Leto LUL številka 7). V L|Dbl]onl, v sredo l. aprila 19Z6. Ceno Din 1*50 LOVENSKI l&bafa taak dan popoldne, Izvzaaaai sedeli« ta prazauke. — laaoraU: do 33 petit a 2 D, do 100 vrst 3J 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popast po dogo voru. — inseratni davek posebej, — „Slovenski Haroa« velja letno v Jugoslaviji 240 D, za aozemsfvo 420 D i Unravntfivo: Knnilova nliea ttav. 9, pritličja. — Telefon *tev. 304. Credalatvo Knallova nllea it. 9V I. aadstrople. — Telefon ttev. 34. BV» Poštnina platano v gotovini. Kralj sprejel demisijo vlade Številne avdijence na dvoru. — Kralj se hoče posvetovati z vsemi voditelji, predno se odloči. — SLS je pripravljena za vsako kombinacij g brez Paška. — Beograd. 7. aprila. Na veliko-/ločno nedeljo ob 13. popoldne je g. Nikola Pašić podal demisijo celokupnega kabineta. Kralj je demisijo sprejel. Fašićeva avdijenca pr\ kralju je trajala samo pet minut. O demisiji ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Nekateri listi »Poiitika«. so včeraj objavili neko pismo, ki ga je Paš:č naslovil na kralja in v katerem obširneje motivira svojo derr.isijo. Predsedstvo ministrskega sveta danes to poročilo kategorično dementira kot neresnično *rt apokrizno. Takoj pv> predložitvi demisjc je kralj popoldne pozval v avdijenco predsednika skupščine, da ga. Kakor je to običaj povpraša za nasvet glede sestave nove vlade, in da jra naprosi za informacije o možnosti novih kombinacij. Predsednik narodne skupščine Marko Trifković je svetoval kroni, naj konsultira načelnike posamnih parlamentarnih skupin. >Politika< objavlja, da je Marko Trifković kralju obenem svetoval, naj poveri mandat za sestavo nove vlade S. Nikoli Pašiću. obenem oa naglasa!, da je najresnejša in za državo najboljša kombinacija sleikoiprei kombinacija RR. Včeraj so sc kričela na dvoru posvetovanja z načelniki parlamentarnih skupin. Kot prvi je bil ob 9. dopoldne pozvan pri kralju predsednik radikalnega kluba Ljuba 2 i v k o v i ć. ki je vladarju svetoval, naj poveri mandat zopet predsedniku stranke Nikoli Pašiću, hkratu naglašajoČ. da je radikalni klub kompakten in strnjeno za g. Pašiča. Za tem je bil sprejet v avdijenci vodja demokratov Ljuba D a v i d o -v i č\ ki je po avdijenci izjavil novinarjem, da ga je krali obvestil najpreie o demisiii Pašićeve vlade in da sedaj konsultira načelnike parlamentarnih skupin. Ljuba Davidovič je kralju izjavil, da so demokratje pripravljeni sprejeti vsako kombinacijo, toda brez Niko!e Pasiča. Vlado s P asi čem na cehi nfegc.v klub odločno odklanja. Popoldne je bil pozvan na dvor v id tel j SDS Svetozar Pribičevlč, Njegova avdijenca je trajala od 16.30 do iS. Olege stališča SDS napram krfei ob- Samostojni demolirati in Kriza Pomembne izjave Svetozarja Pribtčevića. — Pogajanj z radikali ni :n na obnovitev Narodnega bloka ni misliti. — Delo med narodom je važnejše od beogradskih intrig. Novinarji: oi-i. Svetcizar Pribičević je po avdijenci prispel v Narodno opše" no ter se tam sestal najpreje s po-•lir.jcrn.i dr. Gregorjem Žerjavom in dr. - r jem 13 o ž k o v i č e m. Nato je vodja in h demokratov v prisotnosti teh u da b poslaacov sprejel več novi-" e\ i jim cdgovarjal na stavljena \ preganja. Soy %o zd vprašali: «Ali ostanete 'V :vi r-hodu v Novem >3.&\i?» Sveozar PrJ> Ćevič: *Na kaj naj bi se to rjanašać>?> Hovioarfi: *TafcT«u «no zabeležili, da b b o m^oCe sodeiovarije z radikali, če b siprešeli vašo poIit3co!» Sver zar PrJb.ćev.ć: «To se ne nanaisa iTtv na radikale, marveč na vse stranke!* Novinarji so ga nato pop ros H za po-snHa slede »zida njegove avdijence na Svetozar Pribičević je odkl;nl vsak rtkovor glede avdijence. češ da je treba molć* i o tem, kar se govori na dvoru. nari »V kake kombinacije bi - , *>zrr.' in demokra.; stop ti?» Svetvjzar Prbičevič: «Eh, mnogo iii je. Kdo bi J.h mecel vse znati!» Novinarji: Steptm Radić ie izravil. da h \ mopet z vami sodelovatif» Pribičević: *J.-tz za njega fega nisem de jal.» taki smo zanimivi.* Novinarji: cAli lahko obnovi Na* rodni blok?» Svetozar Pribičević: --Kakšen blok? Na* podni blok več ne otrstoja! Ta spada ▼ zgo* dovim>!» Novinarji: «Govore. da ie vodite poga* janja z radikali!« Pribičević: *To ni res. Nikdo me ni zvaL, niti nisem jaz kdaj ponujal komu po* gajanja; zato tudi nisem mogel se > kom pogajatL To so povsem izmišljene vesti.* Novinarji: «AIi velja isto za druge čla* ne vašega kluba f» Pribčević: «Pa, da, da. velja! Tu je dr. Žerjav. Ali je kdo vodil od nas pogajanja z radikali? Nismo jih vodili z nikomur.* Novinarji *Kaj mislite g. minister, ali bo mogoča delov*-- ali volilna vlada?» P:ibev*vj"ć: *Ne vem. Nisem prerok. Kris za je sedaj šele v začetku. Smatram, da bo trajala kriza d Ij časa.» Novinarji: «Ali ntmeravste nadaljevati s svojimi zborovanji v dosedanji smeri in metodi?* Pribičević: »Vsekakor in naravno! Evo, ▼ nedeljo imam shod v Bosanskem Nov-rn. To bo največji zbor do danes. Takega še ni bilo. Vse vas novinarje pozivljem, da pridete tja in sami vidite! Jaz nauV.iuj.Ti svojo akcijo. Delo v narodu je važnejše, ne* go te intrige v Beogradu. Pomislite. Doslej 9cm imel 65 shodov. Govoril sem doslej pred množico do 150.000 ljudi. To je tudi najboljši dokaz, kako je narod nezadovo* lien » politiko sporazuma RR..» Novinarji: «AIi obstoja možnost, da vstopi SDS v vlado?* Svetozar Pribičević: «Mi «»e nc pulimo za vlado. Nam ni jfavno. da smo v vladi, marveč to. da ^e politika vod; po nabili na* čelih. Koncentričen napad na Nikolo Pnšičn Kriza se vrti okrog osebe g. P a sic a. — Vsa opozicija je proti njemu. — Tudi velik del radikalov bi ga pustil pasti. — Beograd. 6. aprila. Dogodki se razvi a io vedno bolj v ftneri, ki kaže, da se vrtj ^"sa kriza okreg osebe starega Nikole Pašića. Konflikt, ki sa Jq i//val Stjepan Radić, se razvija v borbo za usodo Nikole Pa-šiča kot državnika voditelja radikalne stranke. Dogodki zadn<"h dni kaicjo, da pozicija g. Pašića ni tako trdna, kakor se je zdelo po petkovi seji radikalnega Kluba Nezadovoljstvo proti tedanjemu oficijelne- Opoziclja izrablja to nerazpoloženje in koncentrira ves ogenj na Pašlča. Davidovi-čevci, muslimani in klerikalci Izjavljajo zaporedoma, da % s Pašičenj pod nobenim pogojem ne pogajajo. ~ Odpor Je tako resen, in ako bodo hoteli radikali ostati na vladi, bodo morali Pašlća žrtvovati. Seveda pa to lahko storijo le Qa način, ki omogoča njihovemu sivolasemu voditelju časten umik. Zato radikali splošno obsojajo mu vodstvu med rad^ali nedvomno nara- včerajšnji Radi će v govor na Sušakn, ki bo šča. a zelo dvomljivo je. da bi imel od tega i razčiščenje situacije le oteikočil in P-.išićevo koristi g. Ljuba Jovanović, s katerega poli- j pozicijo ojačlf. tiko radikali tndf niso zadovoljni. - Radić napoveduje vstop SLS u vlado Govor na shodu na Sušaku. — Izredno ostri napadi na Pašića. — Depolitizacija gospodarskih ministrstev? — Sušak. 6. aprila. Včeraj sc je na Sušafcu vrš-io zborovanje HSS, na katerem je govoril prosvetni minister Stepan Radič. V svojem govoru, ki se je vseskozi nanašal na najnovejSc poli učne dogodke v Beogradu in na krizo vlade, je razvijal svoje misli o bodoči sestavi vlade. Izvaja! je med drugim: Nova vlada 3x> sestavljena «>o siede-čih načelih: vlada bo vdada Srbov, Hrvatov in Slovencev. S^venci m°rajo vstopiti v vlad. Ne ravno dr. Korošec. Mogoče vstopi e£en njegovih i/i eden od neši. -: ka* t^rl, o tem sedaj n= govorim. MorJa vstopijo od njih cel i dva. Sedaj ne gre za to« kenko jih vstopi, nego za to, da vstoplio, četudi v malem številn, med sv^je brate v vteJo, da sodelujejo s Hrvat} in Srbi v resnici kot bratje, iz. bo taka vi-dr» homogena * raATfopravnostl. d zavrtosti hi or stenju. Druga istvar je, da il^cdo gofctpotfarska ministrstva prevzeli strokovnjaki. Gospodarska ministrstva to 50 mlnistrstv-a saobraćaja, javnih det ro!]ede!>sc\*a, trgovine in financ -preidejo v roke strokcvnja&ov. Ni tako vaino vprašanje, kdo 6o .predsednic vlade, nego je važno vprašanje, kako družbo bo imel ra kakšne pomagače. S takim duhom mora korupcija poginiti. Treba jo je takoj zadaviti in pokopati, da ne okuži zraka. Ker ie edea glavnih faktorjev k°rupcije sin predsednika vlade, zato o. Pašič v nobenem slučaja ne bo knel In ne more imeti v smislu sklepa hrvatskega se-ljaškega kluba zaupanja Hrvatov. Lahko vam povsem sigurno Izjavim, da Pašič ne more sestaviti vlade. Z njim nočejo Hrvati, ž njim noče dr. K°rošec, Spah°, bi celo sam Svetozar Pribičevlč ne. Ako radikalna stranka še nadalje osnane skupaj in se skrije pod korupcijo, potem vzame vrag njo, ne pa državo. Zato sestavljamo novo vlado s tistim delom radikalov. Id se ne klanjajo korupcir. V novo vlado bo st°piia skoro cela «■ pozicija. Nova vlada bo vlada delovnega naroda, volilna vlada in vlada napredka in seliaške demdkracije. Vlada bo sestavljena jutri ali pojutrišnjem. Nova vlada pomeni začetek popolne in prave Jugoslavije, zato kičem: "2rve!a Jugoslavija^ -SS3- Zgodovina se ponavlja Pangaios izvoljen za predsed- Zanimiva reminiscenca "Politike — Beograd, r». aprila, Današnja »Politika« objavlja uvodnik pod naslovom: »9. avgust 1892. — 4. april 1926.