Št. 51. Mapibop, dne 31«, oktobra 10O7 T©«S«J XL1. List ljudstvu v pouk in zabavo. Isbaja Tsak četrtek in velja t podtnino vred in v Maribora • hodi sam poni, piiia 111 leto «smo 8 K. Naročnina &e list Ines posebno naročnice. — Posamezni listi stanejo — Za inserate se plačuje od enoetopne petitvrsts ta enkrat 16 viiL, Beseda o „Narodni stranki". Celje, 28. okt. 1907, Glasili Narodne stranke v Celju, „Narodni List" in „Dpmovina", že v par številkah udarjate na velikii boben, vabeč na 2. glavni zbor liberalne Narodne stranke dne 3. novembra, t. 1. Nas ta kričava reklama prav malo briga; kajti glavni zbor stranke je njena notranja zadeva. Spominjamo se pri tem stare prislovice: Veliko kričanja, a malo — uspeha; vendar smatramo svojo dolžnost, v tem važnem trenutku, zlasti z ozirom na bližajočo se glavno skupščino Slovenske kmečke zveze za Štajersko, hekaj resnih besed izpregovjoriti o Narodni stranki nepoučenim v pouk, svojim pristašem v svarilo, Na rodovcem pa v premišljevanje. Zlasti hočemo širši javnosti povedati bajko o veliki narodnosti Narodne stranke. Zgodovina Narodne stranke je vobče znlana; nastala je kot sad nezadovoljnosti s1 spodnještajer-sko politiko do I. 1905, bolj pa še kot posledica ne-zadovoljenih osebnih teženj posameznih sedanjih vodij te stranke. Marsikdo je z mešanimi čutili pozdravil snovanje nove stranke; kajti prave rodoljube je morila opravičena skrb, ali ho ta stranka bolj močno vodila vajete narodne politike, ali ne bodo mladi vodje vsled nezadovoljnih osebnih teženj zašli na polje osebnega hoja, ali ne bode npva stranka v izbiranju svojih pristašev premalo izbirčna z ozirom na razumljivo stremljenje ppvečatfi svoje vrste, četudi z narodno in moralno dvomljivimi elementi, ali ne bodo snovatelji stranke — po mišljenju sami liberalci po kranjskem kopitu — na Štajersko zanesli gnilo kal kranjskega liberalizma. To nevarnost so spoznali pravi štajerski rodoljubi, niso verjeli sladkim in omamljivim besedam Narodne stranke na njenem 1. gjavnem zboru ter so osnovali Slovensko kmečko zvezo za Štajersko; s tem so se naslonili na najbolj zdravi in pa stalni del našega ljudstva, na naše spodnještajer-sko kmečko prebivalstvo, neizčrpni vir narodne moči. Narodna stranka se je videla ovarana v svojih upih, zlasti v nadi na priklopljenOe kmečkega ljudstva, in zgodilo so je, kar so pričakovali dobri politiki. Narodna sti-anka je postala mešanica najrazličnejših elementov, ne zametujoč odločne nasprot- nike slovenskega narodnega napredka, elementov, katere druži le mržnja zoper smotrenp vzgojo našega ljudstva v pozitivno krščanski, pozitivno narodni in pozitivno gospodarski smeri. Boj Narodne stranke zoper slovensko zaslužno duhpvništvo je znan in očit; nečemo o tem izgubljati besed. V narodnem oziru je Narodni stranki ostalo le še ime, v dejanju je že davno zgubila pravico do tega nMevka, še manj pa ima pravico, vzeti nekak monopof na narodnjaštvo. Poglejmo si njene pristaše, njeno glasilo, njena dela! Del glavnega stebra strankp, liberalno uči-teljstvo, ki se smatra za oficijeln(ega pospeševatelja strankinih idej, je žal narpdno le po pripadanju k Narodni stranki, le po imenu; v dejanju vidimo nied temi vnetimi zagovorniki Narodne stranke mlačnost, neodločnost, naravnost „štajerčijanstvo." Neizbrisna sramota za Narodno stranko ostane, da v svoji sredi trpi ljudi, ki dopisujejo v naj-podlejši, našemu ljudstvu in njega narodnemu čutu najkvarljivejši list „Štajerca", ki se ne sramujejo pod svoje časnikarske izdelke v takem listu postaviti svoje ime. Ni še dolgo tega, ko se je narodno učitelj s tvo neke šole pri Slov. Bistrici obrnilo na deželnega poslanca Stigerja (!) s prošnjo, da se šola pomakne v višji plačilni razred, utemeljujoč prošnjo, da je učiteljstvo te šole istjega političnega mišljenja, '.kot naprošeni poslanec Stiger, najstrupenejši sovražnik Slovencev! Učiteljstvo na svojih konlerencah sklepa radikalne resolucije o slovenskem uradovanju itd., toda v resnici večina narodnega učiteljstva z državnimi, deželnimi ter okrajnimi oblastvi občuje nemški; poznamo celo zaupnike Narodne stran(ke, ki v uradu z odločno slovenskimi uradniki govore nemški, ako slutijo v bližini okrajnega glavarja, načelnika okr. šolskega sveta. Poglejmo si nekatere druge zaupnike Narodne stranke. Ne povsod, toda marsikje in v koliki meri mlačnost, nezavednost, naravnost nasiprotstvo zoper narodne težnje! Neki zaupnik Narodne stranke v brežiškem okraju, dober posestnik, je nedavno, ko se mu je jezik preveč razvozljal, javrjo priznal1, da naročuje in plačuje „Štajerca.."1 Pri volitvah za pridobninsko komisijo v Brežicah pristaši Narodne stranke niso hoteli voliti vo- lilnjih mož, katere je na polovico iz obeh strank kot kandidate postavila „Pos. Straža"; rekli so, da ne volijo nobenega pristaša Kmečke zveze, zlasti ne nje zaupnikov, in so volili brežiške nemčurje! Za časa državnozborskih; volitev so bili bivši agitatorji si a štajerčijanskega kandidata najbolj vneti agitatorji za Narodno strank»; zveza ziaupni»-kov( Narodne stranke z gjasovito brežiško policijo za časa volitev je bila očita. Brežiški ž^pan je pred ožjo volitvijo pisal Nemcem v Hrastniku, naj zložno gredo v boj za kandidata Narodne stranke, ne iz strankarski^ ampak iz nemško-nacionalnih ozirov. Isto pojave smo videli po celem Spodnjem: Štajerskem v volilnem boju, posebno pa v Ježovnikovem volilnem okraju. Odločni pristaši Narodne stranke v St. Petru pod Sv. gorami prosijo za več nemškega pouka v šolah; isto se dogaja drugod, posebno v mariborski okolici, kjer je g, dr. Kukoveic sam zagovarjal še več nemškega pouka v šoli. Poglejmo si glasilo stranke: „Narodni List"! Kje smo čitali še kedaj ostro grajo zoper navedene pojave narodne mlačnosti1 pri svojihj pristaših; pač mnogo piše o brezdomovinstvu. klerikalcev, o narodnem brezdelu Kmečke zveze; toda za žalostne pojave v svojih vrstah nima ostre besede, nima resne ¡graje, niti dobrohotečega pouka. Kaj urednikom mari vse to! Oni- žele le vzgojiti dobre strankiarje, v sršenpvo gnezdo protinaroclnih teženj in protislovenskega postopanja velikega dela pristašev se ne sme podregati iz ozirov na takozvane „Mitlaulerje" iz nemčurskega tabora, katerim ug*aja protiduhov-niška gonja stranke! Tako je, nič drugače, in naj Narodna stranka dobi sto izgovorov za svoje ppstopanje, za pisavo svojega glasila. Krasne besede, lepe obljube, a nič dejanja, nič narodnega radikaloma! Odkar dela Narodna stranka, spi narodno življenje v Celju spanje pravičnega; ne vidimo nikjer odločnega koraka zoper nasilstva celjskih Nemcev, zoper prir stranost nemškega uradništva; le medle proteste, papirnate tirade, nič odločnega nastopa, n£č napredka! Seveda igrajo pri tem vlbgp oziri na narodne zaveznike liberalne Narodne stranke. Se eno besedo našemu uradništvu! Pričakujemo od njega, da v strankarskem boju ostane na strani, ne krateč mu svobode osebnega prepričanja, Ako še med uradništvo zanesemo strankarski Podlistek. Roparji v Ussatski jami. Franoojka povest. Pod goro Ussat v Iranfcoskih' Pirenejah se nahajajo toplice, katerih voda slovi kot uspešno sredstvo zoper živčne bolezni. Vsako, leto prihaja mnogo bledih in nervoznih dam pod Ussat. Cista voda in gorska tihota jih okrepita, bližnje mestece Taraskon pa jim skrbi za razvedrilo. Kopališkemu hotolu nasproti zija v skalnati gori velika odprtina, ki vodi turista do znamenite jame „jdes echelles." Jama je razdeljena v gornjo in dolnjo. Človeška roka je razširila od narave narejeni hodnik, ki vodi v gornjo jamp, Nad velikim prostorom so vspenja krasen, visok obok. V Čudnih oblikah in slikah vise raz stropa, rastejo ob steni svetli kapniki,, v sredini jame pa leži temno, molčečo jezero. Colnič povede turista proko tihih valov. Vzpne so z vodnikom v višino skalnate stone in stoji skoro oh robu, ki moji prvo jamo in tvori nevarni prehod v drugo. Raz roba se vidi vanjo, ležečo petdeset Čevljev nižjo od gornje jame. Deset korakov pod robom moli iz stene par metrov široka plošča, v katero se zatikajo zobje lestvice. Zraven te plošče zija globok prepad- Drzen je bil človek, ki si je napravil nevarno pot med jamama. Morebiti je živel že pračlovek v družbi predpotopne živalfi v njej. Pregleduje, raz-mišljuje turist — se strese, ko stopi na človeško kost . . y Mnogo se jih beli v mehkih tleh okrog jezera — mnogo jih leži pod nemimi kapniki. Turist vprašuje — vodnik odgovarja. Turist poslAiSa, se ozira po jezeru, v prepad . , , Meni, da vidi sliko divje biltke, meni, da sliši smrtne krike. Borno razsvitljuje vodnikova baklja ogromni prostor. Kaj če stopi izza kapnika ropar z nabito puško . . » Vodnik so smehlja. Ni ga tukaj človeka, ki bi bil nevaren turistu — nevarna mu je le lastna ne-spretnost. Ce mu izpoddrsne, ko pleza čez strmi rob do plošče, kjer zatakne vodnik zobe lestvice « . » Nevarna, grozna pot. Lestvica se strese — kamen je polziek. Vodnik ukazuje turistu, naj se nagiba zdaj na desno, zdaj na levo. Temen zija prepad pod steno, ki visi navpična v tmino, v grob. Vesel se oddahne turist, ko prido iz jame, na svetlo solnce, in posluga starega vodnika, ki mu pripoveduje o vseh podrobnostih resnično povest o Ussatski jamL Najstarejšim ljudem je bila) dobro znana ta jama. O praznikih hodili in pltezaii so po nji mladi Taraskonci. Okoli L 1804. je jama izgubila