Narodni Gospodar
GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE.
člani Gospodarske zveze dobivajo lisi brezplačno.	Sklep urejevanja 5. in 20. vsaxega meseca.
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; jC Cene inseratom po 20 h od enoslopnc petit - vrste, za večkftitno za četrt leta eno krono; posamne številke"po 20 h. t	insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 143.	V Ljubljani, 25. julija 1900.	Poštno-hran. št. 849.872
Kako zboljšajmo svoje gospodarstvo ?
(Piše A. Š treke 1 j.)
III. Zboljšajmo svoje polje.
(Nadaljevanje.)
Mnogo je tedaj rastlin, ki bi nam dajale morebiti večc dohodke nego nam jih daja sedaj žito. Samo si je treba pravo izbrati, ki bo vgajala deželi, zemlji in času. Da, času tudi, kajti nič nam ne pomaga, če še toliko pridelamo, a ne moremo pridelka spečati. Času pa vgaja ona rastlina, katero svet najbolj išče, a je ne more v polni meri dobiti. Rastlina se radi tega podraža, zveča se pridelovalen dohodek, a stroški ostanejo tisti — njegov dobiček je radi tega tudi veči.
Čisti dohodki našega polja pa niso odvisni samo od rastline, ki jo pridelujemo, ampak tudi od pridelovanja samega. Naše pravilo pa hodi tudi tu: z majhnimi stroški mnogo doseči. Skoda je le, da se naš kmetovalec ne drži tega zlatega pravila.
Kako pa se zamore z majhnimi stroški mnogo doseči? Kmetovalci v drugih deželah vedo to že zdavno. %e prej sem omenil, kako nado-mestujojo Amerikanci, kjer le morejo, človeško moč z živalsko ali pa s paro. Posnemajmo jih! Ne rečem sicer naj kar kupimo parni stroj, ne, moje mnenje je drugačno.
Jaz mislim, da hi se dalo tudi pri nas mnogo nadomestiti z živalsko silo in z dobrim orodjem, kar moramo opravljati sedaj z rokami.
Rad bi našteval tu različne priprave, ki nadomeščajo ročno delo, toda to bi me preveč zavleklo. Če si naroči bralec cenik kake veče tvrdke za kmetijsko orodje, lahko vidi take priprave tudi v podobi. Ne morem si pa kaj, da bi ne omenil, koliko dela bi si lahko prihranili, če bi rabili dobre brane in valjarje za razbijanje grude (kep), če bi okopavali z okopal-nikom, sejali s sejalnikom itd. Drugi taki stroji so za žetev in mlatvo, za košnjo, grabnjo in preobračanje sena. Dobijo se celi stroji, ki žanjejo žito, stavijo ga v enake snope in ga ob enem sami povežejo! Take stroje si nabavijo lahko seveda samo največi posestniki. Pa tudi drugih si ne more vsak navaden gospodar kupiti. Vendar pa je to na ta način mogoče, če se več sosedov združi. Stroški se na ta način radelijo. Tudi če si priskrbi en gospodar eno pripravo, drugi drugo, tretji tretjo in si jo potem medsebojno posojujejo, dosežejo svoj namen.
Slabo orodje pa nam ne pomore mnogo k cenejemu pridelovanju. Kakor ne morejo konkurirati tvornice s starimi, okornimi stroji s tvornicami, ki pridelujejo z moderinim stroji in majhnimi
stroški boljše in več blaga, ter morajo v tej konkurenci propasti, tako je tudi pri kmetovalcih. Tudi mi se ne moremo bojevati z našim slabim poljskim orodjem proti onim poljedelcem, ki imajo boljše orodje in jim je zato mogoče laže) in več pridelovati ter z nižjo ceno prodajati.
Pri nas se strašansko greši v tem pogledu. Se celo popolen plug, ki je najbolj važna kmetova priprava, je pri nas nekaj redkega. Vendar priznavam, da gre zadnja leta, kar se tiče poljskega orodja, v nekaterih krajih na Slovenskem nekoliko na bolje. Rečem pa, samo v nekaterih krajih, kajti so tudi kraji pri nas, ki imajo tako slabo orodje, kakor morebiti nikjer v celem našem cesarstvu.
Poglejmo samo Istro in Kras! Tako siromašnega ljudstva kakor je istrsko se ne najde z lahka. In vendar bi bila lahko ravno Istra avstrijski vrt. Sedaj pa ni, ampak je pusta dežela, za kar je preveč uzrokov, nego da bi jih zamogel tu naštevati. Povem pa naj le, da dela istrski kmet še vedno tako, kakor so delali pred tisoč in morebiti več leti njegovi očetje. Vsaj v poljskem orodju ni videti nobenega napredka. Njegov plug je še vedno popolnoma lesen, če odštejemo okorno skovan lemež na njem, brana obstoji iz par frask ali pa iz štirih v okvir zbitih stebričev, in če opustimo še jako primitiven
voz, lahko rečemo, da istrski kmet ne pozna drugega vprežnega orodja. Saj mu tudi ni dana nikjer prilika, da bi ga videl, kajti kmetijski napredek zadnjih let ni ostal v temi samo istrskemu kmetu, ampak v isti meri, če ne še bolj, tudi istrski gospodi, ki je lastnica večih posestev.
Kako težavno je oranje z lesenim drevesom, posebno v težkih istrskih zemljah, razvidno je tudi že od tega, da vpregajo predenj po tri in več parov močnih volov, a delo ni baš tako, kakoršno bi moralo biti pri taki sili. Prepričan sem, da bi se s parom volov in z dobrim železnim plugom popolnoma nadomestilo. Mnogi se izgovarjajo, da železen plug ni za njih zemljo, da se polomi itd. Seveda so ti izgovori brez utemeljitve, kajti ravno tisti, ki to govore, morebiti še pravega pluga videli niso, kaj pa še, da bi skušali ž njim delati.
Pa tudi delo starega lesenega orala je vse drugačno nego pluga z dobro kovanim lemežem, z železno, pravilno zavito, gladko desko, pluga, kateri se po volji vodi in obrača.
Staro oralo nima posebnega noža, ki bi zemljo pred desko rezal, marveč opravlja to delo lesen stebrič ali pa debel železen klin. Kakor je težavno delo, če hočemo rezati kruh z noževim hrbtom mesto z ostrilom, ravno tako težavno je oranje s takšnim oralom. Ker je deska na tem oralu lesena, zato navadno raskava, ravna, večinoma nizka in dolga, prime se je prav rada zemlja in obtežuje s tem delo. Ker je nadalje deska navpično položena, ne more se zemlja dovoljno preobrniti, marveč se pomakne le nekoliko na stran. Ce je zemlja bolj težka, se tudi ne more s tem drevesom zrahljati. Leseno drevo tedaj bolj odmika zemljo, nego da bi jo rahljalo in obračalo. Njegovo slabo delo vidimo najboljše, kadar podoravamo gnoj. Polovica in včasih tudi več ga ostane na vrhu.
Vse drugače pa deluje dober železen plug. Deska je pri njem gladka, svedru podobno zavita, ne predolga in pritrjena neposredno na lemež. Zemlja, ki jo poslednji in pa na gredlju pritrjeni nož odrežeta, gre najprej po lemežu navzgor, ovije se ob deski na desno ter se na nji popolnoma preobrne. Pri tem preobračanju se zemlja deloma razpusti in zrahlja. Zemeljska plast, ki je prišla od spodaj na površino, sprhni na zraku in odpre rastlinam nove redilne snovi.
(Dalje prih.)
Kmetijstvo.
Vinogradništvo in vinarstvo.
Zavrelka ali Mrsa.
Ta jako nevarna bolezen na vinu je pri nas v poletnem času nekaj jako navadnega. Posebno šibka črna vina iz mokrotnih let, ko je grozdje močno gnilo, so jej jako podvržena. Vendar ne prizanaša tudi belemu vinu, če pride to v sod, katerega je zavrelka pokvarila.
Oni, kojemu vino zavre ali se mu zbirsi, ni nič kaj prav čislan kletar. Njegova klet je navadno zamazana, a reda ni v nji nobenega. Vino se v sodu le malokedaj polni, še manjkrat pa pretaka. Včasih stoji vino celo zimo in morebiti celo leto na drožju. Neumni kletar misli, da d& drožje vinu moč, toda se močno moti.
Nesnaga in malopridnost je prvi uzrok tej bolezni, kajti s tema lastnostima priklatijo se v klet in v vino tudi neke glivice, ki vino zavrejo. Te glivice so tako majhne, da jih s prostim očesom ne vidimo a z drobnogledom le komaj.
Kaj nam je tedaj storiti, da se nam ta bolezen ne priklati v klet? V prvi vrsti držimo se snage in vino večkrat zalivajmo in pretakajmo. Pretakati je mlada vina vsaj štirikrat v letu in sicer pred božičem, meseca marca ali aprila,
meseca junija ali julija in v začetku oktobra. Ce se pa vino večkrat pretoči, tem bolje je. Mošt iz gnilega grozdja naj povre na zdravih tropinah in naj se dene v sod, ki se je zapuhal nekoliko z žveplom. (Glej št. 6. „Narodnega Gospodarja11.) Tudi je paziti, da se vino po leti preveč ne vgreje, zato naj se hrani vedno v hladni kleti. Se celo prevažanje v vročini vzbudi včasih bolezen.
Zavrelko se spozna na tem, da se začne vino peniti, da pre-minja barvo in okus ter zgublja kislino. Črno vino postaja rujavo a belo bolj temno, oboje pa se moti. Vino diši, kakor bi bilo poparjeno in če se je bolezen že močno vkoreničila, je jako zoperno.
Ako se zapazi že prve pojave bolezni, d& se vino še rešiti, če je pa bolezen že daleč, je izgubljeno. Niti dobrega žganja ni mogoče dobiti iž njega.
V prvem slučaju naj se vino brž pretoči v sod, ki je z žveplom močno zapuhan. Res da izgubi s tem črno vino nekoliko barve, toda vsaj ostane nekaj časa pitno in zabrani nadaljno kvarjenje. Vendar naj se vino kmalu porabi. Kdor ima ali si lahko izposodi pasteri-zatorja, to je orodje, v katerem' se vino v ceveh segreje na GO0 C., je najbolje, da rabi to pripravo. Pasterizovanje ne dil vinu nobenega duha, ga nič ne pokvari a vbrani mu skoraj gotovo bolezen.
Posoda, v kateri se je vino zbirsilo, naj se z vrelo vodo, kateri se je dodalo več vode in nekoliko žveplene kisline, večkrat opere in oriblje. Potem naj se napolni s čisto vodo, ki ostane nekoliko dni v nji. Kadar se posoda spet rabi, naj se ne deva v njo, vsaj v prvič ne, najboljega vina, ampak če mogoče le domačo pijačo. Če se pokvari slednja ni toliko škode kakor za drago vino.
A. Štrekelj.
Sadjarstvo.
Kako napravljati sadni mošt.
Sadno drevje obeta nam letos prav bogato in ne znamo, kaj bo s tolikim sadjem, če mu bo cena tudi letos tako nizka, kakor je bila navadno v dobrih letinah. Človeka sicer jezi, da mora dati svoje blago s ceno, katero postavijo drugi po svoji volji, toda kaj mu pomaga, če ne zna sadja na kak drugi način, ki bi mu prinesel več dobička, uporabiti. Ali naj ga pusti, da mu se-gnije? Kam pa s potolčenim in s slabejim sadjem, ki se ne da za nobeno ceno prodati?
Če znamo, kako se napravlja iz sadja most, sušje, sok, marmelada itd., izognemo se mnogi nadležni skrbi in sadje mnogokrat bolje uporabimo nego bi ga prodali. Saj se dajo tudi taki pridelki dobro prodati, če so prav napravljeni.
