Ljubljana, petek 17. junija 19)2 Cena 2 Din L,pr«vai£tTOs i ouana, otic« Si - Telefon St 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inserafrri oddelek: Ljubljana, Selen-borerrra aL 3 - TeL 3492 Ia 2492 Podružnica Maribor. Aleksandrova eesta it 13. — Telefon 5t 2455. Podružnica Celje: •Cocenor« ulica it 2. — Telefon St 190. Računi pri polt ček. zarodih: Ljubljana 11342 Praha čislo 78 180. Narodoma kumsm meeečttc £> — Ujl ca 40.— IH Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva ilica 5. Telefoa it 3122 3123 3124. 3125 ta 3126. Maribor. Aleksandrova eesta 13. I o- lefoo St 2440 (ponoči 2582). Celic t* 1 « KoJcopisi ae ne vračajo. — Oglasa po MHtn Dve smrtni obsodbi in dve sto let ječe Zaključek atentatorskega procesa v Rimu — Sodba ln obsodba anarhista Sbardellotta — Oba obsojenca bo- Rim, 16. junija, ž. Proces proti Bovonu »n osmim njegovim tovarišem pred fašističnim posebnim sodiščem za zaščito države se je nadaljeval včeraj zjutraj ob 8.30. V začetku je bilo zaslišanih še nekaj obteže-valnih prič, sami policijski organi in kara-bmjerski podčastniki. Neto je pričel svoj govor fašistični državni tožilec, ki je dolgo govoril o atentatih obtožencev, zlasti pa o sokrivdi italijanske antifašistične koncentracije v Parizu in francoskih framazo-r.ov. ki baje fmansirajo vse politične protifašistične akcije v Italiji ra izven nje. Ob zaključku svojega govore je državni tožilec predlagal naslednje kazni: za trgovca Dominika Bovona smrtno kazen, za njegovo ljubico, plesalko Greto Blaoho, za anarhista Bellonija in Dtlfinija. za elektrotehnika Mellonija, trgovca E.nzo in bančnega uradnika Sandrija po 30 let ječe. za Ger-manija in slikarja Mazzocchija pa po 10 let ječe. S tem je bila dopoldanske razprava zaključena. Pledojeji braniteljev so trajali popoldne do mraka. Branitelji si niso mnogo prizadevali, da bi rešili svoje klijente vsakršne kazni, ker je bilo jasno, da je javno mnenje, kakor ga je pripravil fašistični tisk s svojo kampanjo, proti obtožencem in pariški koncentraciji in da zahteva neusmiljene sodbe. Branite!ji so zato skušaLi doseči Je omiljenje kazni. Pozno zvečer se je sodni zbor, ki mu je Jiačeloval znani fašistični general Christini, umaknil v posvetovalnico. Posvetovanje je trajalo nad dve uri in sodba je bila razglašena šele proti polnoči.. Sodišče je v celoti sprejelo pred!og državnega tožilca in obsodilo Bovona na smrt. ostale obtožence pa na ječo v izmeri, kakor jo je predlaga! državni tožilec, skupno t°rej na dve sto let ječe. Bovonov branitelj ie takoj vložil prošnjo ra pomilostitev, ki ji pa pristojni poveljnik rimskega ennadnega zbora rti ugodil. Bovone bi bil moral biti ustreljen danes zjutraj. Ker pa je r>i1o že v naprej go+ovo, da bo obsojen na smrt tudi atentator Sbar-deiiotio. proti kateremu se ie vršila razprava danes, je bila eksekucija odložena za sta ustreljena danes 24 ur. Jutri zjutraj bo^a zato Bovone in Sbardellotto ustreljena skupaj. Rim, 16. junija, ž. Fašistični posebni tri-bunal je sodil danes dopoldne 25 letnega zidarja Angela Sbardellotta iz Mela pri Bellunu, ki je bil obtožen, da je nameraval izvršiti atentat na italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Sbardellotto je že dalje časa živel v inozemstvu, lani in letos pa je prišel po naročilu entifašistov trikrat v Italijo z namenom usmrtiti Mussolinija. Nikdar pa ni imel prilike, da bi svojo namero izvršil. Prve dni junija je bil aretiran in takoj izročen preiskovalni komisiji izrednega sodišča. General Cristini je pretekli petek izdal ukaz, s katerim je napovedal proces proti obtožencu za danes. Sbardellotto je bil obtožen. da je bil v stik:h z antifašisti v Parizu, Bruslju in Londonu in se z n.iimi za-rotil proti italijanskemu ministrskemu predsedniku, da ie trikrat poskušal izvršiti atentat na Mussolinija ter da je potoval po Italiji s ponarejenim potnim listom. Proces se je pričel davi ob 9. Sodnemu zboru je predsedoval general Cristini. Kot državni tožilec je nastopil Balzano, obtoženca pa je branil ex offo odvetnik Fusco. Pri razpravi je Sbardellotto potrdil, da je imel namero umoriti Mussolinija. Na vprašanje predsednika, eli nn v trenutku, ko je hotel izvršiti atentat, mislil na svojo meter in na svojo sestro, je glasno odgovoril: Ne. Ponovil je svoje pre i Tn je izpovedi, da je dobil t slog za izvršitev atentata od vodstva antifašistične koncentracije v Parizu in da bi bil atentat tudi izvršil, če bi mu bilo to mogoče. Po zaslišanju prič je glavni državni tožilec predlagal smrtno kazen, branitelj na je zahteval dosmrtno prisi1no delo. Sodtvi dvor se ie neto umaknil na posvetovanje, ki ie traialo 20 minut. Ob 11.15 »e genera' Crstini rw7«1aisrečitana. zahteva zagovornik Eppinger. da se pozove k razpravi kot strokovnjak prof. Alfred Adler, ker misli, da psihijatri niso podali točne slike obtož^n-čevega duševnega stanja. Dalje izvaja zagovornik. da Matuška ni imel sokrivcev in da njegova dejanja nimajo političnega ozadja. Zato ga je mogla pripraviti do takih dejanj samo duševna zmedenost. Sodišče odkloni zagovornikovo zahtevo tn takoj začne z zasliševanjem obtoženca, ki »e tra;a!o ves dan. Matuška odgovarja na običajna vprašanja, da se čuti krivega, toda istočasno se čuti tudi nedolžnega. Pred vojno je bil učitelj v svojem domačem kraju. Med vojno je napredoval za honvedskega poročnika in za poveljnika mitraljeske^a oddelka. Ko to pripoveduje, zaide Matuška v ekstazo in s povzdigni en i m glasom govori o streljanju, o mrtvecih, o relih kupih mrtvih trupel... Po vojni se je Matuška vrgel na trgovino in je imel v začetku lepe uspehe, pozneje pa je vse izgubil. Nato pripoveduje Matuška zelc obširno o nekem »tajinstvene-m duhu«, ki ga je nre^a-njal celo v spanju. Ta duh mu je prerokoval, da bo še velik človek in da bo poslal celo minister. In na ves glas zavpije Matuška: >Še bom minister, pa čeprav šele čez 20 ali BO let.« Ta tajinstveni duh sra ie spremljal povsod in ga je tudi pripravil do tega. da je izvršil atentate. Tu postane Matuškova izpoved groteskna. Obtoženec kriči, maha z rokami, joka naglas in na vse načine pači obraz — oci-vidno hoče prepričati sodišče, da ie duševno bolan. Prisotni psihijatri in državni tožilec pa se samo ironično smehljajo. Nato vpraša predsednik Matuško o podrobnostih atentata pri Anzbachu, izvršenega atentata pri Jiiterborgu in pri Biatorbagyii. Matuška odgovarja ves blažen, da ga je povsod spremljal njegov skrivnostni nevidni duh. Kot senzacijo navede, da je izvršil atentate zato, da bi preskrbel dela brezposelnim delavcem pri čiščenju proge, obenem pa je hotel s tem boriti proti komunizmu. Pravi, da je hotel v vseh državah izvršiti atentate na železnice. Po političnem prepričanju pravi, da pripada nacijonalno - socijalistični stranki, vendar se še ni vpisal vanjo, ker se ne sklada z njo glede njene mržnje do Zidov. Na predsednikovo vprašanje, kaj so bili pravi nagibi za njegova grozna dejanja, odgovori Matuška, da bi to sam rad vedel. Drugi dan razprave Dunaj, 16. junija g. Na današnji razpravi se Matuška ni mogel več staviti tako v ospredje kakor je bil včeraj ves dan. Danes se je pričelo zasliševanje prič. Kot prvi je bil zaslišan neki hišni upravitelj, ki pezna Matuško od leta 1927. in ki mu je svoj čas služil kot tolmač ter mu pomagal pri izvedbi njegovih dunajskih hišnih transakcij. Kot draga priča je bil zaslišan posredovalec realitet Herman Haupt, ki je spoznal Matuško tudi leta 1927. pri trgovskih poslih. Matuška, je dejal Haupt, je prodal hišo v Budimpešti ter kupil tršo na Dunaju. Tudi to je kasneje prodal. Trgovski odnošaji med njim in Matuško so trajali le kratek čas. Pozornost je pri njem vzbudilo dejstvo, da je Matuška izvedel svoje hišne transakcije prenagljeno. Na vprašanje predsednika, ali se mu je zdel Matuška normalen, je priča odgovoril: »Matuška je popolnoma normalen!« Nato je bilo zaslišanih še več prič. Na koncu dopoldanske razprave je Matuška prosil za odpuščanje strojevodjo brzega vlaka, ki je z brzino 75 km vozil pri Anz-bachu preti nastavljeni pasti. Na popoldanski razpravi je prišel ob veliki pozornosti občinstva v dvorano Neo Schabenski, o katerem je Matuška včeraj in danes večkrat govoril in o katerem je trdil, da je pod njegovim pritiskom izvršil atentate, da bi na ta način postal velik vodja delavcev. Schabenski je bil prej tovarnar strojev ter je sedaj tehnični kon-zulent tovarne vžigalnih vrvic v Dunajskem Novem mestu. Schabenski je izjavil, da se je Matuška pri njem informiral o razstrelilnih učinkih ekrazita. O železniških nesrečah ni Matuška z njim govoril nikoli. Na koncu razprave je Matuška v sodni dve rani demonstriral več svojih iznajdb. Železniki atentat na prori Sofiia-Varna Sofija, 16. jnniHa d. Včerai popoldne j« bil izvršen atentat na železniški progi So-fiiia-Va.ma Mod prazumi revidirajo. Novi sporazumi morajo odpraviti napake starih. Zavedati se moramo, da so sporazumi potrebni, fe hočemo preprečiti propast vsega svetovnega gospodarstva. Evropa pa ne more sama reševati sveto mih gospodarskih vprašanj. Zaradi tega moramo pozdraviti, da bo po zaklju-čitvi sedanje faze našega dela tndi Severna Amerika sodelovala pri obnovitvi svetovne gospodarske stabilizacije in utrditvi miru. V zavesti odgovornosti moramo vliti v svoja srca hrabrost, dati svoji volji odločnost. V časih, kakršni so današnji, ne smemo niti trenutek pozabiti na velike žrtve. Če bodo narodi videli, da je od njihovih žrtev zavi-sna naša skupna rešitev, se bodo našim pozivom junaško odzvali. Spričo tega je potrebno. da se lotimo dela z odločnostjo, da postavimo smele predloge, ki nai doprinesejo vsemu svetu naglo in dokončno pomoč. Prvi odmevi Macdonaldo-vega govora Macdonaldov govor je izzval v političnih krogih živahne komentarje. Zlasti vsi na-glašajo onii dol Mac.donaldove.2ra govora, v katerem je pribil, da je treba preprečiti enostranske odpovedii pogodb iin da je potrebno, da se revidiiirajo dosedanji' sporazumi. Nekatera menijo, da je bil v smislu teh Macdonaldovih izjav dosežen sporazum mod Macdonaldom in Herriotom o podaljšanju moratorija, le da ne nameravajo izrecno rabiti izraza moratorij, nego odgodi-tev reparacijski h plačil. Ta odgodiitev bi obsegala toliko časa, da bi se končno ure-cbila vsa vprašanja svetovne gospodarske krize, šele svetovna gospodarska konferenca bo defLnibivno rešila tudi reparacijski problem. Popoldanska posvetovanja Lausanne, 16. junija s. Popoldne so se sestali voditelji delegacij, da uredijo še nadaljnja vprašanja o tehniki konference. Prihodnja seja se bo vršila jutri dopoldne. Sir Maurice Hankay je bil izvoljen za generalnega tajnika konference. Papen pri Herriotu Lausanne, 16. junija s. Pri današnjem opoldanskem razgovoru je nemški kancelar Papen cbrazložil francoskemu ministrskemu predsedniku Herriotu v vseh podrobnostih notranji položaj v Nemčiji. Dalje sta oba viadna šefa razpravljala o vseh predmetih konference. Razgovori so se vršili v prijateljski obliki in so trajali nad eno uro. Informacije pariških listov Pariz, 16. junija. AA. Posebni dopisnik lista »Petit Parisien« poroča iz Lausanna, da sta se Herriot in Macdonald na sinoč-nem sestanku definitivno sporazumela, da se Nemčiji podaljša moratorij za šest mesecev počenši 30. t m. Moratorij bo veljal za pogojni in nepogojni del reparacijskih dajatev. Dalje dopisnik doznava, da bo Macdonald skupno s Herriotom predlagal, naj se takoj sestavi komisija, ki bi imela nalogo proučiti vprašanje likvidacije reparacij v zvezi z gospodarsko reorganizacijo Evrope. Ta komisija bi bila nekaka evropska gospodarska konferenca, ki bi začela sveje delo že prihodnji teden. Saint-Brice komentira v »Journalu« vest o podaljšanju moratorija in pravi, da sta Herriot in Macdonald sporazumela glede tega, da bi bilo treba ustvariti dva odbora. Prvi nai bi pripravil vse potrebno za ureditev reparacij in vojnih dolgov, drugi pa naj bi pripravil teren za veliko gospodarsko konferenco, ki bi se mogla sestati šele po končanem delu prvega odbora. Tudi Pertinax piše v »Echo de Pariš« o teh lausannskih sklepih in o splošni ureditvi problema reparacij in dolgov. Po n;e-govem mnenju se bo to dalo izvesti še'e tedaj, kadar bo izpremenila Amerika svoje stališče. Pertinax misli, da ie stopilo vprašanje Podunavja v ozadje, ker je enako nujno potrebno, da se najde zdravilo za vso Evropo. Leon Blum izraža v »Populairu« sodbo, da bo prepustila Iausannska konferenca iedro problema kasnejši konferenci, ki naj bi se vršila v Londonu ob ameriški udeležbi. Socialistični voditelj pobija trditev, da bi bile reparacije glavni vzrok nemških težkoč in evropske krize. Po njegovi sodbi bi bila ureditev reparacijskega vprašanja samo sredstvo, da se nato izvedejo večji ukrepi v zmislu kolektivne organizacije. Nemško stališče Berlin, 16. junija, č. Za lausannsko konferenco vlada v vsej politični javnosti veliko zamimanje. Listi poročajo, da bo nemški državni kancelar Papen jutri nastopil v Lausan/ni z velikim govorom, v katerem bo obravnaval problem konference in 2a razdelil v tri glavne skupine: krizo sveta, krizo Nemčije in vprašanje dajatev, io vzgledu svojega prednika kancelarja dr. Brijninga se Papen ne bo dotaknil juridič-ne 6trani celotnega vprašanja. Kot vzrok svetovne gospodarske krize bo Papen obrazložil nemško stališče, da je predvsem kriva težavam plačilna nespos' te ka- terih držav. Poleg tega pa bo na- slednje vzroke: 50 odst. ohren rem- ške države na račun dolgov. 25- .>0 odst. nezaposlenost vsega nemškega ljudstva, moratoriji številnih evropskih in ameriških držav, 45 do 50 odst. javna obremenitev držav ne samo premaganih, marveč tudi nekaterih zmagovalk. Papen namerava obsoditi tudi francosko politiko zlata in pribiti da je imela Nemčija v času od leta 1918 v celoti nad 100 milijard mark izgube. Tudi v Švici se streljajo Ulična bitka med komunist! in poEcijo v Curihu — Ena smrtna žrtev, trideset ranjencev Curih, 16. junija. AA. Snoči so bile po mestu velike demonstracije komunistov. Izgredniki so metali na stražnike kamenje, nakar so stražniki streljali. 29 oseb, med njimi tudi nekaj stražnikov so morali prepeljati v bolnico. 50 oseb, med njimi žene in tujci, je policija aretirala. Dunaj, 16. junija č. Iz Curiha poročajo: V pretekli noči je prišlo v raznih delih mesta do spopadov med policijo in komunisti. Komunisti so hoteli snoči prirediti na trgu Helvetia protestno zborovanje. Curiški magistrat je zborovanje prepovedal. Kljub temu se je zbralo okrog 200 komunistov, katere je skušala razpršiti po- licija. Polletja je oddala spočetka nekaj strelov v zrak, ker so se kemunisti branili in jo napadli s kamenjem. Komunisti pa se strelov niso zbali, marveč so se umaknili v stranske ulice, od koder so pričeli sami streljati na policijske organe. Borba med policijo in demonstranti je trajala celo uro. Končno so bili komunisti razpršeni. Ranjenih je bilo okrog 30 ljudi, med njimi tudi trije policijski organi. Eden izmed ranjencev je v bolnici umrl. Demonstarnti so po mestu napravili tudi precej škode, ker so razbili celo vrsto električnih svetiljk in potrgali električne vode. Ustanovitev hitlerjevske stranke na Madžarskem Program stranke }e točna kopija Hitlerjevega programa — Revizija mirovnih pogodb je ena glavnih točk BudimpeSta. 16. junija. AA. Korbiro poroča: Na današnji 9eji parlamenta je pred prehodom na dnevni red povzel besedo poslanec Neszko in sporočil parlamentu, da se je ustanovila madžarska narodno - socija!i-stična stranka. Poslanec Neszko je že imei hitlerjevsko srajco. V svojem govoru je Neszko izjavil, da se mora ta organizacija, čeprav Madžari občudujejo Mussoliniia. Kemal - pašo in Hitlerja, urediti strogo v duhu in razmerah lastne' države. Glavne točke nove stranke bodo- omejitev načela verske strpnosti, vzjx»tava nekdanjih madžarskih meja, boj protekcijo-nizmu v državni upravi in javnem življenju, pobijanje prevratnih elementov, za«-plemba nepošteno pridobljenega bogastva, maksimalne meje za plače, plačevanje zunanjih dolgov z blagom ob obrestni meri, ki ne sme biti večja od 49/e, ukinitev fidejko-misov, vzpo«tava splošne vojaške obveznosti, zdravniški pregled pred poroko, pobijanje proti narodnih stremljen j v kn jiževnosti in umetnosti itd. Program ameriške republikanske stranke Chicago, 16. junija, s V programu republikanskega konventa se ne omenja anu-laciia reparacij in vojnih dolgov. Program se izjavlja proti uvedbi direktne brezposelne podpore ter se strin ja z ameriško politiko na Daljnem vzhodu ter v Južni Ameriki. V programu se izjavlja, naj 6e proračun za vojsko in mornarico zniža na najmanjšo mero in zahteva, nai se z vsemi narodi skir« doseči mornariški sporazum. ProgTem se izjavlja za strogo uporabo zakonov. Italija kupuje nremog v Ameriki Pariz, 16. junija g. »Information« javlja iz Londona: Iz raznih za dames napovedanih vprašanj v spodmM zbornici se da sklepali. da namerava italijanska vlada proti določbam haaške pogodbe ustaviti svoje nakupe premoga v AnscMji in kriti svoje potrebe na premoeu v bodoč" v Zedinjenih državah, k: bi 'Italiji! zato dale gotove ugodnosti n« drugih trgovskih poljih. Smrt angleškega ministra London, 16. junija. AA. Vferaj je iznena-da preminul angleški minister prosvete sir Donald Maclean. Zadela ga je srčna kap. Še prejšnji teden se je ndeležil ministrske seje. Pokojnik je bil prvič izvoljen v parlament 1. 1906 in je od tedaj pripadal liberalni stranki. Pri zadnjih volitvah je kandidiral in bil izvoljen v severnem CormvaMu proti delavskemu in konservativnemu kandidatu. V krizi avgusta lanskega leta je sir Donald Maclean igral odločilno ulogo in se s svojim prijateljem in voditeljem liberalne stranke Herbertom Samuelom pridružil prvi nacijonalni vladi. V to vlado je vstopil kot prosvetni minister in obdržal ta resor tudi v prihodnji nacijonalni vladi, ki je bila imenovana dva meseca kasneje. Prevoz Briandovega trupla Paril, 16. junija AA. Uradno se razglaša, da bodo truplo pokojnega Aristida Brianda, ki je začasno pokopano na pas-syjskem pokopališču v Parizu, prepelia1! 3. julija v Oocherel in ga pokopali v Bri-andovi rodbinski grobnici. Seje senata ®dgodene - senat je včeraj zasedal ves dan in izčrpal dnevni red *— Odobrene mednarodne konvencije Zagovor obtožemh ©Sfcirjev Drugi dan razprave pred oficirskim vojnim sodiščem v Beograda — Izpovedi poročnika Atanaskoviča in majorja Djokiča Beograd, 16. junija, M. Pred vojaškim sodiščem se je danes nadaljeval proces proti devetorici oficiriev mariborske gami-zije. ki so pripravljali * Mariboru upor in vršili komunistično p-opagando. Nadaljevalo se je zasliševanje obtožencev, ki bo trajalo po vsej verjetnosti še jutri ves dan. Razprava bo končana najbrž v 6oboto eod-ba pa bo po dosedanjih dispozicijah proglašena prihodnji teden.