privlačnost mladih izletnikov. Roparska družba si jo je izbrala v varno prebivališče. Bila je to družba drznih, v imenik Napoleonovih protivnikov zapisanih mož* Bili so izbrisani iz knjige življenja. Toda raje, nego bi se pustili odpeljati na vroče južne otoke, rajo nego bi čakali smrtne obsodbe v pariških ječah, raje so pobegli v gore,, Iv nepri-stopne Pireneje. Preganjani od vlado, ki se jim je zdela krivična, so zaznamovali vsak dan svojega begunskega življenja z ropom in umorom. Ussatski roparji so postali strah okolice. Njih : načelnik je bil iz vojske ubegli, na španski meji rojeni podčastnik. Kot bivši tihotapec je poznal vse skrivne poti Pirenej. Poznal je Ussatsko jamo, zato jo je izbral svoji družbi v nepremagljivo trdnjavo* Takrat ni vodila še sedanja razširjena pot v jamo. Ozkja odprtina, skozi katero se je moglo le plazeč se po tleh, je bila vhod. Ce so zaslužili roparji ozek vhod od znotraj, so bili popolnoma varni. V svesti si varnega zavetja, je bila njih predrznost tem večja. Ustavljali so kurirje na državni cesti, ter jim jemali! važne listine. Ropali so pošto in državne blagajne, vse, kar se je branilo, so postrelili — razsekaJL Taraskon, ALx, Foii, glavno mesto okraja, so živeli v vednem strahu. Vse bogate hiše bile so že oropane. Sreča roparjev, gflas o spretnosti in pogumu njih glavarja, i?o množili roparsko četo z novimi tovariši. Ne ve se prav, koliko jih je bilo. Ljudski glas je menil, da jih je sto — v resnici jih je bilo morda okoli petdeset, toda pogumnih, od nog do glave oboroženih mož. Skoraj dve leti so bili! roparji strah okolice. Orožniške Čete niso opravile ničesar* Pri vsih spopadih je bil ustreljen samo eden roparjev — orožnikov je padlo deset. fOkrajni glavar je prosil vojaške pomoči. Ker. ni vedel natančno število roparjev, jo prosil kar za bataljon vojakov. Polkovnik, ki je vodil polk, je hotel nastaviti sekiro na korenino vsega zlega — hotel je napasti roparje v njih varnem skrivališču. Seveda ni bilo takrat še toplic pod Ussatom. {Dalje prihodnjič.) Dao&Htija Številk'». iraa. „TVuš I)otmc kot prtlogjo- Politični ogled. — Gosposka zbornica je imela v soboto sejo. Izvolila je pogodbeno komisijo in kvotno deputacijo. — Proračun za 1. 1908 predloži vlada zbornici bodoči teden. — Bančno vprašanje na Ogrskem. Ena izmed onih vezi, ki veže obe naSi državni poloviici, je av-stro-ogrska banka, ki izdaja papirnati denar enak in enako veljaven v obeh državnih polovicah. Dasi-ravno preteče bančna pogodba Šele leta 1910., vendar pa se čuje posebno iz vrst ogrske neodvisne stranke vedno odločnejša zahteva, da se bančno boj, potem bode žal tudi pri prizadevanjih! merodaj-nih faktorjev radi imenovanj nehote v poštev prihajalo ne samo slovensko, ampak tudi strankarsko-političnb mišljenje. Povdarjamo to zlasti, ker poslanci Slovenske kmečke zveze ravno izdelujejo temeljiti narodno-po-liiični program spodnještajerskih Slovencev, ki bode postal program stranke, program Slovenskega kluba v državnem zboru. Radovedni smo dalje, alibo Narodna stranka na svojem 2. glavnem zboru pokazala pravo svojo barvo, svoje pravo pristno liberalno lice, ali bo našla rezko besedo za protinarodnp postopanje svojih pristašev, ali bo sklenila stopiti v odločni boj zoper naše narodne nasprotnike. No motimo se, da se bode zopet povzdigovala Narodna stranka kot edino in absolutno narodna,, zakrivajoč s frazami svojo narodno medlost, kazočo se !v razliki elementov te stranke. Ne motimo se, da bode Narodna stranka na glavnem zboru zavijala oči, povdarjaioč svoje tudi-krščanfetvo, slepeč s tem lahkoverneže in spretno zakrivajoč svojo konečno stremljenje po idejalih modernega liberalizma: ločiteiv cerkve od države, ločitev cerkve od šole, ločitev zakona itd. Ne motimo se, da se bode Narodna stranka Šopirila kot edino prava agrarna (kmečka) stranka, sklicujoč se na „kmete" posl. Robleka in Ježovnika, in namenoma osebe zamenjujoč s stvarjo, zakrivajoč nesoglasje njenega vse stanove enako osrečujo-čega gospodarskega programa. Slovenska kmečka zveza hbče preko papirnatih sklepov Narodne stranke nadaljevati svoje orga-nizatorično delo, dokler ne < bode gospodarsko in politično se okrepil in, pomladil temelj našega naroda — kmečki stan; ta je glavni steber naše narodne samobitnosti; tega gospodarsko, moralno in narodno podprimo, okrepimo, vzbudimo in s tem zagotovimo boljšo bodočnost celokupnemu slovenskemu narodu! Naprej, Slovenska kmečkla zvezal Državni zbor. Pri razpravi predloga glede draginje živil dne 23. t. m. je prišlo do hrupnih prizorov med kmečkimi in socialdemokraškimi poslanci. Socialdemo-krati in pa liberalci zahtevajo, da so odprejo ruska, rumunska in srbska meja, in da 'carinska politika sploh krene na jdruga pota. Češki kmečki poslanec Spaček si je dal v zbornico prinesti dva stehtana ¡„kifelca" in je po priprostem računu prišel do sklepa, da dobi kmet za stot pšenice, ki se porabi v teh „kifelcih", 16 K, vsi drugi pa 218 K. Ne poljedelec, ampak medkupci so krivi 'draginje živil. Ni torej treba odpirati mej, ampak z zakonitimi sredstvi za-braniti tako kupčijo. Nadalje je prišel na razpravo predlog poslanca Markowa zaradi odprave fideikomisov. Pri tem predlogu se je več govornikov odreklo besedi, in ko je tudi poslanec Breiter umaknil svoj predlog zaradi slabega gospodarstva v Galiciji, začeli so s prvim branjem nagodbe. Prvi je govoril češki radikalec Chok proti nagodbi. V ponedeljek dne 28. t. m. so poslale različne stranke svoje govornike v boj zaradi nagodbe. Vsaka prinaša pri tem svoje posebne želje. V seji dne 24. t. m. se je nadaljevala raz-prajva o nujnih predlogih. (Prvi je bil prddlog ru-sinskega poslanca Hlibovicki, -dase naj Avstrija pripravi na gospodarsko ločiftev Od Ogrske. Pri tej bbravnavi je prišlo do hrupnih prizorov, ker je poslanec Markow govoril rusko. V seji dne 25. t. m. se je nadaljevala razpra-iva o nagodbi. Voidja krščanskih socialcelv dr. Lu-eger je izvajal, da je še marsikatera točka v nagodbi nejasna, zato do sedaj njegova stranka še ne ve, ali bo za ali proti nagodbi glasovala, dokler se teh nejasnih točk no pojasni. — Socialdemokrat dr. Ellenbogen je napadal kmečko stranko, ki dela baje na ločitev Avstrijo od Ogrske. ¡V kvotno deputacijo, ki se naj pogaja z ogrsko kvotno deputacijo zaradi skupnega plačevanja, je izvoljenih 10 poslancetv, med njimi od Slovenskega kluba poslanec Povše. V prevčerajšni seji dne 29. t. m. je ministrski predsednik Beck odgovarjal raznim govornikom. Dr. Luegerju je dejal, da se bo vojaško vprašanje po-voljno rešilo. Poslaneo Benkovič je vložil interpelacijo na notranjega ministra radi volitev v okrajni zastop brežiški« vprašanje reši obenem z nagpdbo, iz katere se je po dogovoru obeh vlad izločilo. Mtadjari zlahtevajo fcase samostojno banko, da se tako tudi v tem ypra-Sanju popolnoma osamosvoje. Med ministri je največji nasprotnik samostojne ogrske banke grof Ap-pony, ki povdarja, da bi bila ustanovitev samostojne ogrske banke v sedanjem položaju največja nesreča za Ogrsko. — Srbija. Policija je izvedela za zaroto proti prestolonasledniku Juriju. Nameravajo ga odstraniti. Zarotniki so častniki, ki so se udeležili kraljevega umora. Vlada in policija se zato ne upata nastopiti proti zarotnikom. Prestolonaslednik se boji za svoje življenje in že šest tednov v svoji palači ne more spati. Kralj mu je zato dal na razpolago tri sobe v kraljevi palači. — V Belgiji. V tej državi so se . pretekli teden vršile po vsej državi občinske volitve. Združili so se liberalci in socialisti, da vržejo katoliičane; a ni se jim posrečilo. Katoličani so napredovali to vzeli liberalcem celo več mest, v katerih so gospodarili neomejeno doslej že 40—60 let. Mala politična naznanila. Dne 2 4. oktobra. sCesarju je vsak dan boljše. — Češka ministra Fort in Pacak sta danes naznanila mladočeškemu klubu, da bosta podala ostavko. Ker pa nobeden češki' poslanec noče stopiti v ministrstvo, bi moralo odstopiti celo ministrstvo. — Na polotoku Kalabriji so imeli včeraj grozovit potres. Več sto ljudi je ubitih in na tisoče jih prebiva pod milim nebom, ker se ne upajo v hiše.. Dne 25. o k t. Cesarju je že mnogo boljše. Kašelj je že skoraj popolnoma pojenjal. Vladarju prigpvarjajo, naj bi Šel na jug, da si zdravje popolnoma utrdi. O iem pa on noče nič slišati. — i Danes sta podala ministra Fort in Pa/cak skupno pismeno ostavko1 ministrskemu predsedniku Becku. Najbrž cesar nfc bo sprejel ostavke, dokler ne bo rešena na-godba. — Včeraj so se začela na Dunaju trgovinska pogpjanja s Srbijo. Dne 26. o k t. Cesar je minolo noč izvrstno spal, ker sta nahod in kašelj skoraj popolnoma izginila, — V Maroku zbirata oba sultana privržence in vojake. Na pogorju blizu Casablance se prikazujejo jezideci. Marokanci se vedno bolj izogibljejo Casablance. Iz Benetk se poroča o veliki škodi,, katero je naredila povodenj. Mnogo mostov, železnice in ceste so razrušene. — V okraju Uskub na „Tur-'škem so umorili neznani storilci osem Bolgarov. Grozovitega klanja v Makedoniji še vedno ni konec, D n e 2 7. o k t. Stanja cesarja je vedno boljše. Minola noč je bila zopet dobra. Ob 9. (dopoldne je cesar i bil v svojem gradu pri maši. — Iz Rusije se poroča o treh napadih na vlake. — V Maroku so se začeli zopet boji. Mulej Hafid je napadel 25. t. m. mesto Mogador. Francoske 'ladije