« Kakor zatrjujejo, je ta čia-nek spisa! usrleden radikalni voditelj. Članek vsporeia tedanji položaj Srbije s sedanjim položajem Jugoslavije. Med drugim omenja, da sta 9. avgusta 1892. kraljeva namestnika Jovan Ristić in Bela Marković privedla na kimilo čisto liberalni režim Avakumovića, Ribarca. in Velinkoviča. Nastopili so dnevi strahovitega preganjanja radikalov. Okoli 8000 radikalov ie bilo vrženih v zapore. Ko sta zemlja in narod občutila nevarnost, je kralj Mflan moral iskati pomoči pri radikalih. Aretiral ie oba namestnika. Ta pogled v zgodovino :e danes potreben z ozirom na sedanjo situacijo, čeprav so prilike v marsičem drugačne. Danes je naš položaj tak, da nam ga morejo zavidati naši sosedje. Zasluga za to gre edino gosp. Pašiću. Med tem pa sedanie prilike ne gredo v njegov račun nekaternikom. Začel je pihati z niskih step močnejši veter, bliža se strahovit vihar, treba se je skriti v zavetje, ker drugače vihar vse podere, kar mu pride nasproti. Šepetajo, da. ko opozicija pride na vlado, da bo vporabila iste metode, kakor liberalna vlada leta 1892. proti radikalom. Videti je, da bo eventualna nova vlada nastopila proti sinu ministrskega predsednika Rada Pašića. Proti njemu sedaj ne obstoja rrikaka obtožba, čeprav o nJem zelo mnogo govore. O Ljubi Jovanovlću pa sploh ni treba govoriti. On se ima edino g. Pašiću zahvaliti, da Je prišel sedaj do mandata. Proti volji dalmatinskih radikalov je bfl Ljuba Jovanović izvoljen v Dalmaciji. More se mu zgoditi, da nnkdar več ne postane narodni poslanec Praske. vraske. suha kola itd. bi pačile na/tjmbk0ji0 tiče. tt*v fOi nt bi Simonova krema Creme Simon) blagodejno odpravljali. To odlično toaletno mazilo se promaja po vseh drfarmh z enako za-amčeno svežino in učinke-Tijostj'o bokor v Pariza Jedhjsrv-o-^Soko 2:1. DUNAJ: Prvenstvene: Makoaii—.Ama. tenre 1:0! 30.000 gledalcev. Rapld—Slovan 4:4; Aimajteure^—Slovan 3:2, Hafcoah—'Ra. pid 4:3. PRAGA: Sparta>-£echie 4:0, Aroatersk: tim-£>FC 2:0, Viteorija Žižkov—FC Euro pa (Barcelona) 6:1 (3:1). BLSDfLMPESTA: Slavlja CPraga)--AlTK 2:1 (2.-0). FTC—UTC 2:1. UTE—Slavij? (Praga) 3:3. -MTK—FTC 0:0. Nogomet t Julijski Krajini, Trat. US Triestina: Pro Gorizia 4 : 1 prvenstvena. Pro Gorizia bi bila prišla i zmago na prvo mesto drugega razreda!). BENETKE. Venezia: Olvnrpia fRcka 1 : 0 (prvenstvena). REKA. Gloria: Petrarca (Padova) 6 : G VIDEM. AC Udinese: Casalc 2 : 1 (pr venstvena). TRST. US Trieetmat Česale 0 : 2 (pri jftteljska). Poročila 0 ifatHionskih tekmah (n o fkuem oblavlfarm na S. strani. RADE PAŠIČ ODPOTOVAL V INOZEMSTVO — Beograd, 6. aprtfa. Snoca Je » ministrskejra predsednika Pade Pašić 5 svojo soprojro odpotoval na otok Krf NOVI KONZULI — Beograd, 6. aprila. Kralj je pođete efcsekvatur nekaterim inozemskim konzulom v naši drŽavi. Eksekvatur Je med drugim podeljen: italijanskemu sreneratnenri: konzulu v Ljubljani L. Oavottiju, avstrijskemu konzulu Bnsseju v Beogradu, bančnemu ravnatelju Rudolfu Pile u v Beogrradu kot zastopniku Finske in Milanu Hribarju kot častnemu vice - konzulu Španije v Ljubljani. ITALIJANSKI DOLGOVI AMERIKI — VVashkigton. 5. aprila. V senatu se ie razvila burna debata o pogodbi, s katero se regulirajo italijanski dal-jrovi Ameriki. Dem&kratski senator Fletcher je branil stališče, da Italija, čj ne more plačati svojega dolga, ne sklene nikake pogodbe, marveč počaka na svojo finančno in jto.^TJodaTfko okrepitev, da ji bo potem mogoče hitro iz-plačati dolgove._ Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Lesni trg. Precej rjovpraScvan-a po mehkem rezanem lesu in precej penudo. Žitni trg: Malo ponudb in maio povpraševanja. Efektene borze: Pri zakl/učku If-sta, Se ni bila zaključena. Promet ;e učeni o lokalnih razmerah, poznati uzance blagajnice in vse ostale okolnost:. Uradniki bi bili morali oddati denar nekako ob 6. zvečer. Kake pol ure poprej pa je bil izvršen napad, ki je zahteval, kakor rečeno. 4 človeške žrtve. Nekako ob pe-t h so se napadalci neopaženo približali carinskemu poslopju, odprli naglo vrata in vstoprli z napetimi revolverji t rokah. V sobo so vstopili trije ma- skirani napadalci in naperili revolverje v uradnike. Zunaj poslopja sta pre-žala dva druga napadalca, da zavarujeta odstop in omogočita beg tovarišem v slučaju, da bi bili opaženi in zasledovani. Dva napadaka sta obstala pri vratih, tretji pa je stopil v sredo sobe in zaklical: «Roke kvišku«. Prestrašeni uradniki so mehanično sledili povelju i nJvignili roke, kakor tudi zastopnika tvrdk iz Trsta. Ko se je hotel uradnik Peter Pahor, Slovenec iz Trsta, dvigniti, da reagira proti roparjem, je napadalec pri vratih oddal par stelov, očevidno proti stropu da oplaši prisotne. Nato je prvi napadalec hladnokrvno pristopil k blagajni ter pobasal ves denar, nad 250.000 lir. Predno so se roparji oddaljili, so zaukazaii uradnikom, da moraio ostati v sobici 10 minut, čes da so krog in krog obkoljeni in da bodo sicer na prvi znak renitent-nos t i ubiti. Napadalci se nato odšli, zaprl: sobo od zunaj in izginili. Srdita borba na umiku. Podnačeinik Toniolo je v tem skočil k drugim vratom, planil na plan in zakričal proti glavnemu poslopju, kjer se je nahajala straža miličnikov in finančnih stražnikov: «Tatovi, tatovi». Na ta klic so priskočili miličniki, finančni stražniki in karabinjerji ter začeli zasledovat roparje. Par sto metrov od postaje so trčili na oba napadalca, ki sča imela nalogo, da omogočita svoji ni trem tovarišem beg v gozdove. Med miličniki, finančno stražo in karabinjerji na eni strani in tema dvema neznancema na drugi strani se je vnel boi, ki je trajal skoro celo uro. Miličniki so opazili, da so se roparji oddali iii po polju proti Pivki, pozivajoč tovariša, da jih zaščitita. Prvi se je vrgel proti roparjem miličnik Ugo del Fiume, ki je bil po par korakih ubit. Komaj je izustil znani fa-šistovski bojni klic: -Militi, a noi!» (Miličniki, naprej!), ko ga ie zadel dobro merjeni strel v prsa in mu prebil srce. Bil je na mestu mrtev. Finančni stražniki in miličniki so se pometali na tla, da se ubranijo krogel, ki sta jih kar srpa-la oba hajduka. Vlekla sta se po vojaško na tla. zaščitena za skalami in streljala iz repetirk avstrijskega tipa. Po svoji prvi žrtvi sta se začela hajduka umikati proti Pivki. Medtem so prihiteli še drugi miličniki in finančni stražniki, skupaj s karabinjerji in zasledovali begunca, ki pa sta se držala zek) pogumno in neustrašeno. Raji iia sta več zasledovalcev, med temi zl-:.» močno finančnega stražnika l)o-meuika Tempesta, ki je drugi dan v postojnski bolnici podlegel svojim ranam. Hudo ranjena sta bila v boju tudi oba hajduka, tako da so ju zasledovalci naposled obkrožili in uieffi. Maščevanje nad mrtvimi trupli. Italijanska poročila trde. da sta bila ustreljena in da so ju finančni stražniki našli že mrtva na bregu Prvke. Druge vesti zopet trde. da sta se razbojnika sama usmrtila, ko sta videla, da ni več pomoči, nakar so miličniki in finančni stražniki iz besa navalili na njiju trupli in ju s puškami in bajoneti strahovito razmesarili. enemu izrezali tudi oči, tako da je bila drugi dan preiskava zelo otežkočena, ker nihče ni nx)gel spoznati razmesarjenih mrtvecev. Težko ranjeni je bil tudi tretji Italijan in je baje sinoči podlegel ranam. Besnenje nad nedolžnimi slovenskimi kmeti. Še tisti večer so prispele iz Postojne m iz Trsta številne komasrje. ki so zasliševale prizadete uradnike, nato pa odredile obsežne varnostne in zasledovalne ukrepe. Na veliko noč na vse zgodaj so začele skupine iz vseh bližnjih in daljnih krajev zbranih karabinjer je v in miličnikov preiskovati vsako okolišno hišo in vsako vas. ker so se oblasti domnevale, da gre za napad domačinov; Italijani so trdili, da so napadalci govorili med sabo samo slovensko. Prizori, ki so se odigrali med preiskavami v poedinih hišah in vaseh, bijejo vsaki justici v obraz. Miličniki in ...L,cvne oblasti so izrabile napad, da se maščujejo nad slovenskim življem, pretepajoč seljake in ustrahujoč jih, da bodo vsi postreljeni. Oblasti so poštovale skrajno noxužujoče m sovražno do lastnih državljanov. Le pobesnela ba.