o čemer priča tudi ročno naslikano in napisano priznanje. Na njem je zapisano, da je ocenjevalna komisija njegovemu podjetju podelila »popolno prizna- nje s pohvalo« za razstavljene predmete »zemeljske in nalepšane barve«. O VLOGI GORIČARJA PISAL ČASNIK DOMOVINA O tem, kako cenjen gospodarstvenik je bil Go-ričar, priča tudi članek iz časnika Domovina, datiran na 13. julij 1933, katerega ima prav tako v shrambi Matija Blagojevič. V njem je zapisano naslednje: »Ime pokojnika je v ozki zvezi z gospodarskim razcvetom gornjegrajskega okraja. Desetletje je v vsem okraju v vsej Gornji Savinjski dolini delovala le ena tovarna, in sicer v Ljubiji pri Mozirju. Alojz Goričar je vodil tovarno, katero je ustanovil Friderick Hocke leta 1898 kot Savinjska tovarna barv in lesnih izdelkov, toda šele Alojz Goričar jo je povzdignil do današnje stopnje. Tovarna je zaposlovala mnogo delavcev in bila tako važen pridobitveni vir za ves okraj. ŽUPAN TRGA MOZIRJE IN OKRAJNI ZASTOPNIK Pokojnik se je udejstvoval intenzivno tudi na narodno-političnem prizorišču. Bil je dolgo časa župan trga Mozirje in okrajni zastopnik. Po njegovem prizadevanju je Mozirje dobilo novo moderno Ljudsko šolo. Velikemu pionirju naše industrije in zaslužnemu narodnemu delavcu bodi ohranjen trajen spomin!« Tatiana Golob Savinjske novice št. 36, 9. september 2016 7 Iz občin ROK ZA IZGRADNJO MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV JE PRELOŽEN Sredstva za sofinanciranje ostajajo neporabljena Država je z uredbo predpisala, da morajo imeti vsi stanovanjski objekti do začetka leta 2017 čistilno napravo. Rok izvedbe se je hitro približeval in zanimanje individualnih investitorjev, ki niso mogli svojih objektov priključiti na obstoječo skupno kanalizacijo, za sofinancer-ska sredstva je bilo precejšnje. Zaradi odmika izvedbenega roka na konec leta 2021 pa se je zanimanje za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) precej ohladilo. Občine so v namen varstva okolja in izgradnje MKČN v proračunih tudi letos namenile sredstva in objavile razpise za možnost sofinanciranja, vendar sredstva, kot kaže, ne bodo porabljena. Iz tega razloga občine neporabljen denar z rebalansom razporejajo na druge postavke. OBČINA GORNJI GRAD V Občini Gornji Grad so konec januarja objavili javni razpis o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav v letu 2016. V proračunu za letošnje leto imajo za ta namen zagotovljena sredstva v višini 35 tisoč evrov. Na omenjeni razpis so prejeli pet vlog, ena od vlog je bila zavrnjena, ostalim štirim upravičencem pa so skupaj dodelili nekaj več kot 6.200 evrov. V letu 2015 so razpisali sredstva v višini 70 tisoč evrov. Na razpis se je prijavilo 26 občanov, dejansko pa je investicijo zaključilo in oddalo zahtevek za izplačilo sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav 17 občanov. Tem je bilo skupaj dodeljenih malo čez 31.500 evrov. OBČINA LJUBNO Občina Ljubno je javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje MKČN za leto 2016 objavila februarja. Razpis je odprt do konca letošnjega septembra. Razpisanih je 20 tisoč evrov. Do sedaj je vloge oddalo sedem vlagateljev, sredstva so vsem odobrena. Ker razpis še ni zaprt, še ni znano, koliko sredstev bo porabljenih. V letu 2015 je bilo razpisanih 30 tisoč evrov. Sredstva je koristilo devet vlagateljev. Izplačanih je bilo 12.900 evrov. Zaradi neporabljenih sredstev so letos razpisali nižji skupni znesek sofinanciranja. OBČINA LUČE Razpis za MKČN Občine Luče je bil v letu 2016 objavljen 21. marca. Odprt je bil do 30. junija. Prejeli so tri prijave, vendar pristojni odbor vlog še ni obravnaval. Razpisano je bilo 15 tisoč evrov sredstev. Sofinancira se do 60 odstotkov upravičenih stroškov. DDV ni upravičen strošek. V letu 2015 je bilo na razpisu na voljo 25 tisoč evrov. Prispele so tri vloge in med vlagatelje so razdelili skupaj 3.900 evrov. Zaradi neporabljenih sredstev se je letos v proračunu za razpis namenilo manj denarja. OBČINA MOZIRJE V letu 2015 so namenili za MKČN 10.000 evrov. Na razpis se je prijavilo deset gospodinjstev in ves denar je bil razdeljen ter izplačan v prvih mesecih letošnjega leta. Za leto 2016 ima- jo na razpolago prav tako 10.000 evrov. Razpis bo občina objavila v septembru. OBČINA NAZARJE Razpis za sofinanciranje vgradnje MKČN je Občina Nazarje objavila v februarju 2016. Višina razpisanih sredstev je bila 48.800 evrov. Prijavo je oddalo 7 vlagateljev. Sredstva so bila odobrena v višini največ 1.500 evrov za posamezno MKČN oziroma največ 50 odstotkov investicije. Tudi Občina Nazarje je letos šla v znižanje namenskih razpoložljivih sredstev. Lani je bilo razpisanih 70.000 evrov, porabljenih pa nekaj manj kot 44 tisoč. S sofinanciranjem je bilo zgrajenih 32 MKČN. OBČINA REČICA OB SAVINJI Za namen vgradnje MKČN v občini Rečica ob Savinji sredstva niso bila porabljena in bodo ustrezno prerazporejena. Razpisano je bilo manj denarja kot v letu 2015, letos 14 tisoč evrov. Na razpis so na občini prejeli dve vlogi, odobrenih pa je bilo za okoli 3.000 evrov. OBČINA SOLČAVA V Občini Solčava doslej sofinanciranja izgradnje MKČN niso imeli. Občina je tako v letošnjem letu prvič objavila razpis. V proračunu je bilo rezerviranih 10 tisoč evrov sredstev. Odbor za okolje in urejanje prostora je razdelil 7.280 sredstev med pet od šestih prispelih vlog. Marija Lebar OBČINA LUČE Opravili modernizacijo in asfaltiranje več cestnih odsekov V teh dneh so v Lučah zaključili letošnja asfaltiranja cestnih odsekov po prioritetah za leto 2016, ki jih je določil občinski svet v skupni dolžini nekaj manj kot štiri kilometre. Asfalte je polagalo podjetje Strabag d. o. o.. Najdaljši je odsek v Krnici od Gričarja do Zgornjega Klinarja v skupni dolžini nekaj več kot 2.500 m, cesta je povezava do Rogatca in Lepenat-ke. Zraven sodi še cesta do Hribernika v dolžini 840 metrov. Urejena je bila tudi cesta do Praznika v Podve-ži v dolžini malo manj kot 300 metrov, do Grelc v Krnici v dolžini okoli 100 metrov in protipraš-na zaščita v Lučah na Juvanovih prodih v izmeri 50 dolžinskih metrov. Občina je na pobudo občanov v omenjenem sklopu uredila še parkirišče za devet vozil na Farovškem logu. Za asfaltiranje bo občina iz proračuna namenila okoli 120 tisoč evrov. Podlago za asfalte je pripravljalo podjetje Brlec d. o .o. Asfaltiranje cest se v občini Luče od leta 2011 izvaja na način, da uporabniki cest zemljišče pod cesto geodetsko odmerijo in nato zemljišče brezplačno prenesejo na občino, občina pa financira celotno investicijo. Marija Lebar Prejšnji petek so končali asfaltiranje najdaljšega odseka ceste Krnički Log-Klinar-Zgornji Špeh. (Foto: LM) 8 Savinjske novice št. 37, 16. september 2016 Organizacije, Iz občin ČEBELARSKA ZVEZA SASA S skupnimi močmi za dobre plemenske matice V čebelarskem centru SAŠA v Lučah so se zbrali predstavniki čebelarskih družin ali zvez iz sosednjih območij, kjer se dejavno ukvarjajo z vzrejo plemenskih matic čebele kranjske sivke. Namen delavnice je bila izmenjava izkušenj pri opravljanju te čebelarske dejavnosti, ki je na našem območju še nova. Delovni sestanek so zaključili z obiskom nove plemenil-ne postaje v Lučki Beli. ISTI CILJ - ČISTA KRANJSKA SIVKA Na vabilo Čebelarske zveze SAŠA so se odzvali koroški čebelarji iz Slovenj Gradca, gorenjski čebelarji in čebelarji iz avstrijske Železne Kaple. V nekaterih od teh zdru- OBČINA MOZIRJE Delovni pogovor o vzreji matic je potekal v Čebelarskem centru SAŠA v Lučah. (Fotodokumentacija ČZ SAŠA) ženj imajo z vzrejo čebeljih matic za razplod že dolgoletne izkušnje. Te bi lahko s pridom uporabili tu- di pri drugih plemenilnih postajah. Pred sanacijo ceste v Lepo Njivo zgrajen nov Johanov most Ljubija-Lepa Njiva je bilo po neurju meseca junija potrebno interventno zgraditi nov most pri Johanu v Lepi Njivi. Neurje ga je uničilo do te mere, da uporaba ni bila več varna, prav tako ni bilo smotrno njegovo popravilo. Gradnje novega Johanovega mostu so se lotili delavci podjetja Nivo EKO d.o.o. Najprej so položili pretočne cevi in nasuli material, da so ob starem mostu postavili zasilen prehod čez potok Ljubija. Nato so stari most podrli in pričeli z Obstaja pa še možnost izmenjave matic in trotov ali tako imenovanega genskega materiala za izboljšanje kakovosti čebeljih družin, so ugotovili na srečanju. Pogovarjali so se tudi o težavah, ki jih imajo čebelarji na posameznem območju. Ob tem so si zadali BELA PEČ POD GOLTMI cilj, da pripravijo izhodišča, ki bodo v prihodnje osnova za sodelovanje plemenilnih postaj. Udeleženci so bili enotni, da bo samo dobro sodelovanje na celotnem območju dalo želene rezultate, saj imajo vsi isti cilj, to je ohranitev čim bolj čiste avtohtone čebele kranjske sivke. V LUČKI BELI ODLIČNI POGOJI Zgornja Savinjska dolina velja za območje, kjer je moč najti še dokaj čisto raso čebele kranjske sivke. Ravno zaradi tega je od ustanovitve Čebelarske zveze SAŠA eden njenih glavnih ciljev vzpostavitev vzreje čebeljih matic in izvedba plemenilne postaje, kjer bi v kontroliranih pogojih potekalo parjenje čebeljih matic z izbranimi troti. Uspelo jim je, da je v letošnjem letu pričela z delovanjem