Najbolj navadna, najbolj priprosta in včasih najbolj koristna je uporaba sadja za mošt. Sadni mošt ni samo jako cena pijača, marveč tudi jako dobra in prav zdrava pijača. Posebno če ga znamo narediti kakor je treba, prekosi marsikatero vino iz grozdja. Saj sem imel mošt, o katerem bi nihče ne dvomil, da ni pravo vino.
Sadni mošt napravlja se iz različnega sadja, najbolj pogosto pa iz jabolk, hrušk, grozdja sv. Ivana, kosmulj, včasih tudi iz črešenj in sliv. Slednji dve sadni vrsti pa niste za mošt prav sposobni,* ker nimate dovolj kisline. Če pa zmešamo črcšnjev mošt z moštom iz grozdja sv. Ivana, d tl ta zmes lahko izvrstno pijačo. To je tem lažej mogoče, ker zorita oba sadeža skoraj isti čas. Najboljši mošt, pravijo, da dajo jagode, za naše kraje pa so večinoma predrage, da bi jih v ta namen porabili.
Glavna sadeža za mošt sta vendar še vedno jabolka in hruška. Vendar tudi to sadje ni vse enako dobro. Nekatero dtl bolj mehke mošte, drugo bolj trde, tretje šibke,
četrto močne, peto čiste, šesto motne itd. Mošt s srednjimi lastnostmi naredimo, če zmešamo različno sadje.
Za mošt se d& uporabiti pa tudi le deloma zrelo sadje, ki je odpalo z drevesa, bodi si, da ga je črv spodjedel, bodisi veter otresel ali pa da je odpalo vsled suše. Posebno v bolj vročih legah ostane jako težavno vse sadje na drevesu. Drevo, ki obeta meseca j unija mnogo kvintalov sadja, obdrži včasih samo nekoliko kilogramov zrelega sadja. Vse drugo počepa polagoma na zemljo. Tako sadje naj se skrbno pobira in hrani, da se skupi veča množina a potem porabi za mošt. Povem naj samo, da sem napravil pred par leti iz takega sadja v sadovnjaku, ki meri 5 oral zemlje nad 70 Id prav dobrega mošta, ki je bil vreden okoli 7 00 gld. Zdravo sadje sem seveda prodal ter skupil zanje nad 1000 gld. Koliko nese sadno drevje, če se pravilno ž njim ravna in če se sadje pravilno uporabi, znam povedati sam prav dobro.
Za mošt smemo rabiti samo zdravo sadje. Kar je na njem gnilega, moramo odstraniti, ker bi dala gniloba povod nekaterim mo-štovim boleznim. Da dobimo zdravo sadje, ga moramo brati z rokami. Za ta posel so najbolj sposobni dečki. Sadja se tedaj ne sme klatiti s preklo, ne otresati. Slednje je dovoljeno samo, če se sadje kmalu zrnasti.
Sadje, ki ni popolnoma zrelo, in pa ono, ki je odpalo pred časom z drevesa, treba je nekoliko časa mediti. Najboljše je, če se postavi sadje v nizki plasti na slamo. Z medenjem se spremeni škrob v sladkor in radi tega postane mošt iz mejenega sadja bolj močan. Seveda je paziti, da sadje med tem ne gnije. Gnilo naj se večkrat odbira. Tudi že zrelo sadje je dobro pustiti par dni, da se medi in napravi več sladkorja.
Ko smo sadje tako pripravili, pričenja se maščenje. To delo se opravlja na različen način. Kdor ima mnogo sadja, je najbolje, da
si priskrbi mlin za maščenje sadja, ki stane okoli 35 gld. Ta mlin je podoben onemu za grozdje, vendar so valjarji kameniti a vrhu njih se nahajajo na vretenu noži, ki sadje najprej razrežejo. Z njim se mnogo dela prihrani. Kdor pa ima manj sadja, pomaga si lahko na sledeči bolj priprosti način:
Sadje se dene kakih 20 cm na visoko v široko, bolj nizko, toda močno kado (plavnik ali bedenj). Tu se sadje z lesenimi bati tako dolgo tolče, da se razdrobi. Bat si lahko vsakdo sam pripravi, če prežaga kakih 20 cm razsebe drevesno deblo in nasadi izžagan čok na leseno držalo. Da se sadje boljše razdrobi, deva naj se le po malem v bedenj.
Zdrobljeno sadje pride v stiskalnico ali prešo. Najboljše so lesene stiskalnice. Železnih ne priporočam, ker se spoji čreslovina, ki se nahaja v moštu z železom, a mošt rad počrni po tej spojini. Črno barvo zadobi pa mošt navadno še le po nekolikem času in sicer še le ko smo ga natočili v kozarec ali če je bil nekoliko časa na zraku. Stiskati je treba tako dolgo, dokler teče mošt iz stiskalnice. Kadar se pa ta ustavi, razpusti naj se stiskalnica in tropine naj se v bednju spet nekoliko pre-tolčejo. Tudi ne de nič, če se jim pridene sedaj par litrov vode (2 do 4 litre na kvintal sadja). Pretol-čene tropine stiskajo se v drugič in če treba še v tretjič.
Iz 100 Jcg dobrega sadja računi se navadno 50 do 60 litrov mošta. Jabolčni mošt ima povprečno 9 °/o sladkorja in 7 °/o kisline. Boljše sadje d<t pa tudi mošt z 12 in več odstotki sladkorja. Dasi zadostuje ta množina sladkorja za navadno pijačo, vendar je treba za boljši mošt umetno dodati sladkorja. Ta dodatek se posebno priporoča, če smo rabili nezrelo sadje. Koliko sladkorja se dodd, odvisno je od pridelovalca samega. Čim več tem boljši bo mošt. Če hočemo, da bo imel mošt ono moč, katero ima
*
navadno vino, treba mu je dodati 7 do 8 leg cukra na hi. Če hočemo pa napraviti liker, deniti je treba v vsaki liter mošta 1ji Zv/ cukra.
Jabolčniku in hruškovcu, katera je najboljše zmešati, ni potrebno, da se dod& voda, ker se nahaja v njima kislina v pravem razmerju. Pač pa sc mora dodati vode moštu iz grozdja sv. Ivana, ki je jako kisel. Navadno se dd toliko litrov vode, kolikor kilogramov grozdja je bilo. Seveda je treba dodati potem moštu, ki smo ga zvedčili, mnogo cukra! Namesto vode se da lahko tudi črešnjev mošt, ki ima malo kisline a mnogo sladkorja. Če se ravna na slednji način ni potreben cukreni dodatek.
V vinorodnih krajih je dobro, če se vrže še sladki sadni mošt, ki se napravlja ob trgatvi, na vinske tropine. Te mu podelijo vinski okus in aroma. Več nego en dan pa ne smejo stati na tropinah, a v tem času naj se tropine večkrat premešajo in potlačijo, ker bi se drugače ogrele in skisale. To delo se lahko prihrani, če se pritisnejo tropine z luknjastim pokrivalom pod mošt. Pokrivalo je treba seveda v bednju pritrditi bodisi s stebrom ob strop ali pa s počrnjenimi žeblji ob bedenj.
Mošt iz stiskalnice ali pa oni iz vinskih tropin dene se v sod, kjer začne po nekolikem času vreti. Soda se ne sme popolnoma napolniti, ker se mošt vzdigne. Tudi sc ga ne sme prve dni zatakniti z veho, marveč z vrelno pilko ali pa se zakrije z opeko, pod katero smo postavili nekoliko čistih cunj ali širokega listja. Najbolj priprosta vrelna pilka je zavita cev, ki tiči z enim koncem v prevrtani vehi, z drugim koncem pa v kozarcu, ki je napolnjen z vodo. Skozi vrelno pilko izhaja zrak iz soda prav lahko, zunanji zrak pa ne more v sod. Vrelna pilka ima radi tega namen, da brani mošt pred glivami, ki prouzročujejo različne bolezni na moštu, v prvi vrsti pa skisanje.
Sod, v katerem se nahaja sladki mošt, naj bo v hladnem, pa ne mrzlem prostoru. Najboljša toplota je 13 do 14° C. V bolj mrzlem prostoru bi vrel mošt prepočasi, v bolj gorkem pa prenaglo.
Ko je mošt prevre!, kar se zgodi po 14 dneh, naj se pretoči v čisto posodo, katero se z moštom popolnoma napolni in z vrelno veho zatakne. Vrelna veha se razločuje od navadne v tem, da ima luknjo, ki je zaprta z gumijevim trakcem. Kadar gre zrak iz soda, se trakec sam privzdigne in potem, ko nima zrak več one moči, zapre. Kdor nima take vehe, rabi lahko tudi navadno, ne sme je pa od začetka preveč zatrditi. Taki mošt naj se hrani v hladnem kraju (kleti), ki ima okoli 10° C gorkote. Posoda pa naj se večkrat polni, da ne postane mošt cveten. Če nimamo mošta, dobra je za polnitev tudi voda. V drugič naj se mošt pretoči meseca aprila a v tretjič meseca julija. V hladnem prostoru se pa hrani, dokler se ga ne popije.
A.. Strckclj.
Živinoreja.
Prašičja kuga.
Na Dunaju se je vršila 3. t. m. pod predsedstvom ministerskega predsednika dr. pl. Korberja enketa, kateri so bila predložena sledeča vprašanja:
1.	Kateri vspehi so se dosegli od cesarske naredbe z dne 2. maja 1899 glede zatiranja prašičje kuge?
2.	Ali je opravičeno upanje vsaj v dozdevno bližnji dobi, da sc po tej naredbi popolno zatre prašičja kuga?
3.	Katere okoliščine onemo-gočujejo doseči ta namen?
4.	V katerih ozirih se oškodujejo oziroma spravijo interesi kmetskih posestnikov v nevarnost po tej naredbi?
5.	Katera so sredstva, po katerih bi bilo mogoče pri nadaljni veljavi omenjene cesarske naredbe škode za kmetijske posestnike znatno zabranjevati?
Ministerski predsednik navaja, da so notranjemu ministerstvu došle razne pritožbe proti tej naredbi od kmetijskih družb, od deželnih zborov in tudi v državnem zboru vložile so se interpelacije na vlado zaradi te naredbe.
Zastopnik kranjski g. vodja Povše navajal je, koliko imajo naši kmetovalci škode po tej prašičji kugi, katero tako lahko za-trosijo maloskrbni prekupci iz Hrvatske, odkoder je meja v deželo kar odprta. Obžalovati je osobito, da se je sklenila lansko leto nesrečna pogodba med Avstrijo in Ogersko glede živinskega prometa sploh, ki sloni na reciprociteti. Za tako reciprocitete pomanjkuje opravičenega temelja, ker Ogerska proda na leto v našo Avstrijo živine za 87 milijonov gld., ko Ogerska od nas kupi živine le za 3 ^2 milijona. Tudi ogerska veterinama organizacija daleč za našo zaostaja in dalo bi se kaj ostro govoriti o odnošajih veterinarske policije na Ogerskem.
Zelo obžalovati je nadalje, da je naša vlada privolila v to, da je promet z živino med obema državnima polovicama prost in da se z Ogerskega k nam prihajajoče živali ne preiskujejo več na meji, ampak da morejo transporti svobodno prestopati mejo in preiskujejo še-le na kraju kupca, odkoder se vračajo, če so živali sumljive! Kolika lahkomiselnost, ki more prav znatno pospeševati razširjanje kuge. Ima sicer naša vlada pravico prepričati se po svojih vete-rinarnih komisarjih o stanju vete-rinarnih naredb na Ogerskem, a kako malo se to pravo izvršuje, saj je znano, da Ogerska ne vidi rada, če naši veterinarji prihajajo preiskovat ondotne razmere.