^-da brez srca do neprizadetih, ki se jih roparski napad prav nič ne tiče, je mogla pljuvati našim seljakom v obraz ter zaukazati. da so vse okoličanske vasi morale nakupiti v Tustu drage vence v znak »sočutja« z žrtvami. Se roparski napad ki ga mora obsoditi vsak kulturen človek, so izrabili v svojo zatiramo politiko proti našemu narodu onstran meja. Brezuspešno zasledovanje. Vse te preiskave so bile brezuspešne. Za hajduki nt bilo ne duha ne sluha, kljub temu da so italijanske oblasti zastrai-ile meio s podvojenimi silami. Tržaški prefekt je v nedeljo obvestil o napadu notranje ministrstvo, ki je razpdsaJo nagrado 10.000 Ih" za onega, ki omogoči izsleditevr hajdukov. Finančni stražnik Domeniko Tempesta je pTe-rrsmul v nedeljo dopoldne v postojnski bobne?. Zdravniki so zaman poizkusili z vsemi sredstvi svoje umetnosti, da ga ohranijo pri življenju, ker je pri zasledovanju napadalcev ostal ranjen za glavno skupino, je bil Šele mnogo pozneje pobran in odpeljan v Postojno, radi Česar so nastopil take krvavitve, da je radi njih izdihni!. Ustreljena hajduka so karabinjerji s tražili celo noč na bregu Pivke, drugi dan so trupli prepeljali v kapelico, kjer sta bila 'obducirani. Prebivalstvo naravnost n» moglo spoznati inasakrira-iih razbojnikov. Šele pozneje je tajnik fašja v Postojni dr. Stecher i.identificiral prvega rabojnika in dognal, da gre za nekega Viihar.ia. Drugega razbojnik je in-dentificiral fašist Gamsi fn gre baje za za znanega Molka. Včeraj popoldne se >e po Postojni raznesla vest. da so karabin jer U na meji obkolili tretjega razbojnika, ki pa se je branil s streli. Natančne vesti niso bile izročene javnosti. Kot rečeno so morale vse okoličanske vasi naročati v Trstu dragocene vence. Enako so storile vse Lege Nazi-onale. fašji. javne oblasti in železni čarke organizacije. Obe žrvi pokopljejo v Postojni z velikanskimi časmi. Hajduki so bili oboroženi s torni-stri. puškaffni, revolverji m celo z bombami. Še nekaj podrobnosti. Rakek, 6. aprila. Vest o drznem napadu na blagajno italijanske carinarnice v Prestranku se Je po Notranjskem, zlasti v obmejnih rajih od Planine, Rakeka do Starega trgu pri Ložu bliskovito razširila. Ze v nedeljo dopoldne so bile o napadu v Prestanku obveščene vse naše obrne j s ne straže in orožniške postaje, ker so obmejne oblasti prejele obvestilo, da so nekateri izmed napadalcev pobegnili v Jugoslavijo. Uvedena je bila povsod najstrožja kontrola tujcev in sumljivih elementov. Ker še nis~> bile znane po« drobnosti o tem napadu, so se širile najbolj fantastične vesti. Ker je postojnski kolodvor za to* vorni promet premajhen, je bila dru« £ače popreje neznatna postajica Pre* stranck /c med vojno 2a tovorne transporte primerno razširjena, ker leži ta postaja na bolj odprtem terenu kakor pa postojnski kolodvor. Italijanska ca* rinska oblast je za to določila Prestra* nek za obmejno carinarnico ter so tam v glavnem carinili vse v Italijo preko Rakeka prihajajoče blago. V soboto okoli 6., ko je bilo domače prebival« stvo večinoma odšlo v cerkev k proce* siji, so neznani maskirani razbojniki napadli blagajno italijanske carinami« ce. Odnesli so 250.000 lir, med temi za 90.000 lir raznih bonov. Napad je bil po prvih poročilih iz Prestranka izvršen na naravnost drzen način. V bojih z napadalci so na italjanski strani bili štirje mrtvi. Na bojišču pa je obležal tudi kolovodja te razbojniške čete Stanko M o 1 k, 26Ietni samski lesni manipulant iz Kačje vasi pri Pla* nini. Stanko Molk je znan kot drzen in neustrašen napadač. Pred Ijubljan« sko poroto v lanskem jesenskem zase* danju se je moral Stanko Molk žago* varjati radi uboja dveh italijanskih orožnikov, ki sta bila dne 14. oktobra 1924 ustreljena v borovem gozdiču bli* zu Črnega Kala v Istri. Razprava proti njemu je bila tajna. Porotno sodišče je Molka onrostilo, ker mu uboja ni b:Io mogoče dokazati. Obmejni komisarijat na Rakeku *c uvedel stroge poizvedbe, da eruira tri morda v Jugoslavijo pobegle napadalce na italijansko carinarnico v Prestranku. Razširile so se onkraj meje, zlasti v Postojni, že govorice, da so bile nekatere sumljive osebe na Rakeku prijete. Tržaški listi so poročali včeraj, da je bil na Rakeku aretiran g. Samsa, sin lesnega trgovca v Trnovem pri Ilirski Bistricu ki je hnel pri sebi v zavitkih 22.000 lir. To vest smatrajo na Rakeku za netočno in ima tendenco škodovati ugledni lesni tvrdki. Na Rakeku se do danes še ni izvršila nobena aretacija. Uvedena je stroga kontrola vseh preko meje došlih oseb, vrše se pa tudi poizvedovanja na celi črti od Rakeka dalje proti Cerknici iu Staremu trgu. Poizvedovanja so zelo težavna, ker je verjetno, da so se napadalci skrili v gostih Javonriških gozdovih ali se celo zatekli tja v temne gošče pod Snežnikom in da sploh niso prišli v Jugoslavijo, Čeprav trde italijanski karabinjerji. da so jih zasledovali do meje. Iz domače kronike Dne 31. t. m. ic bii v iarni cerkvi v Laškem zasačen Anton Čebula, ki je baš hote] vlomiti v tabernakelj. Fant, ki je bi! izročen sodišču, se je klatil po vseh krajih Slovenije in je priznal, da je vlomil v cerkvene nabiralnike v Selnici, v Dravogradu, Slovenjgradcu, na Vranskem in pri Sv. Pavlu. V noči od nedelje na ponedeljek je bilo vlomljeno v davčni urad v Krškem. Odneseno je bilo 8000 dinarjev. Vlomilci so se pripeljali z avtomobilom. V soboto popoldne je na d usedaj nepojasnjen način začelo goreti na Rožniku. Pozvana je bila požarna hramba, ki je ogenj kmalu omejila. Snoči okoli 19. je v Savijah izbruhnil požar pri posestniku Franu Prešarfu, po domače Matjakov. Zgorelo je celo gospodarsko poslopje in razni drugi predmeti. Skoda je zelo velika. Ogenj je bil podtaknjen. Včeraj na velikonočni ponedeljek zjutraj okoli 8. je nastal požar Na vrhu pri Žužemberku. Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnika Fabjana. Požar ;e uničil mnogo gospodarskega orodja in zaloge sena. Na lice požara je takoj prispela požarna bramba iz Višnjegore. Z največjim naporom in požrtvovalnostjo se je požarni brambi posrečilo požar lokalizirati in gre gasilcem zahvala, da požar ni dobil večje dimenzije. Kakor pravijo, so požar baje zanetili otroci. Včeraj popoldne se je vračala 241etna Katarina Umfek s sprehoda proti Višnjigori. Na progi med Stično in Višnjogoro je prisopihal ravno vlak, ko je hotela Katarina Umek preskočiti progo. Stroj je dekle zagrabil ter jo vrgel v stran. Umekova je dobila težke telesne poškodbe. Prenesli so jo najpreje v Višnjogoro. Tja je prispel iz Ljubljane lesni trgovec g. Ernest Hieng, ki je brez obotavljanja dal svoj avtomobil na razpolago in so poškodovanko takoj prepeljali v splošno bolnico v Ljubljani. £Bel ezmea KOLEDAR. Danes: Torek, 6. aprila 1926; katoličani: Sikst, Čudn«s* pravoslavni: 24. marca. Zaha-rija; muslimani: 23. ramazana 1344; židje 22 nisana 5686. Jutri: 5reda, 7. aprila 1920; katoličani: Hagerij, Radivoj; pravoslavni: 25. marca, Blagovesti; muslimani: 24. razamazana 1544; Žid je: 23. nisana 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama in opera zaprta. Kina Matice: «Lov za zlatom*; Ljub* ijanski dvor: «Marko»; Kino Ideal: *Doživ* ljaji podveznico. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: opera «\Vally», drama rPyi gmalion». DEŽURNE LEKARNE. Torek: Sušnik, Marijin trgi, Kuralt Cm* sposvetska cesta. Sreda: Trnkoczv. Mestni trg. Ramoi Miklošičeva cesta. Solnce zaide danes ob 18.33, vzide jutri ob 5.32 in zaide ob 18.34. Meneč vzide jutri ob 2.50 in zaide oh 12.18. » Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama, Sreda, 7. aprila: PyigmalioiL B. Zetrtek, 8. aprila: Deseti 'brat, A. Opera. Sreda, 7. aprila: Wally. D. Četrtek; S. aprila: Bohemc. R, Velikonočni prazniki sa za nami. Nekateri so si oddahnil*, drugim je žal in so minuli prehitro. Bili so res lepi, kakor redkokdaj. Vreme je storilo več, kakor so se nadejali največji optimisti. Podarilo nam je idealno krasne pomladne dni, obsipalo nas z morjem oživijajočih in prebujajočih solčnih žarkov, ki so kar čarali, da je trava vidno zelenela, 'drevje brstelo. Prav velika noč tudi v naravi. Oddah^ nili so si meščan in kmet, uradnik in delavec; pozabili so na moreče vsak= danje skrbi in obupni boj za obstanek. Vsrkavali so si novih življenjskih sil in le malo si videl potrtih obrazov. Iz Ljubljane se je vršilo pravo pre seljevanje narodov. Cele rodbine so potovale na deželo k sorodnikom in znancem, velike trume pa v nedeljo in zlasti v ponedeljek v bližnjo in daljno okolico. Gorenjska je bila polna, dobro obiskane vse že dostopne gore, prena; polnjeni izletniški vrhovi med Ljubija* no in Kranjem, vsem na četu Srnama gora, kjer se je trlo Ljubljančanov in Ljubljančank, kakor listja in trave. Ogromno je bilo delo, ki ga je mo* rala obvladati železnica. Vozile so na vseh progah znatno povečane garnitu* re, a še so bile pretesne. Kljub temu se je razvijal promet zelo brezhibno, brez večjih zamud in neprilik. Vsa čast našim železničarjem, vse priznanje pa tudi občinstvu samemu, ki vidno napre* d uje v discipliniranosti. Ceni se, da so vlaki, ki prihajajo v Ljubljano in odha* jajo iz nje, prevozili od soboto do da* nes zjutraj 25 do 30 tisoč ljudi. Danes nas solnce še vedno ob sipi j € s svojim bleščečim razkošjem, a praz* niki so pri kraju in začenja se zopet delo in borba vsakdanjosti. srnini je m J je, da se prepričate, da eder» par nogavic z žigom fn znamka (rdečo, modro aH zlato) traja kakor štirje pari drugih} Dobivajo te v prodajalnam Jack London: 77 Roman treh src Poslopje je bilo zgrajeno na debeli!i kolih, _ <-} bile spletene iz bambusa, streha pa po-rlta s slamo. Edino pot k poslopju — če ne ra-v\::iamo poti po jezeru s Čolnom — je tvoril kakih dvajset čevljev dolg most, ki je bil tako ozek, da bi dva vštric ne mogla hodih po njem. Na obeh •traneh mostu sta stala dva stražnika. Svečenik sornca jima je namignil in takoj sta se umaknila. Pri tem sta oba Morgana opazila, da vojšeaki, ki so j ili spremljali, niso stopili na most. temveč so ostali pred njfm. Ujemaci so prišli po mostu v roslopje in stopili v veliko sobo, ki je bila sicer skromno opremljena vendar bi pa Človek ne