* Dosedaj sta biLa zaslišana šele prva glavna obtoženca, podporučnik Atanaskovič in major Djokič. Poručnik Atanaskovič se zagovarja, da ni prip dal nikaki organizaciji ter da tudi ni sodeloval pri pripravah za upor, marveč da je prevzel samo skrb za to, da bo v vojašnici, kjer je on služboval, vzdrževal red m mir ter pridobil vojaštvo za to, da se priključi upornikom. Na vprašaanje o vzrokih svojega postopanja je Atanaskovič izjavil, da se je nana-jal v hudih finančnih stiskah ter je že često mislil na samomor. Ko pa mu je po-ročn k Milojkovič, ki se je pred aretacijo ustrelil, začel pripovedovati, da bo kapitalističnega sistema kmalu konec in s tem tudi konec dolgov, je opustil misel na samomor in se odločil sodelovati, da bi se tako maščeval nad svojimi upniki. Ni se niti prav zavedal, da gre za komunizem, marveč jt bil v takem duševnem razpoloženju, da mu je bilo vse dr»brc došlo, samo da bi se znebil svodih dolgov. Miojkov č mu jc tudi dejal, da bodo «>delovali vsi oficirji, ki imajo prazne žepe. To ga je še bolj opogumilo. Sedaj mu j; žal. da se je spuščal v to zadevo. Nikdar ni bil komunist m tudi nikdar ne bo. V ostalem pa ni pripisoval celi stvari preveč resnosti. Tudi ietflk. lci ga je sestavil Milojkovič, se mu ni zdel komunističen, marveč naperjen v prvi vrsti proti kapitalistom, nikakor pa ne proti državi. Na vprašanje sodnika, kdo je bil določen za poveljnika mariborske gamizije za slučaj, če bi se upor posrečil, je Atanaskovič izjavil, da tega dosedaj ni hotel povedati, ker je dal Milojkoviču besedo, da tega ne bo izdal. Za to mesto je bil določen pokojni Milojkovič. Misli, da ne prelomi dane besede, če to sedaj pred sodiščem prizna. Naposled je Atanaskovič priznal, da je res zaprisegel soobtoženca podnarednika Petroviča m Grujina na revolver, da pa obadve nista vedela, za kaj gre. Rekel jima je samo, da ga morata braniti, če bi gj kdo napadel. Nato je bilo prečitano poročilo o aretaciji v hotelu Meran ter poročilo o zaslišan ju podporočnika Miladinoviča v Avstriji, kamor je pobegnil. Milalinovič ni hotel izdati ostalih udeležencev. Iz Avstrije je pobegnil v Nemčijo. Poročilo nava:a. da bržkone ni b;lo nobene zve/e med mariborskimi dogodki in dunajskimi komunisti. Kot drugi je bil zaslišan major Djokič. Major Djokič je služil poprej v avstrijski vojski ter je bil preganjan zaradi svojega jugoslovenskega prepričanja. Priznava, da se je vse godilo tako, kakor navaja obtožnica. Milojkovič mu je večkrat go%*or:l o komunizmu in zdelo se mu je, da je naklonjen komunističnim idejam. Ko mu je Milojkovič pripovedoval, da pripravlja upor in da je on. Djokič, določen za šefa policije. se je Djokič nasmehnil in ironično pristavil, da bi želel on postati komandant brigade, ker je dosedaj pri napredovan u zaostal. Tudi major Djokič pravi, da je živel v slabih finančnih razmerah in da je večkrat mislil na srmomor. vendar pa te^a n.i storil zaradi svojih otiok. Davil se je z iznajdbami in žrtvoval z«i to 15.000 Din. Pozneje je izvedel. da se med skupno mlajših oficirjev mnogo govori o komunizmu. Zadeve ni prijavil, marveč je hotel najprvo sam vso stvar pre preuranjeno prijavo stori Njegovo poročilo, da nu ni komunizma, je tečno, ker nobeden i/med obtoženih ni pripada! njegovemu bataljonu. Ko je bil že na tem. da sestavi poročilo o svojih opazovanjih in ugotovitvah, ga je presenetil poveljnik polka, kateremu je takoj izročil proglas ter mu povedal, kar mu je bilo o stvari znanega. Milojkoviča je vedno smatral 7a zanešenja-ka in nezrelega človeka, ter baš zaradi tega celi stvari n.i pripisoval preveč resnosti. Z vso zadevo ni ime! prav nikake zveze. Bremeni ga edino to, d3 ie Milojkovič mrtev. <*ie bi bil živ. bi se izkazalo, da je svaril mlajše oficirje pred nepremišljenimi de>-janji. Misleč, da se bodo spametovali. jih s predčasno ovadbo ni hotel spraviti v nesrečo. Vati, da ne bi s komu kri", ice. v njegovem bataljo-točno. pripadal Beograd, 16. junija p. Senat je zasedal danes dopoldne in popoldne ter je izčrpal daevnf red, tako da so bile seje odgodene za nedoločen čas in bo prihodnja seja sklicana pismenim potom Nt Dopoldanski seji je bila na dnevnem redu interpelacija senatorjev Marjanoviča in tovarišev na ministra za šume in rudnike v zadevi kazenskega postopanja zoper nekatere ura mi.ke tega ministrstva. Ti so bili že pred leti od državnega sveta liisoi-piinsko sojeni zaradi svojega postopanja, s katerim so oškodovali državo za 159 milijonov. Interpelanti so zahtevali, naj se zer nje uvede poleg disciplinskega po stopanja, s katesrim so biLi obsojeni na izgubo državne službe in pokojnine, tudi kazensko sodno postopanje. V svojem odgovoru je minister za šume an ruauike Pogačnik pojasnil, da je njegov predhodnik že 15. januarja 1930 izročil vse spise ministrstvu pravde, da bi se uvedlo kazensko postopanje. Kolikor je njemu znano. to postopanje že v teku, ni pa še zaključeno. Senator Marjanovič je izjavil, da se s t<>m odgovorom deloma zadovoljuje, mora pa izraziti začudenje, da še po dveh letih kazensko postopanje ni končano. Obtoženi so večinoma premožni ljudje in bi se dala škoda, ki jo trpi država, vsaj deloma kriti. Narod budno spremlja delo onih. ki so poklicani, da čuvajo interese države. Senator šola je obširno govoril o prilikah v gozdnem gospodarstvu v Bosni. Minister Posačnik je ob zaključku razprave izjavil, da vzame izjave interpelantov na znanje ter da bo skrbel za to. da se ta zadeva čim prej uredi. Na predlog senatorja Ilvdžano-viča je bil nato sprejet prost prehod na Kongres evropskih narod&ili manjšin Dunaj, 14. junija. Letošnji kongres evropskih narodnih Jnanjžin se vrši od 28. do 30. junija na Dunaju in ne v ženevi, kjer so bili skoro vsi dosedanji kongresi. Premestitev na Dunaj utemeljuje odbor kongresa evropskih narodnih manjšin s finančnimi razlogi, ker prihaja pretežna večina udeležencev iz srednje in vzhodne Evrope in je za n> Dunaj bližji od ženeve. Kongresa se bodo udeležili, v kolikor je dosedaj znano, odgovorni voditelji in parlamentarni zastopniki skoro vseh evropskih narodnih manjšin, tako zastopniki jugoslovenskih manjšin iz Avstrije in 'Italije, nemških manjšin iz Estonske, Litvanske, Poljske, čehoslovaške, Ogrske, Jugoslavije, Rumunije in Italije, bolgarskih iz Rumunije, madžarskih iz Češkoslovaške. Rumunije in Jugoslavije, češkoslovaških iz Avstrije itd. V kongresu j° danes združenih preko 40 narodnih manjšin, ki štejejo skupno okrog 40 milijonov ljudi, torej približno eno desetino vsega evropskega prebivalstva. Slovanske manjšine v Nemčiji (hižiški Srbi in Poljaki) se kongresa letos .ne udeležijo, ampak pošljejo samo svoje opazovalce, ker so iz konsresa izstopile. Med delegacijami bodo najbolj številne delegacije nemških manjšin. Vzrokov za to je več Predvsem so Nemci znali organizirati pripadnike ?vo;e narodnosti v nemških državah in so s turn na umeten način ustvarjali narodne manjšine tudi v državah. kjer so številčno mnosro slabši, kakor na primer čehoslovaki, Poljaki ali Jugo-Bloveni, ki pa niso organizirani in zato ne nastopajo kot narodna manjšina, že od nekdaj so Nemci skrbeli tudi za to. da so se njihovi izseljenci po možnosti naseljevali v skupnih kolonijah, ki so ohranile tesne 6t.ike z domovino in se zato niso asimilirali avtohtonemu prebivalstvu, kakor se vrši to z izseljenci drugih narodnosti, ki se ne naseljujejo v večjih skupinah in ne ohranijo cvez s staro domovino. Bistvena razlika •med nemškimi in drugimi, zlasti slovanskimi manjšinami je tudi v načinu njihovega postanka. Nemške manjšine so po ogromni večini nastale s ko!onizacijsk'm eli nasilni m prodiranjem nemškega življa v tuja ozemlja, za kar je najboljša priča bivša Avstro-Ogrska. skoro vse slovanske manjšine pa so po krivičnih mejah odtrgani kosi celokupnega naroda, prideljene tujim državam Ako vse to upoštevamo, je umevno, da je rešitev manjšinskega vprašanja, a.ko naj bo pravična _ in to hoče kongres — zelo kočljiva. Potrebno je torej, da se študira ne samo sedanji položaj vsake manjšine, temveč tudi zgodovina te manjšine, kulturna, gospodarska, socialna in politična. Na podlagi natančnega poznavanja razmer je treba potem določiti, kaj rabita ta ali ona manjšina za svoj obstoj in razvoj v vsakem oziru. Ravno pri študiju položaja in teženj svojih narodnih manjšin so Nemci zo?et prvovrstni. »Društvo za nemštvo v inozemstvu«, ki obstoja že nad 60 let. in nemški rSchulverein in Siidmark« imata med nemškimi manjšinami razvito ze'o dobro propagando in njun vpliv sega do najvišje upravne instance in do najvišjih oblasti Vestno in točno zbirata vse gradivo. ki se tiče manjšinskega in sploh narodnega problema ter dobivata na ta način gradivo ne samo za agitacijo med narodom, temveč tudi za primerno zastopanje teženj svojih manjšin na različnih kongresih in zborovanjih. Manjšinski kongres bi gotovo imel veliko lažje stališče, ako bi bile vse narodne manjšine tako dobro in močno organizirane, kakor so nemške Sicer je mnogo uspehov treba šteti že na račun kongresa. toda še vedno so zastopstva drugih manjšin mnogo slabše organizirana in podprta. Glavno točko letošnjega kongresa bo tvorilo vprašanje, ki ne zanima samo manjšin samih, temveč tudi vse države, ki so vzane na ženevske pogodbe o zaščiti narod iiih manjšin Gre za vprašanj'e splošne veljave principov narodnih pravic v Evropi. Znano je. da na ženevske pogodbe niso vezane vse evropske države, zlasti tudi ne Italija. V tej neenakosti je morda naivečji vzrok, zakaj manjšinsko vprašanje ne pride 1o nobene prave ureditve Zato je odbor kongresa pripravil resolucijo, ki bo zahtevala, naj se s posebno konvencijo zavežejo vse evropske države, da bodo eri-znaie in spoštovale pravice narodnih manjšin. Druga točka kongresa je razprava o PO-etopku Društva narodov s pritožbami na- dnevn: red. Dopoldanska seja je bila s tem končana Popoldanska seja je trajala od 15.30 do 19.30. Prisostvoval jii je tudi zastopnik ministrskega predsednika dr. Kramer. Na dnevnem redu je bila najprej konvencija o vodnem režimu z Rumunijo. Po poročilu senatnega odbora, ki je to konvencijo proučil, je govoril senator Emil Gavrilo, ki je v svojem govoru podčrtal važnost ureditve tega vprašanja. Konvencija je bila nato v načelu in podrobnostih soglasno sprejeta Druga točka dnevnega reda je bil klirinški sporazum z Avstrijo. Finančni minister dr. Djordjevič je v daljšem govoru orisal težkoče, ki se pojavljajo v mednarodnem denarnem prometu zaradi vedno večjih deviznih omejitev v raznih državah. Po govoru senatorja Ga.vrila, ki je pripo ročal sprejem predlaganega spora: uma, je senat klirinški sporazum z Avstrijo v načelu in podrobnostih soglasno odobril. Po kratki debati je bil nato odobren tudi klirinški sporazum s Švico. Kot zadnja točka dnevnega reda je bila zahteva min. pravde, da se izroči sodišču senator P Dobrinič. Imunitetni odbor je to zahtevo odklonil; senat se je pridružil njegovemu stališču. Naposled je bil izvoljen še 1 ."članski odbor, ki bo proučil od senatorja Hribarja in tovarišev predlagano resolucijo glede določitve smernic naše bodoče gospodarske politike. Pred zaključkom seje je bilo prečitano še poročilo o uporabi kreditov, namenjenih za senat. Senat je dosedaj prihranil 300.000 Din. kii so bi M vrnjeni finančnemu ministru Predsednik je nato ob 19.30 zaključil sejo in napovedal, da bo prihodnja seja sklicana pismeno. rednih manjšin. Tudi za to točko so že pripravljeni predlogi, ki bi naj odstranili ali vsaj omilili neprilike dosedanjega postopanja. Razen tega se bodo vršila posvetovanja an predavanja o priznanju narodnih pravic v delokrogu cerkve. O stališču katoliške cerkve do narodnih pravic bo referiral dekan ljubljanske teološke fakultete dr Lambert Ekrlich. Na sporedu so dalje še referati o znanstvenem proučevanju in o političnem udejstvovanju narodnih manjšin. Sprememba carinske tarife Beograd, 16. junija. A A. Ministrski svet je na podlagi čl. 15. zakonskega predloga o snlošni carinski tarifi in na predlog finančnega ministra izdal odlok o spremembah in dopolnitvah uvozne in izvozne carinske tarife. Po tem odloku se zvišajo maksimalne in minimalne postavke iz tar. št. 477 in 464, ki se nanašajo na škriljevec. Semkaj spadajo tudi tablice za pisanje v lesenih okvirih ali tudi brez njih. Na svinčene elektrode se dotlej, dokler se ne bodo začele izdelovati doma v zadostni količini, določi uvozna carina po maksimalni postavki 25 in po minimalni postavki 20 Din za 100 kg. Uvozna carina se ne bo pobirala na organske kemične proizvode in preparate iz tar. št. 235, točka 2. uvozne carinske tarife, kadar jih uvažajo rudarska podjetja. Oprostitev velja za vsak preparat dotlej, dokler se ne bodo začeli izdelovati doma. Izvozna carina se ne bo plačevala na bombažne in polvolnene jutine in na tekstilne odpadke, v eni ali več barvah tiskane in pisane iz tar. št.. 23., točke 1 b izvozne carinske tarife. Ta oprostitev velja leto dni po objavi v »Službenih No-vinah«. Ptujska deputacija v Beogradu Beograd, 16. junija, p. Davi je prispela semkaj večja deputacija iz Ptuja. V depu-taciji sta med drugimi ptujski župan g. Jer-še in banovinski svetnik g. dr. SenČ3r. Pod vodstvom poslane^ Petovarja in senatorja dr. Ploja se je deputacija oglasila v prosvetnem in finančnem ministrstvu, kjer je intervenirala v raznih zadevah, zlasti pa glede ohranitve ptujske gimnazije in meščanske šole. V zvezi z raznimi gospodarskimi zadevami se je deputacija oglasila tudi pri guvernerju Narodne banke. Iz šolske službe Beograd, 16. junija, p. Z odlokom ministrstva prosvete so imenovani Vladimir Lo-parnik za učitelja pri Sv. Martinu pri Vur-bergu. Vida Jenčič za učiteljico-pripravni-co v Markovcih, Ivan Verbanjšak za vero-učitelja v Dolnji Lendavi in Viktor Zakraj-šek, za veroučitelja na meščanski šoli v Tržiču. Upokojeni sta Terezija Kunej, učiteljica v Trbovljah in Beatrika Sedevčič v Mariboru. Premeščen je Vladimir Korban iz Hoč k Sv. Petru pri Mariboru. Jugosloven postal častni doktor bratislavske univerze Praga, 16. junija AA. CTK poroča iz Bratislave, da je bila na bratislavski univerzi svečana promccija g. Pavla Popovi-ča, profesorja beograjske univerze, za častnega doktorja bratislavske univerze. Svečanost promocije je opravil prof. dr. Milan Hcdža, bivši prosvetni minister. Svečanosti so prisostvevali zastopniki državnih, vojaških in občinskih oblasti, konzularni zbor in mnogo drugih uglednih osebnosti. Amortiziranje državnih dolgov Beograd, 16. junija AA. Uprava državnih monopolov je poslala preko Narodne banke finančnemu agentu naše države v Londonu banki Lloyds dne 15. t. m. redno anuiteto za 5% črnogorsko posojilo iz 1. 1909. v višini 15 250 fantov šterlingov ali 3,161.172 Din. Finančno ministrstvo je poslalo preko Narodne banke finančnemu agentu naše države v Parizu Banki za trgovino in industrijo dne 15 t. m. anuiteto za 4 in pol odstotno posojilo uprave fondov iz 1. 1910. v višini 1,516.405 frankov ali 3,366.116 Din. Črnomelj uvrščen med izvozne postaje Beograd, 16. junija A A. Z odlokom prometnega ministra je uvrščena v izvozno tarifo št. 1. v seznam postaj, za katere velja ta tarifa, tudi postaja Črnomelj. Sofijska ugrabitev Sofija, 14. junija. Umor Dimitra Mihajlova, predsednika legalne organizacije makedonstvujuščih, še vedno ni razjasnjen. Slej ko prej se vzdržujejo govorice, da je umor naročil sam Vanče Mihajlov, da bi se iznebil človeka, ki mu ie izpodkopaval njegovo na krvavem nasilju zgrajeno samovlado. Z druge strani pa je Vanče Mihajlov ukrenil vse potrebno, da bi odvrnil ta sum od sebe in umor Dimitra Mihajlova naprtil svojim nasprotnikom. Ker pa protogerovci svojih dejani nikdar ne taje, je popolnoma izključeno, da bi bili morilci Dimitra Mihajlova izšli'iz njihovih vrst To ve tudi bolgarska javnost in zato je Vanče Mihajlov začel valiti krivdo na »federaliste«, ono strujo makedonstvujuščih, kateri se pripisujejo zveze s komun:sti na eni, obenem pa tudi nekako približavanje k protogerovcem na drugi strani. Simeon Kavrakilov, član sofijskega opernega zbora, je bil v prestolnici pač malo znan med občinstvom. Od prošlega četrtka sem pa je njegovo ime na jeziku vsega prestolniškega prebivalstva in ravno tako tudi vse ostale Bolgarske. Ker se je namreč v sredo ponoči vračal od operne predstave domov, so ga napadli neznanci, ga potegnili v pripravljeni avto ter ga odpeljali. Policiji se je posrečilo izslediti šoferja, ki je vozil ugrabljenca in njegove čuvaje. Šofer Grundstein, Rus, je izpovedal, da je bil naročen telefonično. naj okoli polnoči čaka pred gledališčem. Tu so ga že pričakovali Mlša Karajordanov, Saša Karinek, Georgii Georgi.iev - Grka, Mihajlo Mihajlov in Ivan Keremetijev. Ko je Kav-rakirov prišel iz gledališča, so štirje šli za njim, Karinek pa jim ie sledil v avtu. Vso akcijo je vodil Karajordanov, ki je v ulici generala Parencova dal znamenje za napad. Kavrakirov je skušal klicati na pomoč. pa so mu zamašili usta in ga vrgli v avto, kjer so ga dobro zvezali, nakar je avto z vso hitrostjo krenil po cesti proti Dupnici. Kaka dva kilometra za Radomi-rom je šofer moral ustaviti avto pred neko kmetsko hišo. kjer sta čakala dva možaka in zavlekla Kavrakircva v hišo. Ostal ie tamkaj tudi Karajordanov. dočim se ie avto z ostalimi štirimi napadalci takoj vrnil proti Sofiji. V Radomiru so izstopili iz avta in so se zjutraj z vlakom vrnili v Sofijo. Vožnjo so napadalci plačali že naprej šoferjevem gospodarju. Na podlagi te izpovedi šoferja Grund-steina, ki je v zaporu in je v začetku tajil oz. podal neresnične podatke o dogodku, je policija prijela štiri napadalce. Samo Kara-jordanova ni mogla izslediti. Sedai je aretiran tudi lastnik avtomobila Peter Vasi-ljev. Zaprti napadalci so v svojih izpoved-bah trdili, da ne vedo, kam je bil pozneje odveden Kavrakirov, da pa vedo, da se mu ne bo nič zgodilo in da bo zdrav izpuščen, kakor hitro izvedo od njega podatke o fe-deralistih, s katerimi je bil Kavrakirov v zvezi. Vsi štirje trdiio, da so dobili za to ugrabljen.ie nalog od VM^RO in so torej le izvrševalci njenega ukaza. Zaradi tega dogodka je nastalo v bolgarski javnosti velikansko razburjenje in ogorčenje. Komunistični poslanci so v Sobranju vložili interpelacijo, na katero je odgovarjal notranji minister Girginov, ki je zagotavljal, da bodo oblasti storile vse, da se izslede vsi zločinci in izroče zasluženi kazni. toda glede usode Kavrakirova ni mogel dati nikakih pojasnil in je celo izrazil bojazen, da ie najbrže že mrtev. Interpelanti in bolgarska javnost se s tako ministro\o izjavo seveda niso zadovoljili. V vseh listih, kj niso naravnost v službi Vanče Mihajlova, se dogodek obsoja kar najodločneje in se zahteva od vlade, da napravi konec tej strahovladi VMRO Vse lepe obljube, toda ali ie Kavrakirov še živ ali že mrtev in kje se nahaja, ne ve nihče. To ve le Vanča Mihajlov, neomejeni samovlastnik v Bolgariji! Res žalostno! ★ Kavrakilov že umorjen? Sofija, 16. junija AA. Vsa znamenja kažejo, da nasilno odvedeni Simeon Kavrakilov ni več med živimi. To potrjuje kratko poročilo »Zarje«, ki pravi med drugim: »Policija smatra, da je bila njegova usoda zapečatena že dan po ugrabitvi.« List »Pladne« pa pristavlja k temu poročilu ironično: »Odkod to policija ve, se ne ve.« Zarubljen honorar za hitlerjevski govor Berlin, 16. junija. AA. Nacijonalnosocija-listični poslanec Gregor Strasser je imel predvčerajšnjim političen govor v radiju. Honorar za ta govor je znašal 125 mark, ki pa ni bil izplačan Strasserju. ker ga je odvetnik predsednika pruske vlade Otona Brauna dal zapleniti. Svoj čas je sodišče obsodilo Hitlerja na plačilo tega zneska, ker je oklevetal Brauna. Nacijonalno soci-jalistično časopisje ostro protestira proti temu ukrepu. Drzen ron v hamburški banki Berlin, 16. junija. AA. Včeraj so vdrli trije maskirani možje z naperjenimi revolverji v podružnico Dresdenske banke v Hamburgu, zaklenili uradnike banke v majhno sobo in odnesli blagajno. Cigani ukradli otroka Banjaluka. 