in vojaki Abdul Aziza so branili mesto. Dne 28. okt. Cesarja še vedno prigovarjajo, naj se preseli v milejše podnebje. Doseldaj se cesar še ni odločil. —; Veliki vojvoda toskanski Ferdinand IV. je nevarno zbolel na Solnograškem, kjer sedaj prebiva. — V Rupiji se vršijo sedaj volitve za tretjo dumo. Zmernejša stranka bo imela bržkone večino. — Korejanci nadaljujejo boj proti Japoncem. Posebno, v gorah se zbirajo nezadovoljneži in napadajo japonske čete, ki so posedle Korejo. Razne novice. * \Osebne vesti. Prestavljen je davčni asistent g. Fr. Sedlak iz Celja v Radgonb. — Sodnijski izpit je njapravil g. Ivan Zemljič, avskultant v Mariboru. * Zadeva dr. Benkovič—dr. Sernec pred Častnim . sodom zveze proti dvoboju. .Vi četrtek dne 24, t. m. se je vršila razprava o toj znani zaidevi pred častnim sodom splošne avstrijske zveze zoper dvoboj na državnem sodišču na Dunaju. Predsedoval je častnemu sodu Nj. ekseletfca Stanislav vitez pl. Madejski, tajni svetnik minister v pokoju; prised-nika sta bila dvorni svetnik in vseučiliški1 profesor Emil Schrutka pl. Rechtenstamm ter dedni grof in c. in kr. komorni k Ferdinand Trauttmannsdorf. Častni sod je na razsojo častne zadeve pozval državnega poslanca dr. Benkoviča; dr. Janko Sernec se mu ni hotel podvreči, vkljub naredbi vojnega ministrstva, izišli pred par leti, ki* priznava častni sod zveze zoper dvoboj. Dr. Janko Sernec je izjavil, da je zadevo predložil vojaškemu častnemu sodu v Mariboru. Razsodnikov ni izvolil dr. Benkovič sam, ampak načelstvo zveze zoper dvioboj pod predsedstvom grofa Jaroslava Thun; v načelništvu' sede najodličnJejši možje avstrijske aristokracije, parlamentarcev in učenega sveta; vsak najmanjši sum pristraJiosti je tedaj izključen. Razjprava pred častnim sodom se je vršila z največjo natančnostjo; saj je trajala tri ure. Zaslišan je bil dr. Benkovič sam, dalje kot priča državni poslanec Pišek, ki je tudi bil na shodu v St. Juriju ob juž. žel.; prečitalo se je zapisniike, sestavljene od zastopnikov obeh strank, dalje časnikarska poročila. Pojasnilo se je zlasti, zakaj je dr. Benkovič smatral kot žaljiv dr. Serne-ca medklič: Saj se je tudi on (dr. Benkovič) trikrat gori peljal!, na katerega je dr. Benkovič odgovoril: Vi ste lažnjiveo, ako tega ne dokažete! Dr. Sernec J je hotel namreč dr. Benkoviča dolžiti zveze z Nem-! ci v Hrastniku ter socialni demokrati v istem trenutku, ko je on v svojem govoru ožigosal njemško-nemčursko-narodno-liberalno zivezo pri ožjili/ volii-vah. Dr. Benkovič je ponudil častno zadoščenje za besedo lažnjivec, toda dr. Sernec je zahteval od njega ponižanje, češ, da naj izjavi, da je brez najmanjšega povoda žalil dr. Serneca; a ta kot rezervni častnik ni stavil kavalirske pogpje, ampak naravnost otročje, n. pr., da se ima ta izjava pred cerkvijo dati preklicati in tako dalje. Take pogoje je dr. Benkovič odklonil. Častni sod dn(e 24. okt je razsodil: Dr. Benkovič je v častni zadevi z dr. Sernecem ravnal pošteno in častno, on se ni pregrešil zoper zakone o časti in dostojnosti; častni sod mu ta svoj izrek ponudi v popolno zadoščenje. S tem je g. poslanec dr. Benkovič dobil zadoščenje od mož, ki spadajo med najodličnejše v naši državi bodisi po izobraženosti in oliki,: bodisi pO rodu in stanu, bodisi po službi. Tako sodijo ¡možje, ki vedo, kaj je pošten|je in čast, tisočkrat bolj nego vsi liberalci. Spominjamo se, ' kakp so naši liberalci veselja zarajali, ko se je izvršil surovi in nečastni na-pad na dr. Benkoviča. Kaj pa porečejo sedaj, ko so tako krepko dobili no samo po čeljustih, ampak tudi še kam drugam? Skodofvati so hoteli političnemu nasprotniku, spraviti ga ob dobro ime, zdaj pa so sami razkrinkani pred svetom v vsi svoji nečastni in divji surovosti. Mi pa se veselimo, da je naš vrli in delavni poslanec dobil tako sijajno zadoščenje ter mu kličemo: Zivio dr. Benkovič! Neustrašeno■ naprej za pravice našega kmečkega ljudstva in slovenskega naroda! * Pasji bič Narodne stranke je prišel v pre-tresovanje pred častnim shodom zveze zoper dvoboj. Bivši minister Stanislav vitez pl, Madejski, vseučiliški profesor in nekdanji rektor Emil Schrutka, grof /Trauttmannsdorf in drugi odlični možje sodijo, da pasji bič ni pošteno inl častno orožje v političnem boju. Kako pa sodi Narodna stranka, ne vemo. Dvomimo, da bi ji ta obsodba odprla oči; dvomimo, da bi se ta stranka, ki živi od samega hujskanja in( natolcevanja in hinavstva, mogla pov-speti do plemenitejših političnih sredstev. Samo to-ji povemo, naj nikdar ne pozabi, da so za nami in 7. nami krepke kmečke pesti, katere včasih že prav težko krotimo, da malo ne zrahllajp in ponižajo nadutih j in predrznih liberalnih butic. Sernečev pa-sji bič pa vsekako zasluži, da ga Narodni stranka skrbno shrani v celjski hranilnici;, v Narodnem domu, kot dokaz, na kako viteški načini to s kakim orožjem je ona vodila boj proti rodnim bratom na Štajerskem in kako je delalja v prospeh „milega" slovenskega naroda. * Javna spoved Narodne stranke. „Narodni List" od dne 10. t, m« Št« 45« piše, da mora glavni zbor Narodne stranke dne • 3. novembra prerešetati njeno dosedanje delo. brezobzirno razkriti morebitne pregreške, ki so se izvršili, začrtati mora ob enem pot, po katerem ima hoditi stranka prihodnje leto. Ta izjava nas veseli. Glavni zbor Narodne stranke bode tedaj molil dne 3. novembra velik narodni kon-fiteor. V njem bodo gospodje brezobzirno razkrili morebitne dosedanje pogreške svoje stranke. Tako je prav ! Pričakujemo, da bodo s gospodje gotovo brezobzirno razkrili svojim pristašem, da njihovi zaupniki iščejo pomoči in stika z nemško,, protestantsko „Siidmarko" po poslancu Markhlu. Z vsemi kemičnimi pripomočki bodo morali izpirati ta madež. Za<-kaj sami ne pomagate ? Pričakujemo, da se bodo slo-venjgraSki naprednjald in drugi požurili s svojim poročilom o dostojnem vedenju in bodo obsodili zn^-no afero pri Suku, se zgražali nad neosnovanim napadom na veselico tamburaškega društva. G g. Erkerju in Ztagarju se bode izreklo iskreno sožalje? Kaj ne? Nadejamo se, da se bode brezobzirno razkrilo, kako so ob času volitve organizirano lovili g, Robiča po Smartnem, ko ga ge tam ni bilo — pravega govornika niti poznali niso. Sami znaki napredne dostojnosti! Upamo, da bodo g. Ježovnikn povedali v brk, da naj ustavi v prihodnje svoja za»-upna poročila županom, da je izposloval 100 mik kron za kmete, katerih ni nikflar izposloval}, nadalje, da je njegova dolžnost, glasovati v državnem zboru za podporo vsled nezgod poškodovanim kmetom, ne pa zapustiti — meni nič, tebi nič — državne zbornice. Upamo, da bddete obsodili rokovnjaško gonjo razdivjanih nekaterih svojih pristašev, ob volitvah, ko si pristaši S. K. 7,. niso bili življenja varni. Pošteno morate ošteti liberalne la&-njivce, ki so v kozjanskem okraju pravili voliicem, da je g., dr. Korošec advokat in da živi ločen od svoje žene, da se bo vslietd nove vinske postave pobiral davek, katerega je povzročil. g. dr. KoroŠeo itd. itd., kar je Se drugih lažij iz vašega tabora* Ce bi hoteli vse navesti, zmanjkalo 55 nam prostora. Upamo, da bodo svoje pristaše posvarili, naj nikar ne razširjajo govorice, da je g. dr. Korošec kriv, da je cena hmelju tako nizka. Ako je g. dr. Korošec'kriv, zakaj se z. Roblek temni ne usta(vlja? Ako pa je Roblek tako brez moči proti dr. Korošeeu, lca-ko si pa še upa zastopati koristi svojih volilcev? Tu se zna pripetiti, da obrnejo volilci g. Robleku hrbet in iščejo odpomoči pri g. dr. Korošeeu! Star kimi govoricami spravijo naprednja,ld svojo lastno stranko v precep. Pričakujemo, da . bodo brezobzirno in kritično prerešetavali, da ne gre pisavo „Slov. Gospodarja" na zborovanjih Narodne stranke kar tja v en /dan obsojati. Ali hočete s tem postopanjem iz- raziti nezaupnico „Slov. Gosp."? Saj „Slov. Gosp." ni vaš list — ni vaše glasilo. A oprostite! Vi se zgražate samo nad pisavo, nad trditvami „Slov. Gosp," Potem pa morate trditve „Slov. Gosp." z jasnimi dokazi ovreči. Jasno in stvarno morate dokazati, da ni res, kar piše „Slov. Gosp." Ako' pa tega ne storite, ali ne morete storiti, ker piše resnico, čemu se nad „Slbv. Gosp." zgražate? Ali se to ne pravi, zgražati se nad resnico? Kje je tukaj doslednost? Le tem potom se dela čast časnikarstvu. Gllavni zbor Narodne stranke — pišete — mora kritično prerešetati njeno dosedaje delovanje. Veseli nas! Le prerešetavajte prav pridno — in če vam kritičnih rešet zmanjka, vam radi postrežemo! Koliko pristašev hŠtajerca" ste do sedaj spreobrnili? Kako ste spreobrnili „Štajerca" samega, ki vas in vaše delovanje prav tako obsoja, kakor mi obsojamo njegovo pisavo in njegova načela. In vendar ste pisali v prvih številkah „Narodnega Lista" in v „Domovini", da bodete spreobračali Stajerčija.nce. In mesto tega ste se spravili nad pristaše Kmečke zveze, spravili ste se nad katoliško duhovščino. Od kedaj pa tvorijo vsi ti Stajerčeve pristaše? Mejnike v dosedanjem razvoju Narodne stranke ste postavili čisto na napačna tla. Treba jih bo torej postaviti kam drpfgam, ne pa na katoliške prižnice, spo-vednice, farovže, (Marijine^ družbe, airikanske mij sijone, in Bog si ga vedi kam še! Kam? Tp bi radi izvedeli. Pa saj bodete o tem novem mejnikui gotovo natančno in kritično poročali! * Iiedo je podlejši? Svoj čas sta „Slovenski Narod" in liberalni „Gorenjec" osrečila