Dokler ne bo prepovedan vhod ogerskim prašičem v našo državo, kakor je to bilo predi. 1889., torej pred pogodbo z Ogersko, zaman je tudi najstrožja izvršba naredbe za zatiranje kuge s pobijanjem celih čred. Stotisoči se bodo izdali
iz državnih blagajn za pobite živali, a vedno novi transporti prašičev iz Ogerske, katerim je pot v notranje kraje naše države odprta, bodo zanašali vedno kugo. Tako bo naša vlada vršila pravo Sisifovo delo, kojemu ne bo konca ili kraja.	(Konec prih.)
Čebelarstvo.
Solneni krog in čebela.
Mali srpan.
V krajih, kjer ni jesenske paše, ne jemlji od enega plemenjaka več nego en sam roj. Pa naj ima tvoja okolica tudi najboljše pašne razmere, ne jemlji od enega starca čez dva roja, ako hočeš sam sebi dobro, t. j. da ti panjevi dovolj ojače za prezimovanje in ti vržejo še nekoliko medu za plačilo. Kaka bedarija da je strast za roje, sem se sam pred leti prepričal. Imel sem spomladi 6 srednje dobrih panjev. Ko pride junij (ne v majniku, rojevemu mesecu) in juli, ni bilo rojenja ne konca ne kraja; jeseni je bilo v ulnjaku 28 rojičev — vsak s par tisoč čebelami in par sto satnimi črvi, ki so posledica maloštevilnosti polka —; na jesen sem združeval, da se je število znižalo na 12, pa je še nisem prav ukrenil, kar mi je dokazala mrzla snežena starka, ki mi jih je nekaj podavila. Evo ti koristi rojeve manije (strasti), dragi čebelar!
Najpriprostejši način zabraniti pozne rojiče obstoji v tem, da postaviš roj namesto izrojenca in tega prestaviš na drugo mesto. Vse le-tavke izrojenca dobi na ta način roj, ki s tem postane silno močan, tako, da v kratkem času izpolni dani mu prostor s satjem in pri ugodni letini da pa znaten pridelek medu, plemenjak pa vsled občutne zgube vseh letavk opusti vsako misel na rojenje. Pa nikari ne pozabi takemu revežu podajati nekaj dni vode v panj, da morejo mladice pripraviti živeža zalegi.
Se nekaj opombic o rojih! Ne pusti da bi roj takoj zašel ves
panj, zlasti ako imaš premakljivo satje, ampak omeji ga na 3, 4, 5 okvirjev; sicer bi čebele začele na vseh okvircih s satjem, pa bi nobenega ne dodelale.
Majhnih rojičev nikari ne postavljaj vsakega zase, ampak združuj 2, 3 da dobiš en polk, pa tisti kaj vreden.
Pri neugodnem vremenu ali slabi paši pitaj roje, da morejo neovirano staviti satje; v 12—14 dneh mora biti dani prostor popolnoma izdelan.
Močnim rojem, in le take previden čebelar postavlja same zase, ni dajati nikakih izgotovljenih satov ali mejsten, tudi ne satov z zalego ali medom, roji so namreč prvi čas tako pridni, da so taki pridevki popolnoma nepotrebni.
Nekateri čebelarji znajo napravljati tudi umetne roje. O njih vrednosti, pomenu in tvoritvi drugikrat, da se nam ta razprava preveč ne zavleče.
Roje je treba prve čase večkrat opazovati. Če prično delati trotovim), zamenjaj takoj na pol izdelan tak sat z drugim delavskim ali pa umetno steno.
Posebno pozornost je treba obračati na one panje, ki imajo neplo-jeno matico, torej izrojeni starci in pa dr ujci, tretjinci itd. Kake 14 dnij po odhodu prvenca preišči ali ima izrojenec kaj zalege: če ne, je matica izgubljena in pre-skrbi takoj drugo ali pa vstavi kolikor moč goden matičen stolpič.
S pričetkom malega srpana se prično za naše čebelice večinoma pasji dnevi; in kako tudi ne ? Cvetoča flora, ki je prejšnja dva meseca dičila gozd in livado zbeži ali umira pod žrinčetom ostrobru-šenc kose „Hospodar14. Tudi je nastopila ona doba eksotične paleče suše, v katerej tudi malo številce cvetličnih epigonov (potomcev) pri najboljši volji ni v stanu ponuditi čebeli imena vrednega okrepčila. Najgotovejši znak, da je s pašo pri kraji, je trotovska vojska. Če pa kak polk trpi trote čez čas,
tedaj ga imam na sumu brezma-tičnosti in ne bom odlašal, da ga preiščem.
Ko paša prejenja, pa se prikaže druga sitnica — ropanje. Odpri vročega dne le za malo časa končnico, takoj ti primaršira po zraku kompanija sladkosned, ki bi rade vdrle v medene magacine. Ako imaš torej v takem neplodnem srpanovem času pri čebelah kaj opraviti, stori to v zlati jutranji ali hladni večerni uri. Da v tem času ne smeš sprejeti nobenega roja več, se umeje, ,,roj julija ni vreden mačjih solza44. Če pa le pride, nazaj ž njim!
Le malo je krajev po svetu, kakor pri nas na Slovenskem, ki bi dali tudi še v velikem srpanu in kimovcu čebelam paše — na ajdi in vresji.
Lep je ajdov cvet;
da čebelcam med,
zrno je pa naša jed.
Komur je torej le količkaj mogoče, naj ne zamudi s čebelami potovati na pašo. Čas, kedaj se ima potovati, odvisi seveda od tega, kedaj v kakem kraju ajda cvete. Potovanje pa se ne sme pričeti še le tedaj, kadar je ajda že v polnem cvetju, ampak čebele morajo biti na mestu vsaj 8 dnij popreje. Tako imajo čebele priliko, da se v tem času dobro uletijo na novem mestu, sicer se pogubi silno veliko živali: v deroči hitrici, da bi pač česa ne zamudile, dirjajo čebele, komaj odloživši tovor v panju, bliskovito zopet na pašo, pozabijo vtisniti si v spomin novo stališče, se razlete po družili panjovili in najdejo v gromadah ondi svoj konec.
Kdor hoče od potovanja dobička, vozi le močne polke na ajdo-višče. če tudi se vrajmajo letine, ko je paša tako izvrstna, da celo slabiči čudeže delajo in sebe preskrbe za zimo in čebelarja obogate, vendar so to le bele vrane in teh pameten čebelar ne bo lovil. Pravilo ostane: slab rojiček, slab mošnjiček — večinoma postane žrtev ropanja.
Vse brezmatičnjake, kakor tudi panjove z nesprašenimi maticami pusti lepo doma; prve ti takoj zavohajo roparji, mlade matice pa se le prerade pri prasenji pogubijo.
Za potovanje se je treba pripraviti vže dalje časa popreje. Vse polke revidiraj (preglej), slabiče in brezmatične združuj. Satovi z jako mladim delom naj ne stoje neposredno po vrsti, posebno ako imajo zalego in med; med nje vstavi starejše, večletne, na vseh straneh pritrjene sate.
Ako opustiš to previdnost in se mej vožnjo odtrga kak sat, podere ta mej padcem še sosednje in tak panj lahko dospe na mesto s popolnoma porušenim delom. Če so pa vmes večletni močni sati, potem zabranijo ti večjo škodo. To velja zlasti o velikih, celih okvirjih.
Preveč praznih okvirjev ne dajaj čebelam na pašo; pač pa jim daj izdelanih praznih satov, ako jih imaš v zalogi. Ko je panj v redu, ne pozabi okvirjev nekoliko pritrditi z drobnimi žebeljčki.
Vrata naj imajo dovolj velike zračne odprtine, ki so zapažene z žičnato mrežo. Tudi žrelce se zatvori z mrežo, da more zreko neprenehoma krožiti od zadaj na vspred.
Na dan selitve pusti čebele pri miru; kakor hitro prenehajo letati, zapri žrelca, morda predležcčim čebelam pokaži s tobakom, kje pelje pot v panj.
Na vozu morajo ležati panjovi nepremakljivo; prostor mej posameznimi dobro zamaši s slamo in cunjami; vendar pa morajo ostati odprtine za ventilacijo proste. Zlasti skrbno mora biti zadelano ob straneh. Pri vozovih brez peres mora biti podlaga panjem pošten kupček slame.
Panjovi naj leže tako, da teče satje vzporedno z osmi, toraj morajo biti pri panjovih s toplim delom žrelca obrnjena na vspred ali na vzad. Ker so neposredno nad osmi sunki najtrji, položi na ti mesti panje z močnim, starim sat-
jem. Jako ugodno in milo je čebelarju nebo, ako mu pošlje hladno noč za potovanje; žival je toliko mirnejša; če tega ni in se kak polk hudo buni in vznemirja, pokroti ga lahko z mrzlo vodo, ki je že tudi marsikakega blodečega človeka (seveda ne čebelarja) spravila k zavesti, pa bo tudi medeno mušico.
Seboj vzemi zabojček s potrebnim orodjem: satne klešče, šmoker (meh za dim) s platneno cunjo ali trhlim lesom, čebel no kapo, klešče, žeblje, kladivo in pod, tudi nekoliko ilovice ne žabi in praznih okvirjev. Ko je vse v redu, prični voziti počasi in čez kratek čas se ustavi, da se čebele nekoliko umirijo od prve razburjenosti, potem pa nadepolncga srca naprej proti obljubljeni deželi, kjer se cedi mleko in med. Vozi vedno v koraku in glej, da boš z jutranjo zoro na mestu. Zdaj pa panjove z voza!
Vse polke postavi zaporedoma v novem prostoru, natakni izletnice in ko si konje spravil v spoštljivo daljavo, se žrelca odpro, ventilacije zapro, z eno besedo: panjovi se spravijo v red. Ob jed-nem tudi poglej, če se ni kak sat utrgal, ki ga je treba seveda takoj pritrditi nazaj ali odstraniti.
Skrbni čebelar mej potovanjem svojih čebel ne prepusti popolnoma tujim rokam, če ne druzega vsaj njegovo oko čuje nad vsem, da gre v pravem redu. Pri napitnini (trinkgeld) ne glej preveč na vinar: piki, brez katerih se pri največji skrbnosti ne izhaja, skelijo potem mnogo manje.
Pa tudi med ajdovo pašo se od časa do časa prepričaj, je li vse v redu, odjemaj pri dobri paši med in vstavljaj še prazno satje, da ga napolnijo.
So leta, ko nastopi tako ugodna paša, da so panjovi v malo dneh tako rekoč zazidani in ker nimajo prostora za med, morajo kljub najboljši paši predležati ali pa si celo zmislijo, kar se je že tudi pripetilo mojemu prijatelju, staremu če-
bela vsu, da so mu čebele kar čez noč zunaj pod letavno desko napravile krasno satje in ga tudi zalile. To je bil srečen čas za tečen zajutrek! Ako se med o pravem času odvzame, se da včasih pridelek podvojiti. Seveda take letine (to bodi v tolažbo onim, ki imajo premalo posode za med) niso prepogostne; izvrstna paša traja dostikrat samo nekaj dni, pa tudi ti mali dnevi zadostujejo za napravo bogatih zalog.
Vodo pa morajo imeti čebele na paši pred ulnjakom, sicer jih na tisoče pogine.
Mlekarstvo in sirarstvo.
Kako ceno doseže mleko v raznih mlečnih izdelkih ?