16. junija, n. Danes je prišla v mesto večja skupina ciganov in cigank. Peljali so se na dveh vozeh. V neki zakotni ulici so skušali ugrabiti dečka Sulejmana Šekiča, sina uradnika pri finančni direkciji. Fanta so vzdignili na voz, ga. čvrsto držali in mu onemogočili, da bi klical na pomoč. Ko so že zapuščali mesto, pa se je dečku nenadoma posrečilo, iztrgati se iz njihovih rok in zbežati nazaj proti domu. Takoj so bile obveščene policijske oblasti, ki so cigane v Rebrovcu aretirale. Nova beograjska elektrarna Beograd, 7. junija. Kikor znano, je beograjska mestna občima prepustila zgradbo nove elektrarne švicarski družbi »Kraft und Licht«. s katero je sklenila precej nevšečno pogodbo, ki bi bila povzročala mestnim občinskm financam zmafcno škodo, če bi se ne b-lo v zadnjem trenutku posrečilo doseči sporazuma, s katerim se je vsaj kolikortoliko popravila pogreška tedanje občinske uprave. O tej stvari sami je »Jutro« že poročalo, kakor tudi o dejstvu, da bo končno besedo izreklo o njej sodišče. V tem pa so se vsa dela v novi elektrarni dokončala in že te dni se bo vršila prva splošna preizkušnja vse naprave. Kakor je določeno, se začne že letos 1. julija obratovanje nove elektrarne in se bo tedaj tudi pričelo prenašanje mestnega e!ektrovodmega omrežja na novo centralo. Prenašanje se bo vršilo po pasovih, tako da bo v teku treh mesecev vse omrežje navezano na novo elektrarno. Stroške za ta prenos mora trpeti občina, ki pa ima že pripravljena potrebna denarna sredstva, da ne bo nikakršnih zadržkov. Nova elektrarna bo dobavljala trofazno strujo z višjo napetostjo kot jo ima sedanja. Napetost se povišuje od 120 na 220 V in se bodo zato morale zamenjati vse žarnica in bo treba tudi zamenjav pri motornih inštalac jah. Za beograjsko prebivalstvo je seveda najvažnejše vprašanje zamenjave žarnic in je tu občinska uprava razglasila, da bo sama prevzela polovico stroškov za nove žarnice, dočim bodo morali drugo polovico trpeti odjemalci struje. Za motorje se je določil drugačen obračun, po starosti instalacije :n bo občina prevzela 10 do 70 odst. stroškov za zamenjavo. Med občinstvom, ki bo moralo zamenjati žarnice, s>e je že začelo pojavljati nezadovoljstvo, češ, da bo občina navalila vse stroške za nove žarnice odjemalcem struje in bo napravila še dobro kupčijo zase. Ob ogromni nabavi žarnic, pravijo, bo občina dobila oz. je dobila od tovarne žarnic gotovo popust, ki gre nad 50 odst. Če bodo odjemalci struje morali plačati žarnice po tržni prodajni ceni, kakor se plačajo v beograjskih prodajalni-cah, bodo s svojo polovico preplačali dobavno ceno na debelo, po kateri se bodo dobavile žarnice občini. Tako občina ne bo le imela nikakih stroškev za žarnice — izvzemši tiste, ki jih bo uporabljala v svojih pisarnah, podjetj h in pri javni razsvetljavi — temveč bo imela še dobiček. Založila bo samo svoj denar za žarnice, a ta denar ji bo v celoti in še s presežkom povrnilo občinstvo. — Tako se pač govori in trdi vsevprek po Beogradu. Občinstvo ne bo. kar se tiče dobavljanja in plačevanja električne struje v nikaki vezi z elektrarno m njeno švicarsko upravo, ker bo slej ko prej nertna občina prodajala strujo odjemalcem. Občina bo tako igrala vlogo prekupčevalca. Kupovala bo strujo po določeni ceni od elektrarne in jo prodajala po določeni ceni občinstvu, ki bo tako imelo v tem pogledu tudi v bodočnosti opravka samo z občinskim uradom za razsvetljevanje. 1. julija se torej prične prenos mestne električne mreže na novo elektrarno. Občinstvo pričakuje ta rok s precejšnjim nezaupanjem, ker ve, da struja z večjo napetostjo ugonablja hipoma žarnice za strujo z manjšo napetostjo. Tn te dni se opaža po mestu, da tupafcam hipoma pregore vse žarnice v hiši. kar se. seveda po krivem, orisoja morebtnim »poizkusom« z novo strujo. Pa se potem dodaja, da se zna tako zgoditi tudi pri prenosu, in pregorelih žarnic občina ne bo zamenjavala za nove po polovični ceni, temveč jih bo treba plačati v celoti. Zaroka švedskega princa Stockholm, 16. junija AA. Maršalat dvora potrjuje, da se bo princ Gustav Adolf zaročil s koburžko princeso Sibilo. Velik požar v Zagreba Zagreb, 16. junija, n. V pretekli noči jo pričelo goreti v nekem oddelku velike tekstilne tvornice na ZarovnicL Zgorelo je mnogo blaga in modelov. Tvornica je last Mavra Sauerbrirnna. Skoda znaša poldrugi milijon dinarjev. Odlikovanje Beograd, 16. junija p. S kraljevim ukazom je odlikovan z red cm sv. Save IV. stopnje dr. Bogomil Orožen, zdravnik v Ptuju. Dr. Simonič umri Veliki Lošinj, 16. junija s. Danes je tukaj umrl lastnik znane penzaje dr. Tcsip Simonič. Dr. Simonič je bil rojen v Mariboru kot sin ta mošnje ga magistratnega uradnika in kasnejšega magistratnega ra-#-natelja v Celju. Dr. Simonič je študiral v Gradcu, bil kasneje zdravnik in župan v Konjicah, nato pa zdraviliški zdravnik v Rogaški Slatini. Po prevratu se je preselil na Veliki Lošinj, kjer je že več'urrat prej prebil svoje počitnice. Nevaren lopov pod ključem Novo mesto, 16. junija. Novomeški orožniki so danes dopoldne aretirali na Trdinovi cesti drznega vlomilca Bernarda Gogujavca, rojenega nekje na Westfa!skem, pristojnega v Mirno peč. Go-gujavec je v družbi nekega Franca Korena in nekega tretjega tovariša izvršil več vlomov po Dolenjskem ter je bil pravi strah in trepet prebivalstva, ker je bil tudi nasilen proti ženskam. Šahovski turnir v Sliaču V IV. kolu turnirja sta imela naša mojstra hudi partiji. Pire kot črni je podvzel proti Spielmannu v meranski varijanti dam-skega gambita riskanten napad, katerega ja beli odbil ter prešel v uspeli protinapad na kralja, ki ni roširal. Spielmann je dobil partijo v 31. potezi. V isti otvoritvi je igral Flohr z dr. Vidmarjem jako previdno; partija je bila prekinjena pri opoldanskem odmoru v končnici s stolpi, ko je imel beli tekača proti konju. Pri popoldanskem na-daljavanju sta se igralca takoj zedinik za remis. Ooočensky se je spustil po otvoritvi z damskim kmetom proti Bogoljubo-.-u iz komplicirane pozicije v kombinacijo, od katere si je obetal pridobitev figure. Izpre-gledal je nastavljeno past ter se je moral v 29. potezi udati. V damskem gambitu je Pokornv z Rohačkom izgubil v srednji igri kmeta, prišel je v znatno slabšo pozicijo ter je naposled partijo izgubil, ker je prekoračil čas. 1 Valter je proti Canalu dosegel mal? pozicijsko premoč, ki mu pa ni zadostovala, da bi odločil partijo za se. Zadovoljiti se je moral s pol točke. Engel se je poslužil v svoji partiji z dr. Treybs!om Carokanove obrambe, izgubil je v srednji igri postopno dva kmeta ter je moral v 34. potezi kapitulirati. M?roczy se je zedinil z Mayem po izmeni dveh lahkih figur in stolpov že pc 26. potezi za remis. Stanje po IV. kolu: Vidmar in BTgolju-bov 3. Spielmann, Flohr, Maroczv in Pokornv 2 in pol. Pire. C-anal, Mav in Opočenskv 2. dr. Trevbal in NValter 1 in pol, Engel 1 in Rohaček 0. Zagrebška vremenska napoved za dane«; Spremenljivo oblačno, toplo, morda dsževje. — Situacija včeraišniepa dne: Visok pritisk se je poiavil na severu kontinenta in je p~i-čel prodirati v eenti-plno Evropo V Južni Evropi prevladuje nižji pritisk. Temperature so narasle. Te razlike v pritisku in temperaturi so povzročile mežnost neviht. Pri nas je pritisk v splošnem pad^I za 0.5 do 3.5 mm. naiboli v severni Hrvatski in v vzhodnih delih države, najmani v Gorskem Kotarju. Dunajska vremenska napoved ra petek: Manj oblačno, toda ne kaj prida bolj toplo. Naši kraji In ljudje Povratek francoskih solunskih bojevnikov v domovino Veličasten sprejem na Jesenicah — »Nikdar vas ne zapustimo!« so klicali francoski bojevniki ob slovesu Jeaence, 16. junija. Nad 3000 glav broječa množica se je zbrala danes ob 10.15, ko je prispel na jeseniško postajo vlak z dragimi francoskimi gosti, nekdanjimi bojevniki za naše osvobojenje. Z veliko množico so sprejeli goste občinski odbor z županom g. Žabkar-jem na čelu. mestni župnik duhovni svetnik g. Kastelic, člani obmejnega komisari-jata, francoski krožek, godba kovinarjev, TK Skala, Sokoli in gasilci s prapori. Ju-goslovenska Matica, podružnica Ciril-Meto-dove družbe, šolska mladina z učiteljstvom, društvo »Soča«, društvo obrtnikov ter številni zastopniki drugih društev in ustanov. Pripravljalnemu odboru za sprejem francoskih bojevnikov je načeloval mestni župan g Žab kar. Drage goste so pozdravili v imenu oblasti obmejni komisar g. Čermak, mestni župan g. Žabkar in v imenu Francoskega krožka njegov predsednik g. dr. Štempi-har in mojstranska učiteljica ga Minka Rabičeva oba v francoskem jeziku, potem pa je pevsko društvo »Sloga« z Jesenic zapelo par narodnih pesmi. S petjem je pozdravil goste tudi mladinski pevski zbor ljudskih šol pod vodstvom učitelja g. Ra-biča. Svirala je kovinarska godba. »Skala-ši« so delili gostom krasne razglednice, darilo g. Frana Pavlina, šolska mladina pa jih je obsula s cvetjem. Posebno pestra je bila pri sprejemu skupina narodnih noš z Jesenic in Mojstrane, lepo sliko pa je posebno živo izpopolnjevala mnogoštevilna šolska mladina s cvetjem in zastavicami. Ko je krenil vlak, je godba zaigrala našo državno himno, nad veličastnim sprejemom vzradoščeni in ginjeni francoski gostje pa so skozi okna pozdravljali množico ter klicali: »Vidimo se še! Nikdar vas ne zapustimo!« Pred kmetskim praznikom ita Krškem polju Krško, 16. junija. Kakor vsako leto se bo tudi letos vršil na zgodovinskem Krškem polju tradicionalni kmetski praznik v zvezi z veliko ju-goslovensko manifestacijo. Prireditev bo 14. avgusta. \metski praznik na Krškem polju, priljubljeni tabor jugoslovenskih kmetov, se bo vršil po naslednjem sporedu: dopoldne premiranje konj in razstava živine, nato pa sprevod konjenikov in okrašenih voz; popoldne: jugoslovensko manifestacijsko zborovanje na Krškem polju, velika konjska c!:rka, kolesarska dirka biciklistov in naposled ljudska veselica. V teku so velike priprave. Prosijo se vsa društva v dravski banovini, da na dan kmctske?a praznika ne določijo svojih prireditev. Zaprošeno je za 75-odstotni popust na vseh železnicah. Praznik ruske kulture Ljubljana, 16. junija. Snoči o Ti 30. se je v dvorani Trgovskega doma vršila prireditev, ki je bila sicer skromna po obsegu, zato pa toliko globlja po doživetju in občutju: ruski emigranti, ki živijo pri nas, so imeli — kakor vsako leto na rojstni dan velikega Puškina — svoj »dan ruske kulture«. Praznovanje tega dn eva je tudi v našem kulturnem življenju že zdavnaj doživelo svoj živi odmev in snoči se ie v dvorani Trgovskega doma poleg številnih ruskih občanov našega mesta zbralo tudi lepo število domačega občinstva, predvsem znanstvenikov, literatov 3r. :-:ud en tov, kar priča o tem. da duh velike ruske kulture in smisel za pobratirnstvo z največjim slovanskim narodom pri nas še zmerom živi; med odličniki smo opazili gg. univerzitetna profesorja dr. Dolenca in dr. Polca. zastopnika mestne občine Likozarja, predstavnika vojske polkovnika Nedeljko-viča in podpolkovnika Sokolovida, župnika Barleta, predsednika Maloželezniške družbe dr. Fetticha in veliko prijateljico Rusov ter pospeševateljico ruske kulture pri nas go. Jenkovo. Z odra. ki ga krasi doprsni kip kralja Aleksandra, je predsednik Ruske Matice g. univ. profesor dr. Spektorski v slovenskem jeziku otvoril prireditev in se najprej poklonil kralju Aleksandru kot velikemu prijatelju ruske kulture tn borcu za svobodo slovenstva; občinstvo je ob tem pozdravu vstalo s sedežev. V ruskem jeziku je nadaljeval o pomenu tega praznika ruske kulture, ki je združen z dnevom ruskega invalida, slavil velikega Puškina in se spominjal drugih slavnih ^imen iz ruske kulturne zgodovine, ki letos praznuje svoje jubileje, ter zaključil z izrazom žive vere, da prej ali slej mora priti dan, ko bo ruski narod vrgel s sebe jarem III. interna-cijonale in bo nastopila nova doba svobodnega slovanstva. Občinstvo je govor sprejelo z odobravanjem. — Nato je g. lektor dr. Preobraženski v slovenščini po-dal živahen oris velikega pisatelja Gorbu-nova, katerega stoletnica rojstva se letos praznuje. Za tem je sledil umetniški del večera. Nastopile so ge. Mavrova z recitacijami Gumiliova in Gorbunova, Golob-Bernotova z Grečaeninova »Jetnikom« in Borodinovim »Domišljavcem«, Marakive-Krivecka z de-kl amacijami Bloka, škerlj-Medvedova s pesmijo Arjenskega, Arkova s »Teipežka-mi« Grečaninova ter gg. režiser Debevec z odlomkom iz »Bratov Karamazovih« in še dr. Preobraženski s par stvarmi iz GumiljO-va m Gorbunova. Pevske točke je pri klavirju spremljal g. Gallatia. Umetnice so prejele cvetja, vsi pa mnogo iskrenega aplavza. Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli z»Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Obrtno šolstvo v Prekmurju Murska Sobota, 16. junija. Z obrtnim šolstvom se je v Prekmurju začelo, ko so bile v raznih krajih preko Mure že precej dobro razvite obrtne šole. Ustanovile so se obrtne šole v Dolnji Lendavi, v Murski Soboti, nekaj časa je bila taka šola tudi v Tumišču, v zadnjem času pa se je ustanovila obrtna šola tudi v Beltincih. Obrtna šola v Murski Soboti, ki je bila ustanovljena 1. 1921, je vzgojila že precejšen kader obrtnega naraščaja pod vodstom tamošnjega Ijudskošolskega uei-teljstva. Zaradi vedno večjega dc^oka vajencev se je v zadnjih letih odcepila od obrtne šole gremijalna šola po inicijativi agilnega načelnika trgovskega gremija g. Franca Čeha. Od leta 1929., ko je doseglo višino, se število obrtnih vajencev znižuje, ker je novi obrtni zakon omejil število vajencev pri obrtnikih, v obrtni šoli pa se je razveseljivo dvignilo število onih učencev, ki so dovršili šolo z odličnim in prav dobrim uspehom. V letošnjem šolskem letu je okrog 20 odstotkov najboljših ocen in je bilo le malo učencev, ki niso zadostili zahtevam glede učne tvarine. Za obrtno šolo v Murski Soborti in njene uspehe ima velike zasluge učiteljski zbor in posebej še voditelj šole g. Gabrijelčič. Vsa čast in priznanje pa tudi podpornikom šole, med katerimi so v prvi vrsti občinska uprava, Kreditna in Prekmurska banka in Kmečka posojilnica. Zaključku šolskega leta je prisostvoval tudi sreski načelnik g. Lipovšek. Oblastva posvečajo vso pozornost razvoju obrtnega šolstva. Tragična smrt brivskega vajenca Sevnica, 16. junija. Po petih tednih se je šele dognalo, da je I8-letni brivski vajenec Stanko Šobar, usluž-ben v Trbovljah pri brivskem mojstru Liscu res po lastni volji ali ^o nesreči končal svoje mlado življenje v Savi. Glede na poročilo v »Jutru« od 14. t. m. o neznanem utopljencu pri Sevnici se je zglasil na tukajšnji orožniški postaji neki brivski pomočnik iz Trbovelj, ki je po opisu v »Jutru« sklepal, da je najdeni utopljenec najbrž njegov stanovski tovariš. Z njegovo pomočjo se je ugotovilo, da je utopljenec res brivski vajenec Stanko Šo-ber, ki so ga, kakor smo že tedaj poročali, zadnjič videli v Trbovljah zvečer 4. maja. Pozneje je njegova mati ga. Marija Čater-jeva iz Letuša. pošta Šmartno ob Paki poizvedovala za njim potom »Jutra«. Govorilo se je tudi, da so ga med tem časom videli neki znanci v Zagrebu. Kakor pa vse kaže, je nesrečni mladenič že začetkom prejšnjega meseca našel smrt v Savi, ki je njegovo truplo odnesla daleč do Sevnice. Zakaj in kako je našel smrt, bo z nesrečnim mladničem za večno pokopano. Smrtna žrtev Cerkniškega jezera Rakek, 16. junija. Zadnja sončna nedelja je izvabila mnogo izletnikov iz Cerknice in bližnje okolice k jezeru, ki je letos v tem času izredno visoko in primerno za kopanje. Veselo je bilo razpoloženje kopalcev ob vodi kakor tudi izletnikov na otoku Goričici. Nenadno pa se je začu! krik iz čolna nedaleč od brega. V njem je bila manjša družba, po večini ženske, ki so obupno kričale na pomoč. Kmalu se je zvedelo, da je izginil v vodi Anton Milavec, lesni trgovec in posestnik iz Dolenje vasi pri Cerknici Hitro se je pognal v vodo pri kraju nesreče pogranični poročnik Veljko Bn-gdanovič. ki je bil tudi sam malo pred nesrečo v njihovi družbi. Zaradi globine vode in ker ni bilo v bližini dobrih plavačev, ki bi mu mogli pri reševanju pomagati, je bilo vse prizadevanje zaman. Šele čez dobre četrt ure so dvignili iz vode truplo nesrečnega Milavca. Prisotni kopalci so se trudili mnogo časa, da bi z umetnim dihanjem obudili mlado življenje; dospel je tudi zdravnik g. dr. Pušenjak. toda bilo je že prepozno. Od družbe, ki se je nahajala v čolnu z nesrečnim Milavcem, se je doznalo o vzroku nesreče naslednje: Pokojnik je zelo rad čolnaril po jezeru in si je v ta namen tudi nabavil svoj čoln. V nedeljo popoldne je povabil v čoln učiteljice iz Cerknice in v veselem razpoloženju je veslal preko jezera. Razgret zaradi veslanja in toplega sonca se je v presledkih večkrat spustil s čolna v vodo. Ker menda ni bil plavač, mu je pri zadnjem poizkusu, ko se je hotel zopet ohladiti, zmanjkalo tal. Anton Milavec je bil star komaj 25 let. Pred dvema letoma je prevzel po smrti svojega očeta vodstvo lesne industrije, ki jo je vodil vzorno. Z njim je izgubila družina najboljšega gospodarja in ljubečega sina in brata, voje mlade moči je posvečal tudi javnemu delovanju. Bil je delaven odbornik Sokola in krajevne organizacije JRKD v Cerknici. Obe organizaciji sta izgubili z njim dobrega člana in ga bosta zelo pogrešali. V torek popoldne je spremilo pokojnika na njegovi zadnji poti ogromno število domačinov iz Dolenje vasi. Jezera in Cerknice. Pogreba so se udeležili tudi mnogi pokojnikovi prijatelji in znanci iz ostalih krajev Notranjske. Med ihtenjem pogrebcev se je v lepih besedah poslovil od pokojnika v imenu Sokola in krajevne organizacije JRKD g. dr. Stanko Pušenjak in sokolski pevci so mu zapeli v zadnji pozdrav pretresljive žalostinke. tudi plameni. Od prejšnjih naporov že ves omamljen se je gasilec pognal skozri kletna vrata naravnost v ogenj in mu je pri tem spodletelo ob gorečem tramovju. Nesrečneža, ki je padel med goreče dele porušene strehe, so z največjo težavo še v pravem Času rešili tovariši strašne smrti. Hudo opečenega ponesrečenca so odpremili v bolnišnico v Kandiji. Dva pora/a na Dravskem polju Ptuj, 16. junija. Pred dnevi okoli 3. zjutraj je nenadno nastal ogenj pri kočarju Skoku Francu v Lanci vasi pri Sv. Vidu. Skok je zaposlen v Mariboru kot strugar in se je prejšnji večer vrnil čez nedeljo domov. žena mu je zvečer pripravila večerjo, nakar so se vsi podali k počitku. Nekako okoli 2. zjutraj se je Skok prebudil, šel malo ven. nato pa se spet vrnil v posteljo in zaspal. Kako uro zatem ga je začela buditi žena in ga je opozorila na sumljiv smrad po dimu. Kmalu nato sta tudi že oba zapazila, da je hiša v plamenih. Hitro sta zbudila otroke in začela reševati razne premičnine. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Ju-rovcev in sosedje, ki so se lotili gašenja in ogenj tako lokalizirali, da so obvarovali pred plameni blizu stoječi skedenj. Ogenj je Skoku uničil na stanovanjski hi ši streho, eno omaro, mizarsko orodje, nekaj obleke in strugarsiki stroj. Domneva Danes nepreklicno zadnjikrat ob V48 in I4IO zvečer 1,000.000 Rene Clairjev velefilm. Zgodba o komičnem lovu za srečko, ki je zadela glavni dobitek. Najnovejši Fo.vov zvočni tednik. Elitni kino Matica Telefon 2124. L. ■^•' v , -v ,, se, da je ogenj nastal zaradi slabega dimnika, ki je sicer zidan, je pa imel luknjo, iz katere so najbrže uhajale iskre in za- palile suho strešno tramovje. * Dan poprej okoli 21. je nastal požar pri koči posestnika Tom.aniča Jurija v Župečji vasi. V koči je stanoval prevžitkar Predika-ka Matevž s svojo hčerjo Ano. Ocenj je uničil gospodarsko poslopje, obstoječe iz skednja, kolarnice, listnjaka in svinjskega hleva. Živino in gospodarcko orodje so pravočasno rešili. Škoda je krita z zavarovalnino. Kako je nastal požar, se ne ve. Kraljevska labuda v tivolskem ribniku Huda nesreča požrtvovalnega gasilca Novo mesto, 16. junija. Kakor že znano, je nastal v nedeljo pozno zvečer v Križevski vasi pni Metliki nevaren požar. Med gasilnimi društvi, ki so prihiteli na pomoč, so bili tudi gasilci iz Dobravice. Med drugimi je pomagal gasiti tudi 32 letni posestnik in mlinar Mihael Zunič. Pogumno je skoči! v klet, ko je bila že vsa hiša v plamenih. Ko je 6rečno rešil nekaj gospodarskega orodja in drugo, kar mu je prišlo pod roko, se je podal pod gorečo hišo v klet še enkrat. Takoj se je za njim vgreznila goreča hišna streha ter mu zaprla pot iz kleti. Klet je bila naenkrat tudi polna dima, švigali pa so vanjo Pride! Pride! Brigite Helm v filmu ljubavne strasti i -i- V sredo so pripeljali z Bleda v Ljubljano dva krasna labuda, samca in samico, ki sta do sedaj ponosno ve-slarila po blejskem jezeru, kjer so ju občudovali gostje. Labuda sta se povsem udomačila in sta vedno priplavala k bregu, kadar so jima sprehajalci metali krme v vodo. Nj. Vel. kraljica je sedaj poklonila labuda Ljubljani, ki krasita doslej precej zapuščeni tivolski ribnik Predsednik zadruge — tat v zadrugi Nedolžni blagajnik ustreljen na begu — Zadevo je razjasnilo sodišče 9Ce rta ■ Njen partner oboževani Gustav Frohlich Požarevac, 16. junija. V soboto se je pred tukajšnjim okrož-nm sodiščem končala razprava zaradi tatvine v »Zadrugi za poljedelski kredit« v Žagubici, katera je prinesla nasilno smrt popolnoma nedolžnemu zadružnemu blagajniku Milutinu Petkoviču, zadružnega predsednika pa spravilo v ječo. V začetku letošnjega meseca febrjorja si je zadruga izposodila pri Hipotekami banki v Beogradu 115.000 Din. Denar je prispel v Zagubico po pošti in sprejel ga je na pošti vpričo zadružnega odbornika Dimitrija Zariča zadružni blagajnik Milu-tin Petkovič. Petkovič je denar odnesel v zadrugo in ga zaklenil v blagajno. En ključ je vzel Petkovič, drugega pa Zarič. Bilo je to zvečer. Naslednjega dne dopoldne pa se je sestal zadružni odbor z namenom, da porazdeli prejeti denar med zadružnike, kakor je bilo določeno. Toda, ko je Petkovič odpri blagajno, je bila prazna. Sum, da je ukradel denar, je seveda takoj padel na Petkoviča in orožniki so ga odvedli v zapor. Ko so ga pa par dni pozneje vodili k sodišču, je Petkovič pobegnil. Orožniki so streljali za njim in- Petkovič je obležal mrtev. V Žagubici je bilo vse prepričano, da je Petkovič okradel blagajno. Samo denarja niso mogli najti nikjer. Nekaj dni pozneje pa se je stvar popolnoma razjasnila in tudi ukradeni denar se je našel v neki votli vrbi. K sreskemu načelniku je namreč prišel predsednik zadruge, imoviti kmet Sto-jan Oolakovič, in mu priznal, da je on sam ukradel denar in ga skril v oni vrbi. Čo-lakovič je prej sam opravljal blagajniške posle v zadrugi in si je, preden je prišel denar iz Beograda, dal napraviti posebne ključe k blagajni, za kar ni vedel nihče, izvzemši ključavničarja Dragoljuba Ilida, ki mu je napravil ključe Ker je imel tudi ključe zadružnega poslopja, je ponoči, ve-doč, da je Petkovič shranil denar v b'agaj-ni, šel v zadrugo, vzel denar iz blagajne in ga skril. Ko so potem po nedolžnem osumljenega Petkoviča na begu ustrelili orožniki, je čolakoviča toliko pekla vest, da ni mogel več molčati in se je sam ovadil. Tako je prišel pred sodišče, z njim pa tu H ključavničar, ki mu je napravil ključe. »Priznam svoje dejanje,« je govoril čo-lakovič pred sodiščem, »in se kesam. Najbolj pa mi je žal za ubogega Petkoviča.« Sodišče je prisodilo čolakoviču tri leta ječe in izgubo častnih pravic za tri leta. Ker se je ves ukradeni denar našel, zadruga ni imela škode in mora Čolakovič plačati samo sodne stroške. Ključavničarja Ilica pa je sodišče oprostilo, ker je pač napravil ključe po nalogu predsedniške zadruge, ne da bi vedel, da mu bodo rabili za tatvino. Nedolžnega Petkoviča pa Čolakovičeva tri leta ječe seveda ne bodo obudila! Pollničaei bodo ustanovili v netijo Sokola Litija. 16. junija. Tako lepega razmaha v narodnoprosvet-nem oziru kakor Polšnik ne kaže* kmalu kaka druga gorska vasica. Polšniška občina se razvija v vseh smereh in občani so zadovoljni z javnim gospodarstvom. Le; e uspehe kaže podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva in krepka organizacija JRKD je tudi v čast vrlih prebivalcev Polš-nika. V nedeljo 19. t. m. pa bodo imeli Polšni-čani velik narodni praznik. LTstanovili bodo sokolsko četo. Ustanovnega občnega zbora se bodo udeležili številni Sokoli iz Zasavja in litijsko sokolsko gledališče bo gostovalo popoldne v Polšniku z »Namišljenim bolnikom«, ki ga je zrežiral predsednik odra br. Beno Pečnik. Ustanovni občni zbor, ki ga bo vodil šolski upravitelj polš-niške šole g. Jožko Aničič, se prične ob 11. Ustanovitev Sokola je najlepše izpričevalo za agilnost Polšnika in dokaz uspehov, ki jih dosegajo s složnim in nesebičnim delom neumorni g. Aničič z vsem učiteljskim zborom, župan g. Pograjec, občinski tajnik g. Fele in drugi zavedni občani. Polšniku in njegovim voditeljem želimo še mnogo uspehov. ultiirnl pregled Zagrebško piSmO - predstavo so cele vrste občinstva odhajale Koncerti. — Fiasko domače novitete. — Go- ' gledališča _ pojav, ki ga pri nas ne opa- stovanje mariborskih igralcev, Zagreb. 14. junija. Glasbeno društvo intelektualcev (pevski zbor) je priredilo konceri >nezavisnih avtorjev« Špoljaria. Dušana ml. in Matza. (O »neodvisnih avtorjih smo na tem mestu že govorili.) Koncert je v umetnostnem pogledu prav dobro uspel. Dirigiral je Rudolf Matz, ki je oče tega zbora, njegov ustanovitelj in dolgoletni artistični ravnatelj. Sodelovalo je tudi nekoliko solistov. ★ Naša drama je imela domačo premijero, ki pa je doživela popoln neuspeh. Gre za dramatski spis znane novelistke Verke Skurla - IIie. ki si je s svojimi novelami pridobila dobro ime. Toda na odru je popolnoma odrekla. Njen komad »Na tankom ledu« stoji zares na tankem ledu in na tenak led je spravil tudi gledališče z občinstvom vred. Vsa zagrebška kritika je soglasno odklonila to neuspelo dramatsko novost; krivde pa ne nalaga avtorici, marveč edinole gledališki upravi, ki je ta spis sprejela v repertoar. In zares se moramo čuditi, kako so se mogla gledališka vrata odpreti komadu. č:gar šibke strani bi bili morali opaziti v=iaj pri skušnjah, ce ne že pri čitanju. Skratka: ne spominjamo se, da bi bila v zadnjem času doživela katera igra v zagrebškem gledališču tak polom kakor ta-Ie. Med ziš skoraj nikdar. Izvedbe tega komada ne more opravičiti niti dejstvo, da gre za domače delo. Prav v tem bi gledališče bilo moralo pokazati strogost in dobro izbiro, zakaj s slabimi deli se pri občinstvu najbolj ubije zanimanje za dom^o dramatsko literaturo. Komad je režiral mariborski režiser Hinko Tomašič. ★ Naš slavni pevec Josip Rijavec je gostoval več večerov v zagrebški operi. Rijavec je žal redek gost. tako redek, da je beseda »gost« skoraj upravičena, čeprav je sicer nepretrgoma ostal naš. On je samo razširil svojo slavo daleč po starem in novem svetu, pridobivajoč si z lepoto in svežo6tjo svojega grla mesto za mestom, občinstvo za občinstvom. Danes ima njegovo ime že mednaroden pomen. Pri njem zadostuje, da se j>o-javi in že zmaguje. Zagrebčani so Rijavca, ki je prispel po daljšem presledku, sprejeli z največjo simpatijo in toploto in ga nagradili z dolgotrajnim, burnim ploskanjem. Bil je neštetokrat klican pred zastor. V gledališču je vladalo navdušenje, kakor se pojavlja samo ob izrednih prilikah, kadaT nastopajo največji ljubljenci publike. To pa je Rijavec v polni meri. Poje še z neoslabljeno mladostno silo. z umetniškim temperamentom, s svežim glasom in z lepim frazira-njem. Njegovo petje je bujno, sočno, potno- zvočno, inteligentno, muzikalno in polno vsebine. Pri njem ne občutiš »praznih« mest; za vsako podrobnost zastavi ves svoj umetniški impulz, a to ga dviga do umetnika najvišje stopnje. Zategadelj nam je Rijavec vsekdar dobrodošel Mariborska drama je ponovno gostovala pri nas. Vsiljuje se nam vprašanje: Kdaj pa nam pride v goste ljnbljanska drama? Da bi bil dobil kompetenten odgovor, sem vprašal pri upravi zagrebškega gledališča in izvedel to-le: Zagrebško gledališče rade volje prepusti svoje prostore za vsako zanimivo domačo dramo, s katero bi Ljubljančani hoteli pri nas gostovati, vendar pa ne more prevzeti rizika. Ljubljanska drama more potemtakem vsak svoj komad poljubno uprizoriti v Zagrebu, če sama prevzame riziko takih gostovanj. Po neuspelem »Učlovečenfu« 90 prišli Mariborčani z delom Milana Begovida »Bez trečeg« in 9icer na izrečno avtorjevo željo in po velikem uspehu, ki so ga bili imeli s tem komadom v Mariboru. Nastopila sta Sava Sever - Šerbanova. v kateri smo sno-znali velik dramski talent in Vladimir Skr-binšek, režijo pa je vodil Bojan Stupica. Ker do trenutka, ko pišem to pismo, še nimam zagrebških kritik, naj" mi bo dopuščeno, da poročam v prihodnjem pismu o tem gostovanju. Za sedaj naj omenim samo to. da je bilo gledališče zelo slabo obiskano (prodanih je bilo komaj 63 vstopnic) in da ie bila mariborska igralska dvojica živahno aklami-rana. Kakor sem izvedel pri vodstvu drame, pripravljajo za prihodnjo sezono Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor« v slovenskem jezikn. (Op. ured. V jutrišnji številki bomo priobčili nekoliko načelnih besed o mariborskem gostovanju in o vprašanju Cankarjeve uprizoritve v Zagrebu.) Žiga Hirschlur. Skladatelj J. Hatre izročil ljubljanski operi svoje novo delo. V Ljubljani se mudi znani skladatelj J. Hatze iz Splita, ki je pravkar dovršil novo ojk^o »Abel in Marija« po Botioevj pesnitvi »Bijedna Mara«, odnosno Bartulovicevi dramatizaciji tega eposa. Skladatelj je svojo opero ponudil tudi vodstvu ljubljanske opere. Kakor izvemo, je nova opeTa zrelo in zanimivo delo in je sprejeta v ljubljanski operni repertoar za prihodnjo sezono. Pojavljajo se novi repertoarji. Prvi znanilci jeseni — zakaj kratki so meseci poletne radosti — so vedno gledališki repertoarji za novo sezono, ki se začnejo pojavljati takoj po sklepu gledališkeea leta. Te dni so praški listi zabeležili, kaj vse obeta vodilno češko gledališče Narodni divadlo v operi za sezono 1932./33. Posebno zanimajo češke novosti. Uprizorili bodo oj>ero »Botrčkova smrt«, ki jo je zložil Rudolf Kari na libreto St. Loma. dalie opero »Jasice«, katere avtor je Jindfich Vojafek. pantomino Boh. Martinu »Pani«. balet »Rajski vrt«. Emila Ne-mecka in Karla Habe opero »Janošik«. — Dalje nameravajo naštudirati Fibichovo melodramo »Tantalova sprava c. Janačkove »Tz-lete gospoda Brončka« in Zichov »Slikarski domislek«. Iz tuje tvorbe pridejo na vrsto Szymanowskega »Kralj Ro^er«, Ilonegger-jeva »Antigona«. Stra vinskega «Oidipus rex<, Straussova »Ll^ktra«, Musorgskega »Hovanščina^. Saint Saensova »Samson lil Dalila« in Charjjentierejeva ^Louisa«. »Prodana nevesta« v Gradcu. V okvim junijskih slavnostnih iger, ki jih prireia Mestno gledališče v Gradcu, so pred dnevi uprizorili slavno Smetanovo opero >Pro«ia-na nevesta'. Opero je dirigiral Oskar C. Po-sa. med solisti pa sta se pevsko in igralsko najbolj odlikoval Hela Ouis kot Mafenka in Rudolf Posch kot Kecal. Kritik graške^a dnevnika »Arbeifpnville«: dr. O. H. je poln hvale o tej oj>eri in njeni izredno skrbni graški izvedbi. Pri premijeri je bilo gledališče razprodano. — Slovanski repertoar v Gradcu je nedavno izpopolnilo tudi dunajsko Mestno gledališče (Stadttheater), ki je gostovalo v Gradcu z znanim komadom češkega dramatika Františka LanSerja »Spreobrnitev Ferdinanda Pištorja«. Članek »Z zaerebške^a knjižnega trga« v »Jutni« z dne 11. t. m. je objavil v izvlečku praški »Venkov« z dne 14. t. m., opozarjajoč na izdanja hrvaške novinarske založbe »Bi-noza«. O lepem nspehn »Prodane neveste« pod milim nebom v Ljubljani je priobčil naš so-trudnik Žiga Hirschler v zagrebškem »Ju-tamjem listu« daljše poročilo. Gosp. Hirschler poudarja, da je to za glasbenim festivalom v kratkem času že drugi pomenljivi glasbeni uspeh Ljubljane, »omaee vesti ♦ Vojaške vesti. 3 kraljevim ukazom so imenovani: pehotni podpolkovnik Gjorgje Petrovič za pomočnika komandanta 45. pehotnega polka; pehotni major Janko Hameršal za komandanta 1. bataljona 1. pehotnega polka; pehotni podpolkovnik Friderik Hren za komandanta 3. bataljona 24. pehotnega poika; kapetan fregate Mihael Caigl za vršilca dolžnosti komandanta II. hidroplanske komande, kapetan korvete Anton Debevec pa za vršilca dolžnosti komandanta monitorja >Vairdar«. Na službovanje je prideljen: poročnik korve-te Matija Podkrajšek pomor s k emu arze-naJu v T i V'tu. Z naredbo komandanta žan-darmerijo so imenovani za vodnike: konjiški podporočnik Jernej Mak za vodnika bijeloi.ns.kega voda drinskega žan dar serijskega polka; atiljerijskii podporočnik Vin-cenc Fortuna za vodnika beranskega voda zetskega žandarcnerijskega polka; pehotni podporočnik Borisa v Blagojevič za vodnika celjskega voda dravskega žandarmerijskega polka; pehotni poročnik Jovan Bo-kič za vodnika kamniškega voda dravskega žandarmerijskega polka; pehotni _po-ročnik Milivoj Koprivica pa za vodnika mursko - soboškega voda dravskega žandarmerijskega polka. Ženitev je dovoljena kapetanu bojnega broda Avgustu Kuster-jn z ločeno gospo Marto Gjurgjevičevo, hčerko občinskega uradnika iz Beograda. ♦ Napredovanje v policijski službi. Višji pjistav pri u.pravi mesta Beograda Ljubo Matutinovič je pomaknjen v 6. položajno skupino in premeščen kot višji policijski komisar k upravi policije v Ljubljani. ♦ Nov odvetnik v Novem mestu. Odvetniška zbornica v Ljubljani objavlja, da je g. dr. Josip Trošt 10. t. m. bil vpisan v imenik odvetnikov v sedežem v Novem mestu. ♦ Na državni pomorski akademiji so bili 10. t. m. zaključni izpiti pomorskih kadetov trgovske mornarice. Med drugimi afoiturijenti so naslednji rojaki: Dinko Rertoncelj. Vladimir čeč. Radovan Kolšek. Dušan Muc, Anton Perko, Leopold Rija-vec, Viktor šoštarič in Drago Tomažič. + Četrtinska vožnja k blagoslovitvi pravoslavne cerkve v Celju in k svečanemu polaganju temeljnega kamna za pravoslavno cerkev v Ljubljani. Prva svečanost bo v .nedeljo 19. t. m., druga pa v ponedeljek 20. t. m. Legitimacije za četrtinsko vožnjo se dobe mod drugim v pravoslavni kapeli v Ljubljani in veljajo od 16. do 23. t. m. Na odbodni postaji kupi imetnik legitimacije polovičen vozni listek, ki ga pri izstopu ne odda. nego se z njim brezplačno Samo se mora pri povratKU legiti-n».acija overiti pri cerkvenem odboru v Celju. Četrtinska vožnja (je mogoča z vsemi viakii (razen z ekspresnimi) in v vseh razredih. Znižali smo cene vsem oblačilom. Oglejte si zalogo! J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 ♦ Četrtinska vožnja r,a Cetinje. Prejeli erao: Letna skupščina Jugoslovenske zveze treznosti in Z*?eze t.reznostne mladine bo (na Cetinju od 2.-5. julija. Udeleženci skupščine bodo infpli na železnici 75% popusta v času od 29. t. m. do 11. julija. Pni odhodu si kupi udeležnik četrtin sko karto, pri povratku zopet drugo četrtin sko karto, tako da bo na ta način omogočeno pni povratku poslužiti se druge smeri potovanja kakor pri odhodu. Legitimacija stane 20 Din. Programi, informacije in prijave za eventualne izlete od Rije.ke Cmojeviiča Soče t ter ljubitelje narave vljudno vabimo na ta izlet. — člani, ki se tega izleta ne udeleže, naj se udeleže zleta Kranjske Sokolske župe v Straži-šču pri Kranju ali pa javnega nastopa Sokol s k eg a društva >Ljubljana IVc. U— Ob sklepu šolskega leta 1931/32 priredi ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani tri javne produkcije gojencev konservatorija. Prva produkcija bo v ponedeljek 20., druga v sredo 22. in tretja sklepna z orkestrom v petek, 24. t. m. Prvi dve se vršita v Filharmonični dvorani, tretja pa v unionski dvorani. Začetek vsakokrat točno ob 20. Vstopnice bodo v predprodaji v Matični knjigarni. Sedeži so po 10, 8, 6 in 4 Din, stojišča 3, dijaška 2 Din. u— Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Prošnje za sprejemni izpit za prvi razred gimnazije je vlagati pri ravnateljstvu v času od 20. do 23. t m. Sprejemni izpit bo 25. t. m. ob 8. uri. u_ Ravnateljstvo šole Glasbene Matice vljudno vabi gojence in njih starše k interni produkciji gojencev šole, ki bo danes ob pol 5. popoldne v Filharmonični dvorani. Vstop prost proti nakupu programa, k/i stane 2 Din. u_ Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. vaja mešanega zbora u_ Pevski odsek društva >Tabor« ima pevsko vajo drevi ob 20. v predsobi telovadnice na realki v Vegovi ulici. Pridite! u_Društvo »Zora« v Sp. šiškj ima članski sestanek v nedeljo 19. t. m. ob 9. dopoldne v gostilni Pavletič (Reininghaus) v Frankopanski uliicL u— »Motoklub Ljubljana« priredi r nedeljo 19. t m. celodnevni skupni telet na Jezersko in vabi svoje člane, da se polno-številno udeleže. Start ob 7. zjutraj pred »Evropo«. Obenem opozarjamo člane na prihodnji dvodnevni izlet v Logarsko dolino 28. in 29. t. m. Natančna navodila objavimo v časopisih. u_ Otroško igrišče »Atena« sporoča cenjenim staršem, da se je že otvorilo 15. t. m. in da vabi vse otroke, naj čimprej pridejo v naše kolo, kjer najdejo vse, česar jim je treba za zdravje in zabavo, informacije se dobe vsak dan istotam brez-obvezno pri voditeljici igrišča. u_ Tujski promet v maju. Po statističnih podatkih tujsko-prometnega odseka mestnega magistrata je prišlo maia meseca v Ljubljano 3956 tujcev, dočim je bilo ta mesec L 1931. tujcev 4590 in 1. 1930. 5469. Iz raznih krajev Jugoslavije je maja prišlo v Ljubljano 2857 oseb, iz Avstrije 371, iz Italije 221, iz Amerike 14, iz Anglije 7, Belgijcev 3, Bolgarov 8, čehoslovakov 192,' Francozov 15, Grkov 3, Nemcev 185 (lani 403) iz Nordijskih držav 7, Madžarov 29, Poljakov 14, Rumunov 2, Rusov 6, Švicarjev 9 in iz ostrviih držav Evrope in izven Evrope 12. Po stanu »n poklicu je biLo 143 delavcev, dijakov 149, kar je tolmačiti s tem, da so razne šole v državi priredile že maja iziete v Ljubljano, dalje je prišlo v Ljubljano največ trgovcev (601), obrtnikov 458 in potnikov 451. Moških je prišlo v Ljubljano 3243 in 713 žensk. Kakor ostale mesečne statistike, izkazuje tudi majska, da .ljudje v starosti od 25. do 50. leta največ potujejo, prišlo je namreč v Ljubljano 2589 tujcev te starosti, a največ jih je bilo starih od 30. do 35. leta 642).' V hotelih je prenočevalo s preostankom od prejšnjega meseca 4150 oseb in je bilo S109 prenočnin. če računamo, da je vsak p.renočevalec poiratil dnevno najmanj 150 Din, je Ljubljana v tujskem prometu dobila najmanj 1,200.000 Din. V maju se je tujskii promet napram aprilu d.vigml za 832 tujcev. Večji poset Ljubljane je v prvi vrsti pripisovati festivalskim prireditvam. . . . u— V mestni klavnici ljubljanski se bo v soboto 18. t. m. ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso. u_ Bluze, najnovejše modele ima fe nprizorila pravljično igro »Krojaček .rn-načekc. Sokol se je potrudi!, da poda tndi to igro dostojno. Nabavil je lepo dekoracije ln kostume, pa tudi mali igralci so odigraii svoje vloge prav lepo in srčkano. Igro ie režiral učitelj g. Rihar, ki ie žrtvoval mnogo časa. Križ pa je z našo publiko. Res je, da sedaj ni ravno primeren čas za gledališke prireditve, vendar pa bi naša publika prav lahko en večer žrtvovala našemu najmlajšemu naraščaju in ga izpodbudila za nadaljnje delo. Pričakovati bi bilo, da bt vsaj učiteljstvo znalo ceniti delo in trud svojega tovariša, četudi je bilo učitelj-stvo izmed inteligenčnih sloie-v še najbolj zastopano. Rudniške inteligenco ni bilo »koro nič, pridobitni krogi pa so to pot popolnoma odpovedali. Ce delavec za prosvetue namene še vedno lahko žrtvuje kak dinar, tembolj bi to lahko storili oni, ki po krizi niso tako hudo prizadeti, ali pa skoro nič. t—■ Glede na članek 8. t. m. pod naslovom »Trboveljska koruzna moka in drugo« nam piše g. Klenovšek, da on ni bil nikdar določen v katerikoli prehranjevalni odbor in da zaradi tega tudi ni nikdar v njem sodeloval, niti ni bil vabljen na zadevne seje ali rargovore. To pomoto lojalno popravljamo, ke>r nočemo nikomur delati krivice. t— Poklškov jez popravljajo »o bo v par dneh gotov. S tem bo omogočeno, da sc bo spet lahko uporabljala črpalka za polnjenje bazena v občinskem letnem kopališču in redno menjava vodo. kar so kopalci že prav težko pričakovali. L"pamo, da bo občina upoštevala tudi ostale želje kopalcev, ki smo jih svoječasno objavili. S tem se bo frekvenca kopališča gotovo dvignila. t— Škropilni m-1 o se je vrnil iz popravila in sedaj se ce«te zopet redno Škrope. Želeli bi samo, da se škropilni red spremeni v toliko, da bi se škropilo cesto, predno začno voziti avtomobili na kolodvor in nazaj. Iz Novega mesta n— Življenje na Krki je postalo zelo živahno in je zlasti mestno kopališče prav dobro obiskano. Mali, lično izdelani čol-nički so se pojavili v velikem številu. n— Gradbena sezona je pri nas letos bolj slaba. Do sedaj so se spravile pod streho le dve visokopritlični vili: na Ragov-loški cesti, last čevljarskega mojstra Mihe Čolnarja in na Trdinovi cesti, vila, ki jo gradi obitelj Petričeva. Izvršujejo pa se poleg tega tudi razne preureditve. Iz Laškega l_ Pred regulacijo potoka Reke. Foeest-aiki zemljišč ob potoku Reki, ki teče skozi sosednje Šmartno in se izliva nad vasjo Bregom v Savo, dela domačinom že drugo desetletja precejšnjo škodo. Oškodovanci so vložili že pred vojno vlogo na oblastva, svetovno klanje pa je preprečilo izvedbo načrta. V teku časa pa je vodni tok nap-pravljal čim dalje npečjo škodo. Zdaj prejdnjat struga že presekana na treh kra-ii-h in je več parcel uničenih. Prizadeti prebivalci so vložili na litijsko občino ponovno prošnjo. Ta je zainteresirala pristojne činiteije, ki so izdelali načrte, kako speljati vodni tok, da ne bo deLal mejašem stroškov in nevšečnosti V četrtek 16. t. m. se bo vršda dopoldne ob pol-desetih vodoprav-aia razprava. Komisije se bodo udeležili banovin s ki strokovnjaki! iz Ljubljane, zastopniki našega sreza in občine to prizadeti ■posestniki Ob tej priliki se bo ustanovila vodna zadruga za regulacijo Reke, fci naj čimprej pokrene akcijo do zaželjene izvedbe. V našem okolišu dela precej škode tudi Sava. ki je odtrgala precejšen kos krega. na Spodnjem Logu. Tudi tamkaj bo tre-bc. misliti na regulacijo. Iz Slovenske Bistrice »b— Olepševalno društvo bo imelo 1SL t. m. ob 20. redni občni zbor v gostilni g. WalLanda. Meščanstvo ob tej priliki pozivamo, da to društvo, ki je zlasti pod sedanjim predsednikom g. Ferenoakom dc&seglo lepe uspehe, podpre moralno in gnvotno. V poletni dobd predvideva odbn stanujejo pod isto streho. Neko podobnost med kmetijskim iin tovarniškim delom so ustvarili šele večji modernejši kmetijski stroji. Vendar je razlika še vedno tako velika, da ustanavljajo napredne države za kmetijske delavce navadno skupno z gozdnimi delavci posebne delavske zavarovalnice, ločene od splofne-iga zavarovanja industrijskih in obrtnih delavcev. Naš zakon o zavarovanju delavcev od • 4. maja 1922 (§ 6.) začasno izloča kmetijske delavce iz zavarovaine obveznosti s klavzulo, da se mora statut za obligatorno zavarovanje stalnih kmetijskih delavcev izdelati v enem letu, potem ko stopi zaken v veljavo, kar se pa ni zgodilo. Pač pa so zavarovani kmetijski delavci v okviru nagega delavskega zavarovanja, ki so zaposleni pri kmetijskih strojih, gnanih z elementarno ali živalsko silo, v kolikor so ogroženi od strojnega pogona Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je na PTedlog kmetovalcev iz Vojvodine na svoji seji 6. aprila 1925. sklenil, da se morajo pri mlatilnicah na parni, motorni ali vodni pogon zavarovati poklicni strojniki, kurjači in vlagači poimensko za slučaj bolezni in nezgode kakor ostalo industrijsko delavstvo, dočim je ostalo osobje pri mlatilnicah na parni, motorni, vodni in živalski pogon zavarovati kolektivno samo zoper nezgode po VII. mezdnem razredu 1. januarja 1931. je stopila v veljavo naredba ministra za socijalno politiko in narodno zdravje (od 15. oktobra 1930), ki določa, da je od 1. januarja 1931 dalje zavarovati zoper bolezen in nezgode poklicne strojnike, kurjače in vlagače pri mlatilnicah na parni, motorni ali vodni pogon in strežmike pri plugih, branah, sejalnicah, kosilnicah, grabilnicah in strojih za izkopavanje zemeljsk'h pridelkov na motorni ali parni pogen. Navedeno osobje je prijaviti s člansko prijavnico poimensko kakor industrijske in obrtne delavce. Ostalo osebje pri kmetijskih strojih, n. pr. pri mlatilnicah na parni, motorni ali živalski pogon (gepelj), pri čistilnicah, strojih za rob-kanje koruze, prešah za seno in slamo, krmoreznicaih, cirku'aTkah, mlinih za drobljenje zrna in sadja, stiskalnicah za sadjevec in vino, separatorjih za mleko, črpalkah, škropilnicah, strojih za rezanje zelja in repe itd. na motorni ali žiivalski pogon in pri sejalnicah in kosilnicah na živalski pogon, pa je zavarovati kolektivno brez članske prijavnice Samo zoper nezgode na osnovi letnega zaslužka 6000 Din (to je VII. mezdni razred). Pri kolektivnem zavarovanju se morajo upoštevati tudi žena in otroci lastnika strojev. Kolektivno nezgodno zavarovanje nudi vse podpore ob obratni nezgodi, ki so predvidene v zakonu, to so zdravnik, zdravila, bolnica, hra-narina, renta z ozirom ra višno delane-zmožnosti (največ 6000 Din letno), pogrebnina in renta vdovi, sirotrm, ascendentom in descendentom smrtno ponesrečenega. Jasno je. da je to zavarovanje eminentne važnosti tako za delavce kakor tudi za občine in gospodarje same. kajti brez navedenih podpor bi bili ponesrečeni delavci navezani edrtole na podpore občin in ka-ritativnost javnosti. Naj bo omenjeno dejstvo, da so nesreče pri mlatilnicah, slamo-reznicah, cirkularkah itd. najpogostejše, relativno boli pogo®te kakor pa nesreče v velikih tvornicah. Kolikokrat odreže tak stroj temu ali onemu delavcu prste ali celo roko in ga tako napravi za invalida za vse življenje! Ako dobi tak pone<»rečenec 100 Din na mesec, znaša to letno 1200 Din, v desetih letih pa 12.000 Din. Taki ponesrečen oi pa žive normalno še 20 ali 30 let in dobivajo mesečno po več sto dinarjev rente. Glede ra tako velika bremena 60 prispevki naravnost minimalni. Prispevki za kolektivno zavarovanje zoper nezgode kmetijskih delavcev se računajo pri mlatilnicah na narni, vodni ali motorni pogon po številu konjskih sil in številu delavnih dni brez ozira na število zaposlenih delavcev od 5.20 Din naprej. Za ostale stroje pa znaša prisnev^k: pri mV tilnicah na geneli r?n<»rno 2.S0 Din tiri kr-moreznieah, cirkularkih in stroifh ra rezanje repe in zelja 2.60 Din, pri kosilnicah za žito brez avtomatičnega vezanja snopov 3.90 D111. pri kosilnicah /.a travo 2.00 Din, pn sejaimcan UJu L/in, pni čistilnicah 0.90 dinarjev itd. Najmanjši prispevek za nezgodno zavarovanje znaša letno 10 Din Glede na ta dejstva so neosnovani očitki, češ da »i hoče naši socialno zavajovanje z nezgodnimi prispevki kmetijskih delavcev okrepiti svoj finančni položaj. Marsikoga bo zanimalo koliko kmetijskih strojev imamo v dravski banovini. OUZD je sestavil statistiko raznih kmetijskih strojev po stanju prijav dne 31. maja t. 1. Vseh kmetijskih strojev na pogon z elementarno ali žival&ko silo imamo trenutno v dravski banovini 13.233, od tega 48 mlatilnic na paro, 1634 mlatilnic na motor, 269 mlatilnic na vodo, 6482 mlctilnic na gepelj, 3709 slamoreznic, 550 cirkulark, 43 mlinov za drobljenje zrna, 26 mlinov za drobljenje sadja, 377 kosilnic, 14 strojev za grabije-nje, 37 sejalnic, 7 motornih plugov in bran itd. (Tu seveda niso všteti stroji na ročni pogon.) Zanimivo je, da je relativno največ kmetijskih strojev na Gorenjskem, čeprav jc kmetijstvo drugje bolj razvito. Glede na skupno število strojev na elementarni ini žvalski pogon pre^niačijo naslednji sre-zi: Ljubljana (1361). Kamnik (1078), Mari bor 1. br. (1054). Radovljica (899). Novo mesto (789). Škofja Loki (763). Ptuj (765), Celje (724) in Kranj (662). Gospodarske vesti = Sporazum o kliringu med Jugoslavijo in Švico je sedaj objavljen tudi v »Službenem listu« od 15. t. m. Kakor znano se ta kliring izvaja že od 10. maja. — Po pravkar objavljenem poročilu švicarske Narode banke je bilo v Jugoslaviji doslej vplačanih v kliringu 1,528.000 šv. frankov, v Švici pa le 201.000 frankov, tako da zna-ši dobroimetje švicarskih izvoznikov pri raši Narodni banki 1,327.000 frankov. Poleg tega je bilo švicarski Narodni banki prijavljenih za 2,076.000 frankov terjatev v Jugoslaviji. = Konferenca o valutnih in finančnih \ prašanjih. Dne 24. t. m. se bo vršila v Beogradu v dvorani Udruženja beograjskih industrijcev konferenca, na kateri se bo razpravljalo o aktualnih valutnih in finančnih vprašanjih. Korferenci bodo prisostvovali delegati vseh zainteresiranih gospodarskih ustanov in mnoge ugledne osebnosti iz našega gospodarskega življenja. Ta konferenca bo v zvezi s posebno akcijo Mednarodne trgovske zbornice, ki je o valutnih in finančnih vprašanjih Srednje Evrope že podrobno razpravljala v znani mednarodn-i konferenci v Innsbrucku. kjer je bilo sklenjeno, da se ustanovi stalni odbor za proučevanje va:utnih in finančnih vprašanj podunavskih držav. V tem odboru sodeluje tudi naš racionaVm odbor, ki se je obrnil na zainteresirane gospodarske organizacije s predlogom, da se zaradi detajlne diskusije skliče posebna konferenca. Zainteresirani krogi so predlog odobrili in sedaj je naš nacionalni cdbor to konferenco sklical. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini naslednjih dolžnikov: Karol Rojs, posestnik in zidarski mojster v Ormožu (poravnalni upravitelj Lavoslav Sevnik, javni notar v Ormožu; narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču v Ormožu 9. julija ob 9., prijavni rok do 4. julija, kvota 40°.V): Rezi T i seli, trgovka na Planini pri Sevnici (poravnalni upravitelj dr. Rok Je&enko, odvetnik v Sevnici; narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču v Sevnici 18. julija ob 10.. prijavni rok do 12. julija, kvota 40°'«); Franc Vehovar, lesni trgovec in Industrijska družba z o. z. v Celju (poravnalni upra%'iteli dr. Ernest Kalan, odvetirik v Celju; narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Celju 23. julija ob 9., prijavni rok do 18. julija, kvota 50%). = potrjene prisilne poravnave: Angelo-slav Hrastnik, trgovec v Ljubljani, Karlov-ska 8., za 40°/n kvoto, plačljivo v enem letu; Brata Slawitsch in tvrdka Slawitsch & Hel-mer, Ptuj, za 40% kvoto, plačljivo v treh obrokih; Andrej Lužar, posestnik in trgovec v Podzemlju, za 70% kvoto v 2 devetmesečnih obrokih; Frančiška Šuler, trgovka v Ka-sazih za 40% kvoto v 10 mesečnih obrokih; Anton Pemič, trgovec v Slov. Bistrici, za 50% kvoto, plačljivo v 12 mesečnih obrokih. = Konkurz je razglašen o imovini Ivana šoštariča, trgovca v Mariboru, Aleksandrova 13 (upravnik mase dr. Vinko Rapotec, odvetnik v Mariboru; prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru 23. junija ob 10., prijavni rok do 6. avgusta, ugotovitveni narok 17. avgusta). — Dobave. Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 22. t. m. i>o-nudbe za dobavo kave. Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 2. julija ponudbe za dobavo bencina. Direkcija državnega rudnika v Zenici sprejema do 14. julija ponudbe za dobavo jeklene vrvi. Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI. Borze 16. junija. Na ljubljanski borzi je bilo danes opažati, da se je dviganje dolarja, ki je nastopilo po oslabitvi v maju, ustavilo. Današnji tečaji devize Nevvork so bili nekoliko nižji kakor včerajšnji, tudi devize Amsterdam, Berlin, Bruselj in Trst so nazadovale, dočim se je deviza London nekoliko okrepila. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda popuščala. Zaključena je bila samo za kaso po 180. Tudi 7% Blairovo posojilo se je trgovalo nekoliko nižje, po 37 in 38, 8% Blairovo posojilo na po 41 in 42. Promet je bil samo v begluških obveznicah po 32 in 32.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2275.37 — 2286.73, Berlin 1328 47-1339 27. Bruselj 782.95 do 786.89. Curih 1097 35 — 1102.85. London 206.87 -207.67. New Yorfe Ček 5607.38 do 5635.64. Pariz 221.28- 222.60. Praga 166.89 do 167.75. Trst 287.57 -289 97. Zagreb. Amsterdam 2275.37 — 2286.73. Berlin 1328.47 _ 1339.27. Bruselj 782.95 do 786.89. London 206.07 _ 207.67. Milan 287.57 do 289.97. Newy0rk kabel 5629.38 — 5657.64, Newy0rk ček 5607.38 — 5635.64. Pariz 221.28 do 222.40. Praga 166.89 — 167.75, Curih 1097.35 — 1102.85. Cnrih. Beograd 9.05. Pariz 20.165. London 18.805. Newyork 512.25. Bruselj 71.355. Milan 26.23. Madrid 42 30. Amsterdam 207.30. Berlin 121.25. Stockholm 96. Oslo 92.50. Koben-havn 102.60. Sofija 3.72, Varšava 57.35, Bukarešta 3.06. Efekti. Zagreb Državne vrednote: Vojna Skoda 180 — 182. za iunii 180 — 183, za julij 178 do 182. 7A dec-emher 181 — 183. 7% investiciisko 49.25 — 49.50. 4% agrarne 23 — 24. 6% begluške 32 - 33, 7% Blair 37J50 do 38.50, 8% Blair 41 _ 42, 7% Drž. hipotek, banka 43.50 — 45-50; bančne vrednote: F*riv. agrarna banka 204 — 206. Beograd. 7% investicijsko 50 — 52, 4% agrarne iZ — 24. 6% begluške 33. 82 zskli.. 7% Blair 39 38 zaklj.. 7% Drž. hipotekama banka 38C0 zaklj.. Priv. agrarna banka 203. 205 zaklj. Dunaj. Eskompteeesellschaft 100. Staats-eisenbahngesell. 18. Trboveljska 20, Alpin? Montan. 8.55. Sečerana 19.50. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 16. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 50.25. za september 52.875. za december 55.S75; koruza: za julij 30.875. za september 32.75, za december 33.50; oves: za julij 20.625; rž: za julij 34.25. + Winnipeg. 16. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 55.25, za oktober 57.375, ta december 58.50. + Ljubljanska borza (16. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov m bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, 78 ke po 180 — 182.50. okolica Sombor, 79 kg po 1S5 — 187.50: potiska. 80 kg težka po 190 — 192.50; moka: baška KJ«. franko Liubljaria. plačljivo v 30 dneh po 320 — 325. banatska po :^30 do 335; koruza (slovenska postaia, pla";. v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 147.50 do 150. po navadni voznini no 152.50 _ 155. -I- NoTOsadska blagovna borza (16. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 49 vagon. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, 79 kg 129 — 131; okolica Sombor. 79 kg težka 129—131; baška. ladja Begej, 79 kg 128—130; gornjebanatska, 79 kg 125 — 127: banatska. pariteta Vršac. 78 kg 124 — 126- srednje-baška, 79 kg 130 — 132; gornjebaška, 79 kg 130 — 132; baška potiska. 79 kg 130—132-baška, ladia Tisa. 79 kg 130—132. Oves: baški 140—142; sremski. slavon. 112.50—147.50. Oves: baški 145 — t50; sremski. slavonski 147.50 — 152.50 Ječmen: baški, sremski 63/64 kg 140-145: pomladni 67'6S kg I5n do IGO. Koruza: baška. banatska 100 — 102: sremska 101 — 103: baška bela 111 — 113. Moka: baška. banatska in >0gg« 210 do 220; >2« 195 — 205; ^S« 185 _ 190: *6< 175 — 180: *7< 145 _ 150: 78« 92.50—97.50. Otrobi: baški. sremski 87.50 — 90. + Budimpeštanska terminska borza (16. t m.) Tendenca mirna. Promet slab. Plenica: za oktober 11.46 — 11.47; rž: za oktober 10.20 — 10.30; koruza: za julij 16.80 do 16.85, za avgust 15.62 — 15.65. 0 renesansi lutkovnega gledališča Koncem 19. stoletja je lutkovna igra skoraj izumrla. Tudi otrok jo je potrpežljivo prenašal, ne pa gojil. Kje so bili vzroki? Vsekakor: ustalj-enest nazorov in idej, mirno in ugodno meščansko življenje, nad katerim že dolgo niso obviseli: ogenj, potres, bolezen ali vojna. Toda ko se je zdele, da je lutkovno gledališče že popolni izcbčenec, se je naenkrat izkazalo, da ni še popolnoma izumrlo, nasprotno, da celo na tihem doživlja svojo renesanso. Mnc go se jih je zbralo, ki so oživljali lutkovno igro. Med njimi so bili v prvi vrsti slikarji, ki jih je tkzv. »velika« umetnost utrudila in so upali, da najdejo v čarobnem svetu lutk uteho in mir. Slučajno pa so odkrili v tem svetu tudi to, za čemer so tako silno stremeli: pristno Ijud-skost ter primitivnost. Na tej točki so se znašli s pesniki, ki so pravkar zbežali od Zolajevega brutalnega naturalizma, da bi ohranili podobo romantike. Dramatiki so pczdravili v lutkovnem gledališču stilno jasnost, ki je nima veliko gledališče. »Ne živ človek, samo lutka more izraziti pesnitev. človek-igralec odpove, lutka nikoli. Lutka ni nič drugega nego izraz umetnikove ideje. In lutka nima nobenega posvetnega življenja. Dobra lutka je več vredna nego živa si^dnjcst.« Tako so govorili J. Kerner, Falke, Dehmel, Fulda, Schnitzler, Hugo v. Hofmannsthal, igralka E. Duše in Iv. Puhonny. Tem pesnikom, igralcem in lutkarjem pa so se pridružili še pedagogi, ki so prvič poudarili vzgojni pomen lutkovnega gledališča za mladino. Tako je pisal Paul Hildebrandt: Lutkevna igra zahteva cd otroka, da razvije veliko delavnost. Lutkovni igri, ki vpliva n? umetniško vzgojo naših otrok, moramo posvetiti veliko pažnjo in skrb. Konrad Lan g pa je bil živo prepričan, da Gašperček s svojim lutkovnim gledališčem uvaja otroka v razumevanje plastike in igre. Ce pa sam vodi gledališče, piše igre. komponira, slika in obrazuje lutke, je potem v lutkovnem gledališču velevažen činitelj sa-modelnosti, ki ga moderna mladinska vzgoja ne sme prezreti. Tcda renesansa lutkovne umetnosti je tesno zvezana z umetniško delavnostjo P. Branna, Puhonnyja, Teschnerja, dr. V. Podrecca i. dr. In tu se šele načenja njeno osrednje poglavje, ki bomo o njem prihodnjič spregovorili. Učenček - potepinček Ljubljana. 16. junija. V zadnji ožji sobici odgonskih zaporov počiva te dni mlad, zdrav deček, star, kakor sam pravi, »enajst lajt«. Ječar, dobri Je-zovšek in njegova mamica skrbita lepo za njega. Deček spava na slamnjači in kdo ve, kaj sanja. Je silno molčeč. Na vprašanja noče odkrito odgovarjati in nikakor noče povedati svojega potepinskega romana. Policijski stražnik ga je v torek zvečer prijel, ker je blodil po Ljubljani okrog in baje iskal nekega svojega bratranca, ki je baje tu zaposlen. Poleg slamnjače ima čitanko, računico in risanko za II. razred osnovne šole. Noče povedati, zakaj je odšel od doma. gleda v knjige in riše podobice v risanko. Drugače je zelo zadovoljen. Pravi, da so mu doma dali enega kovača, da naj gre obiskat bratranca v Ljubljano. Na vprašanje, zakaj je ravno zapustil ob času šole svoj rojstni kraj, molči. V čitanki je še lepo napisano njegovo ime, napisa^ je tudi kraj. Baje_ je doma iz Pijovce 10 in sam pravi, da je ta kraj tam v zeleni Štajerski v bližini Šmarja pri Jelšah. Pripoveduje kratko, da je hodil nekaj časa peš in da se je potem peljal od Zidanega mosta naprej v Ljubljano, da je izstopil na neki postaji in da je bil potem dva dni za pastirja pri nekem kmetu v Tomačevem. Pastirsko službo pa je pustil, ker je bilo baje slabo. Smehljaje pravi, da se mu v tej sobici zdi prav fletno. Ljubljanska policija se je obrnila na občino. da poizve, če je kak deček iz Pijovce pobegnil pretekli teden od doma._ Kakor hitro dobi policija natančnejša sporočila, bo g. Jezovšek po očetovsko spremil učenčka-potepinčka v njegovo rojstno vas. Letoviščar Letoviščar je kakor metulj; lahkokril išče cvetlic Ln travnikov in življenje ga boža kakor metulja. Izlegel se je v tistem trenutku, ko je v hotelu izmil prah potovanja s sebe. V tem trenutku je ostavil tudi svoj poklic. Tudi svoje ime ostavlja. Namreč v knjigi za goste. Tam ga odda kakor klobuk v garderobi. Uradno so ga zabeležili samo kot številko: »št. 36. hoče biti prebujena jutri ob 5.!