plemenilna postaja Lučka Bela, kjer so za to odlični pogoji. Marija Lebar Sanirali nevaren plaz Stari most, ki je bil uničen v neurju pred dobrima dvema mesecema, je zamenjal nov sodoben objekt. (Foto: Benjamin Kanjir) Pred začetkom sanacije ceste gradnjo novega, širšega in varnej- Že par let se lahko obiskovalci Golt do Alpskega vrta pripeljejo po široki asfaltni cesti. Ker je speljana po robu planine in po strmih pobočjih, je velikokrat izpostavljena plazovom. Zadnji se je sprožil v neurju letos junija in pod Belo pečjo cesto napravil domala neprevozno. V teh dnevih se zaključuje njegova sanacija. Plaz se je sprožil v dolžini petdesetih metrov na najbolj strmem delu, tik pod Belo pečjo, torej zadnjim delom ceste na Golte. Inter- vencijske sanacije se je lotilo podjetje Pavčnik d.o.o., nizke gradnje, transport in storitve iz Dola pri Hrastniku. Delavci so v strmino zabe-tonirali globoke pilote, na katere so nasuli material in zgradili cestišče. Temeljita sanacija plazu naj bi zagotavljala, da se kaj podobnega ne bi zgodilo več. S tem je v prvi vrsti zagotovljena varnost uporabnikov ceste, ki jih je iz leta v leto več. Projekt sanacije je stal okoli 50.000 evrov. Benjamin Kanjir šega. Most so v teh dnevih dokončali. Vrednost projekta je znašala okoli 40.000 evrov. V preteklem tednu so delavci mozirskega komunalnega podjetja na cesti Ljubija-Lepa Njiva zgradili nove prepuste, zato je vse pripravljeno za začetek sanacije ceste, ki je v občini Mozirje najbolj potrebna. Izvedba se bo pričela v prihodnjih dnevih, promet za domačine in ostale uporabnike pa naj bi bil oviran še kakšna dva tedna. Benjamin Kanjir Plaz pod Belo pečjo bo v teh dnevih dokončno saniran. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 9 Organizacije, Gospodarstvo DRUŠTVO TABORIŠČNIKOV - UKRADENIH OTROK Odkritje spominske plošče ukradenim otrokom v Saldenburgu Letos poleti so se nekdanji taboriščniki -ukradeni otroci z nekaterimi svojci udeležili odkritja spominske plošče v kraju Saldenburg na Bavarskem, kjer je bila med drugo svetovno vojno ena od podružnic taborišč za tako imenovane slovenske banditske otroke (Slowenische Banditenkinder). V organizaciji Društva taboriščnikov - ukradenih otrok Celje so se slovesnosti udeležili Nazarčan Janez Štiglic, njegov brat dvojček Franc ter Janezov vnuk Matic Kramer Štiglic. SALDENBURG ETIČNO PORAVNAL SVOJ DOLG Poleg krajev Seligenporten in Kastl pri Am-bergu, kjer so bila spominska obeležja na kruto dogajanje med 2. svetovno vojno že odkrita, je na objektu nekdanjega fevdalnega gradu v Saldenburgu od konca julija zdaj še tretje tovrstno spominsko obeležje, ki priča o skupni usodi nekaj nad 600 nedolžnih slovenskih otrok med drugo svetovno vojno. Udeleženci društva so navedena dneva obiskali vse tri kraje žalostne zgodovine, ki je zapisana v usodah družin taboriščnikov ukradenih otrok. PETDESET SLOVENCEV PRIČA PIETETNEMU DOGODKU Soorganizatorji in gostitelji dogodka ob odkritju spominske plošče, Deželna zveza Bavarske, Franc (levo) in Janez Štiglic ter Janezov vnuk Matic Kramer Štiglic ob spominski plošči v Saldenburgu (Fotodokumentacija Janeza Štiglica) Nemška zveza mladinskih domov in Občina Saldenburg, so slovenskim udeležencem pripravili slovesno odkritje pomnika s spremljevalnim programom na visokem kulturnem nivoju. V bron vlita spominska plošča je delo slovenskega akademskega kiparja Dušana Tršarja, po li- kovni podobi, ki jo je narisala akademska slikarka in častna meščanka mesta Celje Darinka Pa-vletič Lorenčak. KDO SO BILI UKRADENI OTROCI? Janez Štiglic, eden izmed njih, nas je spomnil, da so »ukradeni otroci« skupina otrok, ki jo je nemška okupacijska oblast zaradi udeležbe njihovih staršev v protiokupatorskem odporu po ukazu in navodilih takratnega državnega vodje SS in šefa nemške policije H. Himmlerja, (v prvi in drugi avgustovski akciji leta 1942) nasilno odtrgala od doma in staršev ter drugih svojcev (zajete udeležence odpora, predvsem očete so postrelili, matere pa poslali v koncentracijsko taborišče Auschwitz). OSVOBODITEV DOČAKALI BREZ TOPLEGA OBJEMA Teh okrog 600 nesrečnikov do 18. leta starosti so iz »ulovitvenega« taborišča v Celju poslali v posebna taborišča za otroke v prevzgojo tretjega rajha, kjer so mnogi na srečo preživeli, a doživeli nepopisno gorje tistega časa. Iz naše doline je takšno usodo doživelo okrog 100 od doma izgnanih otrok. Mnogi so se po osvoboditvi vrnili domov, brez dobrodošlice in starševskega objema. Jože Miklavc KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Pomoč pri spravilu drv ob dnevu humanitarnosti Na svetovni dan humanitarnosti se je ekipa članov Kluba zgornje-savinjskih študentov (KZSŠ) in Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline odpravila na kmetijo na Ljubnem ob Savinji in pomagala pri spravilu drv. Tako so tudi študentje pokazali, da jim pomoč drugim ni tuja in da se radi odzovejo, ko vidijo, da nekdo potre- Pridne roke udeležencev delovne akcije so razveselile pomoči potrebne. (Fotodokumentacija KZSŠ) buje njihovo pomoč. Drva so scepili in jih zložili pod streho. »Nič ni lepšega kot pomagati ljudem in videti zadovoljne obraze in neizmerno hvaležnost, ki smo jo bili tudi mi deležni,« so povedali ude- leženci akcije. Po delovnem popoldnevu so akcijo zaključili v pravem kmečkem stilu, ob domačem žganju, zgornjesavinjskem želodcu in domačem kruhu. ŠMS KOMUNALA MOZIRJE Prekinitev dobave pitne vode Mozirska Komunala je sporočila, da bo zaradi zaprtja magistralnega vodovoda v Nazarjah v soboto, 10. septembra, prekinitev dobave pitne vode v naseljih Ljubija, Loke, Mozirje, Šentjanž, Varpolje, Nizka, Rečica ob Savinji, Spodnja Rečica, v Nazarjah pa bodo brez vode sledeča območja: Industrijska cona Glin, Industrijska cona Priho-va, Obrtniška ulica, Savinjska ces- ta, Ob Savinji, in Prihova. Prekinitev dobave pitne vode bo v času od 7. do 14. ure zaradi preveza-ve iz starega na nov magistralni vodovodni vod v Nazarjah. Zaradi zapore magistralnega voda v Nazarjah bo v naštetih naseljih možnost motene oskrbe še v nekaj naslednjih dneh, kar se bo kazalo predvsem kot bela obarvanost pitne vode. ŠMS 10 Savinjske novice št. 37, 16. september 2016 Organizacije TRIJE DNEVI PROŠENJ IN MOLITVE Fatimska Marija priromala v gornjegrajsko dekanijo Kip milostne podobe Matere Božje iz Fatime je v teh mesecih že tretjič priromal v Slovenijo. Cerkev na Slovenskem je tako poleg svetega leta usmiljena obdarjena še s posebno milostjo, saj sta prva dva obiska obrodila bogate dušno-pastirske sadove. Za štiri dni so jo medse sprejeli verniki gornjegrajske dekanije. MILOSTNO PODOBO SPREJELI V NAZARJAH, NATO ŠE V GORNJEM GRADU Priromala je iz Celja, v Nazarjah so jo v procesiji prenesli v domačo cerkev. Mašo je vodil lučki župnik Viki Košec. Kip so prenesli k sestram Klarisam, ob njem so se ob molitvi zbirali verniki od blizu in daleč. Tretji dan je bil kip prepeljan do gornjegrajske katedrale, kjer ga je sprejelo lepo število ljudi. Slovesno mašo je daroval celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Pred oltarjem se mu je poleg ostalih duhovnikov pridružil gornjegrajski rojak, sale-zijanski inšpektor mag. Janez Potočnik. Še posebej je škof pozdravil novega dekana gornjegraj-ske dekanije, mozirskega župnika Sandija Korena. Zatem so se verniki v procesiji z lučkami podali skozi Gornji Grad, obhodili trg in se vrnili v cerkveno poslopje, kjer je sledilo bdenje z molitvami. ORIGINALNI KIP KIPAR IZDELAL PO PODATKIH VIDKINJE LUCIJE Originalni milostni kip fatimske Marije iz ced-rovega lesa stoji v fatimski kapelici na mestu, kjer se je Devica Marija leta 1917 prikazovala trem pastirčkom, Luciji, Frančišku in Jacinti. Leta 1920 ga je po podatkih vidkinje Lucije izdelal kipar José Ferreira Thedim iz portugalskega mesta Braga. Da bi mogla fatimska Marija neprestano romati po vsem svetu, je isti kipar, ki je naredil originalni kip, po njem izdelal še enega. 