DELEGATSKI ŽAROMET
Vrsta 
pomembnih 
odločitev
Julijsko zasedanje delegatske skupščine
Iz obsežnega drievnega reda zadnje seje dele-gatske skupščine naj vas seznanimo le z nekaterimi porpembnejširni vsebinskimi temami.
Vsi trije zbori so obravnavali Poročllo o uresni-čevanju družbenega plana občine za tekoče plansko obdobje z oceno možnosti razvoja do konca leta. Ugotovili smo. da smo v vseh preteklih letih, toje 1981. 1982. 1983 do vključno 1984 dokaj zadovoljivo izpolnjevali planske naloge in tudi ure-sničevali planirane cilje na področju fizičnega ob-sega proizvodnje. izvoza in uvoza. zaposlovanja ter prestrukturiranja gospodarstva. Doseženi uspehi so v zaostrenih pogojih gospodarjenja predvsem rezul-tat naporov delovnih Ijudi in občanov. Na stanovanj-skem področju smo ne le dosegli. temveč celo pre-segli plan izgradnje stanovanj. Ne moremo pa biti povsem zadovoljni z gospodarjenjem z obstoječim stanovanjskim fondom. še zlasti z vidika upravljanja in vzdrževanja. Prav tako nismo bili dovolj uspešni na področju prenove starega dela Šiške in odprave barakarskih naselij. Tudi na področju komunale nismo uresničili vseh programiranih nalog in to predvsem zaradi nezadostnega priliva sredstev. še zlasti na podlagi sprejetih samoupravnih sporazu-mov. Gibanja v letu 1985 kažejo. da ne bomo dosegli vseh planskih ciljev. Kljub zaostrenim razmeram ocenjujemo. da bomo dosegli rast fizične proizvod-nje. manj uspešni pa bomo na področju izvoza. še ziasti na konvertibilno področje. Kar zadeva druž-bene dejavnosti pa razpoložljivi podatki kažejo. da smo bili uspešni glede realizacije programa samo-prispevka II in III. kar zadeva izvajanje posameznih dejavnosti.pa so prisotni številni problemi. ki se ne-gativno odražajo na kvaliteto posameznih storitev in učinkovito delo izvajalskih organizacij. Potrebni bodo znatni napori. da bi izboljšali dru^benoeko-nomski položaj delavcev na teh področjih in tako zmanjšali zaostajanje v primerjavi z delavci na po-dročju gospodarstva.
Ob obravnavl Poročila o sprejemanju planskih dokumentov za leto 1985 in za obdobje 1986—1990 so delegati kritično ocenili ravnanje v ti-stih samoupravnih okoljih. ki svojih nalog uspešno niso izvršili. Številne OZD kot tudi krajevne skupno-sti niso pravočasno sprejele dokumentov za leto 1985 oziroma kasnijo s pripravami za sprejemanje novih srednjeročnih planov. Zato so terjali. da sa-moupravni organi ocenijo tako ravnanje in vztrajajo na odgovomosti za neizvrševanje zakonitih nalog.
Ko so delegati spregovorili o uresničevanju do-govora o družbeni usmeritvi razporejanja do-hodka v preteklem letu,so ugotovili da so se sub-jekti lako na področju gospodarstva kot družbenih dejavnosti ravnali v skladu z dogovorom. Razpore-janje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je bilo v vseh OZD družbenih dejavnosti v skladu s sprejetimi družbenimi merili in ni bilo niti enega krši-telja dogovora. medtem ko je nekaj subjektov s po-dročja gospodarstva dogovor kršilo. Ob taki ugotovi-tvi morajo organizacije združenega dela oziroma njihovi delavski sveti sprejeti sklep o poračunu in preveč razporejena sredstva poračunati do konca leta. V letu 1985 pa se na tem področju javljajo novi problemi zaradi tega. ker nekateri panožni samou-pravni sporazumi še niso sprejeti oziroma se ne ure-sničujejo. med drugim tudi zaradi tega. ker organi udeležencev sporazuma niao dovolj aktivni.
Še posebno pozornost so delegati posvetiii Osnutku družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1986—90. Ocenili so. da je osnutek sicer dobra osnova za razpravo. da pa bo do njegovega sprejetja potrebno še temeljito strokovno delo in tudi
politično. da bi bil dejansko sprejet realni plan. Usmeritev, ki predvideva rast in razvoj na posamez-nih področjih. so delegati sicer podprli, še zlasti us-klajen razvoj Ijubljanskih občin s poudarkom na ne-razvitih območjih in področjih. Menili pa so, da bo treba kritično preveriti materialne okvire razvoja. ker še niso dorečeni. Plan tudi še vedno vsebuje želje na posameznih področjih. ki niso usklajene z material-nimi možnostmi. Še zlasti skrbno bo treba obravna-vati tista področja in naložbe. ki temeljijo na sred-stvih predvidenega IV samoprispevka. to je področje komunale in varstva okolja.
Delegati so na tej seji obravnavali tudi informacijo o izvajanju davčne politike v občini, ki je dala pregled vseh vrst davkov po sedanji ureditvrin njihov pomen. Po oceni delegatov bi bila razprava o tej problematiki kakovostnejša, če bi informacija prikazala problem-sko stran izvajanja davčne politike.