svoje bralce z lažjo, da je kaplan Zabret v Gorjah prji Bledu napravil vse polno dolgov in jo potem potegnil v Ameriko, pustiVši svojim upnikom samo sled za seboj. V dotični časniški zlagani notici je bilo tudi omenjeno, da je Zadružna zveza v Ljubljani posodila kaplanu Zabretu večjo svoto denarja, za katerega je jamčil neki kmet, ki bo sedaj moral plačevati dolg za kaplanom. Celjska „Domovina", ki išče po drugih časnikih zlaganih notic o duhovnikih, je seveda tudi to vest ponatisnila. „Slovenski Nar." in „Gorenjec" sta pozneje prinesla sama od sebe popravek, da je cela ta vest neresnična, ker je kaplan Zabret v dobrih premoženjskih razmerah ip službuje v St. Vidu nad Ljubljano. Da tudi Zadružna zveza v Ljubljani nobenemu posamezniku ne more posojevati denarja, to ve šeiredakter „Domovine" g. Jo št prav dobro. Kljub temu pa je liberalna „Domovina" toliko slabša in podlejša kot oba kranjska liberalna lista, da je popravek notice šele sprejela na izrecnp zahtevo Zadružne zveze v Ljubljani, ker bi sicer dobila tožbo. Kateri list je torej slabši, „Domovina" ali „,Slovenski Narod"? * Nesramna lažnjivost „Narodnega Lista." .Teden dni je preteklo, ko je „Slovenski Gospodar" opisal in dokazal vso- goloto in lažnjivost njegovega podlistka „Vera ljubezni v srednjem veku." A list si upa te neumnosti nadaljevati! Ni ga sram! Ako se psu na rep stopi,. se pobere, ta listič pa naprej kavka. Peter Arbuez, ki je umrl 1. 1485., muči, kakor piše ta inteligentni list, že luteranke,. ko je Luter ¡še v sami srajčki okoli letal (roj. 1483)! „Narodni List" že ve, za koga piše! Potem! še doda črtico o odpravi studeniškega samostana, češ, da je to zgodovinska dogodbiea! In vendar je nezgodovinska nevednost in laž. Prvič ni bil samostan ustanovljen 1. 12(33., ampak 1245; drugič v celem letu 1782. ni bilo nobenega pouka za tretjerednike v Studenicah; tretjič bi bil imel cesar Jože! za več let opravka, če bi bil hotel kot berač obhoditi vseh 700 samostanov, katere, je odpravil obenem s studeniškim,; slednjič se to ni zgodilo 1. 1782., ampak s cesarskim pismom z dne 30. oktobra 1781. Ako koncem želi nevedni pisatelj, da bi še kak drugi Jožef pognal sedanje magt-dalenke iz njih samostanov, moramo samo reči, da je samostan ra.vnotako ali še bolj pošteno pridobljena last, kakor premoženje kateregakoli državljana. Francoska revolucija je pokazala, da se taki napadi na zasebno imetje 'lahko sicer začnejo s cerkvenim premoženjem, a. pozneje pride pa tudi vrstai na — razne demagoge. Seveda pri kakem spufanem študentu se ne bi veliko dobilo, morda več pri kakem liberalnem sotrudniku. * G. ravnatelj Jošt in celjska Zadružna zveza., Večkrat je poslal že popravke v slovenske liste g. Jošt, da ne goni nobene politike. S temi popravki se hoče prati v javnosti, ker ve, da škoduje njegovo postopanje in pa poslovanje, ki sloni le na politični stranki „Narodnega Lista", največ Zadružni zvezi celjski. Njegovim sladkim ugovorom v; zasebnem občevanju in pritrjevanju, da dela nad strankami, pa ne verjame nikdo več. Ce je še kdo, ki bi mu zaupal, ga opozorimo na,' razne opazke, katere je Jošt dejanski večkrat že izustil. Ce so zahtevali ponekod v odbor novega denarnega podjetja slvojega župnika, se je Jošt vedno hitro odrezal: Brez črnih bomo že opravili. G. Jošt, bodete tudi to popravili? Hočete imeti priče za te vaše žalitve? G. Joišt dela pri Osnovanju (denarnih zavodov le iz strankarskega namena, To je dognano. Zadružna zveza celjska je imela dober namen, doklicr še ni spravila agitatorjev Narodne stranke na krmilo, tloda ta namen; so vedno bolj podkopava, zato skrbe pa strastni liberalni mladiči, ki so se zdaj začeli zbirati okoli Jošta, katerega poprej tudi marali niso zaradi vsemogočnosti njegove. Da si ohrani svojih prijateljev, dela pri denarndi zavodih na njihov mlin. Zato ve- j Ija za Jošta pri ustanovitvi vsakega denarnega za- i voda glavno načelo, delati za Narodno stranko. Povsod si zbere zavedne pristaše Narodne stranke in jih pouči, da vzamejo po 10 deležev, toda roti jih, da drugim, zlasti pristašem Kmečke zveze ne smejo dovoliti več kot k večjemu en delež, dasi so ravno ti povsod najbolj ugledni in uplivni mtožje. Je-li to zopet neresnica, g. Jošt? Ganite se le, dokazali vam bodemo. Kaj pa reče k temu Zadružna zveza v Celju? Nič, lepo molči! * O celjski Zadružni zvezi krožijo v zadnjem času zelo čudne govorice. Da je ravnatelj te Zadružne zveze Jošt eden glavnih agitatorjev Narodne stranke, ki bije boj proti duhovnikom na celi črti, je dognana resnica. Ravno tako je resnica, da Jošt in njegovi uradniki ob ustanovitvi posojilnic ljudi nagovarjajo zoper duhovnike, češ, naj se jih ne sprejme kot člane posojilnic. To vse je šlo sedaj na ro-vaš ednega Jošta,, sedaj smo pa zvedeli, da je celjska Zadružna zveza dovolila „Narodnemu Listu" podpore K 10.000. „Narodni List" in „Domovina" v zadnjem času napadata duhovnike na enako nizek in podel način. „Domovina", ki je nekako polofici-jozno glasilo celjske ZHdružne zveze, si celo upa dvomiti nad tem, je-li katoliška vera edino prava, ali ne. To dejstvo smo morali pribiti v znanje onim gospodom duhovnikom, ki še danes sodelujejo pri posojilnicah, koje i so včlanjene celjski Zadružni zvezi. * Učiteljica Wah in liberalna gonja proti njej. Najprvo je planil po nedolžni gospodični „Slovenski Narod", nato pa doda še več surovosti „Domovina." Surovost in zlobnost imenujemo tako J pisavo, ki kliče naravnost občino in oblasti proti mladi gospodični, ki se ne more braniti. Lumparija je pa naravnost, da n'apadata lista, ki hočeta biti narodna, ki hočeta zagovarjati narodne težnje, zlasti težnje slovenskega uradništva in učiteljstva, nastavljenje slovenske deklice, ki govori in čuti boljše slovenski, ko urednika teh listov, ki je vzgojena slovenski v najlepšem smislu, ki ima stariše, kateri glede narodnosti, dasi so nižjega uradniškega stanu, pač nadkriljujejo takozvame slovenske obitelji. Boleti mora očeta, ki vporabi vse svoje moči, da vzgaja narodno v mestu, kjer so tako težavni pogoji za slovensko vzgojo otrok, ko čita takfo grlde napade na svojega otroka v narodnostnem oziru, zlasti če ime mirno vest in ve, da je otrok navdušen za svoj narod in zmožen popolnoma svojega jezika. Poživljamo in prosimo župana, obče spoštovanega gospoda Urbanca, ¡da sam pojasni stališče tema dvema listoma, ker v ožjem občevanju z učiteljico lahko dobro presodi, če je gospodična Slovenskega poko-lenja ali nemškutarskega mišljenja. Da bode zadostila učiteljica formalnim zahtevam glede slovenščine, naj bodeta ta lista brez skrbi. Gospodu učitelju, katerega imamo na sumu, da je vprizoril gonjo proti Slovenki, bomo posvetili vdrugič ravno glede narodnosti več zanimivih točk. Gotovo je, da napad ne izvira iz gorečega domoljubja, temveč da je le izbruh osebnega kruhoborstva^. In za osebne sebičnosti gotovo tudi ne hode šel*občinski zastop po kostanje v žerjavice; toliko razuma pač imajo tudi občinski odborniki! Ti gotovo dobro presodijo, da je celo velika dobrota in izredna srefca, če dobi še Slovenka v mariborskem okraju kakjo učiteljsko mesto. Stari nemškutar, ki je povzročil gonjo, takega dobička ne pozna, ker on ni dosegel svojih koristij. * Slovenski dijaki, „upanje naše domovine" v Celju. Upliv naprednjakov na celjsko gimnazijsko mladino zori grenke sade. Se-le nekoliko mesecev je tega, da so gimnazijci-fantalini v Plojevi gostilni javno psovali v šolski službi osivelega profesorja z oslom. Profesor je to psovko mirnO v žep vtaknil. Zakaj, nam ni znano. V ravno tej gostilni je v Sil-vestrovi noči tamburalo do dveh popolnoči 14 nižje-gimnazijcev, med temi so bili tudi 12- iln 131etni otroci; to vse pod vodstvom in nadzorstvom nad-učitelja slovenske okoliške šole. Poročali ste tudi, kako se je pred Jcratkim umaknil iz Narodnega doma slovenski profesor pred lastnimi učenci, ko so mu nežno namignili, naj to stori, s pesmijo: „Kaj nam pa morejo, če.smo vesel.", Stanovska čast bi bila od dotičnega g. profesorja vendar drugo postopanje zahtevala, Vendar strah, da bi ne zgubil med filistri že oglodane popularitete, mu je narekoval, tako postopati. Sedaj se zbirajo ti fantalini v neki gostilni v Lavi vsako sredo in soboto in kalijo mirnim va-ščanom nočni mir. Naši napredni gimnazijci, s katerimi se o tem nočemo prerekati« so si tudi ustanovili svoj list in ga krstili „Svobodo." Lastnik, izdajatelj in urednik mu je Rasto Pustolemšek, mož, ki je že trikrat maturiral, potem pravo študiral,, a konečno obesil vse skupaj na klin in pribežali v uredništvo „Slov. Nar." Ta mož je tedaj voditelj naše srednješolske mladine. Človek bi se k temu početju smejal, ko bi ne imelo resnega ozadja. Pokrovitelj tega podjetja je namreč g. Ivian Hribar, župan ljubljanski in državni poslanec, ki je preštudiral celih 6 gimnazijskih šol. Gimnazijci, če hočete tudi vi Hribarja posnemati, prosto vam, a opozarjam vas, da sedaj ne postane nobeden več s G šolami generalni agent kake banke, ampak: k večjemu kak boren pisač. Ostali 5 podporniki „Svobode" kakor: Roblek, Majdič, Trnkoczy, Knez in Predovič bržkone niso vedeli, zakaj se gre Sn podprli so „Svobodo", da se znebijo vsiljivih beračev. Mimogrede omenimo, da je priteklo tudi nekaj Grenaidirbirtovega denarja v blagajno za „Svobodo." Čudna so pota božje previdnosti. * Na naslov g. drž. posl. Ježovnika. Ker „Nar rodni • List" in „Domovina" ne moreta nikakor ovreči naših tifditev o vaši zvezi z nemškutarji, vas vprašamo le še kratko in prosimo odgovora: Je-li res, da ste se pred volitvijo šli klanjat vsakemu nemškutarju in prosit • glasov ? Je li res, da so vam prišli po izvolitvi čestitat v prvi vrsti nemškutarji? Je-li res ali ne, da niste pri zmagoslavju razobesili niti ene slovenske zastave? Je-li res, kar je trdil g.