pričakoval, da najde v dolini Izgubljenci duš tako c premo. Tla so pokrivale lepo pletene slamnate preproge in tudi bambusovi zastori na oknih so bili Krasno izdelani V ozadju sobe je stala ogromna 7. ta podoba izhajajočega »lnca. podobna tisti, ki o jo videli ujetniki pred oltarjem Vettcega doma. Pod zlato obio je stal na estradi z blazinicami po-r't divan, podoben nekakermi prestolu. Na njem je v'/M'a sredi blazinic v lesketajoči se obleki speCa .'cnska. Ležala je nepremično, samo prsa so se nc-i"&ko eivteala m padala. Na obrazu se ji >e poznalo, da ne spada med Izgubljene duSe — to degenerirano zmes spancev in Caribov. Na glavi Je imela zlato tijaro, posuto z ogromnimi dragulji. Pred iKjo sta stala na tleh dva trinožnika. Na enem je plapolal ogenj, na drugem, večjem, je stala zlata podoba vzhajajočega sobica, podobna tisti, ki čevljev. Med trinožnfki je ležal z iztegnjenimi tacami v pozi sfinge velik bel pes, podoben ruskemu hrtu, in gledal prislece, ne da bi trenil z očesom. — Lepa je kakor jutranja zarja, dostojanstvena kakor kraljica, spi pa s kraljevsko neprisiljenost-jo, — je zašepetal Hemrv. Svečenik somca ga je pri teh besedah srdito pogledal. Leone i o je ta prizor tako Očaral, da se ni mogla ganiti. Torres te pa zadrhtel in se prekriža!, rekoč: — Mnogo sem že slišal o dolini Izgubljenih duš, toda o speči ženski, ki je čistokrvna Španka, mi ni nihče pravil. Po njenih žilah se preteka prava kastilska krt Njene oči morajo biti plave - to je tako gotovo, kakor gotovo stojim tu. Toda n$e.*ra bledost! Zopet je zadrhtel po vsem telesu. — To ni navadno spanje — je nadaljeval. — Zdi sc mi. da so jo omamila in da ji ves čas dajejo neko opojno pijačo. — Prav pravite! — je PifFftal Prasci* razburjeno. - Tista, ki sanja, sanb pd narkozo. Drže jo tu kot veliko svečenico aH veliko Droročišče. Vse je torej v redu, starina, — se je prekinil i.i obrnil k svečeniku. — Kako neki bi jo zbudili? Saj so nas privedli sem, da se z njo pomenimo.. ne pa da jo gledamo, kako spi. Speča ženska se je zganila, kakor da je slišala v spanju šepetanje, in prvič se je zganil tudi pes. Obrnil se je k nji tako, da je obležala nje.ia viseča roka na njegovem vratu. Svečenik jih je s kretnjami in pogledi svaril, naj molče. Tako so stali molče in čakali, kdaj se proročisče zbudi. Kar se je speča krasotica počasi dvignila in pogladila z nežno roko psa po glavi. Pes je pokazal strašne čekane, kot bi hotel izraziti svoje veselje nad tem, da ga ona boža. Ujetniki so se nehote zdrzniti in njihov strah je bi še večji, ko je krasotica dvignila glavo in jim pogledala naravnost v oči. Se nikoli ni nihče videl takih oči — oči, v katerih je odseval cel svet in vsi svetovi. Leoncie se je nehote prekrižala, Torres pa je začel v strahu moliti. Cefo Frands in Hemr sta jo gledala kakor začarana in nista mogla CKivrrriti pogleda od njenih plavih oči, ki so btfe v senci dolgih črnih trepalnic malone črne. — Bnmetkft s ptevkni očmi! — je zacepetal Fran c i s. A te oči! Bile so boli okrogle kakor podol.oraste. In vendar niso bile okrogle. Človek b' misli, da so kvadratne, če bf bilo spi >h M0*£e g3voritj o okrojrHh kvadratih. Njihova oblika je bila taka, ka- kor da jih je naslikal umetnik, ki je hotel ustvariti s pomočjo neštetih mnogokotnikov krog. Dolge črne trepalnice so jih obdajale in tvorile iluzijo njihove temne globine. In v njih ni bilo niti iskrice začudenja ali strahu pri pogledu na neznane goste. Bile so čudovito sanjave, vendar je pa odsevalo iz njih spoznanj^ tega, kar so videle. V teh očeh je bila paradoksna globina živlicnskih emocij. Bolest je drhtela v njUi in se vedno boli zajedala v temne zenice. Čudovita rahločutnost se je poznala v njih, kakor se pozna pomladni dež v sinjini daljnega morskega horizonta. Bolest — znova in vedno bolest — je živela sredi njihove sanjave nepremičiio-sti. Plamen neizmernega poguma je bil pripravljen vsak čas zaplapolari. In zopet se je zdelo, da jih objame zdaj, zdaj neprobudno spanje. Nad in pod vsem tem ie pa plavala modrost dolgih stoletij. Sledovi te modrosti so se poznali tudi na obrazu, k: je pričal o asketizmu puščavniškega življenja. Njena lica so bila sicer rdeča, toda ta rdečica ni bila naravna. Morda je bila posledica mrzlice, morda pa tudi produkt kozmetike. Vstala je in njena krasna postava se je pokazala v vsej svoji nežnosti m gibčnosti. Njeni udje so bili nežnj in gibčni, kakor da mesa sploh ni na njih. In vendar ie bila njena postava vzor najkras-nejse ženske. Če bi mogla Francis in Henry na glas povedati svoje misli, bi priznala, da je ta ženska najlepša, kar sta jih kdaj videla. Stev. 77 tSLOVEVSKI MAROD.dne " aprila 1926. Stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 6 aprila 1^26. — Iz sodne službe. Vpokojen je višji dežetoosodni svetnik pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Ivan Modic. — Spremembe i državni službi. Za tajnika v veterinarskem oddelku poijedel-skeza ministrstva ie imenovan veterinar pri Iratotnersko-radsTonskcm s rezkem poglavarstvu Franjo D o b n i k. na njegovo mesto Je imenovan veterinar pri poglavarstvu Maribor — levi brez Franjo Bas. — Iz našega državljanstva sta izstopila Ludvik Pri m o 5. pristojen v Kočevje in Ana Kari, rodom iz Gornjega D->"i3a. — Iz prosvetne službe. Imenoian je za upravitelja moškega uCrteljiiča v Mariboru ravnatelj ghrmazije v Derventu Franio K a-d trne — Zboljšanje teJeiomfcega prometa. * ^tno mimstrstio je sfcljnilo kupiti velik aparat s pomočjo katerzsa b! se zbel.sala naša telefonska mreža. Aparat bo instaliran v Beogradu. Takoj nato bo rnogoče postaviti d rektne telefonske zveze z mnogimi Inozemskimi mesti v prvi vrsti Beograd-Duna:, Zagreb - Bukarešta. Ljubljana - Budimpešta. Ljubljana-Sofija. Zagreb-Novo Komamo v ĆSR in Beograd-Za^reb-Sušak-Reka. T>vc radni: zvezi bosta oivorjeni te dni. — Proslava Teslovega Jubileja v šolah. Prosvetno ministrstvo je odredilo, naj se -v rše 8. aprila po vseh solati v državi preda vanja o Nikoli Tesli. — Letna skupščina Udruženja državnih uslužbencev. Udruženje državnih uslužbencev kraljevine StiS je imelo v nedeljo v /.zradu redno glavno skupščino, ki so se ic udeležili delegati iz Ljubljane, Novega Valjeva, Aleksinca. Kruscvca in Laza--enca. Iz blagajniškega poročila ;e razvid-■o, da znaša gotovina v blagajni 203.654 di- • riev. Poročilo uprave je bilo soglasno prejeto, nakar so se vršile volitve nove ve. Za predsednika je brl zopet izvo-Icn Zdravko V u I o v I Ć. — Smrtna kosa. V soboto ponoči je nenadoma preminula v cvetu svoje mladosti ■ '.na. Anica Potok ar. stara jedva 23 Zadela jo je možganska kap. Pokojna le hčerka gospe Marije Potokar. vdove po - : nem višjem stražniku. Tragična smrt r . denke, ki bi se imela čez štiri dni poročni, vzbuja splošno sočutje. Pogreb se vrši danes ob 15. iz mrtvašenice državne bolnice. — V Banja Luki je dne 2. t. m. preminul posestnik g. Ivan Božič v starosti 63 K:. Poko;m* je bil rodom Slovenec. — V Ra- ijici je umrl v soboto daleč naokrog znan in priljubljen žirpnfk vojne mornarice v pokoju z- fvau Ambrož. Na velikonočno nedeljo je preminula v Ljubljani v visoki starosti 95 let ga Marija Volkova. Po-bo danes ob 5. iz Zarnfkove ulice 9. H'ag jim srx)mtn! Zalujočrm rodtnnam naše iskreno sožalje! — Zemljevid K^innašaih ali savinjski«' alp. Končno je iz£el v planinskih krogih /c dolgo pričakovani zemljevid Kamniških ' ^vim/skn AVp. Zemljevid ie narisal g. < >>kar Delkin, član Slovenskega planinske-društva. Natisnila ga je Jugoslovanska 5karna v Ljubljani. Paptr je dober, oblka priročna in lična, kakor zemljevid Julijskh V p. ki ga je nedavno izdalo SPD. Ti zem-1 c vidi se naročaja in dobivajo v pisarni SPD v Ljubljani, Šelerfburgova ul ca 7/II levo po 5 Dm za kos. — Kolo jugoslovensfcih sester v Kranju h 1 imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek dne 8. aprila t. 1. ob 4. uri popoldne v Narcdnem domu. Po občnem zboru in ^icer točno ob pol šesti uri zvečer bo predaval iz posebne prijaznosti preCastiti monsg. Tomo Zupan: »Prešeren po pripovedovanju ze. Ivanke Zadnikarjeve*. Monsg. Zupan, znan poznavatelj in čestilec ^-^jrnov, bo gotovo povedal iz pesniko-vega življenja marsikaj zanimivega, kar ui dosedaj še znano. Odbor si usoja povabiti r > občni zbor vse članice, na predavanje rj poleg teh še vse čestilce našega velikega genija ter prijatelje društva. — »Obrtni Vesrnik«. Izšal je števca. V -i^vem mestu prinaša obširno poročilo o msketn prazniku v Sloveniji, ki se je 19. marca t. I. Za ščetarske mojstre ie važen članek: »Ali je ščetarstvo domala industrija?«, za elektrotehnike pa članek >vne zadruge elektrotelmikov radi pri- vanja člankov v »Obrtnem Vestniku«, lih se zadružnih zadev. Za stariše in obrtnike, ki hnajo sinove in hčere, je jako na mestu članek =>Kaj bo naš mladi?« Med faznimi vestmi« prinaša list poročilo o užnem občnem zboru zadruge tesar- mojstrov v Ljiilbjani, o ustanovnem obenem zboru zadruge kovinarjev v Ribnici, :i!o obrtnega društva v Kranju in na-ć2: c vanje poročila o občnem zboru zadruge urarjev. zlatarjev itd. List ima tudi j rubriko za male oglase. List obrtnikom in vsem, ki se zanimajo za obrtniško ic v Sloveniji, prav toplo priporočamo. ca *c pri upravi, Dunajska cesta 20, v Ljubila m. Za knjižnice v obmejnih krajih! Ma- ■ -skj Zveza kulturnih društev priredi v m tednu od II. do IS. aprila splošno natriranfe knjig v mestu Mariboru. Obmej-- fcraji ob avstrijski meji in v Prekmurju .