1. Kmetovalci v bližini mest so bili do sedaj edino tako srečni, da so imeli kak dohodek od mleka, kajti oddaljena sela, kjer se je proizvajalo maslo, so dobila komaj toliko zanj v celem letu kot dobe sedaj v enem mesecu v mlekarnici. Sicer je privel v družili deželah ugodni promet z železnico daljne kraje v dotiko z mesti, bodisi da so se ustanovile mlekarnice ali se pa donaša dnevno z železnico. V Budapešti pripeljeta vsako jutro dva vlaka samo mlekarje iz daljine, da prinašajo mleko na trg. Na ta način mleko vnovčiti je najbolje, kajti troški za upravo so zelo nizki, a dohodki prihajajo redno v mesecu, da se lahko poravnajo vse potrebščine na kmetiji. Mle-karnico za daljne kraje v mestu ustanoviti je le ondi priporočati, kjer je cena direktne prodaje z mlekom v primeri s ceno mleka, ki se izdela v mlečne izdelke, zdatno višja vsaj 3—4 kr., kajti režijski troški so zelo visoki. Velika dunajska mlekarna, ki dobiva dnevno 30.000 litrov mleka od veleposestev, računa pri 1 litru 3 kr. troskov, ki imajo pokriti plačo uradniškega in delavskega osobja, obresti od inventara in poslopja ter amortizacijo. Za ravno iste namene
potrebuje stajarska mlekarna na Dunaji 23ji kr. Dovažanje z vlakom 3—4 ure stane za 1 liter okoli 1 kr. Mleko se prodaja v prodajalnicah dunajske mlekarne 1 liter po 12 kr., udom se pa plačuje na odstotke tolsče in pride 1 liter na 8 kr. Najvišjo ceno doseže ta mlekarna pri izdelovanji mleka za otroke, ki se oddaja 1 liter za 24 kr. A ko se hoče tako mleko proizvajati, mora biti živinorejec strokovno izobražen o živinoreji, krmljenji in sestavi raznih vrst mleka, posebno je neob-hodno potrebna velika pazljivost pri ravnanji. Visoka cena se lahko doseže za sladko smetano v bližini bogatili mest in kopališč.
Druga vrsta predelovanje mleka v surovo maslo donaša v mnogih krajih lepe dohodke, če se ima zanj stalne odjemnike in če se more posneto mleko tudi vnovčiti, kakor je to moči v bližini krajev z velikim številom delavskega prebivalstva, kakor pri tovarnah. Na Nemškem povžije vojaštvo veliko posnetega mleka; tudi našemu moštvu svetujejo zboljšati črno kavo na ta način z malimi troski. Sir iz posnetega mleka delati se mnogokrat ne more priporočati, ker se dobi težko zanj odjemnikov. Boljše je, posnetemu mleku nekoliko polnega dodati, da dobi sir radi tolšče boljši okus in ložje kupca. V bližini tovarn, kjer je veliko delavcev, se bolje izplača delati skuto (mohaut) mesto trdega sira. A ko ni kupca za posneto mleko, tedaj se še vedno lahko v gospodarstvu porabi 1 liter po V/z kr. n. pr. pri vzreji prešičev, če se jim še poleg poklada ječmen, turška in krompir, ravno tako tudi pri teletih, kojim naj se še doda zdrobljen OVeS.	(Dulje vrili.)
Splošno.
Hrana vroča ali mrzla?
Obče je znano, da prevroča, kakor tudi premrzla hrana zdravju škoduje; nastane pa vprašanje, ke-
daj je hrana premrzla ali prevroča. Odgovor: Primerno toplino ima hrana, koje gorkota se približuje gorkoti našega telesa, to je 37 do 37 \5 0 C. Splošno lahko rečemo, da se da prenesti pijača v bolj vročem stanju nego jedila, ker prihajajo jedila dalje časa v dotiko z občutljivo sluznico naših ust.
Uživanje vročih pijač in jedil škoduje pred vsem čutilu okusa. Tako n. pr. ako držimo jezik okrog 1 minute v vodi 50—520 C, ne občuti več sladkobe sladkorja. To je tudi vzrok, da kuharice, ki pokušajo prevroča jedila, dostikrat ne poznajo, je-li juha dovolj slana. Vroča trda jedila se tudi slabo razžvečijo, ker jih skušamo čim preje iz ust spraviti v želodec. Posledica tega je slabo prebavljanje in če se to nepravilno hranjenje ponavlja, lahko dobimo nevarni želodčni katar.
Na drugi strani provzroča pa vživanjc mrzlih pijač, zlasti pri naglem pitju in segretem telesu lahko hitrico, želodčni katar in želodčni krč. Hitro menjavanje gorkih in mrzlih jedi provzroča tudi, da popoka trda prevleka naših zob (emajl), vsled česar se pokvarijo zobje. — Seveda moramo uživati jedila razne gorkote, ker ima le td znaten upliv na njih slast; a paziti moramo, da ne bo toplina našemu zdravju na škodo.
Ako hočemo po zimi segreti premrto telo, služi nam najbolje pijača pri 50 0 G; vseobče je znan učinek gorkega čaja po zimi. Pijača hladi in žejo najbolje gasi pri 10—18° C; posebno kava pri 150 C je najizdatnejše sredstvo, da trajno preženemo žejo.
Odločno premrzlo se pije pri nas često pivo. Pogosto se toči pri mrzloti 5 0 C. Ravno to velja o ledeno mrzli soda-vodi; zato je jako pametno ukazala nemška vlada, da se soda- in druge vode ne smejo prodajati mrzleje nego 10° C.
Naravnost neverjetno je, s kako ostrostjo hočejo imeti naše gospo-
dinje družino brzo pri vročem kosilu. To vam je klicanja: „Pojdite no brž, je vže vse kakor led!“ Potem pa se raz mizo kadi, kakor na fužini. Če zmerimo toplino juhe, vidimo, da ima več nego 70° C, torej več nego 300 nad toplino krvi. Ako bi vtaknili v tako kopelj noge, Bog ve, kaj bi k temu porekle? In vendar je koža nog daleko menj občutljiva od sluznice naših hranilnih organov.
Pri takem ravnanju je človek tudi takoj nasičen, ker si je sparil želodečno sluznico in je s tem ustavil primešavanje redilnih sokov, vsled česar naslednja jedila obležijo v želodcu kakor kamen. Pa ne le želodec, tudi zobje padejo kot žrtev te neumne kuhinjske mode. Pa vendar imajo tudi naše kuharice svoje oboževatelje, ki jih zato blagoslavljajo — zobozdravnike, kojim tako ravnanje stelje cvetje na pot.
Posebno pri tem je pa, da je ravno ta gospodinja, ki sili svoje ljudi k vročemu kosilu, popolnoma prepričana o njegovi škodljivosti — toda samo pri živini.
Bili smo priče, da je gospodinja, ki se je ravno jezila nad družino, ki še ni zasela mize z oparjeno juho, pošteno ozmerjala deklo, ki je nesla še ne shlajeno parjenje kravam ; če morda ne ve, da bi mogla s tako pičo kravo umoriti ?
Tako tedaj, mile gospodinje, ne bodite v svoji kuharski umetnosti nasilnice in vedite, da jedila ne smejo biti nikdar gorkejša nego kri, t. j. 37 0 C. Zato se navadite rabiti nekoliko toplomer ali termometer.	____
Pokončcvanjc grenkuljicc.
Grenkuljica, povojček ali potlehni bršljin je bila kakor marsikatera druga rastlina v prejšnjih časih precej imenitno zelišče, ker so jo rabili v zdravilstvu in raznovrstnih vražah. Zdaj je ponehala njena slava in dandanes jo pametni gospodar, ki jo vidi na
svojem zemljišču, izruje in ugonobi. Grenkuljica ima po tleli ležeče, tanko, četverorobo, golo in kaki korenini podobno steblo. Iz tega izrastejo v odstavkih vlaknate, drobno razpletene korenine, ki ga drže k tlom. Iznad korenin se vzdignejo precej visoke veje, ki so sicer steblu podobne, pa debelejše in sočnate. Po njih stojijo nasprotni recljati listi, spodnji manjši in ledvičasti, gornji obširnejši in srčasti. Porasli so s kratkimi ko-smatinicami in debelo narezani; za listi sedijo skoro v kolobarjih, izvira,]očih iz kratkega reclja, vijolični ali modri cveti. Grenkuljica je zelo trpežna in cvete od aprila do junija; raste povsod, najrajši pa po obdelanih njivah, kjer duši s svojo rušo sosedno rast.
Kako jo je moč pokončati? Ako jo škropiš z raztopino železne galice (vitrijola). Preteklo leto so se v ta namen delali poskusi pri večih kmetovalcih in sicer samo na njivah, kjer je bil sejan oves. Najmanjša ploščina je merila dva orala. Dvoje njiv je bilo tako hudo zaraslo z grenkuljico in njivsko gorčico, da sta lastnika mislila zemljo preorati. Eno takih njiv so pred nekaj leti, ko je Idi tudi vsejan oves, že preorali iz enakega vzroka. Poskusi so pokazali, da grenkuljica, oziroma njivska gorčica, toliko oslabi, da njivi nič več ne škoduje, ali celo popolnoma usahne in se posuši; treba je le pravilno škropiti. Najboljši je škropiti s petnajstodstotno raztopino železne galice, t. j. 15 kg železne galice na 100 litrov vode; a tudi dvajsetodstotna raztopina ovsu še nič ne škoduje. Svetovati je, da raztopimo galico v mrzli vodi. Cim mlajše so grenkuljične rastlinice, tembolj so občutljive za raztopino. Razen tega so pri zgodnjem škropljenju rastlinice še malo pokrite od sadežev, zato jim je lažji priti do živega. Zadnji čas škropiti je tedaj, predno oves prične delati bitje. Potem je treba škropiti, kadar je vreme suho in so rastline
v suhem stanju, torej ne gre škropiti, ko je še žito vlažno od rose. Rastlinice, ki se jih poškropi kak solnčni popoldan, dobe že na večer temne pikice, črne maroge in v 3—4 dneh usahnejo. Ovsu škropljenje ne škodi; če tudi kak listič porumeni, zraste pa drug mesto njega.
Pri imenovanih poskusih se je rabila Syphonia-škropilnica, ki raztopino razprši zelo na drobne delke. Za eno oralo se je porabilo približno 100 litrov raztopine. Priporočati je, da se hodi napol tako počasi kot pri sejanju in da se enkrat vzame na meter široko; sicer se veliko škodljivih rastlinic ne zadene. Ker ti lehko od galice pade kaj na obleko ali čevlje, zato ne hodi ravno zelo čeden na to delo.
Ce se kdaj ne doseže s takim ravnanjem zaželjeni uspeh, se prav gotovo ni dosti močno škropilo, ali je dotičnik hodil prehitro in jemal enkrat preširok prostor. Večinoma pa se oves popolnoma reši in postane zelo dajovit. Zato je na podlagi teh poskusov tako škropljenje priporočevanja vredno.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 39.: J. K. v G. p. L. Ker so razmere nanesle, da nisem naročil umetnega gnojila pred setvijo ajde, toda sem prepričan, če ne pognojim, imam gotovo slabo letino, radi tega Vas vprašam, ali bi se dala setev še sedaj s kakim gnojilom zboljšali?
Odgovor 39.: Po sedanjih vže večletnih poskusih se je uvidelo, da se more zadovoljiva ajdova letina edino le z umetnimi gnojili doseči. Amoniak-superfosfat v vrednosti 1 gld. 20 kr. za 1 mernik prostora je dal 11 kratni pridelek. Ako se je dosedaj zakasnelo pred setvijo s tem gnojilom, tedaj se še opomore ajdi k dobri letini, ako se potrosi pred kakim dežjem na 1 ha 100 kg solitra. Po mnogoterih skušnjah je dalo 100 kg solitra 400 kg zrnja več. Preveč solitra dati ni dobro, ker bi ajda le posebno bujno rasti a in bi vedno cvela, kar imenujejo kmetovalci, da „nori".