« — »št. 52. hoče danes obedovati v sobi!« Tako govore sedaj o njem. Tudi hotelski ravnatelji vedo, da žive metulji brez imen. Njemu pa ostane sedaj rešitev svojevrstnega vprašanja kako bi za tako kratek čas najbolje izkoristil toliko prostega časa. In v tem. kako rešujejo problem najboljšega brezdelja, se ločijo med seboj vsi, ki jih je za diferenciacijo neobčutljivi pojem »letoviščar« vrgel na en kup. Tu se preneha razvojna zgodovina, ki je za vse enaka, in se oričenja gola. opisujoča zoo-logija. Ta pozna kakor pri metuljih le tipe in družine. Najprvo pade v oči lev, ki išče odpočitka. Niti trohice poklicnih ostalin ni več na njem. Poklic si ie napravil iz odpočitka samega. Vdaja se mu z vso vnetostjo, vestnostjo in fanatizmom. Njegov odpočitni trening se prične s tem, da ugotovi koj ob prihodu svojo težo. Osorej se tehta vsak dan. Z menjajočim se uspehom, često vpliva sprememba zraka porazno in navzlic lenobi ter dobn hrani kilogrami popuščajo. To tem bolj. ker bi odpočitkar neznansko rad zagorel in drvi na sonce, kjer le more. če ima sonce dober dan, je nekdanji bledokožnik v kratkem času pre-pečen in leži z mrzlico doma ter si turobno lušči kožo: na vsair centimeter invalid od-počitkarske blaznosti. K r a m 1 j a č je uspešen iskalec družabnih vezi. Njegova ljubeznivost meji na demonijo, njegova vedrost je sposobna, da premaga najbolj odporne duše. To je rojeni mojster kon-verzacije, snovi za pogovor mu nikoli ne zmanjka in v njegovi družbi se kar najbolj neprisiljeno poučiš o vseh mogočih zanimive stih, ki so vredne ogleda, in izletih, o cerkvenih slikarijah, spominskih tablah, klopicah ob potoku in krajih z redkimi cvetlicami, o mičnih razgledih in geoloških formacijah bližnje m daljne okolice. Osamljena gospa z otrokom ni nikoli osamljena, temveč vedno v skupinah. Najmanj pa se ji pridruži druga osamljena gospa z otrokom. Vsi štirje tičijo v širokih hlačah in žakejih in posebno malčki videti v tem s svojimi vžiga-lično tenkimi udi zelo dražestni. Kadar stopajo po travnih ooteh skupaj, vsaka mati z otrokom ob roki, in izmenjavajo v globino segajoče misli o odsotnih zakonskih drugih ter o moških sploh, pravi jubilejni gost svoji ženi, ki sedi poleg njega v travi: »Poglej, kako ljubko!« Oba sta stara in potrebna odpočitka, če sta prehodila košček poti. Jubilejni gost prihaja že deset ali pet in dvajset let vsako poletje v isti kraj. S tem krajem je s svojim čuvstvo-vanjem zvezan osebno kakor s kakšnim vrtom, ki je njegova last in v katerem išče miru po naporih vsega leta. Njegova odlika je zvestoba. Zato uživa vsakovrstne prednosti v hotelu, kjer ga sprejemajo na posebno svečan način in kjer ga čaka posebno udoben kotiček. Prijatelj poljedelstva rabi domačinom istotako v zabavo kakor v jezo. čeprav ne zna pravilno držati niti kose niti motike. se ponudi brez pomisleka za pomoč na polju — pred vsem zato, da ga pri tem fotografirajo. Kadar kosi, je dobro, da ga fotografirajo takoj, ker se mu po dveh zamahih konica kose tako globoko zapiči v zemljo, da bi prišla samo še polomljena na sliko. Kmet se pri tem odpuščajoče smehlja. »Bodite prijazni do letoviščarjev, kajti prinašajo denar v vas!« Mož, ki nori za naravo, je veliko nedolžnejši. V njem so izbruhnili otroški atavizmi na dan. S svojih samotnih stikanj po naravi prinaša vsakovrstne njene fragmente: mične. majhne školjke ali ornamentalno zavite oolžje hišice, oka-menine iz triasne formacije ali nekoliko ptičjih peres — ostankov lisičjega zajtrka — ki razveseljujejo s svojim bleskom nje- Ljudje, ki ne poznajo zobnih bolezni Otok Tristan d' Acunha, ki leži sredi južnega Atlantika in ki šteje komaj dvesto duš, se lahko ponaša s tem, da ne pozna zobnih bolezni. Nedavno tega ga je obiskala komisija angleških zdravnikov, ki je ugotovila, da so tu bolezni sploh skoraj neznane in da umirajo otočani le od stare sti. Kar se tiče zobovja, posekajo ti ljudje vsako konkurenco. Med 156 osebami v starosti 2 do 92 let jih je bilo 131, ki niso kazale nobenega znaka zobne gnilobe (karioznesti), neki Samuel Swain, ki šteje 75 let, ima še vseh 32 zob in to popol- noma nedotaknjenih. To je tem bolj čudno, ker otočani ne poznajo vsega tega nič, kar imenujemo mi zobna higiena. Zobotrebci in zobne krtačke so jim neznane stvari — saj jih tudi ne potrebujejo. Pri tem jedo samo mehke jedi, ribe. krompir, jajca, mleko; trdih, ki so po naših pojmih najboljše sredstvo za ohranitev zdravega zebovja, ne poznajo. Najstarejša oseL>a na otoku je ga. Mary Glass, ki je izvrstnega zdravja, dasi šteje že 92 let. Gospa Glassova je vnukinja angleškega kaprola Williama Glassa, ki je bil ustanovitelj te samotne in daljne kolonije sredi oceana. Iz življenja In sveta Dom za olimpijske športnice mr • « »v» v • Naj samotne j si časopis sveta Od leve proti desni: Marv Glass, stara 92 let, najstarejša otočanka, in njen sin Bou. Samuel Svvain, ki ima 75 let ter ima še popolno zobovje Po pisanju londonskega dnevnika »News Chronicle« je najsamotnejši časepis tega sveta »Gulf News«, list, ki izhaja v Nord Queenslandu in ga ureja miss Leonora Gregory, »vesela deklica s smejočimi se očmi«. član uredništva »News Chronicle« se je z urednico seznanil na neki vožnji z ladjo v bližini Southamptor.a. Izvedel je od nje, da je urednica, izdajateljica, strojepiska, uvedničarka v eni osebi in da celo sama postavi vse, kar napiše, ter natisne. Najbližja postaja v kraju, kjer izhaja »Gulf News«, je od izhajališča oddaljena 200 km, najbližje večje mesto pa je Cairns, ki leži 600 km daleč. »Gulf News« izhaja od leta 1920. po enkrat na teden na osmih straneh. Ozemlje, za katerega je list pisan, je približno tako veliko kakor vsa Anglija, je pa z^lo redko naseljeno. Na njem prebivajo belci ln mešanci. Krnkurenčni časopis izhaja šele v oddaljenosti 500 km in mu torej ne jemlje naročnikov, bralcev in oglaševalcev. Pet dni v vodnjaku Franccski listi pišejo o nenavadni nesreči, ki drži njih bravce že pet dni v napeti pozornosti. Prošli teden je delal v St. Trivierju, departement Lam, vodnjakar, ki ga je med delom zasulo v rovu pod zemljo, čim se je primerila nesreča, so prišli reševalci, da bi ga potegnili izpod razvalin. Vodnjakar je bil namreč pod ruševinami živ in je dajal znamenja, naj ga rešijo. K sreči je bil vednjakar pri svojem delu opremljen s cevjo, ki mu dovaja zrak, tako da je lahko dihal in se ni mogel zadušiti. Pionirji delajo na reševanju jx>nesrečenca že pet dni, a doslej še niso ižkopali moža izpod razvalin. Usoda plesalke Grete Blaha Izredno sodišče za zaščito države je za^ ključilo proces proti atentatorju Bovone-ju in soobtožencem, med katerimi je bdla tudi 23-letna dunajska plesalka Greta Blaha. Vodja atentatorjev, trgovec Dominik Bovcne, je bil obsojen na smrt in ustreljen takoj po obsodbi. Njegovi sotrudniki so bili obsojeni na dolgotrajno ječo. Greti Blahi, ki se je morala zagovarjati zaradi sodelovanja, so bili soc'mki kaj nemilosti -vi: obsodili so jo na 30 let zapora. Kako je prišla Blaha v stik z atentatom jem? L. 1929. je prišla kot članica neke revijske skupine v Italijo. Skupino sta vodila brata Schwarz. Med obiskovalci revije, v kateri je nastopala Blaha, je bil tudi Bovone, ki je bil takrat lastnik električnega mlina v Genovi. Seznanil se je z Greto in ji dvoril ter ji celo obljubil zakon. Blaha je sprejela ponudbo z obema rokama. Lani ob tem času sta se peljala z Bo-vonom v Pariz in ko sta se vrnila v Italijo, je spremljal Bovcne revijsko skupino ši-rom Italije, pa ne samo iz ljubezni do Bla-he, marveč z konspiratorskih ozirov. V Parizu na Montmartreu se je bil namreč seznanil z osebami, ki so ga pregovorile, naj stopi v njih službo, kar je mož stcril. Po povratku v Italijo se je Bovone vozil okrog v avtomobilu. Na neki vožnji v Bologno je bila Blaha zelo vznemirjena, čudila se je, čemu veli njen zaročenec v vsakem kraju ustaviti avtomobil in kaj od- naša tz njega. To tn pa njegov strah, da ne bi ga kdo zalotil pri tem poslu, sta navdala Blaho s sumom, da Bovone ni popolnoma čistih rok. Nekoč je stopila Blaha v Bovonovo sobo s tlečo cigareto v ustih. Bovone jo je ogorčeno zavrnil in vrgel čez prag. šele pozneje je doznala za vzrok tega njegovega početja. Bovone je bil takrat ravno pri delu in je mešal smodnik. Da bo videla, kako opasna igra je to, je prižgal pred njo nekaj smodnika, da je buhnil plamen. Greta se je tega zelo prestrašila, on pa se je izgovarjal, da to ne pomeni nič, da mora tako ravnati in da bo opasna igra kmalu končana, nakar bosta pobasala milijon in živela brez skrbi. Ob neki priliki je nastala v Bovonovi hiši mo>čna eksplozija. Zarotnik je polnil bombe vpričo svoje matere. V sobo je stopila njegova žena in tedaj se je neka bomba razpočila. Njegovo ženo je usmrtila, njega pa močno ranila. Blaha, ki je bila v bližini katastrofe, je tekla v bolnico in alarmirala pomoč. Prišli so strežaji, obvezali ranjenca, obenem pa začeli zasliševati vso, ki so bili ob času eksplozije v Bovo-novi bližini. Tako je prišla stvar na dan, Bovone je bil aretiran in obenem z Blaho vred izročen preiskovalnemu sodniku, ki je odkril v ranjencu in njegovi nevesti nevarna protifašistična zarotnika ter ju z mnogimi drugimi vred postavil na zatožno klop. Za časa mednarodne olimpiade v Los Angelesu bodo bivale olimpijske športnice v tem le krasnem hotelu v Los Angelesu. Palača stoji v neposredni bližini olimpijskega Stadiona. Olimpijski tekmovalci bodo stanovali manj udobno. Zadovoljiti se bodo morali s stanovanjem v »olimpijski vasi« Z dvajset dolarji čez Ocean Ameriška zmagovalka Oceana miss Ame-lija Larhart je pripovedovala pariškim re-porterjem svoje doživljaje pri pristanku na irskih tleh. ko se je v Londonderrvju spustila oa zemljo, je s svojim aeroplanom močno razrila njivo, na kaie.i je pristala. Skobacala se je iz stroja in je v svoj največji strah uzr a na njivi kmetica, ki se je bližal s svoj-m; dolgimi kraki letalu, ki jo je bilo prineslo čez morje. Kmet jo je jezno pogledal i/pod mrkega čela. Ta položaj jo je spomnil, da ima v žepu 20 dolarjev, edini denar, ki ga je bila vzela s seboj na pot, če bi se ji kaj primerilo. Pred startom ji je namreč mož prigovarjal, naj vzame s seboj več novcev, a Ear-hartova je to odklenila. Reka je, da ji denar, če pade med vožnjo v morje, itak ne bo mogel koristiti. Če pa bo srečno dovršila polet, ji itak ne bo treba denarja, ker ji bo dovolj časti in slave. Po pristanku v Londonderryju se je preverila da je bilo njeno zadnje naziranie precej zmotno, kajti kdo ve, kaj bi se še bilo zgodilo, da se ni kmalu po pristanku znašla na mestu pristanka množica, ki je letalko navdušeno pozdravljala. Če ne bi bilo vseh teh ljudi, bi se bila irski kmetic ir. Earhartova naj-brže drugače pomenila in brž^čas tudi pomerila. Hoteli — pensioni Gospodarska kriza se danes ne ustavlja niti pred hotelskimi vrati. Tako pišejo praški listi, da so morali veliki praški hotel »Majestic« na Vaclavskem namesti pretvoriti v pension, kjer bodo oddajali sobe in hrano proti mesečnemu cdplačiiu. Letalo so našli, letalca ne Iz Sydneya v Avstraliji prihaja poročilo, da so ondotni prebivalci našli letalo »Atlantis«, s kojim sta letela nemška letalca Bertram in Klausmann, za katerima je v zadnjem času izbrisana sleherna sled. Bertram in njegov tovariš sta odšla 17. maja z malih Sundskih otokov čez Timor-ska jezera proti Avstraliji. Letalo so odkrili v bližini Drysdalea v samoti. Na letalu so našli iistek z lastnoročno pisavo letalcev, ki sporočata, da odhajata skozi avstralsko goščavo iskat najbližje ljudske naselbine. Vse kaže, da tega cilja nista dosegla in bojazen za njuno življenje je tem večja, ker sta vzela na pot s seboj le malo ž.vil in prav majhno količino vode. Najbližja ljudska naselbina v kraju, kjer je ostalo letalo, je oddaljena 14 dni pešhoda. Vprašanje pa je, če letalca vesta zanjo Ln kako bosta prišla do nje. čilski diktator Ženski in moški bolniki V Berlinu je izšla statistika o 935 bolniških blagajnah, kjer ie zavarovanih dva in pol milijona oseb. Pregled, ki je razdeljen v kategorije in se nanaša posebej na moške in posebej na ženske, navaja, da odpade na 100 moških zavarovancev pri bolniških blagajnah 45.8 bolniških primerov, na 100 ženskih zavarovank pa samo 40.7. V vseh starostnih razredih se kaže, da po moški relativno bolnejši od žensk. V ostalem se pojavljajo bolezni pri obeh spolih najčešče med 20 Ln 24 ter med 25 in 34 letom starostne dobe. ženske bolujejo vol>-če bolj v mlajših letih, in to največ zaradi materinstva, moški pa v dobi med 50. in 65. letom. Tudi bolezni, ki onesposablja-jo ljudi za poklic, so pri moških številnejše kakor pri ženskah. Morski psi so jih požrli španska ladja »Teida« se je nedavno po nesrečila v Gvinejskem zalivu. Z ladjo so se vozili domov mnogi domačini, ki so, čim je prišlo do katastrofe, povzročili takšno zmedo, da so večinoma peskakali v morje, misleč da se bodo rešili s plavanjem. Preden so jih mogli doseči in rešiti čolni, ki so jih bili medtem spustili v vodo, pa so popadli štiri črnce morski psi. Nesrečnikom niso mogli pomagati, čeprav so na ves glas prosili pomoči. Izginili so v žrela morskih pošasti. Ameriški bojevniki, ki so se napotili v Washington, prenočujejo v takšnih le provi- zoričnih bivakih Nove francoske znamke Franccski poštni minister je izjavil, da izide prihodnje leto serija znamk s sliko umorjenega predsednika Pavla Doumerja. V najkrajšem času pa pridejo v promet nove francoske znamke, predstavljajoče simbolično podobo miru. Pisatelj Renč Bazin hudo bolan Francoski pisatelj Rene Bazin, pisec tudi v slovenščino prevedene povesti »Gruda umira«, je zbolel in se resno bojijo za njegovo življenje. Veliko skrb povzroča zdravnikom Bazinova starost. Pisatelju je namreč že 79 let. Za zaščito novinarjev Praško pravosodno ministrstvo je predložilo predsedstvu ministrskega sveta osnutek zakona o delovnem razmerju urednikov pri dnevnikih in drugih listih. Glavne določbe novele, ki bo gotevo sprejeta, so naslednje: Plačo prejemajo uredniki mesečno naprej. Zaradi bolezni ali nezgode, vojaške službe ali vaj ali zaradi prestopka po tiskovnem zakonu se ne sme noben urednik odpustiti iz službe. Vsakemu uredniku pri-tiče štiri do šesttedenski letni dopust. Odpovedni rok znaša tri mesece, odpoveduje se vedno ob četrtletnem terminu, po večletnem službovanju se more služba odpovedati pri dnevnikih le na eno leto, pri drugih listih na pol leta. Odpovedne določbe so za delodajale zelo stroge, v primeru smrti mora lastnik lista izplačati urednikovi družini posebno posmrtnino. Uspešno potapljaško defo Iz Bresta poročajo, da so potapljači Italijanske ladje »Artiglio« konec prošlega tedna pri izredno mirnem morju preiskali razbito ladjo potopljenega angleškega parni k a »Egipt« ter dvignili iz nje zaboj s 15.000 rupijami, ki jih je vozila ladja v Indijo. S tem pa še ni rešen ves zaklad, kajti v skladiščih ladje ležijo še velike po-šLLjatve zlata, katerega bodo še dalje iskali. Za preprečenje trčenj na morju Neki angleški inženjer je dal patentirati iznajdbo, ki naj v bodoče prepreči trčenje ladij na morju Izum je čisto preprost. Ladje se bodo prepleskale s posebno barvno zmesjo, ki se bo ponoči svetila sama od sebe in bo na ta način opozarjala na nevarnost. V barvni zmesi je velik odstotek fosforja. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže vpora-ba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. S pohoda ameriških bojevnikov v Washington govo srce. Medpotoma sreča včasi v oddaljeni divjini v slikoviti skupini mlade ljudi, ki se razlikujejo od njega po tem, da doživljajo naravo manj snovno Ln bolj eterično, po mediju ljubezni. Ker hočejo biti sami s svojim čuvstvom. je bolje, da ne metime njihove mladostne samotnosti. En sam pogled nanje nas je prepričal, da so najgenialnejši med vsemi, ki iščejo počitka, tako rekoč rojeni letoviščarji. Kajti problem prostega, neurejenega časa, ki je čas letoviščarjev. so rešili intuitivno in brezčasno. Vedo, kako naj človek lenari, ne da bi se dolgočasil: srečen s seboj in z življenjem. ANEKDOTA Abraham Lincoln je nekoč sprejel v av-dijenci mladega angleškega lorda. Govorila sta o Angliji in Ameriki in Lincoln je vprašal lorda, kako mu je všeč Amerika. »Vse se mi vidi sijajno« je dejal lord »le to se mi re zdi prav, da v Ameriki gent-leman čisti svoje čevlje«. »Tako?« se je začudil Lincoln, »komu pa čisti gentlemaa čevlje na Angleškem?« KARIKATURA Suzuki, novi japonski ministrski predsednik Državni uradniki in dvojni zaslužek v Romuniji Romunsko finančne, ministrstvo je izdelalo strog pravilnik, ki zabranjuje državnim uradnikom in upokojencem opravljanje dvojne službe. Vsi državni uradniki, ki imajo še kakšno postransko službo, bodo morali 14. julija povedati, kateri se odpovejo, državni ali zasebni, kajti dveh ne bodo smeli izvrševati več. Polkovnik Grove, vojaški vodja zadnje čilske revolucije, ki je prisilila poglavarja revolucijske vlade Car-losa Davillo k odstopu MJcbel Zčvaco: 69 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Perfekt Goulard ni niti slutil, da ima vrla žena take namene. A poznal jo je dobro. Sodil je, da ji bo nekaj kozarcev rujnega vinca najbolje razvezalo jezik. Njegovo načelo je bilo, dati ljudem, da so govorili, vprašati pa samo tedaj, kadar je bilo neizogibno potreba. Zato ni niti z besedico omenil Bertille, ampak je govoril o vseh mogočih rečeh, čakaje, da žena sama načne pomenek o stvari, ki ga je zanimala. Colline Colle ni bila niti tako potrpežljiva niti tako prevejana kakor on. Mudilo se ji je zvedeti, kaj pomeni in koliko je vreden papir, ki jo je pekel na tolstem bedrusu. Zato je s kar naiponižnej-širn in najskrivnostnejšim obrazom izpregovorila: »Zelo sem vesela, duhovni oče, da vas je naključje privedlo do moje hiše. Pri meni so se zgodile resne reči, o katerih bi se rada posvetovala z vami.« Preiekt Goulard ni trenil z obrvmi. »Kar govorite, draga prijateljica,« je rekel z dobrodušnim glasom. »Moj skromni razum vam je na razpolago." »Stvari so tako resne in važne, da ne sme zvedeti o njih živa duša,« je rekla gospa Colline Colle še bolj skrivnostno. »Ali morda želite, da vas zaslišim pod spovednim pečatom?« je ustrežljivo vprašal menih. »Menda bi bilo res najbolje,« je vneto rekla pobožna žena. Perfekt Goulard se je vzravnal v naslanjaču. Dal je svojemu obrazu resen in dostojanstven izraz, prekrižal roke na trebuhu in rekel z maslenim glasom: »Vaša volja naj se zgodi. Govorite. Govorite, otrok moj, poslušam vas.