--cSujejo slovenske knj ge. Zano si je ua-zveza nalogo, da Jltn bo us*:anovi'a i ene ljudske knjižnice, zato se obrača na premnoge one. ki imajo doma vcijc ali 'e število knjig, ki so jih že preči. tali ki se praš jo po policah, da jih ra-c'.1 v-J je podarite vneti mariborski trgov--Vt~: mladmi, ki bo vršJla :o poblra-i)e knjig. Ne postite jih od vrat, da bi od odhajali brez knjig! Darujte knjige po h moček — tudi denarne podpore so cnb-ođošie —, da bomo lahko astvarHi ob-■: m krajem prepotrebne ljudske fcnflž-nce in jim dal tako najlepšo pteanko. — Nova slovenska družabna revija. IViročajo nam: V mesecu aprilu prične Izhajati v Pragi modema slovenska revija »Razgled*. Izhajata bo mesečno In btiež&a vse važne dogodke v literaturi, gledališki in upodabi.ajoči umetnostni, glasbi, fihnu. modi, sportu ter radiu doma in na tujem, v sliki in besedi. Naročnina: celoletno 160 Din, posamezna številka 15 Din. Prijave in naročila za Jugoslavijo: Redakcija »Razgleda«, Ljubljana. Križevniška ulica 6/1. Za CSR: Redakcija »Razgleda«, Praha IV., Strafrov št. 136. — Posledice velikonočnega streljanja. Lecpold Grobelrrfk. rudar v Zabukovcih, je na velikonočno nedeljo streljal z mornarjem. Pri tem mu je možnar predčasno eksplodiral in ves naboj je Grobemiku odletel v oblaz ter ga težko razmesaril. Nevarno ranjenega so pripeljali v ljubljansko bolnico. Nesrečnež bo skoraj gotovo izgubil vtd. — Vrankar Josip, 191etni sin posestnika iz Krasne pri Kamniku, je proslavljal velikonoč s streljanjem iz stare pištole. Pri streljanju se je pištola razletela, pri čemur so drobci odleteli Vrankarju v obraz. Z obžganim obrazom so ga prepeljali v bolnico, vendar njegove poškodbe niso težke. b« gospode priporoča po solo saonik eeaali tvrtka A. KnnC, Llabljana Iz Ljubljane —Podružnica Kola jugoslov. sester v Mostah naznanja, da ima 7. aprila ob 8. uri zvečer otvoritveno predavanje lOdnevnega tečaja o uegi dojenčka sosp. Šef zdravnik zavoda za socijalno-higicnsko zaščito de-ce dr. Matija Ambrožič. Nadaljni tečaj vodi .skrbstvena, sestra zavoda £dč. Koštomajeva v Meščanski šoli. —li Drugi letnik ljubljanske trgovske akademije se je dne 1. aprila vrnil z eks-surzijc. ki jo ie priredil pod vodstvom svojega razrednika g. dr. M. Rupla, in v spremstvu ge. M. dr. Breičeve ter ge. Fr. prof. Sičeve ra Sušak — Reko in otok Rab. Dijakinje in dijaki so si v 4 dneh ogledali trgovske in pristaniške naprave v orrpenje-nih krajih Povsod so bili prijazno sprejeti in so >e vrnili z najlepšimi vtisi. —Ij Pozdravni večer velemojstru dr. Vidmarju priredi Ljubljansko šohovski klub danes zvečer ob Zl. v restavraciji »Zvezda. Dobrodošli vsi, ki ljubijo lepo šahovsko igro in se zavedajo pomena kot pro-pa.^andn> sredstvo v mednarodnem svetu. — Otroške oblekce. Kristofič-Bučar. I i Napreono politično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šentpetrski okraj ima svoj letošnji občni zbor z običajnim dnevnim redom v četrtek, dne 8. aprila 1926 v gostilni »pri Bobenčku* na Sv. Petra cesti 41. Začetek ob 8. uri zvečer. Člani, ■deležite se občnega zbora polnoštevilno! 3S2n —I j »Treznost.« V sredo 7. aprila 1926 ob 19. uri in pol v higijenski točilnici na velesejmu odborova seja in revizija društva »Treznosti« v Ljubljani. — Odbor. Lsodepoln prepir. K^rol Z., 2oletni ključavničar z Gline, sc ie v soboto okoli 11. ponol; vračal domov. Na Glincah se je spri s prevodnikom Ivanom T. Med prepirom £a je T sunil z nožem v desno nogo. 'ca so prcpePali v bolnico. —I i Podoficirsko podporno društvo ljubljanske garnizije priredi v soboto, 10. t. m. v veliki dvorani Mestnega damoa »družabni večer« s plesom, šaljivo pošto in prosto zabavo. Občinstvo se najvljudneje \ab;. da ^>e omenjenega družabnega večera v čimvečjem številu udeleži. Vstopnine ni, posebnih vabil tudi ne 392-n — M Nepotreben incident. Branko V., pripravnik iinančne kontrole, je v nedeljo /•. LĆer v neki tukajšnji restavraciji prepeval v italijanščini arijo iz opere »Tosca«. Eden navzoča gosto* ga je pozval, naj molči, čc-irur pa se je V. uprl. V prepiru, ki je nastal med njirn in gostom, ga je ta udaril s stolom po glavi, nato pa baje še sunil z nožem. V-ja so prepeljali v bolnico, vendar njegove poškodbe niso težkega značaja. Najnovejše bluze: Krištofih - Bučar!! I Sport Graški Sturni v Ljubljani V nedeljo: Ilirija — Sturm 1 : 1 (1 = 0). Za Veliko noč smo imeli v Ljubljani kot goste simpatično moitvo graškega Star* ma. V nedeljo je Ilirija proti gostom irvo* j evala neodločen rezultata, v ponedeljek so Gradčani zmagali z 2 : 1. Sturm je nastopil prvi dan v sledeči postavi: Giirtl, Orossv, Doller, Fritz Skasa, Gre* niner, Bina Skaaa (Bradaaović); Gert, Sin* kovic. Wening, Dellinger, Waldhauser. Štirija: Miklavže, Pogačar, Beltram; dr. Tavčar, Zanki, Lado; Zupančič L, Herman, Gabe, Oman. Kred. Graški Sturm je od lanskega leta, ko smo ga videli v Ljubljani, znatno napredo* val. Moštvo je zelo ambizijozno, vztrajno in se bori do zadnjega trenotka za zmago. Tehnično so boljši od naših, poleg tega se vsak ož odnituje s silnim startom na žogo ter v igri z Tlavo. V kombinacijakem ozira prvi dan niso pokazali mnogo in so preveč forsirali visoko igro, kateri je nasedala tudi Ilirija. Napad je sicer zelo prodoren, krila zelo nagla, kljub temu pa je trio redkokdaj prišel do strela. Sicer so Gradčani z nenavadno ostrostjo streljali iz daljave. Napa* dalni kvin t je imel zonet najboljšega mo» ža v starem tehničarju Delingerju, katerega pa je vzel Lado na piko. Med krilci je uga« jal Greiner, dobro pa sta mu sekundirala tudi oba partnerja. Pokrivanje nasprotnika je bilo izvrstno in oddajanje žoge precizno. Branilca sta bravurozno odbijala vsak na« pad Ilirije. V splošnem so Gradčani napravili dober vtis, le neprestano kričanje ter prigovarjanje sodniku je bilo neumestno. Ilirija je svoje prvo internacijonalno srečanje častno zaključila, vendar nas ni za* dovolijla. To velja posebno z napad, kjer so sicer induviduelno dobri gralci, manjka« la pa je oba dneva skupna igra in dasi je imela Ilirija zrelih šans več kot Sturm, tega ri znala izkoristiti. Gabe se na vakantnem r-estu centerforja zaenkrat še ni obnesel in zlasti druga dan je večji del igre statiral. Isto je bilo 9 Hermanom. V nedeljo je igral v spojki, v ponedeljek je nastopil na desnem krilu. Obnesel sc ni na tu, ne tam. — Vsled nevigranih partnerjev je mnogo izgu* bil na prodornosti Oman. Najmlajši igralec Kreč je oba dneva rešil tast napada; njego« vi taktično izpeljani napadi ter idealni pred* Iožki in centri so zadivili gledalce. Kreč je danes najboljše krilo kar jih imamo v Ljuba ljaru. Janez je bil nemogoč. Sijajna je bila Ilirija v zaledju. Obramba kakor zid, krilci vsi na mestu, le Lado je bil drucji dan ne* koliko indisponiran. Novi trener Zanki se prvi dan ni posebno izkazal, drugi dan je bil boljši. Ugaja njegova igra z glavo. Ali« klavci je naš najboljši vratar. Igra jc bila v nedeljo popolnoma od* prta ter se je vršila v mejan fernese. Prvi goal je zabila Ilirija v 12. minutah. Kreč krasno centra. Gabe pošlje z glavo v mrežo. Sturm izenači v zadnji sekundi s prostim strelom. Ilirija je zastreljala prisojena ji enajstmetrovko. Sicer pa neodločen rezul* tat popolnoma odgovarja poteku igre. Sodil je g. Kramaršie objektivno. V ponedeljek: Sturm — Ilirija 2 : 1 (1 ; 0). V ponedeljek je Sturm zasluženo zrna* gal. Bil je dokaj boljši nego prvi dan in je pokazal praktičnejšo igro po tleh. Sturm jc nastopil v isti postavi, kakor prvi dan, samo desnega krilca je igral mesto blesiranega hkaze, Bradasovič. Ilirija je znova spreme* nila postavo napada, v katerem jc izločila Janeza, ki jc bil prvi dan nemogoč. Na des« nem krilu je igral Herman, v desni zvezi Oman, v levi pa Dobcrlet. Tudi ta pregru* pacija sc ni bogvekaj obnesla. Naš napad ni imel smisla za kombinacije, vsak je delal r.a svojo pest. Gabe je bil indolenten, desno stran Oman-Herman ni prišla do veljave. Doberlet jc bil sicer zelo prodoren, igral pa je preveč na svojo pest. Kreč jc bil naj* nevarnejši. Obramba in krilci so bili na mestu in so z občudovanja vrednim odporom kljub silnemu pritisku Sturma vzdržali do konca. Prvi gol je dosegel Sturm po krasni kombinaciji v prvem polčasu. Iliriji se je sicer v 40 minuti nudila prilika za izenačenje, vendar je Doberlet slabo streljal enajst* metrovko, tako da je Giirtel obranil. V drugem polčasu je Sturm v 26. minuti po levi zvezi postavil na 2 : 0. V 35. minuti je šel Gabe z igrišča. Istočasno je leva stran Kreč*Deberlet izvedla nagel napad in v of* sidu stoječi Oman je žogo poslal mimo vratarja v mrežo. Rezultat 2 : 1. Igra je ostala do konca neizpremenjena, v zadnjem hipu je bil še Pogačar težje blesiran. Sodil je g. Fink precej slabo; prezrl je roke, ofside in kote. Tekmam je oba dneva prisostvovalo skupno nad 2000 gledalcev. Iz Celja. - c Velikonočni prazniki so minuli pri nas ob krasnem vremenu, kakršnega menda nihče ni pričakoval. Vse je v teh krasnih dneh pohi'.elo v lepo celjsko okolico, ki ie od zadnjiii toplih dni že skoro vsa v zelenju. Tudi sadno drevje že lepo cvete. Eni so p->hitei; v planine, dobro obiskane so bile izletne točke Celjska koča Stari grad, Mrkiavški hr.b. kjer je bil otvor j en vinotoč, in druge. Vse je bilo zadovoljno, da je lai-ko par veselili uric preživelo v lep: spomladanski naravi. —c P»vžite a!k°hofaie pijače v ce4j- skeui srezu v letu 1925. Vina se je spilo 1.82M49 litrov, piva 801.330 litrov, žganja pa 1?5.850 litrov. Sadjevca se je spilo 580.000 litrov. Konaom povžitih aHccljolnih pijač je sicer manjši od leta 1534, to pa več radi draginje, kakor morda radi proti-aftcoholne propagande. —c Pogozdovanje tarifen sv. Jožef*. Vsled Radarja v minulih letih izsekan gozd se zopet pogozduje. Izsekani prostor je sicer razparceliran za stavbo vil m hiš; to pogozdovanje bo menda imelo samo namen, zadostit; tozadevnim zakon, sfdm predpisom. Skoda je samo stroškov, če sc ti prostori res mislijo zazidani r doglednem času. ftiMfe k ..Milini Aii"! V nedejski predtekmi je Hermes pora* zil Slavijo s 3 : 1. Hazena Atena tepena v Opatiji. — Ilirija poražena v Zagrebu. — Lep uspeh družine A. S. K. Primorje. Naše hazena-družine so o Veliki noči gostovale v Zagrebu, Opatiji, Mariboru in Murski Soboti. Naši najjačji družini sta nas slabo zastopali. Tako je bila Atena v Opatiji poražena z 8 ; 2, družina Ilirije je oba dneva izgubila proti Aaku v Zagrebu, in sicer prvi dan s 17 : 2 (° : 1), drugi dan z 12 : 4 (7 : 4). Dobro se je odrezala mlada družina Pri« morja, ki je v Mariboru zmagala nad Rapi« dom z 8 : 0. v Murski Soboti pa jc proti močni S. K. Muri dosegla neodločen rezul; ta v razmerju 7 : 7. * Izide veiikoncnih tekem izven Ljub. liane objavljamo na 1. strani. Sokol Priprave za vsesokolski zlet Se trije meseci nas ločijo od VTI7. vse so-kolskega zleta. Jugoslovensko Sokolstvo se marljivo pripravlja za udeležbo na zletu. Do sedaj je prijavljenih do 800 narašcajnlkov in do 6000 članov. Te prijave še niso definitiv ne in se bodo gotovo povečale. Naraščaj Jugoslovenskesa Sokolskega Saveza se ude leži zleta naraščala v Pragi, ki se vrši 27., 28. in 29. junija. Ves naraščaj iz naše države se zbere dne 25. junija v Ljubljani, od ko der odide s posebnim vlakom dne 25. junija preko Jesenic v Prago, kamor dospe dne 26. junija. Narašcajskega zleta se smejo udeležiti samo oni naraščajniki, ki po polnoma obvladajo predpisane vaje ter imajo predpisan kroj, V Ljubljani se izvrši točen pregled vsega naraščaja in telovadne poskušnja ter bodo rzločeni od udeležbe vsi oni, ki ne odgovarjajo predpisom. Naraščaj se vrne iz Prage dne 1. julija. Vozne cene so znižane po železnicah naše države za 50%, v Avstriji 25% in na Češkoslovaškem 60%. Z naraščajem ne sme potovati nihče drugi kakor od žup določeni nadzorniki, oziroma voditelji. Naraščaj se mora vrniti brez pogojno pod istim vodstvom iz Prage. Vsak naraščajnik dobi od JSS posebno železniško legitimacijo, na podlagi katere ima pravico do znižane vožnje. Isto tako si mora vsak naraščajnik preskrbeti potni list pri pristojnem okrajnem glavarstvu, oziroma policijskem ravnateljstvu. Glede vizuma bodo še izdana posebna navodila. Članstvo JSS se udeleži vsesokolskega zleta, ki se vrši 4., 5. in 6. julija. Članstvo se odpelje v Prago s posebnimi vlaki, in sicer deloma preko Maribora, deloma preko Jesenic in iz južnih krajev preko Madžarske članstvo ima iste ugodnosti pri vozni ceni kakor naraščaj, in sicer: pri vseh vlakih v uaši državi 50% popusta, v Avstriji 25% popusta samo pri posebnih in skupnih vlakih, v Češkoslovaški 60% popusta pri posebnih skupnih vlakih, 50% v III. razredu osebnih vlakov, pri normalnih vlakih, pri brzovlakih se dovoljuje znižanje samo ca oddaljenost 30 km in se plača za brzovlnk III. razred, oziroma II. celi vozni listek osebnega vlaka. Kdor se vozi v Prago s posebnim vlakom, se mora vračati nazaj z istim vlakom. Vsak član dobi predpisano legitimacijo, na podlagi katere ima pravico do znižane vožnje. Kdor bi ne imel te legitimacije, ki jo bo izdala JSS, mora plačati cel vozni listek. Vse te ugodnosti se dovoljujejo samo članom sokolskih društev. Najmanjši stroški za udeležbo na zletu so proračunani na 1000 dinarjev. Tekmovalci v posameznih oddelkih mora jo biti v Pragi že L julija. Vsi člarf sokolskih društev se morajo udeležiti zleta v predpisanem sokolske m kroju. Isto velja tu dj za članice, katerim je izjemoma dovoljena narodna nosa, ki pa mora biti povsem pristna. Odločno svarimo pred tem, da bi kdo v o dfl seboj v Prago otroke pod 15 letom, ker je glasom razglasa ČOS v glavnih zletnih dneh, t. j. dne 4., 5. in 6. julija otrokom strogo prepovedan vhod na zletn'i prostor. Vsak član mora imeti zletni znak. ki si ga bo nabavir med vožnjo v Prago alj v Pragi sam'. Ta znak mu daje gotove ugodnosti, ki bodo še pravočasno objavljene. Vsi oni, ki Vsi hočejo kupovati Schichi-OT« milo. Nekateri »e dajo pregovorili, da vzamejo draga pralna sredstva. Velika večina pa vitraja na tem, da uporablja le pravo Schicht- ovo milo. Kateri to parne ine jii? Previdni! Vedo namreč, da more enkratna uporaba manjvrednega mila več škoditi, kakor je mogoče v*e leto prihranili na ceni mila. reflektiraju na privatna ali hotelska stanovanja, se morajo prijaviti pri svojih društvih, katera dobijo v prihodnjih dneh prijavne po le za privatna prenočišča, ki jih morajo vrniti JSS do 15. maja. Na priiave po 15. maju se ne bo moglo več ozirati. Društva morajo prijavne pole za stanovanja vrniti po žu-pah JSS. Direktnih prijav članov JSS ne uo sprejemal. Zato je v interesu vsakega po sameznika, da se prijavi pri svojem društvu. Vstopnice za sedeže za vse zletne prireditve na zletišču prodaja v Pragi Hipotečna banka češka v Praze H, Havličkovo namesti. Cene posameznim sedežem bodo pravočasno javljene. Vsi člani, ki reflektiralo na sedeže, si naj pravočasno naroče sedeže pri imenovani banki. Vsa navodila za zlet bodo objavljena v Sokolskem Glasniku. Vprašanje vojnih dolgov Amerika ima edina dobiček od svetovne vojne. — 60 odstotkov vojne odškodnine gre v Zedinjene države. a VVashinrton, koncem marca. Vprašanje evropskih dolgov zopet v ve. liki meri zanima ameriško Javnost. Intere. santen dogodek zadnjih dni je nastop pro. stozidarjev proti Italiji. Zveza prostozidar, jev Zedinjenin. držav je objavila v časopisa «FelJowsh5p Forum» poziv 67 ameriSklra senatorjem, naj glasujejo proti ratifikaciji italijansko - ameriške finančne pogodbe. Pozdv pravi, da se ne sme pozabiti, kako sramotno je postopal Muasolini z italijanskimi prostozidarji, in roti 67 senatorjev, naj ostanejo zvesti svoji prostozidarski prisegi. Mnogo se komentira v čaoopieju izjava senatorja Smoota, da ne bodo niti med. vojni dolgovi Evrope niti zasebna posojila, ki jih dovoljujejo posamezni ameriški bankirji raznim evropskim državam, nikoli plačana. Zdaj izjavlja senator Smoot: «Ni-sem hotel reči, da tuja posojila nlao za. dostno zajamčena. Tudi nisem hotel reči, da bančna posojila ne bodo izplačana, ko zapade rok. Hotel sem le red, da ge bodo posojila tujih dežel množila kot posojila angleških bank pred vojno, in sicer toliko časa, dokler ostanejo Zedtnjene države de. namo središče sveta.» Ta pitijska izjava ni mogla pobiti prvotnega vtisa, da smatra Smoot, da evropski dolgovi ne bodo nikoli plačani. To mnenje potrjuje tudi senator Reed, ki pravi: dma. mo v Evropi stalne vložke denarja, W osta nejo, če kak svetovni polom ne preloži kam drugam svetovnega finančnega sredi. BCavs V živo je zadel zadnji govor angleškega zakla-dnega ministra Winstona Churchilla, ki vsebuje ostre očitke proti Ameriki. Kot je znano, je Churchill ugotovil, da imajo edini dobiček od svetovne vojne Zedinjens države, ki dobe dejansko 60 odstotkov cele vojne odškodnine. Anglija igra pri celi operaciji ulogo sodnega izvršilnega or. ga na, ki rubi v imenu in v prid Amerike evropske dolžnike. To dejstvo so povzeli vsi angleški časopisi. «Reynolds» n, pr. piše: c Anglija plačuje 100.000 funtov 6ter-loigov dnevno Zedinjen-tan državam. Vse, kar daje Nemčija na račun vojne odškodnine, bo končno poslano v Ameriko, ki jo je vojna obogatila in le malo tega denarja se bo vrnilo k zaveznikom, čeprav je te vojna najhujše prizadela. To se morda zdi pravično Američanom, vendar vidijo v tem veliko krivico vse ostale dežele sveta,» Ta čisto pravilni argument je izzval sicer veliko ogorčenje v Ameriki, nikakor pa niso Američani zato popustljivejši napram Evropi. Posebni razlogi bodo morda prepričan večino senatorjev, da potrdijo sporazum z Italijo. Vsi merodajni krogi pa prejkoslej odločno izjavljajo, da druge države ne dobe istega popusta. V prvi vrsti velja to za Francijo. Pa tudi Jugoslavija se nima nadejati posebne obzirnosti od ameriškega «idealizma*. Rim, 2. aprila, k. Listi poročajo, glede američko . italijanske pogodbe o dolgovih v ameriškem senatu, da bo pogodba s pičlo večino vendarle sprejeta. Nova Osram 4? 