13. maja 1947 ga je okronal Manuel Mendes, nadškof iz Evore. Da bi bilo mogoče ustreči vedno številnejšim prošnjam, je bilo v zadnjem času po originalnem kipu narejenih, blagoslovljenih in okro-nanih še nekaj kipov, da so na razpolago za posamezne dežele, škofije in tudi župnije ter romarska središča. Benjamin Kanjir Kip milostne podobe Marije Romarice iz Fatime so po slovesni maši verniki v procesiji z lučkami ponesli iz gornjegrajske katedrale po trgu Gornjega Grada. (Foto: Benjamin Kanjir) BENEDIKTOVA ROMARSKA POT Tokrat so se na tridnevno romanje podali iz Gornjega Grada Že šesto leto zapored so se avstrijski romarji podali na Benediktovo pot, katere del vodi od Gornjega Grada do Šentpavla (St. Paul) v Labot-ski dolini. Tokrat so tridnevno pot načrtovali iz Gornjega Grada, od koder so se podali na 90-ki-lometrsko pot proti avstrijskemu benediktinskemu samostanu v Šentpavlu. ROMARJI OBISKALI TUDI ŽUPANA Deset romarjev je najprej obiskalo župana Stanka Ogradija, kjer so se pogovorili o želji, da se v bodoče romanju pridružijo tudi zgornjesa-vinjski romarji. V gornjegrajski katedrali jih je pričakal župnik Ivan Šumljak. Po nagovoru v nemškem jeziku je v skupni molitvi romarje priporočil Mariji Romarici iz Fatime, katere kip je bil ravno ta dan v gornjegrajski katedrali. POT, KI SE ZAČNE NA ŠKOTSKEM IN KONČA V ITALIJI Benediktova romarska pot večinoma poteka po označenih pešpoteh, javnih občinskih cestah in kolesarskih stezah. Dodatno je označena z logotipom, ki ima obliko trikotne tablice. Lahko je dodatno opremljena še z nalepko. V naravi se logotip nahaja v obliki barvne oznake na drevesih, ograjah in lesenih zgradbah. Benediktova romarska pot, dolga več kot tri tisoč kilometrov, se začne na Škotskem in konča < J -- J i I •: H j-t__ ~ .AJI1 ^Éfe 7 M l ; H 11 A' 1 I i ■ - ■ 1 m I v Monte Cassinu, južno od Rima, ki je prva benediktinska opatija. Del poti, ki zajema tudi naše kraje, vodi od benediktinskega samostana Šent-pavel do Gornjega Grada. ŠMS V: iii ■ Romarji iz Avstrije v družbi župana Stanka Ogradija (desno), župnika Ivana Sumljaka in direktorice občinske uprave Jožice Rihter (levo) ob kipu Marije Romarice iz Fatime. (Foto: ŠMS) Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 11 Kultura, Šolstvo GALERIJA STEKL GORNJI GRAD Devet likovnikov društva Gal prikazalo svoje dosežke Kulturno društvo Gornji Grad je pripravilo razstavo likovnih del Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal. V Šteklu je devet amaterskih likovnikov prikazalo svoje dosežke v projektu Zlata paleta 2015 in Extepore Piran. S kulturnim programom je dogodek obogatila pianistka Ana Mavrič. PREDSTAVITEV GALOVCEV Postavljena dela je predstavila predsednica društva Gal Branka Ermenc. Povedala je, da so člani v preteklem letu sodelovali na vseh tematskih razstavah v okviru Zlate palete in za svoja dela prejeli priznanja in certifikate ter dve bronasti paleti. Društvo se je med 25 sodelujočimi društvi uvrstilo na drugo mesto in prejelo srebrno plaketo. Tokrat so obiskovalci Štekla lahko občudovali dela v različnih smereh likovne umetnosti, kot so modernizem, impresionizem, realizem, in v različnih tehnikah: grafika, akvarel, olje na platno, kiparstvo, polstenje, ikonopisje. OBISKOVALCI KOT RDEČA VRTNICA V ŠOPKU BELIH ROŽ V odsotnosti predsednice gornjegrajskega kulturnega društva Tanje Bezovšek se je v imenu organizatorja razstavljavcem zahvalil Jože Ramšak - Zotler. »Vsako oblikovanje je bolj ali manj zavesten proces prevajanja čutenj v kulturno obliko, je usmerjanje osvobojene psihične energije v oblike, ki gradijo posebno obliko človeškega bivanja, likovno kulturo,« je dejal Zotler, ki ni skrival zadovoljstva, da se v Šteklu s svojimi deli vsak mesec predstavijo različni razstavljav- ci in dogodek obogatijo mladi glasbeniki. Obiskovalci pa so na tovrstnih dogodkih kot rdeča vrtnica sredi šopka belih rož. Razstavo si bo moč ogledati vse do 20. septembra po urniku galerije. Marija Šukalo Od devetih razstavljavcev je bilo v Gornjem Gradu navzočih šest. (Foto: Marija Šukalo) OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD Prijetno druženje ob vstopu v šolo Prvi šolski dan je za vsakega učenca, ki vstopa v šolo, nekaj posebnega. Tako je bilo čutiti tudi na Osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu, ko so učenci v družbi staršev težko čakali, da bodo prvič vstopili v hram učenosti. PRIJETEN SPREJEM ZA ZAČETEK ŠOLE Potem ko so v učilnico odložili torbe, jih je čakal prijeten sprejem, na katerem sta jih pozdravila ravnateljica Blanka Nerad in župan Stanko Ogradi. Zaželela sta jim, da osvojijo čim več znanja, da se imajo lepo in da čim dlje ostanejo otroci ter ne pozabijo na igro in sprostitev. ZBRANI UČENCI VSEH TREH ŠOL Šolska vrata so se letos prvič odprla za 26 učencev. Enajst jih bo prvi razred obiskovalo na matični šoli, devet prvošolčkov bo v Bočni in šest v Novi Štifti. Vsakega posebej so pozdravile razredničarke in ravnateljica ter jim podarile knjige, ki jih bodo spominjale na ta dan in rumene rutice. Prvošolčkom je tudi letos Občina Gornji Grad uredila nezgodno zavarovanje. Da vse le ni bilo tako uradno, so poskrbe- le vzgojiteljice iz vrtca in njihove pomočnice, ki so odigrale igro Medvedek gre v šolo. Druženje z obveznim spominskim fotografiranjem se je zaključilo v jedilnici, kjer so se prvošolčki posladkali s kosom torte. ŠMS Prvi šolski dan je za vse učence nekaj nepozabnega. (Foto: ŠMS) 12 Savinjske novice št. 37, 16. september 2016 Zgodovina in narodopisje O Vodovnikovih pesmih (3) Piše: Aleksander Videčnik DR. MIŠIC JE TUDI ZAPISAL ... V svoji knjigi o Juriju Vodovniku je dr. Mišič opisoval tudi pisanje tedanjih časopisov in revij o pohorskem pesniku in sploh o Skomarju. Zanimivo, kako je mariborski škof A. M. Slomšek podpiral pesnikovanje Vodovnika. O tem je sko-marski pesnik zapisal: Veliko časti vredni Slomšek gospod Anton so tudi tako rekli: če jih še delal bom, de moram jih jim poslat', de hoč'jo jih drukat' dat', de bodo brali jih povsod, vsak kmetič 'no Gospod. Vodovnik o Skomarju: Blagor teb' Skomarska fara, Tam je še navada stara; Tista ves je Cokelburg, Taj nikdar ne pride Turk. * Tud' Francozov se ni bati, Jel' bi cokle v nje metali, In če tje prišel bi Rus, Gvišno ni coklarjem kos. * Tam je dosti pintermanov, Tišlarjev in cimermanov; Vsaki farman je kolar, Vsaki purgar je coklar. * Javor tam za coklje raste, Pa ga znajo tudi krasti; Vitre 'ma maceslove, Vorbanke pa črešnjove, * Majo pa za pudkovanje Stare kline no kresale: Ogenj jim spud nog leti, Jim ga kresat treba ni. * Tudi v farof v coklah grejo, se že zunaj napovejo; S coklami sklopočejo, Gor po pragu tolčejo. * Fajmošter pa dobro vejo, Da zamerit jim ne smejo, Da je cokelpurgar »fajn« Jim ni treba reč't »herajn«. * Če se mu en fantek vleže Mu že cokle gor priveže, Ga žene ovce past', Kak bo moglo s'rota rast'? * Zdaj pa eden druga vpraša: Kak' je pa tam šega vaša? Po čem pa so cokle še? bratje le poslušajte! * Veči del so po desetki, Bolj te male pa po petki, Kter' pa če prav vel'ke 'met, Mora že štir groše štet.* * Pesem je Tomažič zložil, Zraven je še to priložil: Kteri bo to pesem bral, Na ves glas se bo smejal. Skomarje danes Zložena je b'la od Jurja Den petnajsti mesca julja, Osem sto se piše let, Osem ino trideset. Lepa nedelja na Resniku Vodovnik je bil tudi zelo duhovit in kritičen opazovalec. Njegova pesem lepi nedelji na Resniku je dokaz za to. V zapisu dr. Mišiča v njegovi knjigi Zbrane pesmi Jurija Vodovnika je dogajanje na lepo nedeljo pri cerkvi sv. Jakoba na Resni-ku obsežno opisano. Mi bomo članek ustrezno skrajšali, vendar ne v škodo opisa dogajanja na ta dan. Takole je zapisano: Za mnoge je sv. Jakob na Resniku španska vas. Krajevno ime je nastalo iz besede »Vresnik« - ozemlje vresja. Z višine Roglje (1517 m) kreneš po južnem položnem pobočju in kmalu ti zazveni prijazen glas zvona majhne cerkvice, okrog katere se stiskajo redke kmečke hiše in poslopja z desetimi samotnimi kmetijami. Sv. Jakob na Resniku pa leži ravno na takem vrhu, da se koplje od jutra do večera v sončni toploti, od daleč je videti daleč naokrog sredi gozdne okolice ... Daleč od bučnega življenja živijo ljudje od skromnega poljedelstva, živinoreje in bogatega lesa ... To ter skoro že po pregovoru znana revščina cerkve pri sv. Jakobu je dala Vodovni-ku, šaljivemu ljudskemu pevcu in pesniku, povod, da je pred več ko sto leti spesnil o »Lepi nedelji« na Resniku pesem, ki jo objavljamo. Lepa nedelja pri Sv. Jakobu na Resniku pred sto leti Pri svetem Jakobu je b'lo opravilo, folka je sila veliko tam bilo. So z Rešnim Telesom procesijo začeli, kakor se šika na lepi nedeli. Ni b'lo bandera, tud' ni b'lo nič križa, kteri v procesiji to orengo viža. Svetega Jakoba na enem štili so namesto križa v procesji nosili. Staro podobo so lepo častili, so mu en krajček klobuka odbili. Nobe'ga nebesa tud' niso imeli, so pa 'no staro marelo razpeli. So jo nad Rešnim Telesom držali, pa že pri prvem bangelji zažgali. Vidmarca brhka je hitro skočila, da je en konec marele vgasnila. Kar je b'lo kože, je vsa se zažgala, štanga in kapca le sta še ostala. Rajni Petelinjek marelo je nosil, in gospod fajmeštra zamere je prosil. Ko pa končano j' b'lo sveto opravilo, mašniki 'mel' so imenitno kosilo. Suhega meseka so jim skuhali, pa niso v župo nič nudelcev djali. Na mizo postav'jo: »Tu svinska je juha, koljk' se vam ljubi, narež'te si kruha«. Ni b'lo nič ajmohca, kisele župe, ni b'lo nič soli, tud' ne kake štupe. Stolov so pa po soseski iskali, ti eni so sedeli, ti drugi so stali. Skomarski fajmošter so se smejali, nož ino vilce pred mežnarja djali. Nadaljevanje prihodnjič. * Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 13 Ljudje in dogodki, Kultura V SPOMIN Pavla Trogar 1922-2016 Pavla Trogar se je rodila v številčni družini v Mozirju leta 1922. Že v zgodnjem otroštvu se je navdušila za šport in zdrav način življenja. K temu je pripomogel oče, član sokolskega društva in eden iz- med graditeljev Partizana. Družini se je življenje obrnilo na glavo, ko je prišla druga svetovna vojna. Za štiri leta so bili izseljeni v Srbijo. O tistih časih je Pavla povedala, da so bili težki. Družina je bila brez denarja, a se je z močno voljo, z ljubeznijo do trdega dela in s pomočjo dobrih domačinov prebila skozi vojno vihro in sredi avgusta 1945 vrnila v Mozirje. Zaradi te izkušnje je