Vprašanje 40.: J. G. v Št. J. p. N, m. Po zimi in spomladi sem pridno
vozil gnojnico k sadnemu drevju, nadejajo se dobre letine, toda kljub obilnoj gnojitvi ni sadje bolj polno ali bolj debelo, le edino perje in mladike jako bujno poganjajo. Kaj je temu krivo, da ne morem z gnojnico, ki se tolikrat po listih priporoča za sadje, plodovitosti drevja zboljšati?
Odgovor 40.: Gnojnica ima kalij in dušik, toda skoro nič fosforne kisline in apnenca, koje redilne snovi potrebuje tudi drevje za rast in plo-dovitost. Ako teh važnih gnojilnih močij ni v zemlji ter posebno rado fosforne kisline primanjkuje, radi tega morate skrbeti, da jo na umeten način zemlji dovedete. V 1 hi gnojnice stresite pred vsakim škropljenjem pri sadji, 1 kg lahko raztopnega superfosfata. Fosforna kislina se posebno potrebuje za tvoritev sadeža in radi tega pomanjkujoča plo-dovitost, ker je v gnojnici ni. Da imate po bogatih letinah vsako leto dovolj sadja, morate večjo pozornost obračali gnojitvi. Za tvoritev debelega sadja in bogatega popkovja za bodoče leto je že zadnji čas gnojnico okoli drevja škropiti. Poleg gnojnice pa trosite po zimi še žlindro ali spomladi superfosfat in potem bo sadje veliko bolje rodilo.
Vprašanje 41.: Jos. J. v M. Ali ima umetno gnojilo, ki se je rabilo pri gnojitvi krmskih rastlin upliv na prezgodnjo skotitev ? Krmim tudi oljnato tropine.
Odgovor 41.: Mogoče, da je krivo umetno gnojilo na prezgodnjem sko-tenji, ker se je gnojilo prepozno še le spomladi potrosilo. Pravega dokaza pa ni bilo moči do sedaj še nikjer navesti, da bi povzročilo umetno gnojilo prezgodnjo otelitev. Ker se krmijo oljnate tropine, je tudi moči, ako bi bile slabe ali bi se v preobilnej meri pokladale, da bi one povzročile zgodnje skotenje.
Vprašanje 42.: F. Hr. sv. J. ob Šč. Moje cepljene hruške postajajo najprej pri vrhu na listju, potem pa na mladikah črne. Včasih sem odrezal dotični črni del, vendar nič ni pomagalo. Drevesca so se črnela naprej proti spodnjemu koncu in se ob enem sušila. Kaj je temu uzrok in kako to preprečili ?
Odgovor 42.: Na Vaših hruškah nahaja se najbrže krasta ali srab. Bolj gotovo Vam bi povedali, če bi nam doposlali bolno vejico. Uzrok lej bolezni so najbrže glivice, ki napadajo hruškino listje, mladike in sadje. Posebno rada sc prikaže bolezen na hruškah, ki se nahajajo v suhi in revni zemlji. Vendar ne napada vseh hruš-kinih vrst jednako.
Bolezen odpravite, če drevescem dobro pognojite a napadeni les odstranite. Drevo naj se nato opere ali poškropi z raztopino, kakoršno rabimo proti strupeni rosi na trtah. Vzame naj se pa nekoliko več (2 leg) modre galice in prilično toliko ugašenega vapna na 100 litrov vode. Najbolje pa je škropiti tudi sadno drevje že spomladi, predno se bolezen prikaže z modro galico.
Listek.
Poljedelci, varujte svoje prijatelje!
Prepogosto čujemo po kmetih pritožbe zoper razne neljube goste na polju, na vrtu, v gozdu, vinogradu : poljske miši, gosenice, hrošči, ušice i. dr.
Dokazuje se ogromna škoda, ki jo napravljajo, in svetuje se cela vrsta sredstev k pokončevanju.
Toda vsak razumen gospodar mi da prav, ako trdim, da teh škodljivcev nikdar ne zatremo z umetnimi sredstvi, ampak prepustimo to prirodi, le ona nas oprosti teh škodljivcev.
„Varujte živali in ptice!“
V dokaz temu, evo par zgledov iz sosedne nam Rusije o varstvu ptic.
Podnebje južnozapadne Ruske je po večini enako onemu v Avstriji in tudi živalstvo je zelo cno-isto. Pa zakaj se pri nas ne nahaja toliko živalstva in ptic, kakor na Ruskem? Odgovor je lahek: „ker je uničujemo in preganjamo!“
Kdor je imel priložnost bivati na Ruskem, gotovo je vsakega pozornost obrnilo velikansko gnezdo na poslopji ruskega gospodarja — gnezdo štorklje čaplje. Tega ptiča ima ruski gospodar za svojega čislanega gosta, z ničemur mu ne škoduje, tako da je čaplja pri njem tako domača, da hodi po dvorišču mej drugo perutnino. Škodovati ptici, bi imela vsa družina za velik greh, zakaj prepričana je o veliki koristi njeni. Spomladi po vrnitvi iz toplega juga poišče čaplja svoj stari stan — gnezdo, kjer je imela
lani mladiče — in skrbi za nov zarod; to se ponavlja dolgo vrsto let, dokler se dotično poslopje kako ne spremeni ali ne zadene čaplje kje skupna osoda — smrt. In v tem slučaju podeduje gnezdo druga. Družina željno pričakuje čaplje z juga, pozdravlja jo z ljubeznjivimi besedami, posaja nji na dvorišče hrane, pri čemur jo ogleduje, je-li to v resnici njihova čaplja, kateri so na jesen privezali rudeč trakec, v dokaz, se li vrne nazaj.
Zanimivo je življenje te ptice, kako skrbi za svoje mlade. Zgodaj zjutraj do pozne noči leta po polji in travnikih, išče, kje kak gospodar dela na polji in kje bi našla največ ličink in golazni — in da taka ptica potrebuje precej, da napolni želodec, ni treba posebej omenjati. Par korakov za oračem stopa po brazdi cel trop čapelj in drugih ptic, in gorje ogercu ali miški, katero plug izorje, bistremu ptičjemu vidu nič ne uide!
Zanimivo je opazovati čapljo po letu, kadar se žanje žito; v tem času izpeljava čaplja svoje mlade, 2—4 iz vsakega gnezda. V trop ah priletavajo na polje vedoč, da dobijo tu dosti za pod zobe. In da bi jim izpod kose ali srpa pač nič ne ušlo, približajo se tako blizo, da jih je moči z roko prijeti; kakor hitro se pokaže n. pr. miš, žaba, gaščeriea, hop! jo vže ima v dolgem kljunu. To se godi celi dan, dokler so delavci na polji; kakor hitro pa le ti odidejo, leti tudi čaplja domu zadovoljna z dnevnim dobičkom.
Naj omenim nekoliko še o drugem živalstvu. Na Ruskem je v resnici mnogo ptic in živali, roparskih in koristnih in to zato, ker se ropne preganjajo malo, koristne čisto nič. Lisica, jež, krt, vidra, orel, kanja, vrane se prištevajo mej škodljive živali. Vprašajte pa ruskega kmeta, ali lisica davi vedno le domačo kuretino? Odgovori vam, da sc lisica po leti hrani z mišmi in da se najlagje vlovi lisica tam, kjer je največ poljskih mišij; tam
se lisice shajajo, tam jih po noči pričakujte!
Isto velja o vpij atih pticah; če ta ali oni škodljivec zaduši kakega mladega zajca ali jerebico, za to se na Ruskem ne brigajo.
—	Koristnih ptic, slavcev, škr-jančkov i pod. pa ni pri nas nikjer toliko kot na Ruskem. Ni ga vrta in gaja, da bi ne bilo slišati v njem meseca majnika velikih slavč-jih koncertov cele noči in po dnevu žgolenja najraznejših krilatcev. In kako taka množina ptic uniči vsako golazen, dokazuje n. pr. sledeči slučaj.
Na obširnem gospodarstvu je vrtnar, kateri oskrbuje okrog 60 desjatin vrtov in sadovnjakov, v pomoč ima samo dva pomagača. Ko ga pri obisku vprašam, kako more s tako malo pomočjo izhajati v tako razsežnem prostoru, mi odvrne z nasmehom: „Ako bi služil kje v Avstriji in imel v oskrbi tako velikanske vrtove, si niti predstavljati ne morem, koliko .bi moral imeti pomočnikov za obiranje gosenic in prstenčarjev, tukaj pa sem s tem delom gotov v par dneh; to delo oskrbijo največ ptice11.
Za obiranje gosenic se na Ruskem malokdo pobrine, pa vendar o takih škodah po gosenicah kakor pri nas, ni čuti. In vzrok temu? Gotovo le „varstvo ptic in živalstva11.
Ruski gospodar ima do ptice nekako spoštovanje in žaliti jo, bi imel priprosti ruski mužik za greh! Najboljši dokaz tega spoštovanja je „praznik ptic in živalstva11, ki ga imajo vsako leto v staroslavni Moskvi in h kateremu prihajajo nebrojni prodajalci in kupci ptic. Vsak nakupi ptic po možnosti, bogatini jih nakupijo velike množine
—	pa ne zato, da bi jih vzeli domov, ampak da bi jim dali prostost; izpuščajo jih koj na mestu iz kletke, opominjajoč, naj se v drugo ne dajo več vjeti! — In podobnih zgledov o varstvu ptic na Ruskem je mnogo.
In pri nas?
— 23a -
Vpijate ptice in živali se zatirajo vseobeno, tudi postava to dovoljuje, in to samo zato, ker vni-eujcjo divje zajce, jerebice, divje peteline, fazane in dr. za gospodo važno zver; — a dovoljujem si vprašati: ,,Ali mar vrana in kragulj živita samo o jerebicah in zajcih ?“ Vsak gospodar mi odkimava — in ako bi nam zveri pojele tudi vse jerebice in zajce, ne bode to kmeta toliko bolelo, kakor, če mu miši uničijo celo letino!
Za to svetujem slovenskim kmetovalcem: „Ne izmišljujte se preveč umetnih sredstev za pokon-čavanje raznih škodljivcev, zakaj le malo pomagajo; prepustite to prirodi, ona najbolje za nas poskrbi, pa le v slučaju, ako jo i vi podpirate, t. j. ako varujete ptice in živali sploh, v prvi vrsti pa koristne!“ Po „Hosp. listu11.
V umetni mlin na valčke
pri Zidanem mostu sprejme se učenec, ki jo najmanj Ki let star in ima veselje do mlinarske obrti. Plača in učna doba po dogovoru. Zglasi naj se v mlinu, pisma naj se na mlin naslovijo.
Imam 50 veder dobrega vina
na prodaj, katero se ne bo pokvarilo, ampak ostalo do zadnje kapljice čisto, če tudi po-lovnjak 4 mesece na pipi. Jožef pl. Polil, Pišeci pri Brežicah.
Gospodje lovci! “„IS'pS;
naznanjam mu, da imam ti lepih mladih psičev za oddali, čiste lovske krvi, najboljšega plemena. Kup po dogovoru. Jožef Zlatorepec, Bruhanjevas, pošta Videm pri Dobrepolju.
900 lepih hrastov tLe-Kti
Kurinju p. Zagradec — Fužine. Vozilo bi se na postajo Dobrepolje ali Zatičina. Pošteni kupci se vabijo.
Imam na prodaj
pisanega bika, lepo pisano rudečo telico, nadalje dam v najem hišo pripravno za trgovino ali obrt na zahtevanje tudi nekaj kmetije. M. Bobnar, župan, Laboviče p. Grklje pri Kranju.