-Pribožič javno, da ste se pogodili z nemškutarji glede volitev v okrajni zastop in tržko občino? Radovedni smo na Ježovnikov oidgovor. Videli bodemo, kdo laže, mi ali „Domovina" in „Narodni List." * Učiteljska mesta. Do 30. novembra so razpisana mesta: nadučitelja pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. (III. plačilni razred), učitelja v Reki pri Ho-oah, v St. Ilju v Slov. gpr. in V Vuzenici (vse v II. pl. razr.). * Velik uspeh Slovenskega kZuba. Po posredovanju Slovenskega kluba bo vlada I. in II. državno gimnazijo v Ljubljani ter gimnaziji v Novem mestu in Kranju popolnoma poslovenila. Le toliko se bo učilo v nemščini, da se učenci nauče tudi tega jezika. — (Tržne vesti. Že koncem zadnjega tedna so postajale tožbe o suhem vremenu na Ogrskem močnejše in ta teden niso ponehale, ampak so se še bjačile. Naša tržišča, ki nastopajo popolnoma samostojno, brez ozira na inozemska, so se utrdila, cene so se začele pomikati navzgor. Današnje stalnosti je največ krivo suho vreme, ki onemogočuje sejanje zi-mihe, ker je zemlja pretrda. Svetovni trg je nekoliko razburkan od dogodkov v New-Yorku. Kakor znano, je postal denarni trg Netw-Yorka pozorišče \elikih nemirov, kjer so depozitne banke z majhnim delničnim kapitalom delale velike špekulacije, ter tako zagazile na nezdravo poldlago. Ponudbe so jako skromne, promet neznaten, ker se kupci po možnosti rezervirajo« glede na visoke cene in na skromne ponudbe, ki bi živahnejši zahtevi ne, zadostovale. Po-vjdarjati še moramo, da je koncem tedna tendenca postala nekoliko medlejša, ker Amerika je spravila mnogo blaga na pot v Evropo. —' Pšenica. Ponudbe majhne. Nihče ne sili z blagom, vendar si je pridobila s tem tednom okoli 15 vinarjev. Mlini si ne upajo prav na dan kot kupci,, ker moka jim še vedno dela sitnosti. — Rž. ■ Prvo vlogo danes igra rž, ki svoje cene neprenehoma dviga, vendar se ponudbe vkljub visoki ceni nočejo pomnožiti. Iz tega sklepajo, da mora biti malo blaga v , rokah lastnikov, ker neverjetno je. da bi bila vzrok neznatnim ponudbam reservaeija lastnikov blaga. Rž si je pridobila tekom tedna za približno 20 vin. — Oves se ponaša z voljnimi odjemalci in se vsled tega drži. — Turščica, Kakor je oviralo suho vreme sejanje ozi-mine, tako je pospeševalo spravljanje turščice. Letošnja letina ni le jakb obilna, ampak tudi zdrava, zrno je Depo in suho, tako da bo v kratkem pripravno za transport. Kljub temu se tudi to blago draži. — Moka, Kupčija s tem blagom je jako mirna, ker zvišanje žitnega trga je zopet potlačil živahnejši pro met, ker konzum vendar nima pravega zaupanja v današnji položaj, ■ saj se danes zahteva, posebno za rženo moko, višje cene, ko pa leta 1897., ko je bila letina jako slaba. Letos imamo pač srednjo letino. Na skiep neki nočejo kupovati, ker že danes ne zaslužijo nič, kbnzument pa je tudi nezadovoljen z današnjimi velikimi (!) žemljami. Večje izanimanje vži-vajo temnejše vrste pšenične moke, ki so primeroma s finimi) vrstami visoke v ceni in tako nekoliko od-škodujejo mlinarje za izgube pri finih mokah. — Otrobi in klajna moka so jako visoki in stalni. Dunajska produktna borza je nastopila odločno proti vsaki prepovedi izvoza krmil. Visoke cene, ki se dosegajo v inozemstvu, posebno v Nemčiji, oškodujejo mline za izgube pri moki, iln ako bi se prepovedal izvoz, izgubijo naši mlini najboljšega odjemalca, raj-hovske Nemce, ki že sedaj očitajo našim mlinom, da se • hočejo tako na zaželjen način otresti svojih obveznosti. Vse te zahteve po prepovedi izvoza pa baje niso povsem opravičene, ampak se hoče še bolj vznemiriti interesente in žitna tržišča. Bodočnost bo pokazala, ali današnji položaj trga odgovarja resnici ali ne. — Hmelj. Cena je zopet za dobrih 5 K šla ta teden navzgor, posebno srednje in nižje vrste gredo dobro (Žalec K 130—145), ten'denca jako krepka. * Naročitev amerijških trt. Opozarjamo vinogradnike na razglas deželnega < odbbra\ med inse-rati danfašnje številke zaradi naročitve ameriških trt iz deželnih trtnic. * Viničarskl tečaji. Opozarjamo na tozadevni razglas deželnega odbora med inserati. * ¿Podpora za dijake. Posojilnica v Mariboru nodeli z|a šolsko leto 1907-8 iz ustanove rajnega g. Franca Rapoca deveterim visokošolcem podpore v znesku po 300 K. Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti, posebno iz mariborskega in šoštanskega okraja. Prošnje za podporo, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o izpitih in z indeksi, naj se vlože pri posojilnici v Mariboru kio 20. novembra t. 1. V prošnji naj se tudi omeni, uživa li prošnik že od drugod kako podporo in v katerem znesku. Navesti je tudi študijski semester. V Mariboru dne 30. oktobra 1907. Ravnateljstvo. . * Slo?, kal. afcad. društvo Danica na Dunaju izvolilo ja na občnem zboru dne 2i. t. ni s'edefi odbor ra zimski te.Sfj: cand. phil. E-mst Tomce, predsednik, etnd. iur. Ivan Mizfk, podpredsednik, cand. iur. Anton Pogačnik, tajnik, Btud. agr. Florijan Božič, blagajnik, stud. iur. Ivan Majerie, knjižničar m stud. med. Matija Justin, gospodar. * Slovensko kat. akad. društvo „Zarja" v Gradcn si je izvo lilo na svojem I. rodnem občnem zboru dne 25. t. m. za zimski teč^j 1907—8 naslednji odbor: Tov. cand. iur. M. Malnerič, predsednik; tov. Btud. iur. B. Sehaubach, podpredsednik; tov. stud. med. A. Aru-Sek, tajnik; tov. stud. iur. I. Milač, blagajnik; tov. stud. iur. A. Ogri rek, knjižnčar; tov. stud. iur. F. Logar, gospodar. Mariborski okraj. m Sv. Jožef pri Mariboru. Zadnji zhor društva za zidanje novega zvonika nam nudi sledečo sliko: Rednih udov je bilo 299 z doneski; 552 kron 80 vin. Doneski neudov so znašali 240' K 1 v. Vsega skupaj se je torej nabralo letošnjo leto 792 K 81 v. Lanski kapital z obrestmi znaša 15.664 K 27 vin. Jzdalo se je 6 kron. Do zadnjega občnega zbora se je torej nabralo 16.45i7 K 8 v. Vsem blagim daro-■vateljem tisočeri: Bog povrni. — Odbor društva si ob enem usoja prositi stare ude, daprispevajo dragp volje letne doneske. Nove ude pa najprijaznejše vabi, vljah 6 K. Podporni udje: župniki: Fric Repolusk, Vid Janžekovič, Fr. Lom pri Sv. Petru ob Dravi po 2 K; Ana Preskar, kuharica v Mariboru 3 K; Val. Kropivšek, kapi. v Ptuju 2 K; Jan. Bosina, dekan in čast. kan.. Mart. Šket, župnik, Jan. Kansky, kapi. pri Sv. Lovr., Mih. Grošelj, kaplan v Loki pri Zid. mostu po 1 K. Zaupne osebe so nabrale pri udih svojega okoliša: Neža Zemljič, dekle pri Sv. Benediktu 9 K; Elizabeta Kač v Aiji vasi 44 K; dr. Fr. Jankovič v Konjem 8 K; Iv. Zadravec, župnik pri Sv. Bolfenku 47 K; Terei. Mlinarič v Celju 10 K; Marija Kveder v Voj-niku 41 K; Elizabeta KačvArji vasi 19 K; neimenovana v Celju 66 K. Brežiški okraj. b Brežice. Za poročevalca za kozjanski okraj jo določen pri okrajnem glavarstvu Brežice pravni Praktikant dr. Grossauer. Ta uradnik ne zna ne besedice slovenski in vendar ima uradno opraviti z • okrajem, ki je popolnoma slovenski. Vsled tega na- stanejo mnogokrat neprelike in se zamudi dosti časa, ker ta državni uradnik ne more občevati z našimi ljudmi in tudi ne more reševati kakih slovenskih vlog,, ■ Naš deželni poslanec dr. Jankovi)č je v tej zadevi interpeliral v zadnjem zasedanju deželnega zbora štajerskega namestnika ter zahteval, da se dr. Grossauer prestavi k nemškemu uradu ter da na njegovo mesto pride slovenščine popolnoma vešč uradnik. b Poslanec dr. Jankovič je vložil v zadnjem zasedanju deželnega zbora predlog za podporo občini Brezje. V tej občini je v minoli zimi; ozimiiio. mraz popolnoma uničil. Dne 4. junija ti. 1. se je ta škoda pri 83 posestnikih uradno cenila na 16.690 K. Dotični posestniki so bili tudi milnola leta močno poškodovani vsled uime. Letošnja suša je zopet napravila mnogo škode. Vsled tega je nastalo v tej občini veliko pomanjkanje in je podpora nujno potrebna. Poslanec dr. Jankovič je predlagal, da se prej ko prej da tem posestnikom v visočini uradno cenjene škode podpora. b Shod Kmečke zveze v Sriomijah dne 27. t. m. popoldne ob 4. uri se je vrlo obnesel. Navzočih je bilo okoli 200. Pazljivo in z zanimanjem so poslušali poročilo gospoda državnega poslanca dr. Benkoviča, kakor tudi deželnega poslanca dr, Jan-koviča. Na predlog posestnika Kostrevca se je k sklepu izrekla zahvala in popolno zaupanje obema poslancema. b Iz Rajhenburga. Na tukajšnjem shodu dne 27. t. m. se je sklenilo ustanoviti posojilnico za kmečko zvezo. Ustanovno odborništvo je že določeno. Posojilnica začne v kratkem poslovati. Na tem gospodarskem shodu je poročal tudi g. poslanec dr. Benkovič o delovanju zbornice, zlasti o nagodbi z Ogrsko. Stališče poslancev Kmečke zveze se je odobravalo. b Gospodarsko bralno društvo v Kozjem priredi v nedeljo dne 3. listopada ob desetletnem obstanku svojega življenja v gostilničnih prostorih gosp. Franca Gučeka hitro po večernicah, to je ob 3. uri popoldan veselico. Vspored: 1. Pelje; 2. deklimacije; 8. igra — burka — „Pravica se je izkazala"; 4. govor gosp. Gomilšeka; 5. srečolov; 6. razni govori in 7. šaliva pošta s prosto zabavo, Vabimo k obilni udeležbi. Drobtinice. d Cigarete kaditi je prepovedano — na Kitajskem. Kitajska cesarica se je udeležila predavanja nekega zdravnika, ki je dokazal Škodljivost cigaret. Zdravnikova izvajanja so jo tako prepričala, da je takoj izdala za vso deželo prepoved kajenja cigaret. Tudi na dvoru ne bodo več kadili, kajti •cesarica se je izjavila, da bo celo dragocene cigarete, ki jih dobiva v dar, dala pometati v vojdo. Gotovo pa bodo sedaj Kitajci skrivaj še več kadili. d Židovski pregovori. Bog je pošten plačnik, ali odlašalec. — Komur je Bog dal grbo, jo mora nositi. — O Bog, daj mi kruha, 'dokler ijnam še zobe. Človek je slabši od bilke in mofeneji od pečine. — Človek si stori sam toliko hudega,, kolikor mu ne more deset sovražnikov. — Uho daj vsakemu, roko prijatelju, usta 'e ženi. — Žena si napravi moža za sužnja in za gospoda. — Z resnico prideš pred Boga. — Za srečo ni treba pameti* ali za pamet je treba sreče. — Siromak pade na hrbet in si razbije nos. — Modrosti pristoja molk, alii molk sam še dolgo ni modrost. — Ljubši star sovražnik, kot deset novih prijateljev. — Svoj živi dan se uči človek pameti, slednjič pa umrje kot norec. — Rajši z modrijanom v pekel, kot z norcem v nebesa.. — Z jokom ne plačaš dolgov. d Zavrnil ga je. Nek pobožen gospod iz Švice potoval je v Rim. Tam je veliko videl in veliko molil ter imel celo srečo, biti sprejet od sv. očeta. Napo-vratku razlagal je nekemu sopotniku, kako srečen da je, ker je videl svetega c/četa. Ta pa ni! bil prijatelj katoliške cerkve, zategadelj je začel zabavljati prav surovo zoper cerkev in papeža ter rekel med drugim tudi: „No, sedaj ko ste videli papeža, smete gotovo tudi spovedovati in maševati! ?" — „Ne, tega i ravno ne", odgovoril je ta, „spovedovati in maševati ¡še ne smem, pač pa — birmati!" in pri tem mu je Hal prav gorko zaušnico. d Vrabec kot pevec. Galius Maento, ud družbe prirodoZnanskih ved v Nimi, opisuje sedanji osmi Čudež iz cesarstva perutnine. Meseca aprila 1893.1. je on vzel iz vrabčevega gnezda mladiča, ga nahranil in posadil v kletko, kjer so že sedelji1 ščinkovec, dva čižeka in drozg. Cez nekoliko časa si je mladi vrabec tako izborno osvojil različno mero petja svojih tovarišev v sužnosti, da nikakor ni bilo mogoče razločevati njih petja med seboj. Na spomlad, pripoveduje Maento, sem jaz privajen loviti poljske kobilice ter držati jih žive v nalašč za to pripravljenih kletkah. Doslej sem obešal te kletike v eni vrsti z Onimi za'ptice, toda nobena izmed ptic, izvzemši vrabca, ni kazala najmanjše volje, posnemati škripanje čvrčkov (kobilic). Tudi v tem letu sem nalovil poljskih kobilic ter jih uvrstil kakor po navadi po kletkah po vrsti s ptičjimi. Kako veliko pa je bito moje začudenje, ko sem dva dneva pozneje zaslišal, • kako vrabec posnema glas škripajočega čvrčka. Sedaj, koncem julija, — nadaljuje Maento — so kobilice že davno umolknile,,vendar moj siv šaljivec še ne1 neha posnemati kobilic ter združuje to škripanje s tičjimi pesmicami. Treba je še povedati, da ta vrabec ne zna peti, ali bolje, čirikat kot vrabec. Omenim še, 'da je bil vzet iz gnezda jako mlad in da se radi tega ni mogel ohraniti v spominu čirikanja svojih starišev. d Slava Krištofa Kolumba pótenmela. Dandanes je več ali manj splošno znana stvar, da so Normani že zgodaj v srednjem veku poznali jeden del Amerike, in ravno sedaj kroži vest iz učenega sveta, da so že tisoč let, pred Kolumbom v Aziji* Ameriko popolnoma dobro poznali. Znamenito je tudi to, da Normani niso bili kultivatorji, kakjor so to V istini bili Azijci. Sedaj, odkar je Wirning obelodanil svoje delo „Tisoč let pred Krištofom Kolumbom", se zamore to precej verjetnim smatrati. Leta j 499 p. K. r. odpotoval je budhistiški svečenik Hui j Chen na zemljo Fusang (Iztočno zemljo), a se je 1. i 502 zopet vrnil. Kasneje je prebivalo pet budhistič-j nih svečenikov v Ameriki in prepovedovalo ondi ; svojo vero. Hui Clieng je prinesel iz Fusanga mla-1 dike od agave, katifornijsko-mehjkanske smokve, a tudi bakra. Carju Wu-Ti je prinesel budhistiški svečenik tudi poročilo o običajih ameriških narodov. Španski mornarji so opazili, da narode Mehike, iTeksasa in Yuhatana spajajo sorodne kulture. Kot dokaz so jim služila imena mest, oseb in stvari, ki so bila popolnoma azijatska. Najboljši dokaz pa je dobro ohranjena izkopina, ki predstavlja kip Budhe z vsemi tradicionalnimi znaki, Kamenit kip je ve-i likansko>delo ter je sezidan iz materijala, ki se dobi samo v Aziji/. Književnost. § Za pravdo in srce je naslov žaloigri Antona Medveda. Kakor povesti „Zadnja kmečka vojska" je tudi tej žaloigri vzeta snov iz pretemne dobe 1. 1573., ko je Jošit Turen premagal pri Brežicah kmečko vojsko in tako za vselej udušil kmečke punte v večjem obsegju. Osebe v „Pravdi in srce" vodijo, po spešujejo ali zavirajo lokalni kmečki upor na Raki in so spretao zvezane z usodo glavnegja kmečkega 'gibanja, ki ga je vodil „kmečki kralj" Gubec. Ker se bo ta žaloigra vprizorila meseca novembra v ljubljanskem gledališču, bo projdajalakatoliška bukvama v Ljubljani, te knjige, ki se kupijo pred koncem novembra, za 2 K 50 vin. S 1. decembrom pa stepi prava cena 3 K 50 v v veljavo, § „Zadnja kmečka vojska." Pred kratkim smo v našem listu opisali kmečke punte. Gotovo je vsakdo z zanimanjem čital to krvavo zgodovino naših pradedov. Sedaj je izdala katdliška bukvama v Ljubljani povest „Zadnja kmečka vojska", ki se vrši v dobi zadnjega kmečkega upora, to je leta 1573. Povest, v kateri igra slovenski kmet in njega tlači-!telj veliko vlogo, je od začetka do konca silno zanimiva; dejanje se vrši za dejanjem, da knjige ne ?noreš odložiti, dokler je ne prečitaš. Vsebuje tudi vzgojilen in podučen momenti in bo za naše ljudstvo ne le zelo mikavo, temveč tudi jako jcoristno berivo; največjo veljavo pa daje tej povesti pristnb zgodovinsko ozadje. Cena obširni 378 strani obsegajoči povesti znaša K 1.60, v lični vezavi K 2.60 vin. § „Kmečka posojilnica." .0 tej knjiigi Andreja Žmavca smo dobili od strokovnjaka sledečo oceno: Tudi v kmetijskem gospodarstvu je dandanes najvažnejši činitelj denar. Njega mogočnost podjarmila si je tudi to panogo narodnega gospodarstva, katera je dolgo vztrajala na naturalnem stališčui in delomai še vztraja. Denar je poleg primernih zmožnosti gospodarja takorekoč duša naprednega gospodarstva. Njega primeren obrat je kmetu sredstvo gmotno nar predovati, jdočim le narava in pridne roke jedva borno preživijo kmeta. Brezrepni denar je preokro-gel, potaka se po raznilh kotih ter rad žuljevi kmečki roki uide ali ji je pa le težkt» in z večjimi žrtvami dosegljiv. Ravno kmeta je stal denar razmeroma največ; dolgovi, katere se je upal radi njih za njega posebne teže le v največji sili, ne pa za umne gospodarske namene delati, ga najbolj tiščijo. Denar ima premnogo strug, po katerih curlja ali teče iz kmetov, nakupičujoč se po drugih središčih. Imamo krajev, katerih produktivnost se je vsled razumnosti ali ugodnih razmer tlako povišala, da prihaja v nje za pridelke več denarfa, kakor ga gre ven. Tam je bilanca ugodna, tem ni pomanjkanja denarja. Premnogo krajev pa imamo, v katere se vrača le mali del izdanega denarja in naravno, da nastaja tam praznota čim dalje večja. Tam drevene moči kmetu, on pa zakrkne v naturalizmu, kblikor in dokler je moč, prisiljen fatalizem ga dela sovražnika vsakega gospodarskega napredka, nad katerim zabavlja in se jezi. Pada pa čedalje g|obje. Le zunanja pomoč ga more spraviti še na noge, dokler ni zgubil še zadnje prožnosti. Uravnava denarnih razmer med kmeti je za kmetijstvo, za njega obstanek in napredek prvi pogoj. Treba je kolikor moč odtoke denarja zajeziti in pa z povišanjem produkcije (a pmočjo denarja) njega pritok razširiti. Temu priprostemu receptu služijo razni denarni zavodi, kakoršnih imamo mnogo v raznih oblikah. Za kmeta gotovo najpri-merneja oblika je kmečka posojilnioa po duhu Rajf-ajzjna, katero je ta neposredno za kmete prikrojil. Z veseljem je opazovati, da so našlfe Rajfajznovke, podpirane od raznih blagor kmeta upošlteivajočih strani pot tudi v naše dežele, da se njih število od dne do dne množi, njih delovanje od dne do dne izpopolnjuje, ,da se čedalje ožji spajajo s kmetijskim gospodarstvom, čedalje bolj njega bistvo, njega posebnosti upoštevajoč. Ta razvoj je vesel pojav in je vreden, da se po možnosti naprej neguje. Hitreje se reši ta razvoj, hitreje bodo nastale ugodneje razmere. Kaj primerno pomoč za ta razvoj najdemo v knjižici „Kmečka posojilnica", katero je spisal Andrej Žmavc, uradnik Zadružne zveze v Gradcu. Ona vsebuje tvarino posebne vrednosti. Sestavil jo je strokovnjak kmetovalec, ki pozna organizem kmetijskega gospodarstva, njega tehniko, težave in prednosti, ki je s tem znanjem poučeval zadružništvo v tujini in v domovini, s kritičnem pogledom našel, kar je pravega in potrebnega za naše razmere ter na podlagi občnega in špecijelnega znanja in skušenj temeljito premišljena načela v tej knjižici' zbral. Kmet sme istim brezpogojno zaupati, ker so posneta iz njega lastnih razmer, ki takorekoč slikajo bolje že obstoječe razmere mej štajerskimi kmetovalci. Zaradi te kakovosti naj bi se ta knjižica kar največ razširila, služeč svojemu smotru podpirati in ustvarjati. J. B. Narodno gospodarstvo. g Shod perutninarjev se je vršil dne 27. m. m; v Ljubljani ob jako lepi udeležbi. Poslanec Povše je povdarjal, da je perutninarstvo Velikega gospodarskega pomena, ker ima zlasti mali kmet pri reji malih živalih lahko precejšni dobiček. Sprejela se je rezolucija, da se podpira reja malih živali in da se ustanovi v Ljubljani jajčja zadruga, da ne bodo tudi tukaj medkupci vtaknili največjega dobička v žep. Urednik „Perutninarja" g. Lehmann je govoril o dobičkonosnosti reje kuncev (domačih zaj-. cev). Na Francoskem se iztrži za kunce na leto 180 milijonov kron. Na Dunaju imajo klavnice in pro-tiajalnice izključno za kunce.i Dobro bi torej bilo, če bi se tudi pri nas začeli bolj brigati za to. panogo. Najnovejše novice. Brežice. Bivši okrajni glavar pl. Vistarini' je vpokojen. Po posredovanju poslancev Slovenske kmečke zveze pri ministru za notranje zadeve bodo prizadeti kmetje v kratkem dobili odškodnino. Ptuj. Ornig je le sprejel županstvo, in Steu-dte podžupanstvo. Tirolski kmetje imajo svojo kmečko zvezo, ki šteje čez 18.000 udov. Dunaj. Ni res, da je Roblek pridobil pravico, da se sme savinjski hmelj še pet let kot češki prodajati, ampak to je bilo že v postavi preskrbljeno. Maribor. Nabirajmo pridno .za osnovitev gospodinjske šole v Celju. Požrtvovalni Mohorjani naj letos darujejo v to svrho! V ¡Šmarju pri Sevnici se je minolo nedeljo ustanovilo Slovensko katoliško izobraževalno društvo. Državni zbor. V včerajšni seji dne 30. t. m. se je skončalo prvo branje nagodbe. Med drugimi jo govoril tudi načelnik Slovenskega kluba dr. Su-šteršič. O predloženi nagodbi je rekel, da jo bode Slovenski klub strogo stvarno presojal. Na njegov predlog se je izvolil nagodbeni odsek iz 52 poslancev.! Iz, Slovenskega ,kluba so izvoljeni v nagodbeni odsek poslanci Roškar, Grafenauer in Suklje. Poslanec Roškar je vložil interpelacijo na poljedeljskega ministra zarafdi- utihotapljenja živine iz Srbije čez Bosno ter zahteval, da se v prihodnje kmečki stan varuje take škode in naša živinoreja obvaruje v Srbiji se nahajajoče kuge. Ustnica uredništva. Sv. Peter na Meč v. sfclu, ionjice, Sv. Trojica, Piiecc, Sv. Jurij ob juž. žel., Šmarje pri Ssvnici, Svetinje. Ptuj, Dobrna, Sv. Jurij v Slov. gor., Sv. Anton v Siov. gor., Kog: Vsled pomanjkanja prostora smo morali odložiti za prihodnjo Itevilko. Trst Line Loterijske številke. Dne 26. oktobra 1907. 64 5 36 43 74 71 34 49 30 27 Tržne cen® v Maribora od 26. oktobra 1907 Živila od do 100 kg K h K h Pšenica ......... 22 50 _ _ 20 — _ — 18 — — — 18 — — — 17 — — 16 — — — 16 — — — 7 50 — — 6 — — — 1 kg _ 25 — 52 — — 80 — krompir......... — 6 — — HH — — surovo maslo ....... 2 60 -c. 1 76 — — špeh, svež ........ I 76 — — zelje, kislo........ — 82 1— — repa, kisla........ — — — - 1 lit. 20 smetana, sladki, -...... 72 —_ _ „ kisla ..,,.., 84 — — 100 glav i — — .... 1 kom. ! 81 4 — IČita), bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v ka-terej se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; , 3. vrsta trte (sorta), katero želi; 4. zadnja poštna ali želei-? niška postaja. Ako bi zaželjena vrsta pošla, bo se ona z j drugo enako nadomestila, ako si naročilec tega odločno ne ; prepove. Trte se morajo po naročnikih ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po vspre-jemu pogledati. Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trtnice; na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. GRADEC, dne 1. oktobra 1907. 748 2~i Od štajerskega deželnega odbora. Za ptujski okraj smo priložili današnji številki priporočilo trgovine Mahorifi & Šeligo v Ptuju. igiSa Naročitev ameriških trt za plačilo iz združenih drž. in dež. nasadov za nasadno dobo 1907-1908. Štajerski dež. odbor imel bo za prodati v prihodnji spomladi iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt in sicer: 1. 700.000 cepljencev, večinoma od laške graševine, belega turgundca, zelenčiča, rumenega Sipona, bele in rudeče žlahtnine, rudečega tra-minca, renske graševine, muškatelca, cepljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis ali rupestris Montikolo. 2. 400.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solonisa in rupestris Montikole. 3. Dva milijona ključev od zgoraj imenovanih treh podlag in od Goethe'ja štev. 9. Cena trtam je: I. 100 komadov cepljencev 200 K za iinovite posestnike, 140 K za vse druge. II. 1000 komadov korenjakov 24 K za imo-vite posestnike, 16 K za vse druge. III. 1000 komadov ključev 10 kron. Dež. odbor si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1000 cepljencev in 3000 korenjakov ali ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnaje se po številu oglašenih naročil. Naročila na te trte naj se vložijo do 15. novembra t. 1. naravnost na dež. odbor v Gradec ali pa skozi občinske urade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni naročilni listi. Občinski predstojniki morajo izpolnjene naročilne liste odpcslati takoj deželnemu odboru v Gradec. Naročila, ki se vložijo do 15. nov., se bodo zbirale in trte potem razdelile razmeroma, n" ' vse naročnike, ako jiL ne bi bilo toliko, da dobi naročeno število. Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tndi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na dež. odbor, doprinesti potidiio od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini. Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trto opažale, in se mora znesek izplačati pri prevzetju. Ako sp rte odpošljejo p) železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek ia dovoz se bodo posebej zaračunili. Na vsakem naročilu jo natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da ss lahko • 4» mcainposoji Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi 1. 1908 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji in vzorni delavci v amerikanskih vinogradih, v drevesnicah ia v gojenju sadonosnikov in sicer priredi te tečaje: 1. Na dež. vin. šoli v Silberbergu pri Lipnici, 2. na dež. sadje- in vinorejski šoli v nBurgwaldu" pri Mariboru, 3. na dež. vin. šoli v Zg. Radgoni, 4. na dež. vin. šoli v Ljutomeru in 5. na dež. vin. šoli v Skalcah pri Konjicah. — Ti tečaji se pričnejo dne 15. febr. in se končajo dne 1. dec. ¿908. V „Bnrgwaldu" pri Mariboru se sprejme 1. 1908 — 14, v Silbergu pri Lipnici 1. 1908 — 24, v Zg. Radgoni 1. 1908 — 16, v Ljutomeru 1. 1908 — 12 in °v Skalcah pri Konjicah 1. 1908 — 12 posestniških in vini-Čarskih sinov. Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in vrh tega mes. plačo po 8 K. Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična: teoretična jo le v toltko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne vi-ničarje. Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabnosti. Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti kolek a proste prošnje najkasneje do 1. jan. 1908 na štaj. dež. odbor. V tej prošnji se mora izrecno povedati, v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba pjiložiti: 1. Dokaz, da je prosilec star 16 let, 2. spričevalo poštenega"obnašanja, kstero potrdi župnik, 3. zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni, 4. šolsko odpustnieo iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od l5. febr. do 1. dec. 1908 nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse izobrazbo zadevajoče nnredbe dež. strokovnjakov. V GRADCu, dne 8. oktobra 1907. 788 2-1 Od štajerskega deželnega odbora. wvwv/wvs/\/vv/s/vVVVVvTVvTv s ali brez peresa, kakor tudi vsake vrste bandaže, d) pase za tre- m I"111» suspen- zorije itd. Nadalje pase proti telesni žari) kri vajenosti, umetne ude, držaje za pokončno hojo, izdelnje ceno v vseh večjih mestih monarhije iz-vežbani in od gg. /.¿ravnikov priporočani Franc. Podgoršek, bandažist (rokavičar) 344 (5) Maribor, Burggasse št. 7. ^ji Zaloga vseh predmetov za streženje x nikom in gumi specijaiitet ,«■ w vTv/v registrovana zadruga z Eeomejeno zavezo posluje od 1. septembra 1907 v svoji uradnici Hranilce vloge se sprejemajo od vsakega če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo s 472% obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama in ga ne zaračuni vložnikom, tak) da ti dobijo od vsakih vloženih 100 K glavnice polnih 4 K 50 v obresti. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se na, obrestih kaj zgubilo. "¿SM3 I*«>So ila se dajejo le članom, ki pristopijo k zadrugi z deležom po 2 K, kateri je njihova last, in sicer na vknjižbo pri posestvih proti 5%, in 5V20/o ia na oaebai kredit proti 6% obrestovanju. Nadalje se izposoj uje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last in jih prenese na svoje ime (konvertira) proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 K. V pisarili se sprejemajo vse tozadevne prošnje In se brezplačno in liStro rešujejo. Uradni vrste so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene. Cona je vrsta za v jesen, odvzete trte 1000 kom. 150 K, za na spomlad pa 160 K. Kupci se blagovolijo oglasiti za v jesen odvzete trte do 15. novembra, za na spomlad pa dokler '-bo kaj v zalogu Franc Muršič, trtnar in posestnik v SenČaku, p. Juršinci pri Ptujn. Karol Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, samo Schillerstrasse 25. izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa draga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd. Zaloga Ugotovljenih nagrobnih spo-456 menlkov. I Kdo gnoji s Tomaževo žlindro mora gnojiti tudi s bpn ali kalijevo soljo. Ta gnojila prodaja po najnižji ceni na debelo in drobno H iS a trgovina z železni no in poljedelskimi stroji iS iS K P. Majdič („ierkui*" Celjr Poučni spisi in ceniki zastonj Vinogradniki!! UstanovlJ. I. i»*». mmmu TISKARNA SY. CIRILA? MARIBORU z najboljšimi stroji In najnovejšimi črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor: vsakovrstne formulare, pooblastila, dolžna pisma, tabele, blan-kete, ekspenzarje, pobotnice Itd, Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, rafiuie, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice Itd. Za razne korporaclje In drultva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselici :: :: :: 1.1, d. :: :: :: Koroika cesta it. 5. Ji i. sni tpošfa Juršinci pri pfuju ima za nasadno dobo 1907/8 čez 250 tisoč suho cepljenih trt, različnih dobrih vrst na prodaj. — Obširni ceniki se pošiljajo na zahtevanje zastonj. — Nekateri udje imajo tudi lepa sadna drevesca (jablane) na prodaj. 720 (1) Pozor! Citaj! Pozoi*! Slavonska biljem Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. Flgggggg Delovanje izborno, vspeh siguren.^ Cena je franko na vsaka pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali Se se pofi^Je denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. JuHšiča, 656 lekarnarja v P»kr»ca it, 201. (Slavonija.) \ fgcglppji Svoji k svojim^ F ® [lova trgovina toe nrar, očalar in zlatar v Mariboru. Tegetthoffopa egsta štep. 33, t priporoča slavnemu občinstvu srojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih srebrnih in niktestih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnina in srebrnine trn najnižjih cenah. Garancija več let Vsi popravki se točno k a k in hitro izvršijo, a mm Karol Sinkovič, ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev Mtrribitr, fu/^n«*« ». Ker postaja bencin redu > dražji »o najboljši za industrijo in polj» difatvo Cllmas* Bohsel-moforji pri katerih stane en a konjska moč za eno nro 1'/» do 2 '/« vinarja. Ti motorji se lahko ogledajo v teku pri meni. Karol Sinkovii, 76 zastopnik Olimase Bohiol-motorjer rajUm^miprnirtmc' Mm lwv AjJadik lic. 3rt ta wm xjlvoJCc duML, ^pmJdhiM^hwf^- Pristna s ara o v Izvirnih zavojih s Imenom Kithretow. Hibi« naj M ne t močne razburjajoče zrnat« kave nemeSanel Kathrelnerjera KneippoTa slafea kara se je obnesla za Bjle primes, M bilo samo lnerjevo Mf kave. © koti Ptuj, FoStna ulic» in MARIBOR, Kaaer rigasne št,. 13 priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najbolje brizgalnlee, pri katerih jamči za dobro in trpežno dela Popravili v«»bc vmiI« ««no It» I»Iiuje lepo pšenico po najvišji ceni. W i JHojz Škof. pozlatar Maribor, Stolni trg 5 M priporoia iastiti AritoelZin' in slavnemu abffncfem v vrievanje vseh » tr stroko s$a-dajoiih »JeJ m pcprotm m M Restavracija »Narodni dom' ¥ Mariboru priporoča sortirana vina dr. Taraerja, osoblto čisti mnškat v steklenicah, ladravCev IJatcnerlan, dr.StuheSev haložan i. dr. = Piva: budijpviiko !n ob veselicah tudi akeljsko laSko. = Kchlnja sam« s svežini jedili. O petkih In postnih doeh merske ribe. Trgovina z žaleznlms Jcs» Prste© Maribor, Ttžm& mm i : priporoča svojo veliko «alogc vsakovrstnega orodja sa rokice?«, vse vrste ieleinlise, t?av«mt trni, peči, vodovoda? laprave Itd. ¡Perf. Iasd in BoBaa ^sacat, »¡¡»o ¡¿i. Vse po najnižji oerifl Usojam si slavnemu občinatvu naznaniti, da sem od gospoda Talenta, Melje št. 12 prevzel trgovino s premogom m In raznimi cirwami m za kurjavo, ter bodem vodil isto pod mojim imenom naprej. Potrudil se bodem, cenjenim odjemalcem vedno le najboljše postreči, ter se priporočam k obilnemu obisku. S spoštovanjem h ■m___ w » Ivan Kovacicy trgovina s premogom in drvami, Melje 12. (Mellingerstr. 12.) Priporočam tudi razne vrste vina na malo in veliko posebno rudečega in belega Bizeljčana po najnižji ceni. Prodaja: Angasse št. 15. pozor, fcupovftlcll t 4. Jože ■sr Mariboru, Togot&ofova oesta 21. priporoča svojo veliko in najnovejšo «dag- »aiifaktinega blaga, kakor: velika iiber volnene obleke za jesen in zimo po jako nizki ceni, kakor tudi velika nska zaloga v spletenih in drugih raznovrstnih robcev. Dalje priporoča tndi jako dobro modno enkac «a moške obleke. Vsako-vrstne preproge, odeje in rjafce, platno £a psiilo, moške in ženske srajce ter Bploh vse najrazličnejše perilo. — Vse p» ssjallji eeiii Vsled ugodnega nakupa blaga ml fe mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod. r- „Prl »». J©!«!«4 -t -4 Tovarna za glinske izdelke — v Raoju —■ isdelnje s parnimi stroji ia najboljše, večkrat premlete gline prkaans najboljše izdelke, kakor: pateaiovano *;ireiao in vsakovrstno iiagn »trešiio opeka, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekoatra-opekti, plošče za tlak, lončene eevi itd. po aajKilji eeni. © Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska oesta, pri kamenarju K. Baiter-Ju, • Mojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da se preselim v \ Koroško ulico št. 10 in prosim tudi na novem mesta i& cenjeno zaupanje. MARIBOR, KarSnvina 138 eb RlavBi eesti, sa gostilno Taferne ; Prodaja vseh vs a t lesa, Orr In premoga. Cene zmerae, postrežba točna. Špecerijska trgovina Ji. Verfnik Maribor, Koroška oesta št. 9 priporoča svojo veliko talogo Ipe-asriiskega blaga ter različnega vina in piv*, igatija itd. Vtlika vdoga ¡premoga m drv. Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg ~i- v Ljubljani priporoma svoje izborno pivo w sodcih Pts siteklenicah,- Nova trgovina Mahoric & Šeligi • Ptuj © ■ssprnii poŠta In geetila« VraSke priporočata slav. obfiairtva svoj® aajievejša zalogo saaiifalr.iHU?. sega blaga t«r vabita k obilnem obiska POSOJILNICA V MARIBORU — ustanovljena 1. 1882. - e> (s šteje 3000 zadrnžnlkev z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri In pol Milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kres. — Obrestna mera z» hranilne vloge: 4% in 4'/»"/o- — Obrestna mera za posojila: 5*/o, 5*/«% ** hnotekarnl, 6% za osebni kredit Renta! davek plafiaje pesejllelsa za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujej« se glavnioi poiuletno brez posebnega naročila. Plsarsa v „Narodnem domu". Uradnje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah depoladne, tevzeraS! praznike. FELIKS ROP mansufaktupiiii trgovina v (Haribora <*»* Grajski trg št. 5. priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške la ženske e&ieke, vsakovrstnega fnega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, nagsvls itd. Zalsga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala. Najnižje cena! Postrežba iacna! Akjsj Pinter r trgovina pri farsi eerkvi v Slav. BestHel (potfraialoa m Sar. BlitHsl) priporo5!» relemu ofer*ys» razliSua I s nr ' ,t«ljno, trarao itd., gallco, j* iii^i tli. iz guralji», lopate, kose. I brizc»! Ton. ilindro, iel®o ter \ vsakevrv .drugeraiipo»ajni^jiceni. i ANTON VIHER stavbeni in umetni mizar Heugasse 4 film®!!*©!* Hengasse i (v lastni hiši) prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov. Dolavniea: Heusasse 4. Prodaja pohištva: Na novem trgu, Freuhr.u8gassi) 1. PUttiMiilUUMt ■ -g S.S.«,* O ¡J ► rf «B > I iiSf c 10 | T ^ S o 2 1 s Ji I ¡wglio? » o "i o ZJ s „-¿i »Blifg Z ^ ■•S«» ° »«»»«SNS* « » jc f -a S i - . i^sliÄlfsfi ■j < N o^« ■»'ia »»ii Kapljice za želodčni M. Stane ena steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju. Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Ceia 1 K. p. pru!l, mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Slavni trg žt. 15. s Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi Žel za , ; letošnjo jesen kam drugam blago kupovat predno | ' si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Tr- > t govski hiši manuiakturnega in modnega blaga na [ drobno in na debelo R. Stermecki, | C©ye, | založnik c. kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Cene ; čudovito nizke. Postrežba strogo solidna. Nakup ne- \ prisiljen. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj. | CROATIA' edina hrvaška zavare-valnloa, osnovana ed obfiir.e svehodnega Ih r^EMra^M kr. glav. nesta Zagreba. .CR0ATIA', osnovana na temelju vaajemnosti, sprejema v ta varovanje proti poiaiu in vpepelitvi po blisku n*premi(»in<< \gak* vrste: biit, goipodarska poeiopja, tvornioe, ntline itd. ter pttmičcin«, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po |&ko ugodnih pogojib iu nizkih cenah. Vsa pojasnila dajo: Podroinloa /JKOATiK' v Trsta, Cono IL L «Wf*. ■ < m « a SS S SS s »o o E © I bi © & um trn & & m äs •w ¿t % v r v e S SS N p «« o « s s «p^ s» 9 fee h a o > ta trn a. nt c ~ ja > a r m cd ^ 'S « N a Ä >o w C £ « C g "a o O JSi 11 o c ©pKSH PS' o JC ) * e . N > O fcf o > ¿t C — a o a • — s «J o a tx a 40 _ nn a •S ■ NT B K«?o(!na goatilae ,Pri pošti' Mariiior, TežitUMoit časti 49 priporoma vedno mit pivo, is-vrstna doroa&s vina ter mrale in tople jeil, M rit. Meden. «xciiiifteeeciiBiMi Pohištvo ia po-steljske priprave lastnega iadelov&uja Kar! Wesask tapecirar Maribor, Preikansgasse 1. S Izdajatelj in aakvinik: ,Katoliško tiskovno društvo". Odgovorni orednik: Ferdo Leekevar, Tiak tiskarne sv. Cirila v Maribora.