« Colline Colle ni imela razloga, da ne bi zaupala menihu. A vendar ji je bilo do tega, da bi bila njena izpoved prava izpoved, ki bi duhovniku na vse čase zapečatila usta. Zato je vzlic svoji nestrpnosti ponižno pokleknila na tla, se prekrižala in najprej odmo-lila spovedno molitev. Nato je pričela: »Najprej vam moram povedati, da se je zgodila moji mladi stanovalki velika nesreča. Saj veste, tisti gospodični, ki se je kralj zanimal zanjo?... Nu, snoči so jo ugrabili..." Opisala mu ie Bertilino ugrablienje. Nekatere podrobnosti je zamolčala, druge izpremenila, daioč si lice, kakor da je bila sama nedolžna žrtev dogodkov; med drugim tudi ni povedala, da je poslušala ugrabilčev razgovor z ubogim dekletom. V vseh ostalih rečeh je bila niena izpoved odkritosrčna. Perfekt Goulard ji ni segal v besedo; poslušal jo je, zdaj kimaje, zdaj majaje z glavo. Ko je videl, da je končala, ji je zadal nekaj vprašanj, s katerimi je hotel dognati, kdo je bil zakrinkani ugra-bilec. A to je spadalo med tiste stvari, ki jih je hotela gospa Colline ohraniti zase. Perfekt Goulard ni mogel ničesar spraviti iz nje. Pomislil je, da morda res ne ve drugega, in nehal siliti vanjo. Tedaj je prešla k najvažnejšemu delu svoje spovedi: »Ko so nepridipravi odšli, je dolgo trajalo, preden sem ukrotila svojo razburjenost. Udarec je bil prehud za šibko žensko! Ko sem se do dobra opomogla, sem pomislila, da je pri moji najemnici vse narobe, šla sem v njeno sobo, da fci jo nekoliko pospravila. Pri tem mi je mahoma prišlo na um, da bi utegnila najti kak papir, ki bi pokazal sled zakrinkanega moža. Morda je bila moja radovednost grešna, a mislila sem samo na to, kako bi rešila ubogo dekle. In sem si dejala, kdo ve, ali ne bi našla kakih sledov, ki bi koristili kralju, ko se tolikanj zanima za ubožico, da jo je prišel obiskat ob devetih zvečer... Ali je bilo vse to ndpak, duhovni oče?« »Ne, dete moje,« je resno odvrnil Perfekt Goulard, »saj ste imeli dober namen. Ali — kaj pravite? Kralj jo je prišel obiskat?« »Da, duhovni oče. Celo uro sta ostala zaprta v njeni sobi.« Perfekt Goulard ni rekel ničesar, le hudomušno se je nasmehnil. Colline Colle je videla ta nasmeh in z nezavedno nesramnostjo vzkliknila: »Ne, veste kaj, nikar se ne zmotite! Kaj mislite, kdo ie to siromašno dekle, ki smo jo poznali pod imenom Bertille?... Kraljeva TOdna hči! « »Kaj pravite!' je z nejevernim obrazom vzkliknil menih. Colline Colle je videla, da dvomi. Da bi ga prepričala, mu ji z vsemi podrobnostmi povedala zgodbo Berte Saugiške. Perfekt Goulard jo je poslušal na vsa ušesa. Ta spoved pa re ni bila zaman! Ko je ženska končala, se je lotila najbolj kočljivega dela, to je tistega o zakladu. »To pa še ni vse,« je dejala. »Med raznimi papirji sen naši) pismo s podpisom grofa Vaubrunskega, zaročenca gospodične Sau giške. V tem pismu napoveduje grof Vaubrunski pošiljko dragoce nih listin. Menda je v njih označen kraj, kjer je zakopan pravljice) zaklad, last neke vladarice, ki se imenuje ... Favsta.« S p €1I* t Naskok na državno prvenstvo v lahki atletiki! Se bo posrečil? V petek, soboto in nedeljo tekmujejo naši atleti za placement v lahko-atletskem državnem prvenstvu moštev. Tekmovanj se udeležujejo atleti Ilirije in Primorja na igrišču Primorja. Tekmovanja so se morala zaradi zleta ljubljanske sokolske župe preložiti. V Za-Cehu in drugih naših športnih središčih so se izvedla v določenih dneh 4. in 5. junija. Tako se nahajata ljubljanska kluba v ugodnem položaju, da že v naprej poznata uspehe drug;h klubov in se lahko po tem ravnata. Nov način tekmovanja za državno prvenstvo, ki se letos izvaja v tretje, pospešuje in diktira nastope v masah Le tisti klub ima nado na uspeh in zmago, ki razpolaga z velikim številom atletov, sposobnih da v tekmovanju dosežejo za vsako disciplino določeni minimum. Jasno je. da tako ne zaležejo mnogo maloštevilni vrhunski atleti in rekorderji. Stremljenje gre za tem, da se tekmovanja — in pripravljanja — udeleži čim širši krog mladine. Ljubljanska kluba sta samo prvič, t. j. leta 1930. dosegla razmeroma dober uspeh, vendar se nista mogla povzpeti nad tretje, odnosno četrto mesto. Lani je Primorje sicer zadržalo tretje mesto za Concordijo in I laskom. Iliri ja pa je zdrknila na peto mesto; toda oba kluba sta morala zaznamovati znatno in občutno nazadovanje. Za letos sta se bolj pripravila. Zlasti gredo atleti Primorja z velikimi nadami v borbo. Ob ugodnih tekmovalnih prilikah in če pridejo v kompletnem številu na start, se lahko ne samo približajo Hašiku in Concor-diji, marveč lahko ta dva elitna kluba celo prekosijo. Pri tem ni v diskusiji sposobnost naš:h atletov, tembolj pa pride v poštev njihova discipliranost. Od odstotka udeležbe vseh prijavljenih atletov zavisi procent uspeha! Tega «e bodo naši atleti gotovo zavedali! Konec polemike o tekmi Amater : Trbovlje Iz dopisa o prvenstveni tekmi SK Trbovlje : SK Amater, ki ga je prineslo »Jutro« 15. t. m., se jasno vidi, da skuša dopisnik opravičiti poraz Amaterja. Pred javnostjo skuša dopisnik pokazati moštvo imenovanega kluba kot žrtev sodnika dr. Pianinška. Dopisnik nadalje priznava »rahlo premoč Trbovlja«, negira pa poraz Amaterja in indirektno smatra rezultat kot nerealen. Moštvo Trbovlja je v pomladanski sezoni zmagalo v 4 prvenstvenih tekmah, eno pa je odigralo neodločno, poraza ne beleBi nobenega. Amater beleži 1 poraz, 1 neodločeno in 3 dobljene prvenstvene tekme. Tudi v ostalem so rezultati, ki jih je doseglo naše moštvo v teh prvenstvenih tekmah, mnogo boljši. V dckaz resničnosti navedem te rezultate. Trbovlje : Dobrna 2:0 (4:4), Trbovlje : Zagorje 7:1 (2:0). Trbovlje : Retje 5:2 (3:2), Trbovlje : Hrastnik 1:1 (0:1) in Trbovlje : Amater 2:1. V oklepajih označeni rezultati so oni, ki jih je Amater dosegel napram drugoimenovanim klubom. Score vseh prvenstvenih tekem v pomladanski sezoni znaša 17:5 za Trbovlje, score Amaterja znaša 11:7 za Amaterja. V polemiko z dopisnikom glede sodnika dr. P-amnška, ki je baie Amaterja oškodoval z rigoroznostjo, se ne spuščam. Ugotovim samo to: dr. Pianinšek je korekten in neoporečen sodnik, ki se že dolgo vrsto let udejstvuje na športnem polju. Z vso smelostjo trdim, da ni imel nobenega interesa, kdo zmaga, ker je sodil prvikrat v Trbovljah. V ostalem na neupravičen napad na sodnika dr. Planinška ne reagiram, ker nisem kompetenten v to. Popolnoma pravilno pa ugotavlja dopisnik. da je napad Amaterja vse pckvaril in s tem tudi povzročil poraz. Brez dobre napadalne vrste ni golov, ni zmage. Upam, da je g. dopisnik v tem oziru tudi mojega mnenja. Nadalje ni res. da je publika vdrla na igrišče zaradi drugega gola, temveč 10 minut po tem golu zaradi outa, ki se je metal ria stranski črti. Tudi ni res. da je nastopil Amater s 3 rezervami, Trbovlje pa kompletno, res pa je, da sta moštvi nastopili vsako z 1 rezervo. Naše moštvo je igralo fair in je bilo v celoti disciplinirano, dočim se to o moštvu Amaterja ne mere trditi. V koliko odgovarja to resnici, bo odločil kazenski odbor LNP. Glede predtekme obeh rezerv ugotavljam, da naša rezerva ne bo nastopila, ako fco tekmo sodil g. Božič Adalbert. S tem člankom smatram zadevo za končano in na poznejše eventualne članke ne bom reagiral. — Načelnik nogometne sekcije SK Trbovlja. Navodila za atletsko prvenstvo države za moštva. Opozarjajo se tekmovalci, da se imajo zadrževati pri posameznih tekmovalnih točkah na mestu, ki bo dolečeno po sodnikih. V času, ko ne sodelujejo, morajo biti izven tekmovalnega prostora. V kolikor gredo na tribuno, merajo sleči obuvala z žeblji. Pritožbe ali protesti se morajo izročati vrhovnemu sodniku za vsak klub samo po eni osebi, ki jo vsak klub določi sam. V pcedinih disciplmah se bodo pozivale skupine tekmovalcev. Tekmovalec, ki se ne odzove, lahko nastopi same za toliko časa. dokler odgovarjajoča tekmovalna disciplina ni zaključena. Potem se ista disciplina ne bo penovila, v kolikor ne bi jurija posameznemu atletu dovolila naknadni nastop, toda samo v primeru upravičenega zadržka. Tekmovalci se opozarjajo v lastnem interesu, da se nemudoma javijo in da izvrže vse, da se bo tekmovanje izvršilo hitro in v največjem redu. Program je naslednji: petek ob 18.: 400 m, skok ob palici. 5000 m: sobota ob 15.: 100 m, krogla, dalj, 800 m, disk, vis, 110 zapreke; nedelja ob 15.: 4X100 m. kladivo, 200 m, 400 m, zapreke, kopje, 1500 m, troskok, pavza, 10.000 m. Predsednik Lavoslav Slamič. Odbor lahkoatletskih sodnikov. (Službena.) Na seji 15. t. m. je bila za prvenstvo Jugoslavije za moštva dne 17., 18. in 19. t. m. določena naslednja jurija: vrhovni sodnik g. Sancin Savo; voditelj tekmovanja g. Slamič Lavoslav; starter za teke g. Luin; starter za skoke in mete g. Win-diseh (Slamič); glavni sodnik za skoke in mete geom. g. Cerne; sodniki za skoke gg.: Stepišnik, Viciic, Slamič, Griinfeld; sedniki za mete gg.: Rudi, Keber, dr. Alu-jevič. Karba; časomerilci gg.: geom. Cer-ne, Gorjanc, Sancin S., Windisch, Keber, Vidic, Rudi, Stepišnik. Slamič, G unfeld, Karba; zapisnikarja gg.: Cek in Gostiša; reditelji starta gg.: Mihel, Baltič. Sancin Modest; števci krogov gg.: Baltič, Rozman: nadzorniki tekališča gg.: geom. čer-ne, Vidic, Sancin S.; poročevalec za časopisje g. S. Sancin; zdravnik g. dr. Josip Prodan; vrhovni reditelj g. Miro Vonči-na; sodniki na progah, oziroma predajah gg.: dr. Alujevič, Baltič, Rozman, Mihel. Vsak klub more postaviti po šest resnih rediteljev, ki se imajo javiti vrhovnemu reditelju g. Vončini na igrišču: v petek 17. t. m. ob 17., soboto 18. t. m. ob 14. in nedeljo 19. t. m. ob 14. Sestanek jurije isto-tako in ob istem času. Nadzorniki tekališča naj vrše merjenje proge v petek ob 15. Zastopniki obeh klubov, reditelji in sodniki dobijo vstopnice, ki jih upravičujejo do prostega vstopa za vse tri tekmovalne dni, pri blagajni. Predsednik Slamič Lavoslav 1. r., tajnik Vidic Ciril 1. r. Službene objave LHP. Za nedeljo so določene naslednje pokalne tekme: SO Borec : SK Viktorija na Jesenicah, TKD Atena : SO Zvezda v Kranju, SK Ilirija : SK Tržič v Ljubljani. SK Iliriji se dovoli prepustiti tekmo par forfait SK Tržiču, ako se kluba ne sporazumeta za prenos tekme v Tržič. Dovoli se sporazumno preložitev tekme Atena : Zvezda iz Kranja v Ljubljano. V protivnem slučaju se ta tekma odloži na kasnejši termin. Verificirajo se pokalne tekme: SO Borec : SK Bratstvo 6:0 (4:0). SK Ilirija : TKD Atena 8:5 (4:3). Tekma SK Tržič : SK Viktorija se preloži na kasnejši termin. Pod-savezne sodniške izpite so z uspehom položili gg.: Luin Mirko. Kušar Janez, Jak-šič Milovan in Zupan Sinko. Za nedeljske tekme se delegirano naslednji sodniki: II i -lirija : Tržič g. Zupan, Borec : Viktorija Baltesar, Atena : Zvezda Kušar. Podsa-vezni sodniški izpiti se vrše v soboto 18. in v nedeljo 19. t. m. na Jesenicah. On-dotni kandidati se na to opozarjajo. Lokal za izpite določi SO Borec, ki naj obvesti vse kandidate o tem. Ravno tako naj preskrbi za zadostno število družin v svrho praktičnih izpitov. Službene objave LNP. Seja kazenskega odbora danes ob 19. v Delavski zbornici. Na isto se vabijo ob 19.30 igralci Hassl Viktor, Uršič Emil in Jurkas Viktor, vsi ASK Primorje, Ljubljana, ob 19.45 pa igralci Strehovec Ivan (SK Ilirija, Ljubljana), Mesareš Mika (ASK Primorje, Ljubljana) in Stupica Milan (SK Grafika, Ljubljana). — Tajnik II. Službeno iz odbora za delegiranje s. s. pri LNP. Delegirajo se za prvenstveni tekmi v nedeljo 19. t. m.: v Ljubljani, igrišče Hermesa ob 8.30 Hermes : Svoboda II. g. Deržaj; v Trbovljah Amater : SSK Celje g. Pevalek (ob 16., v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta, o čemer pa morata obvestiti SZNS). MO v Trbovljah poziva zastopnike vseh klubov, da se sigurno udeleže seje v ponedeljek 20. t. m. ob 19. Razpravljalo se bo o zelo važni zadevi. Tajnik. Ljubljanski plavalni podsavez JPS (Službeno). Vzame se na znanje sprejem Sokolskega društva Maribor-matica v Mariboru v redno članstvo JPS. Na podlagi dopisa SK Ilirije se odverificira pri JPS njena članica Zlata Wimmer. Vzame se na znanje prijavo SSK Maratona za prireditev Srednješolskega prvenstva v Mariboru dne 26. t. m. in prijavo SK Ilirije za prireditev med-klubskega dvomateha z WAC Dunaj, dne j 28. t. m. v kopališču SK Ilirije. Ponovno se opozarjajo vsi klubi LPP, da čimprej porav najo članarino za leto 1932. Tajnik I. Plavalna sekcija SK Ilirije. Opozarja se vse članstvo plavalne sekcije, da redno, najmanj pa trikrat tedensko obiskuje treninge, ki se vršijo dnevno od 9. do 11. za plavanje in \vater-polo in od 17. naprej za \vaterpolo, sicer se bi vsakomur odvzela ugodnost plačevanja znižane vstopnine. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes ob 18. se prične na našem igrišču lahckatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva. Program je naslednji: tek 400 m, skok ob palici in tek 5000 m. Naslednji atleti morajo biti na igrišču oh 17.: Krevs, Slap-ničar Joža, Kovačič Leo, Blatnik, Gabršek, Korče, žorga Fric, Skok, Putinja, Weibl, Perovič Ivo in Jože, Slamič, Tručl, Urban-čič, Kovačič Alfonz, Furlan, 2gur, Slapar, cepin, Jug Franci, Kermavner, Tomšič, Ga-šperšič, Marek Ivan. Gregorc, Zadravec, škrabar, Pintarič, Lenarčič, Kinkel, Močan, Jug Vinko. Hassl, Perko in Medica Zdenko. ASK Primorje (nogometna sekcija) Drevi ob 20. seja uprave igrišč pri Krape-žu. Ob 20.30 seja nogometne sekcije i6to-tam. SK Ilirija. Lahkoatletska sekcija. Jutri morajo biti točno ob 18. na igrišču Primorja Zupančič Lado ia Nelo, Šifrer, Lej-ka, Habič, Megušar, Otahal, Stepišnik Drago, Pukl, Mrkvička, Grintal, Bajde, Orel, Bizovičar, Rihar, Svetek, Šporn, Belak, Dečman, Senčar Lado in Polde, Bručan, Osterman, Majihenič, Pikš, Zuccatto, Oro-szy. TSK Slovan. Drevi ob 20. v lovski sobi pri Sokolu strogo obvezen sestanek vseh igralcev zaradi gostovanja na Jesenicah v nedeljo. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). V nedeljo ob 8.30 prvenstvena tekma s SK Svobodo na našem igrišču, na kar se opozarja igralce. Danes od 16. naprej strogo obvezen trening za vse igralce. Jutri ob 20.30 sestanek v našem lokalu. Za oba dneva vsi in točno. — Kolesarska sekcija. Ker je dirkališče v glavnem že gotovo, se pozivajo vsi člani na redne treninge, ki se vrše vsak večer. SK Jadran. Danes ob 20. strogo obvezen članski sestanek pri M. Sokliču, šva-bičeva ulica, za naslednje igralce: Brcar, Kern, Kos, Kotar, Zor, Benedetič, Zaje I. in H., Kosmač, Lipovšek, Kranjc, Oven H. in HI. Podkovšek, Janoš I., Macarol, Rogač, šušteršič, Prežel, Plantan, Rckavc, Pirnat, Frolich, Novak, Arčon, Kiselj I. in n. Levišček, Trepše, Roškar, Pušič, Du-bravc, Markič, Klier, Aupič, Blažič, Ver-bič, Lukežič, Logar II., štefe, Zver, Kal-čič, Polajnko. Rozman. Obenem se naprošajo, da se udeleže sestanka, Stanko Logar, Albin Jančar in Rajko šetina. Vso opremo, ki jo imajo igralci, je treba prinesti s seboj zaradi pregleda. Kdor neupravičeno izostane, se črta iz sekcije. SK Sparta. Danes ob 20. sestanek vsega članstva v kavarni Vospernik zaradi nedeljskega gostovanja. Točno! Uspel nastop Sokola II. na Prulah Ob najkrasnejšem vremenn in kljub mnogim drugim nedeljskim prireditvam je priredil agilni Sokol II. na svojem letnem telovadišču na Prulah v nedeljo popoldne svoj javni nastop, ki ga moremo prištevati k enemu izmed najboljših v letošnji sezoni. Na okusno okrašenem telovadišču se je zbralo ob 17. številno občinstvo, med katerimi smo opazili diviziionaria generala 11 i č a, podbana dr. Pirkmajeria, zastopnika ban. uprave Ribičiča, župana dr. P u c a, konzula H i e n g a, obč. svetnika dr. Fetticha in Likozarja, zastopnike župe podpolk. Kneza, Vrhovca in B o 11 a v z a r j e v o, dalje staroste ljub. in okoliških sokoiskih društev ter člane sokolske čete iz Lavrice, ki so v krojih prispeli na prireditev. Točno ob 17. so na znamenje načelnika br. Trčka prikorakali na telovadišče na-raščainiki (20), ki so proste vaie za praški zlet izvedli orav strumno, skladno in v zelo lepem kritju, nakar je 26 deklic izvajalo igre, ki bi pa morale biti nekoliko bolj živahne, sicer pa so občinstvu zelo ugajale. 18 dečkov je nato izvedlo proste vaje dokaj dobro in skladno ,le izvedba je bila nekoliko prehitra, kar je povzročilo nekai zakasnelih gibov posameznikov. Po dečkih je nastopilo samo 10 naraščajnic ,ki so proste vaje za praški zlet izvedle dokaj skladno in dobro. Število nastopajočih naraščajnic nas ni zadovoljilo, da bo imel Sokol II le 10 naraščajnic je malo verjetno. Društveni tehnični odbor mora ta oddelek, ki Je bi! svoječasno pri Sokolu II zelo številen, na vsak način poživeti ter pomnožiti. Orodna telovadba je pokazala prav lep napredek ter so se vsi tri vrste: člani na krogiii, naraščaj na bradlji in dečki s preskoki čez konja prav častno odrezale. Odobravanja ni bilo ne konca ne kraja. Burno pozdravljeni so prikorakali na telovadišče starejši bratje (9), ki so tri proste vaje s palicami izvedli strumno in vzorno. Občinstvo ni štedilo s priznanjem in pohvalo. Obilo zabave je nudila igra dečkov, nate-zanje vrvi, nakar so nam člani pokazali nekaj panog iz lahke atletike: skok v daljino, met krogle, skok ob palici v višino ter preskok čez konja vzdolž s prožno desko. Krepke telovadske postave in lepe izvedbe so žele pri občinstvu mnogo odobravanja. Nato so nastopile članice na bradlji, ženski naraščaj pa z žogo. Članice so pokazale nekaj prav posrečenih vaj, primernih ženski telesni konstituciji. Največje zanimanje je vzbudil štafetni tek dveh članskih vrst. Članice (16) so nato proste vaie za praški zlet izvedle prav dobro, nakar je 24 članov ravnotako praške proste vaje izvedlo strumno in skladno. S tem je bil zaključen javni nastop, nakar se je ob petju zbora Krakovo-Trnovo in godbe Sokola I., ki je sodelovala tudi pri telovadbi razvila lepa domača zabava, ki je potekla v najboljšem razpoloženju. Javni nastop Sokola je pokazal vsestransko vzgojo sokolske mladine in v tem pravcu naj vrši še nadalje poslanstvo velikega Tvrša v dobrobit So-kolstvain naroda. III. srednješolske igre na praškem zletu V četrtek 16. t m. so se pričele v PTagi v okviru vsesokolskega zleta III. srednješolske igre s plavalnimi tekmami Dijaki so razdeljeni po starosti v dve skupini. Prva skupina (15 do 17 let) tekmuje na 50 metrov v prsnem, hrbtnem in prostem načinu, druga skupina pa prav tako na 100 metrov. V obeh skupinah se tekmuje tudi v skokih v vodo in štafetah. Dijakinje imajo samo eno skupino, ki tekmuje na 50 m v prsnem, hrbtnem in prostem plavanju, v skokih v vodo in v štafeti. V petek 17. t. m. bodo tekme v lahki atletiki, na orodju in v igrah. V lahki atletiki bodo tekmovali 6 članske vrste in posamezniki. Program obsega za dijake tek na 100 m, poljubno met krogle ali diska, skok v višino in met kopja. Deklice'imajo troboj: tek na 60 m, skok v višino ali daljino z zaletom, met krogle ali žoge s pentljo. Tekla se bo tudi štafeta 4 krat 75 metrov. Tekma na orod ju z« 6 članske vrste obsega za dijake proste vaje, tek na 100 m, bradljo, plezanje, konj vzdolž in met krogle, za dijakinje pa bradljo, proste vaje, tek na 50 m, skok v višino z zaletom in met žoge s pentljo. Tekmovalo bo okrog 800 srednješolcev. Pri igrah (tenis, bazena, odbojka) se srečajo v Pragi le zmagovalne ekipe iz okrožnih tekem. V soboto 18. t. m. dopoldne se bodo nadaljevale tekme, popoldne pa bodo izkušnje za skupne proste vaje. Ob 18. se bo formiral na zletišču sprevod srednješolske mladine, ki se najprej pokloni na gradu prezidentu dr. Masarvku in pojde nato po glavntih praških ulicah. Isti dan dopoldne bo tudi slavnostna otvoritev zletne razstave. Vrhunec in zaključek si a vnos ti bo v nedeljo 19. t. m. z javno telovadbo na zletišču, pri kateri bo sodelovalo okrog 16.000 srednješolske mladine. Nastopijo tudi naš«i dijaki iz Skoplja. III. srednješolske igre priredi sekcija za telesno vzgojo pri Osrednjem društvu češkoslovaških profesorjev v Pragi. Gospodarsko stran ima ČOS. Protektorat prireditve je prevzel prezident republike, častno predsedstvo pa minister dr. Derer. Sokolsko društvo Ljubljana IV. priredi v nedeljo 19. t. m. ob pol 16. na voj. strelišču ob Dolenjski cesti drugi javni telovadni nastop Po telovadbi prosta zabava in srečolov. — Prireditveni prostor je na senčnatem vrtu voj. strelišča. Sokolska župa Kranj javlja vsem včlanjenim edinicam, da ie za nedeljo 19. tega meseca za župni zlet v Stražišču dovoljena četrtinska vožnja. Obenem se pozivajo vse ediinice. ki še niso jav.ile, naj takoj brzojavijo na sokolsko društvo Str a ži-šče točno število članstva, naraščaja in dece za obed. To morajo irvršiti tako? brzojavno, ker v nasprotnem primeru društvo ne more prevzeti odgovornosti. Vsesokolski zlet v zvočnem filmu. Dosedanji vsesokolski zleti so nam bili ohranjeni le v nemem filmu, medtem ko bo letošnji zlet posnet za zvočni film. Tako si bodo mogli ustvariti tudi vsi oni, katerim ne bo mogoče oditi v Prago verno sliko mogočnih vtisov teh veličastnih slavno-sti. Videli bomo ogromni stadion napolnjen z razgibno množico sokoiskih telovadcev, slišali bomo pa tudi glasbeno sprem lievanje, navdušeno pozdravljanje in ploskanje gledalcev, čvrsti sokolski korak v sprevodu itd. Tak film bo neprecenljive propagandne vrednosti za ojačenje sokolske misli in vseslovanske vzajemnosti, ostane pa tudi še poznejšim rodovom kot zgodovinski dokument. Učiteljiščniki iz Skoplja na zletn V okviru letošnjega vsesokolskega zleta v Pragi se bodo vršile v dneh 16.