Nikaka skrivnost ni več,
da si napravi
vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo, da se napravi po 5 litrov likerjev: Tropinovec, Absinc, Vermut, Unski pelinovec, Češki liker, Kimel po SO Ur.; Shvovec, Rum, češnjevec, Alaš, Alpinski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzcnski liker po 05 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali s poštno nakaznico; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljalvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton Rukavina, Trst — Via Belvedere št. 23.
Pristni dolenjski slivovec yanj
v večji množini, kje? izve se v pisarni „Gospodarske zveze“ v Ljubljani, kamor se lahko pismeno obrne.
Trgovina in obrt.
Trgovina.
Kako nas obvešča železnica o prihodu pošiljate v.
Kakor hitro je dospelo blago na postajo, kamor je bilo namenjeno, obvesti železniški urad pismeno prejemnika in sicer po kakem železniškem uslužbencu ali pa poštnim potom. Stroške za obvestilo plačati ima prejemnik.
Ako donese obvestilo železniški uslužbenec, potrditi je prejem v posebni, za to določeni knjigi in priporočiti je, da se navede tudi dan in ura dostavljenega obvestila, kajti premnogokratpovspešuje ravno to za stranko ugoden izid morebitne reklamacije. — Obvestilo od strani železnice odpade, ako je od-pošiljatclj v naslovu izrecno napisal, da naj obvestilo v železniškem uradu ostane (restante). Zeli kaka stranka, da se ji v sakoja obvestila od strani železnice ne dostavljajo, ker hoče ali sama ali pa potom pooblaščenca na postaji dvigniti blago, naznaniti mora to željo pismeno pri dotični postaji oziroma priložiti tudi potrebno pooblastilo. Za pooblastila prodaja železnica posebne tiskovine. Omenjeno pismo in pooblastilo kolekovati morata se vsako s kolekom v vrednosti 1 K. — Ravno tako ravnati je tudi v slučaju, če kaka stranka želi, da naj se obvestila ne dopo-šiljajo priporočeno po pošti, nego potom navadnih pisem.
Sosebno takim strankam, katere prejemajo na dan več obvestil ter vsako posebej priporočeno, je svetovati, da se radi stroškov poslužujejo te pravice in vlože proš-spomenico tičočo se 1. vpeljave okrajev za ometanje, 2. policijskega njo oziroma pooblastilo, glaseče se na to, da je dopošiljati obvestila skupno v jednem pismu. Tekom
časa prihranile si bodo mnogo poštnih stroškov. Ako zahteva kaka stranka, da obvesti in izroči železnica na isto naslovljene pošiljat ve kakemu odravniku ali špediteru, treba je ravno tako vložiti na dotični postaji kolekovano pooblastilo. Ko prejemnik potrdi z lastnoročnim podpisom prejem blaga na obvestilu in plača odmerjeno voznino, zadobi pravico, da sprejme blago. Pred tem pa nima pravice, da bi zaboje, vreče itd. odpiral, oziroma jemal si vzorcev itd.
Blago prevzeti je do časa, ko zapade isto tarifarično določeni skladnim. Blago, katero se ne sprejme ali pravočasno ne prevzame, da se odpošiljatclju na razpolago.
Železnica ima pravico, da ne-izročljivo blago, katero se hitro spridi, ali kojega ne more radi krajevnih razmer niti v skladišču imeti niti kakemu špediteru oddati, takoj brez vsakega obvestila proda; drugo blago pa, koje sc ne prevzame niti od prejemnika niti od pošiljatelja, proda železnica lahko po preteku 4 tednov in mora o prodaji dotične stranke obvestiti pravočasno.
Obrt.
Potovalni učni tečaji za obrtnike in sicer za mizarje in črevljarje upeljali so se na Češkem v območji trgovske in obrtne zbornice v Lihercih.
Dimnikarji
zborovali so dne 10. julija letos na Dunaji. Udeležili so se zborovanja odposlanci obrtnih dimnikarskih zadrug iz Nižeavstrijskega, Šlezijc, Štajerske, Moravske, Tirolske, Gorenj ca vs trij skega in Galicije. Sklenili so predložiti vladi reda tičočega se obrambe požarov in 3. upeljave novega zavarovalnega zakona za poslopja, pri katerem naj bi se razširil delokrog nadzornikov za varnost proti požarom tudi na nadziranje kurilnih naprav. ______________
ZADRUGA
Občni zbor »Zveze kranjskih posojilnic” in »Gospodarske zveze» ter osnovalna skupščina na novo zasnovane zadruge »Gospodarska zveza»
vršila sta se dne 19. t. m. ob obilni vdeležbi zastopnikov raznih zadrug iz Kranjske, Štajerske, Goriške in Istre.
Obširneje poročilo o teh bode se objavilo v prihodnji številki našega lista, za danes omenimo le, da sta se vsled sklepa občnih zborov društvi „Zveza kranjskih po-sojilnic“ in „Gospodarska zveza41 na korist novo zasnovane zadruge „Gospodarske zveze44 razdr užili, ter je zbor na predlog gosp. dr. Šušteršiča brzojavno pozdravil poljedelskega ministra.
V odbor nove zadruge bili so soglasno izvoljeni:
Iz rednih članov: Hladnik Iv., župnik, Trebelno; Jeglič Jos., zasebnik v Ljubljani. — Iz zve-zinih obrtnikov: Kotar Josip, gostilničar,Podsmreka; Stele Ivan, mlinar, Zalog; Žumer Jakob, posestnik in podjetnik, Sp. Graben pri Gorjah. — Iz zvezinih trgovcev: Bonač Anton, trgovec, Begunje pri Cirknici; Demšar Fr., trgovec, Češnjice pri Železnikih; Korošec Val., trgovce, Št. Peter na Krasu; Rihar Valentin, trgovec, Polhovi Gradec; Tršar Fr., posestnik, Vrhnika. — Iz članov zvezinih zadrug: Avian Ferd., c. kr. fin. svetnik v Ljubljani; Belec Anton, posestnik in župan, Št. Vid nad Ljubljano; Bergant Luka, župan v Kamniku; Jaklič Franc, učitelj in posestnik, Dobrepolje; Jarc Josip, veleposestnik v Medvodah; Kolar Matija, župnik pri D. M. v Polji; Dr. Krek Jan. Ev., državni poslanec v Ljubljani; Kromar Ivan, župnik v Šturiji; dr. Lampe Evgen, prefekt v semenišču v Ljubljani; Lavrenčič A., kapelan v Cirknici; dr. Pavlica
Josip, prof. bogoslovja in načelnik centralne posojilnice, Gorica; Pogačnik Josip, državni poslanec, Podnart; Som rek Ivan, kapelan v Marenbergu; Stanovnik Iv., posestnik v Horjulu; Šiška Josip, knezoškofijski kancelar v Ljubljani; Šubic Josip, posestnik v Gorenjivasi pri Poljanah; dr. Šušteršič Ivan, advokat v Ljubljani; dr. Schweitzer Vilko, odvetniški kandidat, Ljubljana; dr. Trinajstič Dinko, advokat, Pazin; Ven-cajz Ivan, drž. poslanec v Ljubljani.
Razsodišče: Dr. Brej c Janko, odvetniški kandidat v Trstu, dr. Janežič Ivan, prof. bogoslovja v Ljubljani; Kalan Andrej, kanonik v Ljubljani; Kauschegg Karol, veleposestnik v Ljubljani ; dr. Matko Laginja, drž. poslanec, Pulj; Pollak Karol, veletržec in tovarnar, Ljubljana; Rožnik Tomaž, kapelan, Jesenice.
Dr. Pavlica iz Gorice je imenom goriških zadrug pojasnil ustanovitev go riške „Centralne posojilnice44, ki ima tudi namen, da postane zveza gospodarskih zadrug na Goriškem. Vprašal je, ali bi bilo mogoče, da bi bile goriške zadruge v zvezi s „Centralno posojilnico44 v Gorici, ta pa član osrednje „Gospodarske zveze44.
Predsednik dr. Šušteršič se je izjavil, da se bode o tem posvetoval odbor.
Dr. Šušteršič je na to pojasnjeval namen „Gospodarske zveze44, katere namen je pred vsem zadružna organizacija kmetijstva. To je zvezin temeljni smoter. O trgovskih in obrtniških interesih je dejal, da je neka politična strast iz političnih vzrokov polastila se zastopstva dozdevnih trgovskih in obrtniških interesov in iz političnih vzrokov planila po zadružni organizaciji. Vzroki, iz katerih izvira boj proti gospodarski organizaciji, niso stvarni, ampak politični. Do-
tičnim krogom je blagor trgovskega stanu ravno tako deveta briga, kakor blagor kmetov ali zadrug. Ujeti hočejo trgovski in obrtni stan, da ga izrabijo v politiške svoje namene. Govornik je šibal laži, katere širijo nasprotniki o zadružni organizaciji, in navado nasprotnikov, da zaradi kake malenkostne nepravilnosti, ki se bodo primerile vedno, dokler ne bomo vsi skupaj nezmotljivi, jezdarijo tega slona po dežel, zboru in po Kranjskem. In čim bolj mi molčimo, ker nimamo časa za razgrajanje in moramo delati, tem bolj vpije nasprotnik. Nezaslišano je, kako si drznejo ti ljudje s tako brezmejno ignoranco v zadružnih in trgovskih zadevah tako oblastno nastopati. (Burno odobravanje.) Skrijejo naj se v luknje ali kamor hočejo, ne govore naj pa o stvareh, o katerih nič ne razumejo.
Nihče izmej trgovcev in obrtnikov se ne more pritožiti, da se njegovi interesi niso varovali. Nam ni za boj enega stanu proti drugemu, ampak za skupno delo vseh stanov. Ako pa trdimo, da je kmetijski stan tako imeniten, da se mu morajo interesi drugih stanov podrediti, je naravno in tiči to v interesu trgovcev samih. Koliko trgovcev je v Ljubljani, kateri bi brez kme-tiškega ljudstva ne mogli izhajati? Ali je morda kak odvetnik v Ljubljani in morda celo na Bregu, ki bi izhajal, ko bi kmetske klijentele ne imel. V interesu socijal-nega reda je naše delovanje. Kadar ima kmet denar, imajo tudi drugi denar, pravi že pregovor.
Govornik je opisoval koristi kmetskega združevanja v zadrugah ter koristi, ki jih imajo člani od „Gospodarske zveze44. Ta daje brezplačno tudi pravne svčte v gospodarstvenih zedevah in brezplačno naznanja, ako kaže preložiti dolgove, preskrbuje kmetijske potrebščine itd.
Pozival je v navdušenih besedah k agitaciji za krepko, številno organizacijo.
Pri slučajnostih je bila sprejeta Gostinčarjeva resolucija, naj se odbor posvetuje o sredstvih za cenen oseben in hipotekaren kredit, ter je bila na predlog dr. Pavlice izrečena zahvala načelstvu.
Ob zaključku je shod protesto-val proti veleizdajskemu klicu na leškem shodu z gromovitimi „Slava!“ klici cesarju.
Prodajalno zadruge za živino.
Danes stojimo v znamenju zadružništva v najrazličnejših panogah narodnega gospodarstva. Polom nebroja gospodarskih bitij, nečuveno izsesavanje in izrabljevanjc naše nevednosti od strani poštenjakov, ki so poleg svojega „usmiljenega srca“ gromadili stotisoče, nas je, če tudi pozno, pozno privelo do prepričanja, da le v združenji je moč, da nam ni iskati rešilnega angelja, razven v „samo-obrambi“.
To spoznanje je, hvala Bogu, mej nami pognalo že m ar si kak lep cvet v podobi kmetijskih društev, kmetijskih zadrug, vinarskih, mlekarskih i. dr. zadrug. Tu in tam, zlasti po Goriškem imajo tudi že precej zavarovalnic za živino.