Delegati so ugotavljali. da se davčna zakonodaja vse prepdgosto menja in zato povzroča negotovost pri zavezancih. Ob sprejemanju sprememb predpi-sov bi po mnenju delegatov mbrali biti kreativni in aktivno sodelovati pri pripravah davčnih predpisov. S tem ne bo davčna politika omejena le na izvajanje določil davčnih zakonov. To je seveda zaradi različ-nih interesov občin in republik večkrat težkč) uskla-diti. vendar je temu razlog tudi v pomargkanju stro-kovnih analiz. Tako se dogaja. da so večkrat spre-jete slabe rešitve. Davčna politika naše občine mora biti zaradi geografskega položaja in enotnega go-spodarskega prostora v Ljubljani usklajena z dru-gimi Ijubljanskimi občinami. Z vsakoletnimi dogovori o usklajevanju davčne politike natančno določamo oblikovanje in predpisovanje davkov. tako praktično ni možnosti ža neko lastno cbčinsko davčno politiko.
Na koncu so delegati kritično ugotovili, da je ne-dopustno nalaganje novih nalog upravi za družbene prihodke. vodenje raznih evidenc. izdajanja potrdil itd. Pobiranjeprispevkovzassrnoupravneinteresne skupnosti materialne proizvodnje povzročala zaradi nedorečenih obveznosti vrsto težav in zahteva nove zaposlitve kar pa nikakor ni v skladu z zahtevo o zmanjšanju družbene režije v upravnih organih.
S področja normativne dejavnosti naj posebej opozorimo na nekatere pomembne odloke. ki so v pripravi. Tako so delegati obravnavali osnutek od-loka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč Ijub-Ijanskih občin. V skladu z veljavno zakonodajo smo se v Ljubljani odločili. da organiziramo en sklad. ki bo vodil politiko urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč. združevanja sredstev. s katerimi upravlja sklad. skrbel za enotno izdelavo investicijskih pro-gramov. skladnejše financiranje in pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in drugih ob-močjih. namenjenih za kompleksno graditev. Ze tedaj. ko smo se odločili za eno komunalno skupnost v Ljubljani. se je pokazala.potreba po enotnem re-žimu urejanja. pridobivanja in oddajanja stavbnih zemljišč.
Sklad po odloku upravlja upravni odbor. ki ima predsednika. namestnika in 13 članov. Vsaka ob-činska skupščina na| bi imenovala v upravni odbor sklada po 3 člene. Upravni odbor ima lahko stalna in začasna delovna telesa. s tem da že odlok predvi-deva komisijo za oddajo stavbnega zemljišča.
Posebno pozomost so delegati posvetili osnutku odloka o določitvi pomožnlh objektov in objek-tov oz. posegov v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in je zanje potrebna pri-glasitev na območju l|ubl)anskih občin. Sprejetja tega odloka bodo nedvomno veseli številni delovni Ijudje in občani. kot tudi drugi subjekti. saj jim bo olajšal dosedanjo dokaj zahtevno pot za ureditev določenih problemov. Tako ureditev omogoča nova prostorska zakonodaja in smo v Ljubljani sprejeli
dogovor. da to vprašanje enotno uredimo za ob-močje vseh petih občin. Odlok podrobno določa. ka-teri so pomožni objekti za potrebe občanov in njiho-vih družin, kot na primer: drvarnice, vrtne ute. kur-nike in zajčnike. vrtne in dvoriščne ograje. pergule. dirtinike. sončne kolektorje. montažne tipske gara-že. ki služijo prebivanju in delu. Nadalje tiste objekte. ki služijo kmetijski dejavnosti. kot npr.: svinjski hlevi in htevi za drobnico. tipski silosi. kozolci itd. Posebej obravnava pomožne objekte, namenjene IjuDiteljski dejavnosti. kot npr.: lope za vrtno orodje. čebelnjake itd. Med začasne objekte za potrebe občanov šteje kolesarnice. stojnice, tipske kioske itd. Posebej tudi opredeljuje druge objekte in posege v prostor. kot npr.: tekoča vzdrževalna dela. adaptacije. obnavlja-nje in vzdrževanje pročelij. zamenjava dotrajanih komunalnih in drugih vodov in naprav. kjer ni po-trebno lokacijskega dovoljenja. Ker je bil ta odlok ob-javljen v gradivu SML — junij 1985 je prav. da ga vsi zainteresirani temeliito proučijo. da bi lahko uveljavili smotrne rešitve, ki naj bi občanom kot tudi drugim subjektom olajšale reševanje posameznih zadev.
Iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljaneso dele-gati obravnavali tudi Osnutek odioka o ravnanju z odpadki naobmotju Ijubljanskih občin. Praksa je pokazala, da sedaj veljavna ureditev povsem več ne ustreza. ker je potrebno poleg komunalnih od-padkov urediti tudi ravnanje z drugimi vrstami od-padkov. Odlok predvideva tudi sankcije za kršitve na tem področju.
Delegati so se tudi seznanili s dosedanjim delom glede prenove Ljubljanskega gradu in problemi, kl pri tem nastajajo. ter podprli prizadevanja za nada-Ijevanje del v skladu z možnosimi.
Prav tako so se seznanili s problematiko delova-nja in gradnje Cankarjevega doma in se zavzeli za rešitev najbolj akutnih problemov. da bi ta dom še uspešneje uresničeval svoje poslanstvo na kultur-nem področju in kongresnega turizma.
Končno naj omenimo da so zbori sprejeli po-trebne sklepe o nekaterih kadrovskih spremembah o izvršnem svetu in upravnih organih občine. Dele-gatska skupščina je tudi 'sprejela skiep o podeiitvi priznanja komandi vojašnice Borisa Kidrica v Šen-tvidu.