Pavla aktivno delovala v Društvu izgnancev Slovenije 1941-1945, KO Mozirje. Od leta 1993 je bila aktivna članica društva in upravnega odbora. Članom društva je pomagala pri zbiranju dokumentacije za ureditev statusa izgnanca, donirala je tudi sredstva za nakup prapora. Po vrnitvi domov se je Pavla včlanila v Športno društvo Partizan Ljubljana. Takrat je svoje dolgo, bogato in polno življenje do konca posvetila športu. Njeno delovanje je bilo zastavljeno zelo široko. Vodila je ekipe športnic po takratni Jugoslaviji in se domov vedno vračala z zavidanja vrednimi rezultati. Z njeno pomočjo je v Mozirju zaživela Gozdna šola, katere upravnica je bila dolga desetletja. Opravila je šolo za učiteljico športne vzgoje in se zaposlila v Osnovni šoli Mozirje. Z bogatim znanjem, predvsem pa velikim srcem, je ljubezen do telovadbe in športa približevala generacijam mozirskih osnovnošolcev. Slednji so pod njenim vodstvom rastli v športnem duhu ter z različnimi nastopi popestrili prenekatero krajevno prireditev. Marsikateri šolar se je ravno zaradi nje globlje posvetil udejstvovanju na tem področju. Mirovala ni niti, ko je dosegla čas zaslužene upokojitve. Dolga leta je vodila skupino mažoretk, ki so se predstavljale na povorkah Pusta Mozirskega. Do lanskega leta je vodila redno tedensko vadbo za starejše občanke, veteranke Športnega društva Mozirje. Slednje so ji za zasluge, ki so v veliki meri zaznamovale Mozirje in tudi širše, ob 130-letnici društva v letu 2012 podelile posebno priznanje. Pavla Trogar je bila že v času življenja legenda Mozirja, vedno nasmejana, polna optimizma, predvsem pa delovnega elana. Vedno je bila pripravljena priskočiti na pomoč tam, kjer so potrebovali njeno pomoč. Delovala je tudi v turizmu. V intervjuju, ki je bil objavljen v Glasilu občine Mozirje decembra 2003, ko je postala častna občanka Mozirja, je dejala, da je v športu delala 60, v turizmu pa deset let manj. Rada se je spominjala časov, ko so turisti množično prihajali v Mozirje. Nastanjeni so bili po privatnih hišah, domačini pa so jim radi nosili prtljago, jim prali in likali. Vse zastonj, da je le turistično društvo s tem kaj pridobilo. Ob slovesu na pokopališču v Mozirju je predsednik Športnega društva Mozirje Robert Klemenak dejal, da si mladi težko predstavljajo, kako lahko človek vse življenje posveti drugim. To je Pavla Tro-gar storila. S smrtjo Pavle Trogar je v kraju, predvsem v trškem jedru, nastala velika praznina. Prijazne, vedno nasmejane in vsega spoštovanja vredne gospe, ki je sedela na klopci pred svojo hišo, ni več. Kljub temu pa bo za vedno ostalo na njo brez števila lepih spominov in neizbrisnih sledi, ki jih je zarisala v generacije ljudi. Benjamin Kanjir, foto: Marija Šukalo KONCERT OB PRAZNIKU V ŠMIHELU S petjem širili ljubezen do glasbe Društvo podeželske mladine Šmihel je za uvod v 40. Ovčarski praznik pripravilo koncert vokalnih in instrumentalnih zasedb. O začetkih tradicionalne prireditve sta spregovorila Albina Rajter in Boštjan Goličnik. V DELO VPETE VSE GENERACIJE VASI POD GOLTMI To so prvič pred štirimi desetletji pripravili na pobudo takratne mozirske kmetijske zadruge. Organizacijo je prevzel »aktiv mladih zadružnikov«. V pomoč so jim bili tudi številni krajani. V tem obdobju je to postal praznik Šmihela, ki njegovim prebivalcem veliko pomeni. »Ponosni smo na korenine, na delo, na izročilo ljudi, ki so tod trdo delali, da bi preživeli sebe in svoje družine,« sta povedala Raj-terjeva in Goličnik ter poudarila, da so s prireditvijo dosegli namen - ohranjati korenine njihovih prednikov. V prireditev so namreč vpete vse generacije vasi pod Goltmi, to je namreč priložnost tako za skupno delo kot za druženje. OD DALMATINSKIH NAPEVOV DO NARODNIH PESMI Tudi letošnji prvi dan praznovanja je postregel z druženjem in zabavo. K temu so pripomogli klapa Skala, vokalna skupina Rečiški pobi, Mešani pevski zbor Dar in Harmonikarski orkester Andreja Raka. Vsem nastopajočim sta bila skupna ljubezen do glasbe in širjenje pozitivne energije. Marija Šukalo Harmonikarji Andreja Raka so zaigrali zimzelene melodije. (Foto: Marija Šukalo) 14 Savinjske novice št. 37, 16. september 2016 Ljudje in dogodki, Organizacije V SPOMIN Roman Krajner 1947-2016 V današnji družbi le redkokdaj srečamo ljudi, ki bi bili tako predani svojemu poslanstvu, ki so ga prepoznali v sebi, kot je bil dolgoletni predsednik Prostovoljnega gasilskega drušlva Nazarje Roman Krajner. Pravzaprav je zelo malo ljudi, ki bi svoje poslanstvo prepoznali tako zgodaj v svojemu življenju, kot ga je on, saj se je že kot kratkohlačnik družil z gasilci in se jim nato leta 1959 kot dvanajstle-tnik tudi pridružil. Šest let kasneje je opravil prvi preizkus znanja iz gasilstva in postal operativec. Leta 1968 je opravil izobraževanje za nižjega gasilskega častnika, čez tri leta napredoval v nižjega gasilskega častnika I. stopnje, leta 1976 pa je opravil tečaj za gasilskega častnika. V letih 1979 in 1996 je nato napredoval v gasilskega častnika I. oziroma II. stopnje. V drušlvu so kmalu prepoznali njegove vodstvene in organizacijske sposobnosti in tako je leta 1975 postal poveljnik, tri leta kasneje pa je bil izvoljen za predsednika. Društvo je nato uspešno vodil polnih 38 let, v tem času je bil več mandatov član predsedstva Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, v letih 1998-2003 tudi njen predsednik ter nato od 2003 do 2011 njen podpredsednik. Uspehi in dosežki, ki jih je PGD Nazarje beležilo v zadnjih štirih desetletjih in so v veliki meri rezultat požrtvovalnega ter predanega dela, ki ga je organiziral in vodil Roman Krajner, so izjemni, še posebej velja omeniti naslednje. V letih 1965-1967 je bil zgrajen gasilski dom na Prihovi, nato sta bili nabavljeni prvo orodno vozilo in vozilo za prevoz mošlva. V letih 19801982 je bil zgrajen nov gasilski dom v Nazarjah. Sledila je nabava več novih vozil, ki so zamenjala starejša, ter opremljanje operativnih članov z osebno in skupno opremo. Z vztrajnim angažiranjem in odločnostjo Romana Krajnerja je društvo leta 1999 pridobilo koncesijo za tehnično reševanje ob nesrečah v cestnem prometu in ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Ves ta čas je bila pozornost namenjena tudi vzdrževanju gasilskega doma, ki je bil medtem večkrat popla- vljen, v zadnjih letih pa je bil adaptiran in dograjen. Vsi, ki smo poznali Romana Krajnerja, smo občudovali njegov zagon in nepopustljivost. Ovire, ki so se znašle na njegovi poti, zanj nikoli niso predstavljale razloga, da bi odnehal, kvečjemu so ga spodbudile, da je našel način, kako priti mimo njih in ne glede na vse okoliščine v zadovoljstvo ne samo njega samega ampak tudi vseh okoli njega doseči končni cilj. V zgodovino lokalne skupnosti bo za vedno ostal zapisan kot prejemnik grba in zlatega grba Občine Nazarje, prejel pa je tudi več visokih odlikovanj gasilske organizacije, nazadnje drugo najvišje priznanje Gasilske zveze Slovenije - kipec gasilca. Roman Krajner tovarišem gasilcem zapušča bogato dediščino svojega dela, ki nas zavezuje, da nadaljujemo pot, ki jo začrtal, in da delamo tako, da bomo vsak trenutek v prihodnosti, ko se bomo za hip ustavili in pogledali nazaj, lahko rekli, da smo vredni njegovega nasledstva. Franci Kotnik GOBARSKI VIKEND NA GOLTEH Sezona gobarjenja se je pričela Člani velenjskega Gobarskega društva Mara-uh so na zadnji avgustovski vikend v Alpskem vrtu na Golteh postavili na ogled razstavo gob. Kljub pomanjkanju teh jesenskih gozdnih sadežev v dolini, so se na višje ležečih legah že pričeli prebujati in polniti košare vnetim gobarjem. Razstava je bila odlično obiskana, popestrilo jo je strokovno predavanje. Ob tem so pestro ku- linarično ponudbo prilagodili v bližnjem hotelu Golte. PREDAVANJE NA TEMO ZASTRUPITEV Z GOBAMI Na sobotni popoldan so se v prostorih Mo-zirske koče zbrali gobarji in ljubitelji gob od blizu in daleč. Predavatelj mag. Luka Šparl jim je spre- govoril o zastrupitvah z gobami. Največ se nabirajo jurčki, lisičke, dežniki in štorovke, ki so tudi najbolj poznane vrste. Determinatorji, torej strokovnjaki na področju poznavanja in prepoznavanja gob, morajo prepoznati najmanj 150 različnih vrst gob. Nič kaj dosti manj jih ni bilo razstavljenih na letošnji razstavi, ob tem so obiskovalce strokovnjaki seznanjali z znaki, po katerih jih je najlažje prepoznati. Marsikdo se je začudil, da je med gobami toliko užitnih. V gozdu zato velja pravilo, da gobe, ki jih nabiralec ne pozna, pusti pri miru. Morda jih bo pobral tisti, ki bo šel za njim in bo v njih prepoznal nekaj užitnega in okusnega. VSAKO LETO POSTAVIJO NA OGLED VEČ RAZSTAV Gobarsko društvo Marauh Velenje je bilo ustanovljeno leta 2007, vodi ga Matej Jenko. Delovanje društva temelji na stalnih izobraževalnih srečanjih in raznih oblikah druženja. Za ljubitelje gob redno prirejajo razstave, že nekajkrat zapovrstjo tudi na Golteh. Naslednja bo še večja, na ogled bo v okviru Pikinega festivala v Velenju. Benjamin Kanjir Na razstavi v Alpskem vrtu je bilo predstavljenih preko sto vrst gob, ki so jih obiskovalci z zanimanjem ogledovali. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 15 Kultura, Organizacije S.U.M.O. FESTIVAL 2016 Gozdna šola v Mozirju gostila glasbeni festival Društvo slovenskih umetnikov moderne omame je med poletjem v Gozdni šoli Mozirje organiziralo festival S.U.M.O. Štiridnevni program je ponujal kvalitetno glasbeno ozadje ter raznoliko ponudbo aktivnosti in delavnic v naravi. Udeleženci so se naučili igrati na nove instrumente, osvojili so kuharske trike in se spoznavali s fizioterapevtskimi nasveti za zdravo življenje. Urili so sposobnosti navigacije v naravi in na vadbi kalili znanje joge ter krepili fizično pripravljenost. Skupina Vinilija je obudila glasbo s starih vinilnih plošč. En večer je bil rezerviran za koncert »Jam in the Woods«, kjer so se predstavili mladi slovenski jazz glasbeniki. Po besedah organizatorjev je namen festivala ustvariti svet, kjer ljudje živijo sproščeno v sožitju z naravo. Primož Vajdl Festival je združil posameznike z različnimi znanji, pogledi in izkušnjami ter jih spodbudil k spoznavanju sebe in drugih. (Foto: David Škruba) BEER'N MOPED 2016 V Nizki brneli stari mopedi Člani Kulturnega društva Rečica ob Savinji so pred Zmajevo votlino v Nizki pripravili peti Beer'n moped zbor. Atrakcija dogodka so bili stari mopedi, poleg tega je potekala degustacija piva. Namen degustacije je bila seznanitev s številnimi lokalnimi mikropivovarnami. Organizatorji želijo dvigniti kulturo pitja piva in ljudem predstaviti pivovarske proizvode. Kot je dejal Filip Pfeifer, eden izmed organizatorjev, je glavni namen razstave starih mopedov znamke Tomos obuditev spominov, ko so na teh motorjih naredili prve kilometre. V Nizki so jih med sabo primerjali, se družili in obujali spomine. Primož Vajdl Glavna nit dogodka je bila razstava starih mopedov znamke Tomos, ki so jih na ogled pripeljali domačini. (Foto: Dejan Jeraj) PODOLSEVA Bulbanje - delavnica fotografiranja nočnega neba Fotoklub Maribor je pri sv. Duhu v Podolševi organiziral delavnico fotografiranja nočnega neba. Povod za to je bil meteorski roj Perzeidov. Fotografom nudi nebo prav posebno izkušnjo in priložnost nočnega snemanja, imenovanega tudi bul-banje. Na delavnici je bilo devet udeležencev, ki so bili nastanjeni na bližnji turistični kmetiji. Delavnico je vodil član fotokluba Bojan Še-net. Pravi, da pri tem ne gre toliko za opazovanje, bolj gre za foto- grafiranje s posebno tehniko. Še-net je bil na fotografiranju nočnega neba na omenjeni lokaciji že večkrat. Tokrat je bil datum izbran tudi tako, da je bil mesec v mlaju, »naročeno pa smo imeli tudi jasno nebo,« je o izvedbi delavnice povedal Šenet. Marija Lebar Lokacija, kot je sv. Duh v Podolševi, omogoča nebo brez svetlobnega onesnažena in smoga, kar je pomembno za kakovost končnih izdelkov. (Foto: Ciril M. Sem) 16 Savinjske novice št. 37, 16. september 2016 Organizacije, Šport MOTORKARSKA GAUDA V SOLČAVI Po mnenju občinstva najlepši bobri Matije Vavdija Člani Carving teama Logarska Dolina so v Solčavi organizirali Motorkarsko gavdo. V prvem delu so se pomerili pari v Solčavskih ob-šestih, kjer so prikazali, kako so v preteklosti plavili les. Vse skupaj so popestrili s šaljivimi nalogami, kot so žaganje hloda z amerikanko, lovljenje rib, zabijanje žebljev v klado, poskušanje sir-neka in osvajanje dekleta. Največ točk sta si priborila dvojica Lovro Vršnik in Jure Funtek iz Robanovega Kota. HITROSTNO ŽAGANJE S STARIMI MOTORNIMI ŽAGAMI Hitrostno žaganje hloda z motorno žago, starejšo kot četrt stoletja, je bil svojevrsten izziv, saj je bilo pogosto orodje starejše od njegovega uporabnika in iz kakšnega zaprašenega kota domačije očiščeno ter urejeno le za to priložnost. Obiskovalci so lahko videli eksponate različnih proizvajalcev častitljive starosti. Najhitrejši pri tej dejavnosti je bil Jani Zavolovšek tije Vavdija. RAZSTAVI STARIH MOTORNIH ŽAG IN RUSTIKALNEGA POHIŠTVA Druženje sta obogatili razstavi starih motornih žag Jožka Skoka - Motorke s Trnovskega gozda in rustikalnega pohištva Klemna Omejca. Obiskovalci so lahko poskušali kulinarične dobrote solčavskega aktiva kmečkih žena, si ogledali oziroma kupili uporabne izdelke in predmete solčavskih izdelovalcev Logme art - Metoda Logarja in LESek - Tomaža Poličnika. Moderator programa Nejc Slapnik je na šaljiv način komentiral tako igre kot dogajanje ob stojnicah, za glasbo Najboljši carverji, ki so prejeli pokale in priznanja, so se pred objektiv postavili z županjo Katarino pa je skrbel domači ansambel Šorli boys. Prelesnik. (Foto: Marko Krivec) Marija Šukalo Pri hitrostnem žaganju je bil pomemben letnik motorke. (Foto: Marija Šukalo) z najstarejšo motorko - letnik 1960. Z MOTORKO TUDI KIPARJENJE Vrhunec druženja vlcerjev je bilo kiparjenje z motorno žago. V tej dejavnosti se je preizkusilo devet carverjev iz Slovenije in Hrvaške, ki so v eni uri izdelali lesene skulpture. Zmagovalca je določilo občinstvo z nakupom srečk, ki so jih položili v posodo pred njim najbolj všečno skulpturo. Tako je največ glasov dobila skulptura bobrov Ma- IN-LINE HOKEJ V LUCAH O zmagovalcu odločali kazenski streli Člani Hokejskega društva Luče so na športnem igrišču pripravili predstavitveno tekmo v in-line hokeju. V njej so se pomerili člani društva, razdeljeni na staro in mlado ekipo, opremo in rolerje pa so lahko preizkusili tudi obiskovalci. Po besedah predsednika Evge-na Juriča so v društvu veliko časa in energije porabili za postavitev igrišča, saj je igro potrebno izvesti varno tako za obiskovalce kot za tekmovalce. Nato so prekrižali palice in prikazali odlično igro. Stari so sicer zaradi svojih izkušenj dolgo časa vodili, a jim je pred koncem igre zmanjkalo moči. To so mladi izkoristili v svoj prid in jih dohiteli ter izenačili v zadnji minuti. O zmagovalcu so tako odločali kazenski streli. Pri tem so več natančnosti pokazali mladi in premagali stare. HD Luče trenutno zaseda četrto mesto v tretji in-line slovenski hokejski ligi. Marija Šukalo Člani Hokejskega društva Luče so pripravili zanimivo igro in promocijo svoje dejavnosti. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 17 Šport MEDNARODNA ATLETSKA MITINGA VELENJE, NOVO MESTO Mihalinčeva na 100 metrov brez konkurence Po srčnem sprejemu mozirskih športnikov ob vrnitvi z OI, ki so ga organizirali člani ŠD Mozirje pod vodstvom Roberta Klemenaka skupaj z družino Mihalinec, je Maja Mihalinec zopet na atletskih stezah. V Velenju je zadnji avgustovski dan potekal 21. mednarodni atletski miting, kjer se je v teku na 200 metrov uvrstila na drugo mesto. Zgornjesavinjčanko je prehitela Britanka Jodie Williams. Slednja je zmagala s časom 23,18, članica AK Velenje je za njo zaostala šest stotink sekunde. »Britanka je odlična šprinterka, zato sem kljub drugemu mestu zadovoljna. Zadovoljna sem tudi s celotno sezono, še posebej z nastopom na evropskem prvenstvu in osebnim rekordom, malo manj pa z nastopom v Riu. Tam se mi ni izšlo.« V Društvu maratoncev in pohodnikov Celje so tudi letošnjo prvo septembrsko soboto namenili tradicionalnemu, letos že 32. ultra maratonu Ce-lje-Logarska dolina. Pok štartne pištole na Trgu celjskih knezov ob 6. uri zjutraj je naznanil start najdaljše, 73-kilometrske tekaške preizkušnje, tri ure pozneje so startali tekmovalci v Mozirju, poldrugo uro za tem na Ljubnem ob Savinji in iz Luč ob pol dvanajstih. SUVERENA ZMAGA SENICE, BERNARDA ZVIR DRUGA NA NAJDALJŠI TEKAŠKI PREIZKUŠNJI Prepričljivo zmago na najdaljši sobotni preizkušnji je slavil Vid Senica iz Moravč s časom 5:03:33, ki je po prevzemu vodstva malo pred Ljubnim prvo mesto zadržal vse do cilja, drugo-uvrščeni je bil s časom 5:06:21 Madžar Gabor Muhari, tretji pa prav tako dobre tri minute zatem Žiga Koprivnik iz Tržiča. V ženski konkurenci je bila najhitrejša Brigita Burja iz Radomelj, ki je slavila s časom 6:31:48, drugouvrščena je bila Zgornjesavinjčanka Bernarda Zvir iz Šentjanža z rezultatom 7:06:16, tretja pa Sara Kavčič z 7:17:34. Najdaljši tek je zaključilo 106 tekmovalcev in tekmovalk. ZGORNJESAVINJČANKA MATEJA MLINAR NAJHITREJŠA MED ŽENSKAMI NA NAJKRAJŠI PROGI Na krajših tekaških preizkušnjah s startom v Mozirju, na Ljubnem in v Lučah so bili najhitrejši Majda Kozjek (4:13.00) in Aleš Žontar (3:06:17) od Mozirja do Logarske doline, na 27-kilometr-ski razdalji z Ljubnega Majda Trček (2:22:31) in Danilo Magdič (1:50:23) in na najkrajši, 17-kilo-metrski progi Mateja Mlinar (1:14:13) ter Matevž Schaubach (1:07:03). LEPO VREME NEPRIJAZNO DO TEKMOVALCEV Ciljno črto pri penzionu Razpotje v Logarski dolini je prečkalo 429 tekačev, med katerimi jih je kar slaba polovica, točneje 211 startalo na najkrajši progi v Lučah. Med tekmovalci je bilo tudi več Zgornjesavinjčanov. Kot že velikokrat doslej se je maratona udeležil tudi slepi Ivan Hrovat, ki je s spremljevalko opravil z najkrajšo progo. Čudovito vreme je bilo na videz kot naročeno za tekmovalce, kar pa po Zmagovalec Vid Senica hiti mimo slikovite Igle. (Foto: Franjo Atelšek) Da pa v teku na 100 metrov sprinterka nima konkurence, je dokazala na 27. mednarodnem atletskem mitingu v Novem mestu in si s časom 11,37 pritekla prvo mesto. »Že na treningih v Riu de Janeiru sem videla, da lahko na 100 m še vedno tečem blizu osebnega