Toda ravno ozir živinoreje se mi zdi, da stopicamo kakor mačka okrog vrele kaše. Vse poskušamo, a na najpotrebnejše misli malokdo (če tudi se sem ter tj e to praktično poskuša, n. pr. v Bohinju skupna prodaja telet v Trst); mislim namreč na prodajalne zadruge za živino bodisi pitana ali plemenska.
Ta vrsta zadrug sc širi zlasti po Hanoveranskem. Namen njihov je od članov prirejeno živino skupno prodajati v dosego teh-le ugodnosti) :
1.	da postanejo udje popolnoma neodvisni od živinskih kupcev;
2.	da dosežejo s preko (direktno) prodajo svojega blaga izločivši kolikor moč vsako prekupčijo kar najvišje cene in tako
3.	omogočijo tudi naj skromnejšemu kmetiču, da svoje blago po pošteni ceni spravi v denar.
Take zadruge, ki se pečajo posebno s skupno prodajo pitane živine, obstoje že več let na Nem-
škem v krajih: Lcmfordc, Barns-torf, IJassum, Troistringen itd. To so pokrajine z izključno kmetijskim prebivalstvom. In ravno za take je skupno sodelovanje za določenim smotrom najeminentnejšega pomena. Vsaj je vendar mali kmet, kar tiče prodaje pridelkov, mnogo na slabšem od veleposestnika. Naravno je, da oni, kateri kako blago v veliki množini in v neki enakomernosti postavi na trg, dotično blago laglje in dražje proda, nego drugi, ki ima sicer enako blago, pa v manjši množini. Ta stavek, ki velja posebno za žito, ima tudi pri pitani ali plemenski živini svojo veljavo.
Odjemalci živine bodo gotovo veliko raje prišli, ako vedo, da dobijo v kakem kraju večje število pitane ali plemenske živine precej enake kakovosti, kakor pa če bi morali brskati za vsakim posameznim malim živinorejcem. Cim večji je okoliš, v katerem se nahaja enakomerno blago, tem lažji sc prodaja. Zadrugi je veliko lagje spraviti skupaj cel vagon, (da se znižajo prevožni troški) enakega blaga in ga spraviti za pošteno ceno na kupca, kakor pa posamezniku.
Bistvenega pomena pri zadružnem poslovanju je tudi vzgojevalni moment. Zadružniki dobivajo večkrat pouk in opomine, kakšno mora biti blago, če ima iti po visoki ceni, kako je živino pitati in ž njo ravnati, katera krmila je rabiti, katero pleme ali rasa je za dotični kraj naj pripravnoj ša itd.
Ako ima zadruga, (in to se mi zdi, da je pri nas v največ krajih Ahilova peta, t. j. oni bolestni vzrok, da ne najdejo živino-prodajalne zadruge pota med naš ljud) spretno vodstvo, ki ume konjunkture (okolščine) izrabiti, potem vspeh skoro ne more izostati. Zato tudi vidimo pri gori omenjenih nemških zadrugah, da so dosegle prav povoljne rezultate; tako n. pr. je znašal promet pri 2 najstarejših zadrugah Lcmfordc in Barns-torf 151.080 gl d., ozir. 54.412 gl d. pri številu članov 1038.
To so vspelii, ki nas morajo le vspodbadati in ki kažejo, da sc da s pomočjo zadruge doseči odločno višja cena. Človeka srce boli, ko vidi, kadar je kje v okolici semenj, gnati velikanske črede živine skozi domači trg. Koliko
potnih kapljic je stala izreja te rogate živine, čemu naj zdaj od tega vleče svoj dobiček tuji nemški ali laški prekupec ? Ravno v krajih, kjer se mali kmet peča s pitanjem živine, ravno tu bodo zadruge delale z največjim blagoslovom.
Kmetijstvo bije boj na življenje in smrt. Le tedaj, ako bodo gospodarji trdno in krepko skupaj držali, potem še le imajo upanje, da ta boj tudi zmagoslavno prc-stoje, drugače pa ne, nikakor ne!
Denarni promet hranilnic in posojilnic v mesecu marcu 1900.
Hranilnica in posojilnica t Srednjivasi:
Prejemki 9191 K 4S! h, izdatki 6S93 K 40 h, denarni promet 16.084 K 82 h, prejete hranilne vloge 5700 K, izplačane hranilne vloge 5006 K 20 h, dana posojila 1100 K, vrnena posojila 1840 K.
V	mesecu aprilu 1900.
Hranilnica in posojilnica v Srednji vasi:
Prejemki 16.151 K 56 h, izdatki 12.094 K 47 h, denarni promet 28.246 K 03 h, prejete hranilne vlogo 7423 K 22 h, izplačane hranilne vloge 5531 K 76 h, dana posojila 3460 K, vrnena posojila 4505 K.
V	mesecu maju 1900.
Hranilnica in posojilnica v (»oj/.di: Prejemki 2028 K 87 h, izdatki 2148 K 46 h, denarni promet 4177 K 33 h, prejete hranilne vloge 792 K 14 h, izplačane hranilne vloge 200 K, dana posojila 1700 K, vrnena posojila 344 K.
Hranilnica in posojilnica v Rovtah:
Prejemki 5269 K 09 it, izdatki 2972 K 61 h, denarni promet 8241 K 70 h, prejete hranilne vloge 2446 K, izplačane hranilne vloge 1150 K Ol h, dana posojila 1810 K 70 h, vrnena posojila 180 K.
Hranilu ica in posojilnica v Sred n j i vasi:
Prejemki 9796 K 05 h, izdatki 9425 K 48 h, denarni promet 19.221 K 53 h, prejete hranilne vloge 3609 K, izplačane hranilne vloge 5042 K 86 It, dana posojila 2320 K, vrnena posojila 1500 K.
V	mesecu juniju 1900.
Hranilnica in posojilnica, v Črničah:
Prejemki 4247 K 31 h, izdatki 2372 K 66 h, denarni promet 6619 K 97 h, prejete hranilne vloge 8451 K, izplačane hranilne vloge 510 K, dana posojila 900 K, vrnena posojila 190 K.
Hranilnica in posojilnica v Čepovanu: Prejemki 1312 K 98 h, izdatki 1 K 60 h, denarni promet 1314 K 58 h, prejete hranilno vloge 1170 K.
Posojilnica in hranilnica v Črnem vrhu : Prejemki 16.087 K 62 h, izdatki 15.510 K 28 h, denarni promet 31.597 K 90 it, prejele hranilne vloge 1547 K 02 ii, izplačane hraailne vloge 1023 K 61 h, dana posojila 7288 K, vrnena posojila 13.330 K.
Posojilnica v Frankolovo: Prejemki 2302 K 34 h, izdatki 1832 K 90 h, denarni promet 4135 K 24 h, prejete hranilne vloge 1508 K 60 h, izplačane hranilne vloge 100 K, dana posojila 1730 K, vrnena posojila 330 K.
Hranilnica in posojilnica v tiojzdu: Prejemki 2310 K 69 h, izdatki 2136 K 60 h, denarni promet 4447 K 29 h, prejete hranilne vloge 570 K, izplačane hranilne vloge —.— K, dana posojila 1060 K, vrnena posojila 900 K.
Posojilnica v Kranjski gori: Prejemki 11.106 K 37 h, izdatki 8728 K 36 h, denarni promet 19.834 K 73 It, prejeta hranilne vloge 5131 K, izplačane hranilne vloge 1636 K 56 h, dana posojila 2020 K, vrnena posojila . 2320.
Hranilnica in posojilnica v Leskovicu:
Prejemki 2803 K 10 h, izdatki 1020 K 96 h, denarni promet 4724 K 06 h, prejete hranilne vloge 850 K, izplačane hranilne vloge 371 K 28 h, dana posojila 1539 K, vrnena posojila 850 K.
Hranilnica in posojilnica v Mirni pri Gorici: Prejemki 3522 K 84 h, izdatki 2335 K 80 h, denarni promet 5858 K 64 h, prejete hranilne vloge 1110 K, izplačane hranilne vloge 2290 K 50 h, dana posojila —.— K, vrnena posojila 290 K.
Hranilnica in posojilnica v Polhovem Gradcu: Prejemki 3825 K 93 h, izdatki 3820 K 76 h, denarni promet 7646 K 69 h, prejete hranilne vloge 3270 K 10 h, izplačane hranilne vloge 2603 K 08 h, dana posojila 1200 K, vrnena posojila 4-29 K 50 h.
Hranilnica in posojilnica v Bovlah: Prejemki 4793 K 80 h. izdatki 4099 K 81 h, denarni promet 8893 K 61 h, prejete hranilne vloge 362 K, izplačane hranilne vloge 266 K, dana posojila 3770 K, vrnena posojila 1830 K.
Hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu: Prejemki 3553 K 94 h, izdatki 3346 K 28 h, denarni promet 6900 K 22 h, prejete hranilne vloge 500 K, izplačane hranilne vloge 50 K, dana posojila 3270 K, vrnena posojila —.— K.
Hranilnica in posojilnica v Senožečah: Prejemki 2449 K 37 h, izdatki 1929 K 06 h, denarni promet 4378 K 43 h, prejete hranilne vloge •—.— K, dana posojila 1920 K, vrnena posojila 1440 K.
Hranilnica iu posojilnica v Selcih:
Prejemki 10444 K 26 h, izdatki 7828 K 27 h, denarni promet 17.262 K 53 h, prejete hranilne vloge 5293 K, izplačane hranilne vloge 1866 K 10 h, dana posojila 900 K, vrnena posojila 820 K.
Hranilnica in posojilnica v Srednji vasi: Prejemki 11.443 K 72 h, izdatki 11489 K 38 h, denarni promet 22.933 K 10 h, prejete hranilne vloge 2079 K, izplačane hranilne vloge 5345 K 50 h, dana posojila 5030 K, vrnena posojila 200 K.
Hranilnica in posojilnica v Semiču:
Prejemki 6579 K 74 h, izdatki 4200 K 42 h, denarni promet 10.779 K 16 h, prejete hranilne vloge 2626 K, izplačane hranilne vloge 500 K, dana posojila 3680 K, vrnena posojila 230 K.
Tržne cene žitu na Dunajski borzi
dne 6. julija 1900. (za 50 kg)
za julij-avg., za jesen
Pšenica...............K —, K 780
K* .......................... , 7-10
Turšiča.................. 613,	„ 618
Oves................... —,	„ 5-51
Na trgu v Ljubljani
za 100 kg
za pšenico................
„ rž.....................
„ ječmen..................
„ oves ...................
„ turšico.................
„ krompir................
„ seno ...................
„ belo proso .............
„ navadno proso ....
„ ajdo...................
„ činkvatin..............
slama.....................
trda drva.................
mehka drva................
K
18'—, 15—, 13'—, 13'-, 13 40, 640, 4-20, 19—, 14—, 18-, 1560, 4—, 660, 450,
K 18.40

” 1340
Na trgu v Kranju
za 100 kg
za pšenico.....................
»rž...........................
„ ječmen......................
„ oves .......................
„ turšico.....................
„ krompir.....................
„ seno .......................
„ proso hektoliter............
71	71	...........
„ fižol ......................
K 16 66 „ 15'60
" 1620
” 5—
„	440
» 1H0 » 11-75 „ 21 —
Na trgu v Črnomelju
za 100 kg
za pšenico.....................
»rž............................
„ ječmen.......................
„ oves ........................
„ turšico.....................
„ krompir.....................
„ seno .......................
1740 15 — 14-10 13 90 16—
3 60
Na trgu v Metliki za 100 kg
za pšenico...................