—19. t m. MI. srednješolske- igre. Teh slavnosti se udeleži iz Jugoslavije tudi učiteljišče v Skoplju z številno ekspedicijo v kateri bo 7 profesorjev, 79 dijakov in 84 dijakinj. Skopliam bodo sodelovali pri prostih vajah in tekmah, pokazali bodo v Pragi tudi jugoslovenske plese (kola). Po slavnostih obiščejo celo vrsto češkoslovaških mest in predajo v Benešovu 4*8. češkoslovaškemu peš-pofkn >Jugoslaviia« sliko, dar mesta Skoplja. Iz Ptula j— Proslava 10-letnice zakona o zavarovanju delavcev pri ekspozituri OUZD se je vršila te dni v mestnem gledališču s poučnim predavanjem. Proslavo je otvoril z lepim nagovorom vodja ekspoziture g. Del-pin. Nato je predaval tajnik OUZD iz Ljubljane g. Stanko Likar o nastanku zakona o zavarovanju delavcev, o njega dobrotah, koristi in veliki važnosti. P red oči 1 je celo zgodovino tega socijalnega zavarovanja od bivših okrožnih bolniških blagajn do današnjih moderno opremljenih ambula torijev. — Zanimiva je statistika 10-Letnega obstoja ptujske ekspoziture, ki predstavlja 3 in pol odstotka članstva vse Slovenije. Predpis prispevkov za ptujsko ekspozituro je znašal 11,116.084 Din in se je izplačalo v teku toga desetletja na hrane rini 4,572.520 Din, za podpore porodnicam 658.037 Din in za podpore za opremo deteta 637.449 Din, Poleg tega so se izplačale še druge podpore, tako za stroške v bolnicah in sa.natorijih, za pogrebnine in slično. Statistika čamstva za. ptujsko ekspozituro izkazuje povprečno dnevno število članstva v 1927. letu 2915. v 1928. letu 3371, v 1929. letu 3320, v 1930. letu 3269 članov. Dne 5. juni ja lani je bnOo stanje članstva 3376 in 5. t m. letos 2662, to je za 714 članov manj kakor lani. Stanje bolnikov in porodnic pa je znašalo povprečno dnevno: v 1927. letu 68 bolnikov in 6 porodnic, v 1928. letu 72 in 7, v 1929. letu 70 in 7, v letu 1930 71 in 7 in v letu 1931 7O in 6. Lepo uspelo proslavo je nato zaključil vodja g. Delpin. lci se je tako predavatelju kakor tudi poslušalke/m toplo zahvalil. Na proslavi smo pogrešali zastopnike mestne občine in političnih oblastev. Tudi delodajalcev je bilo na proslavi prav malo. j— Kanalizacija pred bolnico. Mestni župan g. Lado Jerše je pred kratkim interveniral na pristojnem mestu, kjer se mu je obljubilo, da se bmdo kanalizacijska dela pred bolnico v kratkem izvršila. Iz Ljutomera lj— Župna gasilska vaja. Ljutomerska gasilska župa je za nedeljo 19. t. m. napovedala običajno župno vajo, ki se bo ob 11. vršila na Glavnem trgu. Suhi vaji bo sledila mokra na objektu, ki se bo še določil. lj— Dan Rdečega križa. Krajevni odbor* Rdečega križa, bo v nedeljo 19. t. m. prodajal cvetlice v prid splošne nabiralne akcije Rdečega križa. Mestna godba bo o tej priliki koncertirala na Glavnem trgu. Krajevni odbor pričakuje, da bo vsakdo rad daroval četudi majhen znesek v namene vsediržavne človekoljubne organizacije. lj— Ne pozabite, da uprizori meščanska šola v nedeljo 19. t. m. ob 3. uri popoldne v Sokolskem domu po pevskih in telovadnih točkah tudi lepo m melodijozno otroško opero »Začarana princesa«, ki jo morate slišati, da daste s tem mladini in učite! jstvu priznanje za njun *rud. lj— Razstava. Meščanska šola bo na Vidovdan razstavila vse izdelke svojih učencev in učenk (risbe, zvezke. ročna dela itd.) ter vabi starše ic prijatelje mladine, naj si ogledajo dela meščanskošolske dece. . (prvovrsten strokovnjak v lesni stroki, industriji in trgovini, sposoben za popolnoma samostojno vodstvo, z dokazili večletne prakse, se SPREJME. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru. " 7566 Cene malim oglasom Zenitve bt d opisovan Ja; vsaka beseda Din 2*— ter enkratna pri-ttojbtna ta šifro ali ta dajanje naslova Din 5.—» Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din Po Dm ta besedo M taračuna jo nad al ja vm oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, •Informacije«, »Živali«, »Obrtm tn »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« bi »Zašlo-tek«, če te t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika. Kdor el pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe. plača za 1 TmTI Za odgovor 3 13IO v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki ee zaračunajo po Dim Ista besedo, te taračuna enkratna pristojbina Dot 5.— ta iifro aH ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo. Enkratna pnstojbma ta šifro aH za dajanje naslova pri oglasih, ki te taračuna jo PO 50 par za vsako besedo, tnaša Din 3.—% Najmanjši tnesek pri oglasih po 50 pm za besedo. Je Din 10v Ki oglasih po I Din ta besedo pa Din ISj—, Vse pristojbine ta male oglase fe plačati pri predaji naročila. OZ»-roma fih je vposlati r pisma obenem M naročilom. Potniki Kdor i66* meet« pot-nika, plača za vsak« beeedo 50 par; ts dajanj« naslova ali ta iifro 3 Dim. — Kdor sprejema potnik«, plača besedo po 1 Dinj ia dajanj« naslova ab u Šifro pa S Din. f51 Zastopnike gpr»jema renomiraoe usta noT/i v vseh krajih. Ponudbe na podružnico »Jutra« t Mariboru pod »Zaslužek«. 21704-5 Zaslužek Kdor I g £ e za»lužka, plača »a vsako besedo 50 par; »a naslov ali Šifro 3 Din. — Kdor n a d i zasluiek, pa za vsako besedo 1 Din. ta dajanj« na?!ova ali xa Šifro pa 5 Din. (3) Zastopnika u dravsko banovino za kemijske proizvode, ki so neobhodno potrebni v vsakem gospodinjstvu, sprejmem. Ponudbe na Zagreb. I. pošt. pretinac 142. 21721-3 Razmnoževanja predpisovanja m druga pisarniška dela prevzame The Rex Co., Gradišče 10. Telefon 22G8. I8C34-3 Zastopstva »a Ljubljano in okolico, event. zalogo, keT imam lep trg. lokal in skladišča, prevzamem po dogovoru. Tomdbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vpeljan, inteligenten, resen trgovec«. 21624 3 Avto sopotnika veletrsrovec vina ra Roremjsko, Dolenjsko in S'ajer>ko. Javiti se je takoj v Mariboru, Hotel Tnion, pri portirju. 21758-3 Lep zaslužek *>id'm inteligentnemu gn-*r>odu a'i gospodični ra fodajo Tnflle-1 Kuharico t večletno prakso, vajeno vseh kuhinjskih poslov, jnažno, varčno in sposobno kuhe za približno 12 oseb, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sposobna kuharica«. 21724-1 Pisarniško moč veščo knjigovodstva, strojepisja, slovenskega, srbo-hrvatskega in nemškega jezika, tudi _ začetno, sprejmemo s 15. julijem v Celju. Ponudbe z zahtevo plače na podniž. »Jutra« v Celju pod »Junghans«. 21696-1 Dekle srednjih let, snažno, ki zna kuhati in šivati ter je spretno v pospravljanju — sprejmem takoj ali pozneje. Drogerija Hermes. Miklošičeva cesta št. 30. 21675-1 Strojepisko stenografinjo. takoj sprejmemo. Ponudbe z navedbo zahtevkov, prepise spričeval in znamke za odgovor pošljite ogl. odd. »Jutra« pod »Inteligentna 688«. 21668-1 Salon Navinšek Ljubljana. Selenbu-gova „1 sprejme vajenca in vajen-ko s primerno šolsko izobrazbo. 21643-1 Vajenko drvhro in pošteno, takoj sprejmem z.i svojo trgovino. Plava r.ostl. trgovina mješovite robe, Pregrada. 31760-1 Kuharico perfektno v vseh hišnih delih, iščem za boljše privatno mesto. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21770-1 Trg. pomočnika ali šoferja sprejmem in mu iT.roči-m avto za potovanje (zastopstvo! z 5—iio.ooo Din gotovine. H. Tome, Stross-me ver jeva 4/1. 21786-1 Vsaka beseda 50 por; ta da jen j« nasilova aH za šifro p« 3 Din. (2) Poštenjak srednjrh let, išče službo sluge, inkasanta ali slično. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21714-2 Hotelska kuharica prvovrstna, išče takojšnjo službo za sezijo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Postrežljiva«. 21744-2 Kakršnokoli zaposlenje iščem ia čez dan. Stara sem 18 let. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21756-2 Dekle ki se je učilo kuhati in je vajeno vseh gospodinjskih del. išče primerno službo. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobri ljudjec. 21789-2 Prodam Ogiaai trg. »načaja po 1 Din beseda; ia dajanje naslova ali ta šifro S Dia. — Oglasi socialnega enačaja vsaka beseda 50 par; sa dajanj« naslova ali sa ftifno p» S Din. (6) Lepo novo posteljo nočno omarico in lončeno peč. prodam. Izve se v Gerbičevi ulici 3/1. 21754-6 Volna za perzijce Na željo cemj. dam imam v zalogi domačo prvovrstno volno za tkanje perzijskih preprog. Natančna pojasnila in vzorci na ogled pri g. Ravnikarju, Vegov« u!. št. 8. I. nad. L. Kristan, predilnica, Zapuže. 31542-6 fcdgar Rice BurroughSj Tarzan, kralj džunglf 263 Tarzan mu je odvrnil: >Vse knjige, kar Jih je bilo v koči, sem prebral, razen ene. Morda znaš tj brati, kaj je v njej.< Tako govoreč je vzel iz svojega tula črno knjižico. In d' Arnot je glasno bral dnevnik nesrečnega lorda Greystokea, ki je bil spisan v francoskem jeziku. Foto-aparate in vse fotopotrebščine kupiš pod najugodnejšimi pogoji v foto - trgovini A. Šmuc, Marijin trg št. 8 — vogal VVolfove ulice št. 1 304-6 Sandale 119 Din damske, proti gotovim. — »lempos. Gledališka al. 4 (nasproti opere). 114 Mlinarji pozor! Prodam črne mlinske kamne za plosko mletev, za oves in za mletje zmesi. Tomšič Ivan, Kočevje 312, Dravska banovina. 2163S-6 Otroški voziček globok in moderen, dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21755-6 Vse mnogo ceneje Nizke cene. Velika razprodaja. Namizni prti Din 28, nogavice Din 12, kravate Din 6. Jedilni pribori. alpacca-posoda, gospodinjski predmeti. Polovične cene. Dunajska cesta 36, veža. šapira. 21766-6 sn s Vsaka beseda 1 Din j ta dajanje naslova ah za šifro pa 5 Din. (10) Sendling motor stabilen, za 5 HP, prodam. Ogleda se na graščini Smlednik. 21745-10 Avtomobili Ford rabljeni, ugodno naprodaj. American uiotors, Dunajska 9. 21739-10 Tovorni avto posebno pripraven za prevažanje grušča ali drv, oddam. Na ogled: Maribor, Aleksandrova 51. 21535-10 Avtointeresente avtokupce, opozarjamo na veliko zalogo novih Renault osebnih, tovornih in rasnih rabljenih avtomobilov, katere prodajamo pod ceno najugodnejše. — Zaloga rezervnih delov. Renault zastopstvo, Cesta na Rož-nik 19. 21084 Motorno kolo najnovejši tip, od 3oO naprej, kupim. Ponudhe na ogl. odd. »Jut.ra« pod šifro »BSA 500«. 31787-10 Posest Vaafca beseda t Din; aa d&janj« DMtora dt sa Ur* pa t Din. (20) Vogalna parcela in več drugih pod Rožnikom ugodno naprodaj. — Tudi hranilna knjižica. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21746-20 Več stavbnih parcel prodamo ob Dunajski cesti in za Bežigradom. — American motors. Dunajska cesta št. 9. 21738-20 Stavbišče vogalno, 9ll m izb« S Din. "S (23) Prazno sobo komfortno, le;po, č;sto in veliko, separirano, oddam na Prulah, Privoz 11/2. 2!7>13-23 Opremljeno sobo z električno lučjo, s hrano ali brez, takoj oddam. — Gosposka ulica 10/1. £1758-23 2 gospoda (gospodični) ali zakonski par sprejmem na stanovanje v centru mesta. Soba lepa. zračna. Poseben vhod. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21717-23 Opremljeno sobo lepo. oddam na Taboru s 1. julijem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21730-23 Opremljeno sobo solnčno, veliko, vhod s stopnic, oddam takoj 2 do 3 osebam, event. s hrano. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21732-33 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, oddam eni ali dvema boljšima osebama s 1. julijem. Pristou, Stari trg št. 30/1. 2,1774-23 Sobo z 2 posteljama lepo ia veliko, s krasnim razgledom ter separiranim vhodom oddam s 15. ju nijem le stalnima gospodoma. Ogledati med 2. in 4. uro popoldne v Knaf-Devi ulici 13/11. 20277-23 Krasno sobo oddam stalni fini osebi poleg opere. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21676-23 Opremlieno sobo oddam t«koj gospodični v bližini dramskega gledališča. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 21652-23 Sostanovalca =pTejmem takoj. Ločnikar, Mestni trg 6/1. 21771-23 Sobo i 2 posteljama in 1 sobo z 1 posteljo oddam po zmerni ceni s 1. julijem ali prej, gospodom ali gospodičnam. Sobi sta čisti, solnčni in snažni z novo opremo. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 31772-23 Sobo lepo, zračno, stolnčno in zelo čisto, oddam f 15. junijem stalnemu boljšemu gospodu, blizu Tabora. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2157,1-23 Majhno sobico na željo 9 souporabo kopalnice, separirano, oddam boljšemu gospodu. — Miklošičeva 20/11.. Vstop pri trgovini Urbančif. 21792-33 Sobe išče Vsaka besed« 06 par; aa dajanj« oaaiora sii m Vin • Dia. (85-a) Boljši gospod išče s 1. julijem lepo, opremljeno sobo s posebnim vhodom ter hrano, v Zgornji ali Spodnji Šiški. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Oskrba«. 21767 Dopisi Vsaka beseda 1 Dia: sa dajanj« aaatora aH Hfre pa 6 Dta. (M) Hiromant - Grafolog V. Timotejev Hotel »Slon«, soba 72/11. Ostane v Ljubljani do 20. junija. 21498-24 Inteligent star 29 let, želi znanja 7. gospodično. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Sensible«. 21762 Planine Oprostite! Kakor tefko — nemogoče. 21788-24 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Avtobus 1932, Agilni ob, Ausserst-er Preis 42p, Akcio-nar, Aver, Bodočnost 20481, Brez otrok, Brez kuhinjskega pribora, Bukov ugalj, Bežigrad-Siška, Chic, Cen-truin komfort, Cista, Čimprej, Cez dan odsotna, Dobri 28, Dobro situiran, Dobra kupčija. Din 300.000, Družabnica, Dobro plačam, Dobroidoča, Dobra gospodinja, Državni nameščenec, Do 1200, Dobra prijateljica. i sobno slan. 800. D. K., Do 300 Din, Dobra sigurnost. Dobro poskrbljeno, Dober promet 13, Dobra moč. Dobra nuzzarada, Dobroohramjen 54, Dovoljna, Dobra zarada, Dalekozor. Državna, Domačija, Delaven 27,4, Delaven. Eksistenca, Eksistenca 7440. Gostilna 2000 kav., Gospo-svetski buffet, Gostilna s tujskimi sobami in kavcijo 2000 Din, Gostilničar-ka, Gostilna, Gramofon-55, G. L. 46, Gotovina 06, Gotovo plačilo, Gorenjska, Hišica 160S4. Hišnica, Harmonija 88, I. A. Publici-tas, Inteligenten 70. Instrument, Izvežbana prodajalka, ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA M asa rakova c. 9 (nasproti ca-rinarnici) prevzema OCARINJ EN J E vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, m to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga tn vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157. PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga., bodisi kuriva, strojev selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjs. ■> uprego kakor tndi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tn ln sedem ton nosilnosti. 117 Telefon Interurban štev. 2157. ZAHVALA Ob težkem udarcu usode, ki nas je zadela z izgubo ljubljenega soproga in očeta, gospoda Jakoba Dermote industrijalca se tem potom vsem, ki so nam stali ob težki uri ob strani in nas tolažili, za poklonitev vencev in cvetja iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gospe dr. Strnadovi za ves njen trud v bolezni, Cč. duhovščini, Hranilnici in posojilnici, Sokolu, Bralnemu društvu, Gasilnemu društvu, Obrtni zadrugi, Sodarski zadrugi za častno spremstvo, gg. pevcem za krasne ža-lostinke, g. županu K. Dolencu in g. J. Jašketu za nagrobna govora in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Bog plačaj! Železniki, dne 16. junija 1932. 7561 ŽALUJOČI OSTALL Izvežbana, Idealist, Instru-mentarka, Izvrstno delo, Interesent, Junij 265, Idealna lega 600.000. Junij, Inteligentna. Indusirija, In-strukcija, Inteligentna 6^8, Kol stalna služL>a, Kongresna kavarna. Kuharica, Knjigovodja 17705, Kavcija 2000, Kavcija 100, Lepo življenje, Letovišče, Ljubljana 100, Lovec, Ljubljana 60, Ljubljana, Mirna stranka, Mirno, Manufaktu-ra in modna trgovina, M;i-lo posestvo, Modni salon 28, Moj dom, Mlatilnica, Mirno, Mlada 181, Maver, Mimo. Marljiva in poštena 54, M. K. 56, Milijon, Marljiva, Mars, Mirna stranka. Mirna 241, Nameščenje, Natakarica, Na dom. Nastopim takoj, Nagradno tekmovanje, Natakarica 6, Nastop 1. julija. Nastop 20. junija. Nastop takoj 18096, Odsoten, Osamljena, 0. P ./Ud, Oskrba v hiši, Poceni, Plačam takoj, Preciznost, Pekarija 48. Poštena 100. Posojilo brez obresti, Trazna soba, Planina, Prodajalka. Promet, Poštena dama 49. Prijazno stanovanje, Perko, Pisalni stroj. Promet 157, Preproga, Postranska zaposlitev. Pridcia moč 31, Pošteno dekle, Tlačilna natakarica, Prostor 28, Po-sojiio. Popolna sigurnost, ^Poštena M. S. 200, Prometna točka. Pridna in poštena, Profesor, Pomočnica, Gorenjsko, Poslovodja. Po-lir, Reprezentativen 778K-5, Rabim takoj 35, Reprezentativen, Remington. Resno misleč, Soliden dijak. Skrbna družabnica, Sigurna naložitev, Samo resni 45, Solnčno 187, Sobo ali sostanovalko, Stalno, Knaž-nost. Stanovanje 800. Sreč« jeseni, Stalno, Sluga nastop 15. junija, Snažnost, Simpatija, Stroj. Sladko spanje 7, S; umi a d 1932, Solnčno, Stalna služba, Samska, Skorajšnja ženi-tev, Sigurna eksistenca. Siguren plačnik, Samostojna, Stalna služba, Spalnica, Soliden 1000. Svet, Skupno življenje, Solidnijst. 211, Sezija, Slovenka N*m-ka. Steparica, Takoj ali pozneje .1932, Trezen 222, Tračnice, Tehnični poslovodja, Tri osebe. To.-no plačam. Takoj rahim, Trajen, Franjo, Takoj 31614-21a, Trgovina, Takojšen nastop. Ugodnost. Ultra 1001, Ugodna naložitev kapitala, Ugodna kupčija. Ugodne cene, Vinagent. Vrtnar, Vezivo, Vodomet, Vpeljan inteligenten resen trgovec, Vestno in pošteno. Velika soba. Visoka, Velesejem, Verziranost, Vozilo 24, Vinska trgovina. Vaditeljica, Vesten poslovodja. Verlasslicb. V' bližini gl. kolodvor«. Zanesljivo čisto stanovanje. Zmožen, Z/Obni atelje, Zanesljivo, 7-ačetnica I/;-', Zanesljiva moč. Zavaroval- ni zastopnik, Zeiss-Trieder. Zmožna 213. Zakonci. Z večjim zneskom, 1000, 19086. 555, 2415, 24< «1. 100, 500, 2<uJutra« Adoll Ribnika*. Za Narodno ms»"» mn a A >-«» r^-omarta jTrano JezeršeiL Za inaerauil del je odgovoren Alojz NovaJi. Vsi t Ljubljani.