4i •notna svetnika bodočnosti. Pazita na novo obliko kratka I 38 1775 Strm 4. •SLOVENSKI NAROD* dne 7. aprila 1926. Stev 77 Gospodarstvo Državna trošarina na vino in tbčinske de klade k tej trošarini V »Uradnem Umu« otavlja delegacija finančnega mir;ii>:*iva v Ljubljani strti^tiko o državni trošarini na vino in vinski ino*U ter netijo^ in o ou:;nsfcHi d- *c!s3ah k tej tro-Urini v Sloveniji ti leto 1925. Iz tabele I. ie razvidna obremenitev vira z občinskimi dokladami. n sic - Et:v"o oHćin. ki pobirajo dcklade. ter odstotna obremenitev v posameznih občinah: t. »abe'e II. ^o ra razvidne koKčine vii-a vključno pet'-o t in vinski mošt. ki so bile zatrcšarin'ene v posameznih davčnih okrajih. *c zneski državne trofari-ne in občinskih doklad k tei trošarini, ki »o bili od dotičnih koičin pobrani. Na ozem»-ljn ljubljanske oblasti ie bilo zatrošarinje-neja vina od soda in v steklenicah, pe-ujota tr \:nskeza rrn^ti v ietj 7 925 197344-41 H (od teza odpade ni Ljubljano 59.488-48 hi) napram 21 S/Mo.71 hI v 1. 1924 (od katerih Je odpadlo ca Ljubljano 59.641-23 hI). L;ubijana sama. pa tudi ozem".'-o \ ub' --.r.sl-.e oblast! je torei precej nazad vale. Na ozemlju mariborske oblasti \t Mio zatrosar"nvenega vina od seda in v stekkr.ic^h. petiiota ter vinske za mo*ta \ 29-229 si hI napram 163 tisoč 579,02 hI v I. 1924. Torej tudi znatno man . Dosledno se ie tudi donos znižal za ljubljansko oblast od '-5 mrltjona na 6.6 milijona. Din (za Ljub' ar.o od 2. A mii'ona na 1.98 milijona Din), za mariborsko oblast pa od 5.6 milijona na 4.4 milijona D:n. Obremen.tev vina in vin^keza mošta z občinskimi dokladami sc . c -ai.- \ iet\i 1925 v splošnem kakor leta 1934 med 25 odstotki in 230 odstotki. Višje doklade in sicer do 60!) odstotkov -c pobiralo 61 občin, r leta 1924 pa samo 21. Pobiralo ie pa dcklade v 1/irbT'anski oblasti lani 325 občin (leta 1924 .311 občin), v mariborski obla«ti pa lani 503 (leta 1924. 42* občin). Vsega skupaj se je na občinskih dekla dah k trošarini na vino in vinski mošt pobralo leta 1925. v ljubljanski oblasti 16.525.530.70 Din (od teza zneska odt>ade na L:uoIjano 6 milijonov 576.125.5) Dir K v mariborski oblast' pa 7.092.S26.44 Dfn. dočix se ie v letu 1°24. pobralo v Ijubljan. oblasti 16.655.545.65 d4na-,iv (od teza v LjmViarri 6.961.4*57 Din), v mariborski oblasti pa 7.447.416.67 Dir.. Vsi ti podatki se nanašajo samo na takozvana navadna vina od soda, na vinski mošt in na navadna vina v steklenicah, ne pa tudi na šampanjec in takozvana v:ra. rako- m a laza. sherrv m d ras a. Naš izvoz v februarju Največ smo izvorili lesa. Po carinski 5ta-:rsUki je znašal naš :z-vrsz v februarju laasfceza leta 693 019.742 Prt. letos v februarja pa 514931.054 D n. Izražen v toruh m zlar.h d.narj h je znašal v februarju 1925 — 313.64 ton ali 46,996.054 D.r. Po teži je torei v pr.meri z lanskim letom napredoval za 32.309 r.on. v vrednosti pa nazadoval in sicer za 11,239.430 zlatih dinarjev. Giavrr predmeti našeza izvr*za v fe-fc-uarju sa bili: gradbeni !es S5.399 ton ali 67,700.000 Dn. drv-a 38.055 ton ali 5.900.000 D n. Koruza 51.133 ton ali 70,000.000 Din p5e-7.856 ton v vrednosti 61,700.000 Din, plenica 17.393 ton v vrednosti 53,200.000 Din, drugo žito 1.549 ton v vrednosti 2.400.000 Din, sveže me»o 1626 ton v vrednosti 26,000.000 Din. mesni izdelki 125 ton v vrednost 3,900.000 D«, živa živina 8419 zlav za 26.100.000 Din, živi prešle: 12.091 komadov za 15.700.000 Din, ptserLćna moka 2.39° ton ra 11.500.000 Din, kalcjev cja- n_m;d 335* on za 10,700.000 Dji. suhe slive 1722 ton za 10,400.000 Din, živ konji 3185 zlav za 10.AJO.000 Din, cement 22.0*?* ton za 8.700.000 Din, živi konji 3185 glav za 10,200.000 Din, cement 22,096 ton za 8.700.000 D.n, predivo 807 ton za 7300.000 Din, svinec v ploščah 615 ton za 6.900.(00 Din, že.ezn §ki praži 80.515 kom. za 5.0i;m.COO D,n, kože od divjačne 25 ton za 4.900.000 Din, hmelj 72 ton za 4.600.000 Oj, lesrsi izdeiki 1015 ton za 3.900.000 D.n, ekstrakt; z j strojenje kož 762 ton za 3,600.000 Din, ostal; predme*: 113.921 ton za 93.600.000 Din. Gradbenega lesa smo izvozili v Italijo za 47.300.000 Din. v Francijo za 5.800.000 in na Madžarsko za S0O.0OO; koruzu v I a-Iijo za 3s.7O).0O0. preko BraUe za 17.600.000, v Avstrijo 7.200.000; jajc v Švic^ za 21/500.00n. v Avstr jo za 19.700.0Tj0, v Nemčiio za 5,400.000 na Češkoslovaško za 2.500.000: mesnin izdelkov v Italijo za 2,oav»»\ v Avstrijo za 1.200.000 ;n v NemčJo /a 700.000 Dn; ^ve žrviac v Ital jo za 15.300.000, na Grško za 5.100.000 in v Avstrijo za 3 500.000; živ.h prašičev v Avstrijo za 10,700.000, na Ceskosl:ia5ko zt 4.0:».«»no; pšenic:!w- mo\c v Avstr'jo za 9300.000, na Češkoslovaško za 1,200.000 in v Grčijo za 800.000: kalcijev cijana-mid v haljo za 5.800.000, v CStf 73 3 3no.0O0 in v Av*tr:o za USOO.lOOO Din. Kakr že omenjen >, je izvoz po *.cž. v primeri z larrski-m letom napredovnJ po vredrr. ' pa nazadoval. Vzrok jc ta. da so ce >j po! edelskih pr deikov na svetovnem Tko d 'inskeza leta "aefe :n da *e dinar poskočil. 4 Skupščina iz vozni čariev. I"dru Jen je izvoznica rje v kraljevine SHS bo imelo svojo redno glavno skupščino v nedeljo tfne 18. aprila v pisarniških prostorih v Beogradu s sledeče "m dnevnim redom. 1. Volitev komisije za štetie glasov in pregled skup-skufpčin-kesa zo7»;«n'ka: 2. Poročilo up-a-ve o dc J 4 v 1 ?2 n en m letu; 3. Voleitve no-vih članov uprcw in 4. Razprava o pred-ogih Lpr-ve in poedinih članov. — Z Z? 3 mlijon^ dolarlev naših bonov. Iz Newyorki brzojavno poročajo o novi 60^ emisii bonov na^e države, ki jih re izdala Bleirova skupina v skupnem zneska 3 milijone dolarjev. Ta emis:;a \q dosegla ba:e ve'il; u«peh. To ;e nadal;?vanie vn-prci izdanih bonov iz 1. 1024. Vnedar pa ta em'šita ni navadno podaljšanje bonov, temveč nova emisiia. ker stari lastniki bonov niso dolžni podpisovati novih banov. Finančno ministrstvo Mr.atra to za rrov uspeh rase države. -z D\čoI zbor Ljubljanske borze. Ker se za 2>. marca sklican! občni zbor ra-di nesklepčnosti ni mosei vršiti, sklicuje borzni svet v sntislu § 39 odst. 7. borznih pravi' pemno I. »zredni občni zbor na dan £ aprila ob 16. v borzne prostore Ljubljana. Kongresni trg 91. (Poslopje Fhharrno-n;j?). Dnevni red ost:ne neizpremenicn. Z ozirem ra važnost tega občnega zbora poziva borzni svet vse člane, da se občnega zbora zanesljivo udeleže ali pa pooblasti drugega borznega člana, da jih zastopa. —g Posojilo unrave fondov. Uprave fondov je podala nedavno švicarski bank; dopis, v katerm prosi, naj se neada^juieio pogajanja o našem posojilu v cvici. To in ono Avgust Tkjfnc* mrl Iz Berlina poročajo, da je v nede* Ijo zjutraj na Landbergti pri Miihlhei* mu umrl znani nemški vele industrijalec Augustin Thvssen. Pokojni je bil naj* ugledne j ši predstavnik nemške indu* strije. Njegovo delovanje je bilo v tes* ni zvezi ne le z razvojem in krizami nemške težke industrije, temveč tudi z usodo Nemčije. Rojen je bil dne 17. maja 1842. Svojo karijero je začel iz nič. Najprej je ustanovi v Muhlheimu skromno podjetje, ki se je združilo po* zneje s tovarno za cevi in pločevino. Polagoma je svoje podjetje razširjal in kmalu so bila v njegovih rokah mnoga podjetja na Vestfalskem in Lotarin* škem. Obratoval je večinoma s tujim Kapitalom. Ogromen dobiček mu je pri* nesla svetovna vojna. Bil je glavni do* bavitelj nemške armade. Koliko znaša premoženje njegovega koncema, tega nihče ne ve. Leta 1920. so cenili Thys* sena na pol milijarde, toda to je bilo samo ugibano, ker jc imel Thvssen mnogo denarja tudi v holandskih "ban* kah. Imel je tri sinove. Najstarejši Fried« rich jc dek>val skupaj z njim, najmlajši si je pa kupil krasno veleposestvo v bližni Bratislave. Najvažnejšo vlogo je igral njegov drugi sin August, ki se je 7 očetom neprestano prepiral glede apnnaže in je tudi mnogo pripomogel, da je Thvssenov koncem zadnja leta izgubil neodvisnost. Fridrich Thvssen vodi zdaj v Parizu v imenu nemške že« lezne industrije pogajanja o ustanovit* vi evropskega kartela. Start zrakoplova ,.Norge" določen Iz Rima poročajo, da poleti Amund* «»enov zrakoplov »Norge1* iz Rima v Puliham na Angleškem 6. aprila, torej danes, pod pogojem, če bo lepo vreme. Major George Herbert Scott, ki je vo» dil angleški zrakoplov <*ZR 3» preko Atlantičnega oceana, je prispel dne 1. aprila v Rim. Scott je bil z ogledom Amundsenovega zrakoplova zelo zado* voljen. Prosili so ga! naj poleti z njimi na Svalbard. ker bi bila njegova spret* nrst dobrodošla, toda Scott tej želji nc more ustreči, ker gradi velik zrakoplov za Angljo, ki bo prevažal potnike iz Anglije v Egipt in Indijo. Francoski pilot lieutcnant Mercier jc prispel v Rim v nedeljo. Njegova udeležba pri poletu je potrebna zlasti nad Francijo. Zemlja, ki jo Amundscn najde, bo proglašena za norveško in če se bo mogoče spustiti, razvije Amund« sen na severnem tečaju norveško tro* bojnico. S seboj vzame znamenito za« stavo, ki jo je nosil s seboj na vseh ekspedicijah od 1. 