rekorda,« je povedala Mihalinčeva. Drugo leto jo čakata tako evropsko dvoransko prvenstvo kot svetovno prvenstvo. Marija Šukalo Maja Mihalinec je v teku na 100 m v Novem mestu zmagala, v Velenju pa se je v teku na 200 m uvrstila na drugo mesto. (Fotodokumentacija MM) 429 tekačev Bernarda Zvir je na najdaljši tekaški preizkušnji zasedla drugo mesto med ženskami. (Foto: Franjo Atelšek) komentarjih nekaterih od njih sodeč sploh ni res, saj je menda tek v dežju veliko manj naporen kot na tokratno sončno soboto, ko je narava poskrbela za s soncem obsijan tekaški dan z zaključkom v čudoviti Logarski dolini. Franjo Atelšek ULTRA MARATON CELJE-LOGARSKA DOLINA Ciljno črto v Logarski dolini prečkalo 18 Savinjske novice št. 37, 16. september 2016 Ljudje in dogodki, Šport, Oglasi ORATORIJ V ŽUPNIJI NAZARJE Kopica navdušenih otrok Oratorij, enotedensko druženje z bogato vsebino, so animatorji, otroci in njihovi starši zaključili z nedeljsko mašo. V župniji Nazarje se je 15 ani-matorjev in okrog 45 otrok udeležilo oratorija. Druženje je potekalo na temo svetega Petra. To je bil ribič, ki je na Jezusovo vabilo postal apostol, kasneje pa prvi papež. Veliko se je prepevalo in ustvarjalo v glasbeni, kuharski in plesni delavnici, delavnici ročnih spretnosti, avtopralnici in delavnici za prvo pomoč. Hvaležni so nazarskemu zdravstvenemu domu, kjer so se velikodušno odzvali vabilu in se oglasili z urgen-tnim vozilom ter demonstrirali re- VAŠKI PIKNIK V VARPOLJAH Zadnja počitniška sobota je v športnem parku Varpolje že tradicionalno rezervirana za vaški piknik. S športom, šaljivimi igrami in prijetnim druženjem obarvana prireditev je v prekrasnem, sončnem ambientu privabila številne krajane Varpolja z okolico, manjkalo pa ni niti gostov iz sosednjega kampa. Organizatorji domačega športnega društva so se potrudili z bogato izbiro športnih panog, novost pa je bil tokrat dvoboj v kuhanju golaža. Slednjega so po strokovni ocenitvi in zmagi ekipe »Gmajnskih staroselcev« razdelili med obiskovalce, ki so si še dolgo oblizovali prste. Na športnih prizoriščih so bili stari od mladih spretnejši tako v košarki kot nogometu, med dvema ognjema sta slavili ulici Angelov in Bevery Hillsa, na balinarskih stezah sta bila tokrat nepremagljiva Tone Turk in Alojz Pfeifer. Za zaključek so se pod reflektorji pomerili še metalci žoge na koš, in sicer je pri veteranih prvič slavil Milan Vidakovič, ženski naslov je odnesla Ljubljančanka Anja Zavodnik iz kampa Menine, nerešljiva uganka za moške pri trojkah, brez zgrešenega meta, je bil tokrat Filip Slo-kan. Po razdelitvi pokalov in medalj najboljšim se je veselo rajanje in druženje krajanov zavleklo še pozno v noč. Franjo Pukart ševanje ponesrečenca. Pristno veselje, iskrivo razmišljanje ter hvaležnost otrok in njihovih staršev poplača trud in v mozaik osebne rasti mladih doda nove kamenčke izkušenj in zavedanje, da so storili nekaj dobrega. V župniji sta z avgu- stom novo službo nastopila patra Andrej Pollak in Tomaž Pintar, ki sta na oratoriju vodila katehe-ze. Njuna volja za delo z mladimi, nove ideje in aktivno vključevanje je bilo animatorjem v veliko pomoč. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Zaključek uspešne sezone športa in rekreacije Tudi med dvema ognjema niso pozabili igrati. (Foto: Cvetka Pukart) Občina Gornji Grad v svojem imenu in po pooblastilu Atrij Celje d.o.o. na podlagi javnega razpisa za oddajo neprotltnih stanovanj v najem (objavljenega na spletni strani: www.gornjl-grad.si) objavlja f JAVNI POZIV za oddajo vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem Predmet razpisa so: 1. garsonjera, v izmeri 20,70 m2, na naslovu Attemsov trg 15b 2. enosobno stanovanje, v izmeri 46,32 m2 in pomožnim prostorom 12,43 m2, na naslovu Attemsov trg 32 3. trosobno stanovanje, v izmeri 137,26 m2, na naslovu Attemsov trg 23. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Gornji Grad in so državljani Republike Slovenije. 2. Čas razpisa je od 9. septembra 2016 do vključno 26. septembra 2016 do 10. ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad in na spletni strani občine: http:// www.gornji-grad.si/?q=content/razpisi. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Vloga za dodelitev neprofitne-ga stanovanja - NE ODPIRAJ« na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad. Dodatne informacije lahko dobite vsak dan od 7. do 11. ure na telefonski številki (03) 839-18-50, Erika Podbrežnik. OBČINA GORNJI GRAD Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 19 Šport, Organizacije 14. MARATON ZELENE DOLINE Preko 600 kolesarjev se je podalo v Logarsko dolino Zadnja avgustovska sobota je minila v znamenju kolesarstva. Potekal je namreč 14. rekreativni kolesarski maraton Zelene doline. Glede na svojo pripravljenost so se kolesarji lahko podali na 72-kilometrsko pot iz Arje vasi, kjer je dom pokrovitelja maratona Mlekarne Celeia, ali na 32-kilometrsko pot z Ljubnega ob Savinji, vsem pa je bil skupni cilj Logarska dolina. Velikega maratona se je udeležilo 385, družinskega malega maratona pa 240 kolesarjev. Za okrepčilo udeležencev so skrbeli na štirih okrepčevalnicah, za varnost kolesarjev pa številna spremljevalna vozila in policija. Maraton je namenjen vsem rekreativcem, ljubiteljem narave in družinam, ki rade preživljajo dneve v športnem duhu. Je pa tudi dan prijetne- ga druženja kolesarjev v Logarski dolini, prepreden s pestrim dogajanjem, bogatim srečelovom in tudi plesnimi takti narodnozabavnih viž. SMS Na Ljubnem se je na mali maraton podalo kar 240 rekreativnih kolesarjev. (Foto: ŠMS) NOGOMETNI DERBI V KRNICI Srečanje najbolj borbenih igralcev, kar jih premore porečje Rogačnika Krajani Krnice z desnega in levega brega Ro-gačnika vse leto živijo kot dobri sosedje in si med seboj pomagajo. Enkrat letno pa postanejo nasprotniki, a to le na nogometni zelenici. Društvo za kulturno, družabno in športno dejavnost Gričar Luče na čelu z Benjaminom Mlačnikom namreč pripravi nogometni derbi. Tudi letos so ostali zvesti tradiciji in se pomerili v »grušovem kotu«. Navijači so bodrili Leve in Desne in uživali v golih. Ekipi sta bili namreč sestavljeni iz najbolj borbenih igralcev, kar jih premore porečje Rogačnika, in temu primerne so bile tudi akcije. Po lanskoletnem porazu so se Levi po celoletnih pripravah po različnih lokalih taktično lotili Desnih in jih ob rezultatu 6:4 prepričljivo premagali. Da je potekalo vse po pravilih, je skrbel sod- nik Rajko Rudnik, ki so ga tekmovalci sezuli (dobesedno), organizator pa ga je oblekel v telira-no majico. Vse skupaj je dodatno »začinil« špor- tni komentator Fahret Podrečnik (Franci Podbre-žnik), dežurno gobezdalo, »velenjski busanc«. Marija Sukalo Kazenske strele so Levi kljub močnemu živemu zidu Desnih izvedli suvereno. (Foto: Marija Šukalo) RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Druženje mladih ribičev Mentorji mladine Ribiške družine Mozirje so najmlajše ribiče povabili na ribarjenje in nočno druženje. Skozi igro ob ribniku so se naučili vrsto spretnosti. K boljšemu ulovu so jim pomagali s svojimi izkušnjami in drobnimi triki. Po večerji so posedli okoli ognja dokler mali ribiči niso popadali v spalne vreče pod šotori in zaspali. Po zajtrku so se zopet lotili ribolova. Odrasli kolegi so splavili čoln in se z njim vozili po ribniku. O prijetnem druženju, dobrem ulovu in prijaznih mentorjih bodo otroci še dolgo govorili, ko se bodo spominjali in naštevali najlepše trenutke poletja. Benjamin Kanjir Ob mladih ribičih je bila vrsta mentorjev, ki so skrbeli za njihovo varnost. (Foto: Benjamin Kanjir) 20 Savinjske novice št. 37, 16. september 2016 Ljudje in dogodki, Šport ZABAVNE VAŠKE IGRE V BOČNI Zmaga pripadla domačemu kulturnemu društvu Prostovoljni bočki gasilci so organizirali druge vesele vaške igre in z izbiro sedmih zabavnih iger poskrbeli za nasmeh na obrazih gledalcev ter zdravo tekmovalnost med sodelujočimi ekipami. V spretnosti, hitrosti in iznajdljivosti so se pomerile ekipe KD Bočna, Rdečke, Bejbe, M na pet ter ekipa Zme-šanih. OMOTIČNI TEKMOVALCI SPROŽALI SALVE SMEHA Ker je Bočna »kraj krompirja«, so tekmovali v metanju krompirja z nogami. Pomembno je bilo pravilno držati krompir z nožnimi prsti, natančno odmeriti met in imeti srečo pri velikosti krompirja. Udeleženci so metali gasilski škorenj na mizo, molzli dude, skakali z veliko vrečo za krmila, smučali z smučmi bu-čan in prenašali vodo s pladnjem. Za največ smeha in zabave med tekmovalci in obiskovalci iger je poskrbelo vrtenje okoli kola in tek nazaj do sotekmovalcev. Za to igro so morali tekmovalci pokazati veli- Pri metanju krompirja z nogami je bilo pomembno pravilno držati krompir z nožnimi prsti, imeti srečo pri velikosti krompirja in natančno odmeriti met. (Foto: Erika Prislan) Bočki gasilci so z veselimi vaškimi igrami dosegli svoj namen, ki je bil predvsem druženje. (Foto: Erika Prislan) ko mero zbranosti in vložiti ogromno napora, da so do svojih ekipnih kolegov pritekli v ravni liniji, kar je uspelo le malokomu. ZMAGALA EKIPA KD BOČNA Končni rezultati so najbolj razveselili člane domačega kulturnega društva, ki so zmagali z 22 zbranimi točkami, za