»rž..........................
„ ječmen.....................
„ oves......................
„ turšico....................
„ krompir...................
„ seno ......................
K 20—
» 17—
„ 15-50

Na trgu v Mariboru
za hektoliter
za pšenico........................K —•—
»rž..................................—
za ječmen..........................K ■—•—
„	oves...............................  13-20
„	turšico.............................13-30
„ krompir..........................„ 6-—
»	seno............................... —
Na trgu v Ptuju
za 100 kg
za pšenico
, rž • •
„ ječmen „ oves „ turšico „ krompir „ seno
K 15—
»” 4-40
Na trgu v Celovcu
za 100 kg
za pšenico » rž .	.
„ ječmen „ oves .
„ turšico
K 16—
, 12—
” 12-60 , 13-40
Na trgu v Velikovcu
za 100 kg
za pšenico »rž. .
„ ječmen „ oves .
„ turšico
Na trgu v Gorici za 100 kg
za pšenico
domačo
inoslransko
„ ječmen „ oves .
„ turšico „ krompir „ seno .
K 1640 „ 1460
» U—
K ——

13—
14— 4-20 240
Tržno cono surovih svežih kož
za mesec julij:
Goveje kože, težke a kg..............K —-88
,	»	lahke „  .................. —-84
Telečje „	..................„ 110
Prešičeve	čiste „  ...............„ —-70
»	»	slabe „ „.................. —-50
1AAAAAAAAAAAAAA
Ant. Prestar
krojač v Ljubljani
sv. Petra cesta štev. 4 se priporoča preč. duhovščini ter slav. občinstvu v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške kakor tudi druge obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v naj večji izberi po najnižjih cenah.
Najboljše hrbtne škropilnice	l/illflnllfinA6*
za žveplanje zoper Oidium so ■■•"UUUIIU
in najbolj priporočljive; pripomniti je še pri istih pohvalo, katero je izreklo kraljevo učiteljišče za sadje- in vinorejo v Geisenheimu o. R. ob priliki, ko se je primerjalo dosedajne škropilnice za žveplanje, „Poy-„la Rapide“, „Vulcan“. r''—"------------;~
sille“
„Universal" in
„Vindobona":
„Ta aparat (Vindohona od Franc Nechvile, Dunaj) je močno in trpežno napravljen, dasi < je izvanredno lahek. Istega se zelo lahko goni2 ’ takorekoč skoraj igraje. Deluje pa najbolj štedljivo,«
Dobi se ga lahko po FRANC NECHVILE Tovarna vinarskega orodja, strojev za kletarstvo in za kovine Dunaj, V/l, Friesgasse 14.
Samo $ krona za S žrebanja. Se dvakrat zna dobiti mm 60.000 HO , 15.000 v gotovini z 20°/o		Zadnji «c!
		vsaka srečka kron in l2iOOOkron odbitka.
Invalidske zahvalne srečke po l krono priporoča J. C. MAll	II.	žrebanje: 7. julija 1900. III.	žrebanje: 10. novembra 1900. rER v Ljubljani.	
C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
w blagajne
prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
M. Adlersfliigel
založnik Raiffeisnov!h posojilnic
Dunaj, I, Franz Joseptis-Ouai št. 13.
s - s • s • s • s • ©
Kmet. društvo v Vipavi
priporoča preč. duhovščini in drugim odjemalcem
zajamčeno pristno vino
iz svoje zaloge in svojih članov pridelke po zmerno nizkilt cenah, in sicer:
L vrste belo vino po 24 do 25 gld. ali 48 —50 K za 100 litrov, loeo Postojna;
2.	vrste belo vino po 21 do 23 gld. ali
42—46 K za 100 litrov, loco Postojna;
3.	vrste belo vino po 19 do 20 gld. ali
38—40 K za 100 litrov, loco Postojna.
V zalogi so tudi desertna vina, in sicer: renski rizling za buteljke po 45 ali 90 K HI. ozir. > Itr. buteljka po 60 ali 1*20 K Vrhpoljec črni po 2 K buteljka in Pikolit po 2 K 40 vin.
Pošilja se v sodčkih nad 56 litrov.
Na zahtevanje pošljejo se vzorci. — Večjim odjemalcem se dovoli primeren rabat.
Kmet. zadruge ! Svoji k svojim !
® e © e ® e © 6 © 0 ©
'TTTTirTTizTTrrrTjrTTriiTTTirizjririrTiiii^
♦ Odlikovan s 400 zlallml, srebrnimi In bronastimi kolajnami. ♦
Ph. Mayfarth & dr.
c. kr. edino priv.
tovarna kmetijskih strojev,
livarna in fužina
-•h- na par -t~*-
. f n DUNAJ
J II., Taborstrasse 71
ima v zalogi ročne, na gepeljne in na par patentovane
mlatilne stroje, gedeljne, najnovejše čistilnike za žito, trijerje, rebljače za koruzo.
Samodclujoče patentovane brizgalnicc za vni-čenje njivne gorčice, „Syplionia66; premakljive parne kotle za napravo živinske krme; stiskalnice za seno in slamo, ročne, premakljive ali nepremakljive; jeklene pluge, brane za travnike, za mah, na člene in diagonalne; najboljše stroje za sejati, „Agricola“; stroje za košnjo detelje, trave in žita; grablje za seno in za žito. Patentovane aparate za sušenje sadja, zeleujav i. dr.; stiskalnice za grozdje in sadje; rebljače za grozdje; stroje za rezanje krme; ročne mline za žito; stroje za rezanje repe.
F«« se izdeluje po naj novejših napravah.
Obširne cenike In mnogoštevilni! i)rlznimska pismu zastonj. Zastopniki in prekupci se iščejo.
'\ritiiTijrTTTTTiimTiirziiiiiixziTiiTrTri'
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
Ivan
V Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
Šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
m
"V. T. ZBott T7-
Staro mesto, Malć namčstf, č. 142—I.
Trgovec s stroji in kovanim blagom
za vsakovrstne rokodelske potrebe priporoča stroje in orodja za vrtnarje, gospodarje, sadje-rejce, gozdarje, vinorcjce in čebelarje; jeklene kopače, lopate, grablje, motike, rovke, plevke, strgalke, prahulke za konje, _ nože, zobovje k žagarn, cevi za vodovode, demante za stek- Žž§» larje, pasli za krte, miši, podgane itd., škarje za konje, go- povejo živino in ovce, ostrine k rezalnim strojem, amerikanske vile, podajalnike, merila, vage, lote, stroje travoreznike.
Potrebe za dom in kuhinje, mesarje in prekajalce mesa, škarje za brke in lase, angleške britve; domače telegrafe in njih posamezne dele.
Cenike na zahtevanje. <
Zaloga in kletarstvo
na Glincah št. 20
pri Ljubljani na lastnem posestvu.
Slov. vinogradniško društvo
v Ljubljani
registirovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča svojo veliko zalogo
pristnih domačih vin
starih in novih
iz Dolenjske, Štajerske, Istre, Vipave in Goriške.
Vino je deloma doma prešano, isto oddaje se v sodih in fino vino v steklenicah.
Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno

m
—lil
*
^	C. in Icr. priv.
tvornica za gasilno in kmetijsko orodje
R. L SmgM-a
v Čehu na Moravskem
nudi vsakovrstne
brizgalnice za gasilna društva
najnoveje sestave s sesalno in tlačilno o prtino na obeh straneh ter s patentom proti zmrzlini. — Brizgalnice proti peronospori, vsakovrstne cevi iz konoplje in gume; dalje
gospodarske stroje vsakojakih vrst.
Ceniki brezplačno.
Vlačila tudi na obroke.
Podružnica R. A. SmeKal f
v Zagrebu.

Slovenci, kupujte doma!
Kmetijsko društvo v Dobrepoljah ima v zalogi dobro obležati
s*" SIR
dvojne vrste, masten in pust za delavce. Razpošilja se po pošti ali železnici v celih hlebih od 25 do 30 kg, pa tudi v manjših kosih. Razpošilja in odgovarja se točno.

Vnanja naročila se izvršujejo točno proti poštnemu povzetju.
Gabrijel Piccoli

lekarnar v Ljubljani, Dunajska cesta dvorni založnik Njegove Svetosti papeža Leona XIII.
Lekarnarja Piccolija zobne kapljice, vsled najvišjega priznanja in dovoljenja
1 steklenica 40 h.
Štefanijine kapljice
imenovane, devajo se na pavoli v votli zob ali pa se namaže bolna čelust, so učinkujoče sredstvo proti zobobolu.
Odlični profesorji in zdravniki priporočajo lekarnarja
Fmcohja	tinkturo
katera krepi želodec, provzroča veselje do jedi, upliva na pre-bavanje in odprtje, zlasti pri onih, ki trpijo stalno na telesnem zaprtju. — 1 steklenica 20 h., 12 steki, z zabojem vred 2 K 52 h.
Pri slabokrvnih in nervoznih ali vsled bolezni oslabelih otrocih kakor tudi pri odraslih se uporablja lekarnarja Piccolija z najboljšim vspehom. Ima 20 do OOkrat toliko železa v sebi, kakor druga China-vina, katera nimajo
železnato vino
pogosto niti toliko železa, kot navadno namizno vino.
Cena polliterski steklenici 2 K.
Najboljše sredstvo, da se ohranijo konji, krave, teleta, voli, prešiči, ovce itd. zdravi in močni, je lekarnarja Piccolija v ,	,	« ,	. katerega cenijo in radi kupujejo
živinski prašek,	„ .
*	7	Zavojček 50 h., 10 zavojev

C. In kr. izklj. privil, tvornica za čistilnice (trlerje)
N. HEID X"
Čistilnice in stroji za sortiranje različnega žita.
Special-trierji
za čiščenje leče, graha, fižola, ogerščice, lanenega semena, prosa itd. s patentovano pločevino; izborno čiščenje, brez vsake zgube dobrih zrn.
Tricr za čiščenje detelje od pre-denice in drugih škodljivih primesi.
Excelsior-mlini
za razdrobljenje (Patent Heill) za razdrobljenje in mlenje rži. ječ-l mena, ovsa, koruze, fižola itd.
Ti stroji so zelo lahko gonljivi,
(ročni na gepel in na par), so zelo po ceni ter se le počasi izrabijo.
Popolna oprava za skladišča,
2>o najnovejšetn sistemu.
”"V
ES
Ese
m
MS
m
m
m
m
m

to >50	pozor! sjp Naiboliša kisla voda j®	o
O 5!) to		83 s
k; £ 6 it	»Marijin studenec«	C/D 0 Sto si
s)	— v okraju Rogatec. —r^-=	S E 'si .a
O ^ Q O) ^ S	Ta slatina je bila po g. profesoiju dr. J. Grottliebu v Gradcu	V* 0 S"
e	analizovana in soje ta analiza iz 30. zvezka št. 14, str. 191 1.1858	
o1 ^ 'tž .o	sejnega poročila matematično - prirodoznanskega razreda cos. akade-	0 <s>
»D	mije znanosti na Dunaju v posebni brošuri odtisnila in se na str. 11	•
"S6 s	te brošure potrjuje, da se more „Marijin studenec" prištevati naj-	
r2	močnejšim natronovim studencem, in da presega z ozirom na mno-	O
O K e	žino svojih delov, osobito dvojno oglenokislega natrona najbolj slo-	OS
	veče studence te vrste, kakor studenec v Bilinu, Vicliy-ju, Ems-u, Selters-u in Rogatcu.	

m
m
1
m
r

iiliaitlSESS
Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik dr. Viljem Sclnvcitzer, odbornik Gospodarske zveze v Ljubljani. — Tisek It. Miličeve tiskarno v Ljubljani.