1903. To trobojnico je imel tudi na južnem tečaju. Kapitan Berger Gott/vvart, radio^operater na zrakoplovu «Norge» upa, da ostane med poletom ves čas v stikih z Evropo ali Ameriko, ker ima njegova oddajna postaja radius 1000—2000 milj. Radio na zrakoplovu «Norgc» sc jc pri pre* izkušnjah izvrstno obnesel. Truplo pevke Jurjevske najdeno Dne 3. decembra 1925 je nenadoma izginla iz Berlina zni.na ruska operna pevka Jurjevska. O tem dogodku se jc mnogo pisalo in govorilo. Nekateri so bili mnenja, da jc postala Jurjevska žrtev rafiniranega zločina, drugi da je izvršila samomor, tretji da je odpoto* vala v Ameriko itd. Zagonetka je osta* la nepojasnjena do velikonočne nc* del je. Zdaj poročajo iz Andermutta, da je našla vojaška patrulja v nedeljo trunio ruske pevke v bližini znanega Hudiče* vega mostu. Razen rane na levem za* pestju in praske na levem sencu ni no* benib znakov nasilne smrti. Jurjevska si je prerezala žile z britvijo, ki so jo pozneje našli. Na levem sencu se je ra* nila pri skoku s Hudičevega mostu. Iz* vršila je samomor. Njeno truplo je bilo ves čas v ledu. Zdaj, ko se je led raz* tajal, jc splavalo na površje. Zbiraj — štedi, pr lo nost ie tu. Ako s kupite perilo in krasno pomladansko cbh ko rri tvrdkl Dra*ro Schwab - Httb'iana si pn5t?d!te takoi lep znesek. Prizna se Vam 20 o popust • Zgodovina delavskih plač Tajnik ameriške delavske zbornice james Daviš je podal v svojem letnem poročilu kongresa zanimivo zgodovino delavskih plač. Noben stari ali modcr= ni zgodovinar še r.i napisal dela o zgo* dovini mezde in njenem razvoju. O des lavstvu in njegovi vlogi v družabnem življenju ve zgodovina zelo malo. Delo je doseglo prvi uspeh za časa kralja Nimroda. ko je bilo sužnjem pr* vič dovoljeno plačati gospodarjem od= kupnino in živeti svobodno. To je bil začetek individualizma, začetek držav* Ijanskih in delavskih pravic vobče. — Čudno jc, da skušajo nekateri delavski voditelji po TOOOIetnem razvoju prika* zati delavstvu njegove pravice drugače, češ da delavec nima pravice do sadov svojega dela. da poedinci ne smejo imeti svojega premoženja, temveč da meraio postati sužnji države, kakor se dogaja v Rusiji, kjer hoče spraviti ko* munizem delavstvo pod državno kura* telo. Nekaj sličnega so uvedli Rimljani za časa Nerona in ljudje so mislili, da bo konec sveta. Grki so bili prepričani, da tujci nimajo duše. V fevdalni dobi je bil delavec gospodarjeva last. Ne* davno so delavce izkoriščali tako, ka* kor za Časa egiptovskih kraliev, ko so morali graditi piramide. Z izumom stroja se ie položaj delavstva bistveno izpremenil. Delavske plače so ves čas pravilno naraščale. Pri angleških mizarjih je tra* jal razvoj, odnosno porast plač od pet centov na oet dolarjev dnevno celih 750 let. Enako je bilo tudi v drugih dr» /iivah. k ter so se delavci težko borili za zbolišanje svojega gmotnega polo* žaja. Korak za korakom so si priborili vsaj toliko pravic, da niso več brez* pravna igrača v rokah svojih gospodar* jev. S tem, da si je delavstvo zboljšalo svoj položaj, se je zboljšal tudi način življenja človeške družbe. Zgodovina moderne civilizacije je zapopadcn.i pravzaprav v tem prastarem boju de* lavstva za svoje pravice. eni Razlika (Jospod: »Prosim, dajte mi Dar damskih nogavic. Prodajalka: >AIi z j milostljivo, ali naj bo kaj boljšega? Dober odgovor Za novi film ^Ljudje med seboj« jc dal režiser G. Lamprecht napraviti več plastičnih figur za opremo svojih in-terjeriev. Ko si jih je ogledal, je opazil da ima neki angelj šest prstov n? nogi. Zagrmel je nad arhitektom: >Clovek, kje pa ste že videli ange-lja s šestimi prsti?« Ta pa mu hitro odgovori: >^e nikjer. Pa mi vi povetje, kje ste videli angelja s petimi prsti!« Povprečna nnpitnina Na amerikanskih železnicah služijo v spalnih vozovih skoro satni črnci. Vse po vrsti kličejo za Žorže. Pred kratkim se je vozil po Ameriki angleški delavski voditelj Henderson. Ko je opazil dečka, ki je služil v spalnem vozu, ga je vprašal: ^George. povejte mi. koliko dobite povprečno napitnine? - George je odvrnil: *En dolar. mi. lord.« Henderson je segel v žen frt poklonil dečku dolar. George si je ogledoval denar z velikim veseljem Ln s pravo srečo. Ganjen se je obrnil k Henderso-nu: -Milord, vi ste pni, ki ste dosegli povprečno napitnino!- Našim rodbinam priporočamo KOLINSKO m izvrsten pr datek h kavi. Zanimive statistike. V Srednji Evropi ima največ kinematografov Berlin, ki jih šteje nad 500. Na Dunaju je 189 kinemato* L'rafov. Mesto šteje 2 milijona prebivalcev. Budimpešta z 1 milijonom prebivalcev ima 97 kinov, Praga 78 kinov in 800.000 prebivalcev, Varšava 36 in 700.000 prebivalcev, Bukarešta 22 in 400.000 prebivalcev. V Beo* gradu število kinov varira med 7 in 9. Beo-£rad s predmestji vred šteje 150.000 prebi* "alcev. V Zagreba so štirji kinematografi. Mesto šteje približno 110.000 prebivalcev Ljubljana s 60.000 prebivalci ima štiri lepe kinematografe, od katerih pa so točasno otvorjeni samo trije. — Kaprice filmske publike — ne pri nas temveč v Ameriki. Kalifornijski producenti so potom statistike ugotovili, da amerišk.i publika ne ljubi filmov, v katerih nastopajo umrli filmski stari, pač pa hoče samo filme, v katerih igrajo se živeči zvezdniki. To je za filmska podjetja precej neprijetno. Kajti mnogi dragoceni filmi, ki so stali ogromne svote, njihovi glavni junaki pa so pozneje irmrli, so sedaj za trg izgubljeni samo radi te kaprice. jtektograjiflni, kopiral, rac.ur.sH in povoščeni zvitki, ttale («vtki) za regstriine blagajne in ra Bfske stroje. Lud. Baraga LJUBLJANA T«lef. 980 Selenbnrgova 6 20-T h« m kg Din 5* - prodale oprava Jim. naroda" Išče'o se preddelavke (Part eluhrerin) prvovrstne moči z.t kart< n-žo ob dobri pači Ponudre 1 o d .Za 813 ' n.t h, b!*-itas d. C, \ Zatjrcb Gu tiu tće a 11. IfLi; 1 i I M H H lil I I M i 1 r H N n I 1 I I I I m a b -nnnn Radi otkaza lokala prodaju se veoma jettino dvije R (8 * Pojedine mašine kao Felzmaiiiit), Se iaktor j Fl«rt«iltn prodaju se takodjer i svaka za se. Julije W!ener, Zagreb i H^rt!6*Ta 2\ T. Te!- 3-SS. imiMinn. Jinimm nnnssan nnnpp B»la *kl voz :ta pen s h se k.pi Ponudbe s ceno na upravo Usta pod .Voz-. Grafoicu c«dn(i t%J^n v Ljubljani« Ako hočete t deti svojo bodočnost, se o rnsts na znamenitega ^:2ijlo^a EgirČana, kateri v*m ove va:o pniiodnost »z at na roki 1 » pisave — Sprejema vsak dan ->d 9. do 1. In od 2 do 8. zvečer. Ben Ali, hotel .^oca*. soba št 16 - V restavraciji „Pod SHALCO" Mastni trg U 77 T se točijo pristna ter p tna vina. Preko ubce Din 1 — ceneje. Vsako sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24 salonski koncert Ob nedeljah od do 13. zajtrkovalni koncert ............m.......u RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FMIftC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrtZJe ittv. 5 Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš brat in stric, gospod Iv«xx Ambrož župnik voj. mornarice v pokoja danes zjutraj po daljšem trpljenju, previden s svetoiajstvi izdihnil svojo plemenito dušo. 1095 Radovljica, 3. aprila 1926. Žalujoči ostali. Sveže ribje olje najboljše znamke — se dobi v lekarni dr. G. Pic« coli, Ljubljana, Dunajska cesta 6. — Naročila sc fočno izvršujejo. 205/L PohištTO kompletno (spalnica iz trdega lesa), dobro chra njeno, miza, sest stolov, kredenca i. dr. — takoj ceno naprodaj. — Po* nudbe pod Pohištvo/1063 na upravo «SIov. Nar.». Prodajalka dobra moč z dolgoletno prakso — išče službo v mestu ali na deželi. Po* nudbe pod «POrabna moč/1064» na upravo cSI. Naroda«. Skladiščnik starejša moč — išče stalno mesto pri večjem podjetju v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod Skladiščnik 1065 na upra--vt "S'ov. Varoda». Zastopniki gospodje in dame — se sprejmejo. — Taki, ki sc pečajo s srečkami, se na* stavijo stalno. — Mer* kur, Brno, Nova ulice. 815 • T. RABIĆ *1 ^ Ljubljana ^orsk^* Postranski zaslužek, primeren za vsakogar! — Pojasnila proti znamki za 1 Din — Propagandna re* klamn-t družba z o. z., Ljubljana. Selenburgova ulica 7/II. 83/T Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf — Hugon Hibšer. Ljubljana, Valvazorjev trg. 71/T L'rarska delavnica Fran Korošec se nahaja na Poljanski cesta št 7 (dvorišče) in prevzemam popravila pod jamstvom. 73/T S M Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi Rajko Tur k, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9, nasproti carinarnice. — Vse informacije brezplačno. Celotno, obširno v zapuščino gospoda Avgusta Tomažiča spadajoče posestvo v Ljubljani na Dunajski cesti, obstoječe iz hiše, dvoriščnih in gospodarskih stavb in velikega vrta je naprodaj. Pojasnila glede prodaje se dobe v odvetniški pisarni dr. Albina Smoleta, odvetnika v Ljubljani. Sodna ulica štev. 9. 1003 1 ■ Bele la barvane konopce in vrvi nndi Fabrika KAMPA i MARIJE i. t. 0DŽACI (Backa) M«b. konopce po.......Din 28'—. Cotverooglate konopce Iz menila Din 31*—. Zahtevajte cealk! Zahtevajte cenik! ■■0 I Na Velikonoč o prvih glasovih zvonov vstajenja Zveličarja, je vshitela v vsemirje Božanstva angeljska duša naša zlata ljubljena mama Marijo Volkova osvobojena zemeljskih spon, stara 95 let 1088 Pogreb danes ob 5. iz Zarnikove ulice št 9. Milan, Mara. Urejuj«: Josip Zupmačič^ mm Zrn «N«rodoo tiskarno*; F dal lista; Oton Christot — Vsi t Ljubljani, 215449 95