njimi so se na drugo mesto uvrstili člani M na pet, z le točko razlike, tretja je bila ekipa Rdečk, skupaj so zbrali 13 točk. Prvouvrščenim je pripadel pre- hodni pokal, ki so ga letos podelili prvič. Da je vse potekalo po pravilih, sta skrbela sodnika Grega Kro-povšnik in Luka Pavlin, za še bolj prijetno vzdušje in spodbudo tekmovalcev pa povezovalec Matic Šinkovec. Bočki gasilci so z veselimi vaškimi igrami dosegli svoj namen, ki je bil predvsem druženje. To se je nadaljevalo z gasilsko veselico do poznih jutranjih ur z ansamblom Mladi Gamsi. Erika Prislan VELENJSKE OSE RAZVESELILE OTROKE Otrokom polepšali brezskrbni teden v Mozirju Športna unija Slovenije je v sodelovanju s Športno humanitarnim društvom Vztrajaj in Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje organizirala športne počitnice za socialno ogrožene otroke, stare od šest do trinajst let. Poletni kamp, ki se ga je udeležilo nekaj več kot petdeset otrok, je potekal v Gozdni šoli v Mozirju. Program tabora je temeljil na zdravem in kvalitetnem preživljanju prostega časa v naravi. V program so vključili tematske delavnice s poudarkom na izboljšanju samopodobe otrok, njihovi osebni rasti in razvoju samozavesti. Za prijetno vzdušje in zabavo so skrbeli izkušeni mentorji. V sodelovanju z organizatorji športnih počitnic so se v Rokome- Rokomet, nogomet, košarka, vodenje rokometne žoge na poligonu, lovljenje, badminton in podobne igre so okupirale taborni prostor in igrišča okoli njega. (Fotodokumentacija RK Gorenje) tnem klubu Gorenje Velenje odločili, s tribun glasno spremljalo in bodri- da udeležence športnih počitnic povabijo na eno izmed pripravljalnih tekem članske ekipe v Rdeči dvorani. Na tekmi s Koprom jih je tako lo več kot petdeset otrok in njihovih spremljevalcev. Otroci so zelo uživali, saj se je večina njih prvič srečala s pravim tekmovalnim športom. Ro- kometaši so poskrbeli še za dodatno presenečenja. Po enem rednih dopoldanskih treningov so se v polni postavi zapeljali v Mozirje, kjer so presenetili zbrane otroke. Zbrali so se okrog tabornega ognja, pozdravili velenjske roko-metaše, nato so se slednji skupaj z otroki razdelili v več skupin in zabava se je začela. Rokomet, nogomet, košarka, vodenje rokometne žoge na poligonu, lovljenje, badminton in podobne igre so okupirale taborni prostor in igrišča okoli njega. Otroci, polni energije, so pošteno utrudili rokometaše. Po koncu druženja so se jim skupaj zahvalili za obisk in jim zaželeli veliko uspehov in športne sreče v prihajajoči sezoni. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 21 Šport, Kronika, Zahvale, Oglasi STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD V trostavu zmagal Purnat Člani SD Gornji Grad so na strelišču Lovske družina Gornji Grad v soboto pripravili trening z malokalibrsko puško sede in stoje, v nedeljo pa 1. tekmo v trostavu leže, sede, stoje na 50 metrov po 10 nabojev v vsakem položaju v tarčo in 10 za preizkus. Zmagal je Boris Purnat (198 kro- gov), drugi je bil Ivko Poličnik (197) in tretji Peter Bezovšek (193). Tekma šteje za prvaka kombinacije v letu 2016, kjer trenutno vodi Peter Bezovšek (395 točk) pred Borisom Purnatom (393) in Tomažem Tro-garjem (386) Kolar Janez IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • Z MOPEDOM V JAREK Homec: 31. avgusta v nočnem času so policisti PP Mozirje obravnavali prometno nesrečo, v kateri sta se dva mladoletna udeleženca hudo telesno poškodovala. Voznik mopeda je zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola izven naselja Homec, v smeri iz Bočne proti Grušovljam, zapeljal na levo stran vozišča, nato na bankino in v obcestni jarek, kjer je trčil v betonski kanal. Pri prometni nesreči sta voznik mopeda in sopotnik dobila hude telesne poškodbe. Zoper povzročitelja sledi kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. • VINJEN KRŠIL JAVNI RED IN MIR Mozirje: 31. avgusta popoldan so policisti opravili intervencijo v zgradbi Upravne enote Mozirje, kjer je javni red in mir kršil vinjeni občan. Slednji je kasneje nadaljeval s kršitvijo Na trgu v Mozirju, zaradi česar mu je bilo odrejeno pridržanje do streznitve. Zaradi kršitev mu je bil izdan plačilni nalog. • KLJUB PRISOTNOSTI POLICISTOV NADALJEVAL S KRŠITVIJO Mozirje: 3. septembra popoldan je v gostinskem lokalu v Mozirju vinjeni občan kršil javni red in mir. Ob prihodu policistov je s kršitvijo nadaljeval, zaradi česar mu je bilo odrejeno pridržanje do streznitve. Zaradi kršitev mu je bil izdan plačilni nalog. • S HELIKOPTERJEM PO PLANINCA Z ZLOMLJENO NOGO Korošica: 4. septembra ob 7.50 si je pri Kocbekovem domu na Korošici planinec zlomil nogo in ni mogel nadaljevati poti. Posredovali so gorski reševalci celjske postaje GRZS, dežurna ekipa GRZS z Brnika in posadka s helikopterjem Slovenske vojske. Planinca so oskrbeli na kraju in ga s helikopterjem prepeljali v UKC Ljubljana. Ljubil si življenje. Ljubil si svoj dom. Skromno si živel, še posloviti se nisi uspel. A v naših srcih vedno boš živel. V SPOMIN Minilo je že 6 let, odkar nas je zapustil dragi sin, brat in stric Boris VAČOVNIK 8. 8. 1974 - 9. 9. 2010 Hvala vsem, ki se v molitvi in s prižgano svečko spomnite nanj. Žalujoči: mama, ata, sestra Petra s fantom, brat Valter z družino in ostalo sorodstvo In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so, z menoj, v minulih letih. V SPOMIN Cveti PRAZNIK 25. 10. 1936 - 12. 9. 2006 Deset let že mineva, odkar si nas zapustila. Pogrešamo te in se te spominjamo. Domači Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 22 Savinjske novice št. 37, 16. september 2016 Zahvale Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki zaceli rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN Matej SOVINŠEK 31. 5. 1989 - 9. 9. 2006 iz Nove Štifte Kljub temu, da letos mineva že deseto leto, odkar si odšel od nas, spomin nate ostaja topel in bogat. Radi te imamo. Vsi tvoji www.savinjske.com Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin večno bom ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi predragega moža, ata, starega ata in dedija Janeza RŽENIČNIKA iz Lepe Njive 23. 8. 1936 - 30. 8. 2016 Za pomoč v težkih trenutkih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Toniju Brinjovcu za opravljen obred, pevcem, govornikom, pogrebni službi in g. Marjanu. Najlepše se zahvaljujemo tudi Lovski družini Mozirje, praporščakom, gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči žena Rozalija, sin Ivan in Minka z družinama Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 23 Za razvedrilo Cvetke h koprive LAČNI SO FUL DRUGAČNI Na Salonu Traminca na negovskem gradu se je kulinarično in promocijsko predstavil tudi hotel Golte. Ob kuharski ekipi, ki je pripravila poku-šino savinjskih žlinkrofov z malce zeljne solate za barvno usklajenost, je bil tam tudi vodja hotela in gostinstva Matej Krošelj kot »dodana vrednost«. Dejal je: »Če kaj sam vržeš v pisker, poku-siš in poješ, dobro veš, kaj bodo rekli gostje. Še posebej če so lačni.« Ja, res je, ko s(m)o ožma-hali žlinkrofe, s(m)o bili ful drugačni. Z BANDERO PO ŠMIHELU Šmihelske ovčarske igre je popestril voznik traktorja, ki je na stroj namestil ogromen sonč-nik, pred grozečim dežjem je morda komu služil za streho. Ker je z vožnjo med stojnicami malce pretiraval, se je narahlo zaletel v kandelaber in se v hipu »streznil«. Kaj točno je želel s svojim prikazom, uradni napovedovalec ni poročal, je pa zagotovo pritegnil pozornost z različnimi mnenji in razpravami. Ko je organizator že menil, da je teh vragolij dovolj, je možakar naložil strojno tehniko na priklopnik in srečno zaključil svoj nastop. (Foto: JM) VSI NA KOLENA! Dva slavna fotografa slavnih novic sta bila navdušena nad vlcarsko tekmo v Lučah. Ciril M. Sem (levo): »Na sekaških tekmah res uživam. Ponavadi se za boljši rezultat (fotografije) vržem na kolena jaz, tu pa kar tekmovalci.« Jože Miklavc: »Kaj tekmovalci, tekmovalke, tudi tekmovalke gredo na kolena!« 24 Savinjske novice št. 37, 16. september 2016 Križanka, Informacije AM. ENOTA ZAOBČU. TLJIVOST FOTOMATE-RIALA OBROBNA GREDICA ZA ROŽE ROKERSKI NAVDUŠENEC MOTNJA V DELOVANJU ORGANIZMA NAJSVETLEJŠA ZVEZDAV OZVEZDJU ORLA VRSTA VIŠNJE ANTON ¿LOGAR MOŠTVO, EKIPA HARPUNA, OSTI 1 <ŠP ™ NAJVIŠJI VRH TURČIJE UDAV GL. MESTO LIECHTENSTEIN A V F\l « LASTNOST SAMOŽI-VEGA P ANTIČNO RAČUNALO GRADBENI VEZIVNI MATERIAL ASTANA (do leta 1961) GIGANT V GR. MIT. (Alena mu je □drla kožo) OBMOČJE ŽENA ŠIVE GORLJIV PLIN, KIJE SESTAVINA NAFTE VIDNA SFERA ASTRALNE-GA TELESA i ml BaS SESTAVIL: PETER UDIR OKRASNA VZPENJAV-KA Z BELIMI CVETI JUDOVSKI MISTIČNI NAUK ZAKRNELI ORGAN, ŠTRCELJ IME 3 PER. GAMONSKIH KRALJEV TEŽKA IN GOSTA SVILA HČERE ZEV-SAVGR. MIT. SVETO MESTO MUSLIMANOV DELAVNICA UMETNIKOV MANJŠI ALI SREONJE VELIK LOVSKI PES MEH D. čeSki ATLET (JIRI) RIM. EOG LJUBEZNI PERJE PRI REPI SL. MU-ZIKOLOG (RAFAEL) SLOVENSKI AGRONOM (VINKO) VELIKA SLABOST, NAPAKA NEKD. GR. OSVOBODILNA FRONTA GL. MESTO GANE KEM. SIMBOL ZA TELUR NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) LETINA PRIDELEK SL. SLIKAR (jože HORVAT) SL, PEVEC (SMOLAR) BRITANSKA PLOŠČIN-SKAMERA DELOVNA MIZA. PULT PARAFIN OZNAKA ZA NEZNANCA ŠP. SLIKAR (SALVADOR) TARKOVSKI, ANDREJ OKRASNI SREDOZEMSKI ZIMZELENI GRM POLOŽAJ, SITUACIJA ČRTA. KI OZNAČUJE ZAČETEK ALI KONEC TAKTA SPODNJI OEL MOTORNEGA OKROVA Dežurne službe _ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. _VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. _DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan _DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. f Slovarček: AKMOLINSK - Astana (do leta 1961); SKOBLA - nekdanji češki atlet (Jiri); J r \ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): AKROPOLA, SRAKOPER, PAS, LOVE, TRSTENJAK, TIA, EDINKA, DROČNIK, KRILO, REBRENICA, KOŠKA, OPREMA, APSU, TAR, BRUTO, ESRAILA, RM, NIN, TORI, LAMBDA, IZENAČENJE, BRAD, KAKI, ALAIN, AKNA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 37. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 9. september ob 14.00. Parkirišče v Šmartnem ob Dreti Pohod po obronkih KS Šmartno ob Dreti ob 16.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Rudar Velenje (st. dečki) ob 17:30. Športna dvorana Mozirje Košarkarski turnir - AKK Branik Maribor: Nazarje (člani) ob 19.00. Dom kulture Nazarje Naših 70 let - slavnostno praznovanje Društva upokojencev Nazarje z otvoritvijo razstave izdelkov sekcije rokodelk Vrba ob 19.30. Športna dvorana Mozirje Košarkarski turnir - Hopsi Polzela : ECE Triglav Kranj (člani) Sobota, 10. september ob 8.00. Dom kulture Nazarje Razstava DU Nazarje sekcije rokodelk Vrba ob 8.00. Gasilski dom Radmirje Tekmovanje gasilske mladine GZ ZSD in pokalno tekmovanje mladine SAŠA regije ob 14.00. Sejmišče v Mozirju Savinja beer fest ob 10.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Festival športa 2016 ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Slavnostno praznovanje ob 60. obletnici delovanja Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline ob 17.30. Športna dvorana Mozirje Košarkarski turnir - tekma za 3. mesto (člani) ob 18.00. Amfiteater na velenjski promenadi Koncert Šaleškega študentskega okteta ob 18.00. Sejmišče v Mozirju Predavanje Majde Debevc Vse o cigarah ob 19.30. Športna dvorana Mozirje Košarkarski turnir - tekma za 1. mesto (člani) Nedelja, 11. september ob 8.00. Dom kulture Nazarje Razstava DU Nazarje sekcije rokodelk Vrba ob 8.00. Gasilski dom Radmirje Tekmovanje članov-ic in starejših članov-ic GZ ZSD ob 9.00. Račnek, Šmartno ob Dreti Trim kolesarjenje ob 12.00. Račnek, Šmartno ob Dreti Športno in družabno srečanje občanov Torek, 13. september ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 18.00. Dom kulture Nazarje Izdaja prvega albuma skupine Dreta river band Sreda, 14. september ob 11.30. Dom kulture Nazarje Kviz Kaj vem o gozdu in lesu ob 17.00. Mozirski gaj Otvoritev 22. Ex tempore Mozirski gaj ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 18.00. Velenjski grad Odprtje fotografske razstave Fotokluba F8 Četrtek, 15. september ob 17.00. CSU Nazarje Delavnica Naučimo se uporabljati računalniške tablice in pametne telefone MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ LED TELEVIZORJI, TELEMACH IN TOTAL TV PAKETI - Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV - Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov. Gsm 041/688-094. Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašni-kar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽIVALI - PRODAM Prašiče, najboljše pasme za do-pitanje na večjo težo. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam teličko simentalko, staro 14 tednov, 140 kg; gsm 031/617532. Prodam odojke, 20-40 kg; gsm 041/867-090. Mladi zajčki za meso; gsm 040/684-008. Prodam brejo telico simentalko, telila bo sredi septembra; gsm 070/473-785. Prodam bikca rjavega, 10 tednov starega; tel. št. 58-45-197. Prodam bikca, starega teden dni; gsm 041/783-572. Prodam telico simentalko, brejo 8,5 meseca; gsm 041/766-535. Prodam dva bikca simentalca, stara deset dni; gsm 041/324-438. Telico čb, brejo 7 mesecev, pašno, Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. DRUGO - PRODAM Prodam štiri zimske gume 205x60x16; gsm 041/287-976. Prodam skoraj novo dekliško kolo lombardo, 16 col; gsm 041/324409. Prodam jedilni krompir sante in montekarlo, po 60 centov; gsm 041/354-568. Manjšo količino belega in rumenega krompirja ter čebulo prodam; gsm 031/270-088. Ugodno prodam suhe deske, bukev, macesen, javor, cevi za vodovod; gsm 041/437-712. Silažni kombajn sip vihar 40 prodam za 750 eur; gsm 051/626-627. Prodam zamrzovalno skrinjo gorenje, 290 l, A++, staro 2 leti; gsm 041/885-724. Prodam silažno koruzo na njivi, 30 arov; gsm 041/262-733. Prodam otroško kolo, 20 col, 12 prestav, za 33 eur; gsm 031/823956 Mozirje. Prodam enkrat nošeno (za birmo) fantovsko črno obleko, št. 46, in modro srajco; gsm 041/276-351. DRUGO - PODARIM Podarim barvni tv; tel. št. 58-45458. VOZILA - PRODAM Prodam fiat punto, ni registriran; gsm 051/240-159. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284699. Kupim vikend, gospodarski objekt, starejšo hišo ali parcelo za vikend; gsm 040/727-552. V Sp. Krašah prodamo 1 ha travnika; gsm 031/453-163. prodam; gsm 041/324-377. ŽIVALI - KUPIM 26 Savinjske novice št. 37, 16. september 2016 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi Mokrišči pri Žibovtu Ko govorimo o velikih in mogočnih solčavskih kmetijah, ima večina v mislih predvsem njihove širne gozdove in turizem na kmetiji, s katerim se jih veliko ukvarja. Le malokdo pomisli na vodo, ki je za vsako kmetijo vir življenja. V preteklosti je bila voda tudi vir energije, saj je gnala mline in žage ter druge naprave. Na Solčavskem je veliko padavinske vode, samo kaj, ko zaradi strmin voda hitro odteče, zato jo je bilo Zaradi bogatega obvodnega rastja deluje kot velika mlaka, vendar je zaradi velikosti, pretočnosti in rib v njem največkrat opredeljen kot ribnik. Vsekakor pa je to mokrišče, kot danes s skupnim imenom imenujemo preplet kopnega in vodnega ekosistema. Leži tik ob domačiji. Nekoč je voda gnala mlin in žago ter druge priprave, nazadnje so na vodni pogon mleli leta 1960, danes žene malo hidroelektrarno ter služi Pot omogoča dostop in vpogled v ta drugače težko dostopen in prehoden svet, zato ima velik izobraževalni pomen. (Foto: Marijan Denša) treba ujeti in hraniti za obdobje porabe. Zbirne jame, ki so jih izkopali za ta namen, imenujejo tajht, kar je popačenka iz nemščine (teicht pomeni ribnik, kal), verjetno zato, ker so v njih praviloma naselili ribe. Večina kmetij jih je imela, na nekaterih so dobro ohranjene še danes. Tajht na kmetiji Žibovt je najbolj razpoznaven, saj je zelo velik in lep. Tu uspeva več kot 50 vrst rastlin, prilagojenih na moker svet, od tega jih je kar osem uvrščenih na rdeči seznam ogroženih in občutljivih vrst. Med njimi je zelo redka in zanimiva rastlina - navadni mrzlič-nik, bolj znano ime zanj je grenka deteljica. Našli bomo še prelestno orhidejo navadni kukovičnik, širokolistni munec, latasti šaš in druge. S svojimi lepimi cvetovi razveseljujejo obiskovalce in številne žuželke vodna perunika, navadna kalužnica, močvirski osat in mehki osat. V okviru turističnega projekta Solčavska panoramska cesta so preko močvirja v elegantnih zavo- jih speljali lepo brunčano pot iz ma-cesnovine. Pot omogoča dostop in vpogled v ta drugače težko dostopen in prehoden svet, zato ima velik izobraževalni pomen. Po mojem mnenju je bilo mo-krišče v prvobitnem stanju enotno, z rabo prostora in uporabo so ga domači v preteklosti razdelili, vendar ne ločili in še manj uničili. Za večino ljudi bi bilo močvirje (mokrišče) nekoristen in nezaželen svet, tu pa so izkoristili njegov vodni potencial v gospodarske (energetske, prehrambene in turistične) namene ob hkratnem ohranjanju. Marijan Denša kot protipožarni objekt in je seveda v veselje domači perjadi in življenjski prostor številnih rastlin in živali. Poleg tajhta imajo na Žibovčem še eno mokrišče, ki je izjemna zakladnica biodiverzitete. To je čudovito močvirje, ki v sušnem obdobju daje videz močvirnega travnika, v nekaterih virih je omenjeno tudi kot mlaka. SS^ščeGRAD VRBOV^S Pííii [ GOSTINSTVO, Mitja Fi'Jietpan Savinjska cwjs4, N.^-nif Rezervacije za zaključene družbe zn dogodite; kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... faiavm ÍBE Poiitdetjuk ■ firtrteJt' od 10 do J 7 41 t Peurk: od 10. dni'.! um jfchfrninr W ) l ¡/d iHft: Ne rir Jjif. m organiziran? itruibf (nni ¡O -r.ie¡}¡ Organiziramo tudi čisto pravo in nepozabno arajsko večerjo! Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 27 B/S/H/ 3511 Hišni aparati d.o.o. Na/arje Skupaj dosegamo uspehe. Za boljši jutri. Ponosni smo, da že vrsto let sodelujemo pri razvoju naše občine in soustvarjamo ugodnejše pogoje za delo in življenje. Zavedamo se naše povezanosti in soodvisnosti z okoljem, v katerem delujemo. Zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za trajnostni odnos do družbenega in naravnega okolja ter za izboljšanje kakovosti našega dela in življenja na vseh področjih. Za boljši jutri. Vsem občanom občine Nazarje iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje BSH HOME APPLIANCES GROUP www.bsh-group.si