Posamezna Številka Din 2. Št. 41. V Ljubljani, v nedeljo 17. februarja 1924. PoStmna v gotovini** Leto 1. NARODNI DNEVNIK i Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen političen list. -------------n-----------— Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravni št vo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. 3x3 V Švici se vrši danes referendum. Državljanom bo z ljudskim glasovanjem odločiti o vprašanju: »Ali se more v času resne gospodarske krize delovna doba podaljšati na 54 tedenskih ur in 311 se naj pooblasti zvezna vlada, da devoli v posameznih industrijskih panogah enako podaljšanje delovne dobe tudi, če ni splošne krize«? Zakon o 8-ur-nem delavniku iz 1. 1919 se je vnesel v čl. 41 zvezne ustave. Zato mora o njegovi izpremembi odločati ljudstvo samo. Menda je že od nekdaj tako, da se morajo najenostavnejše samoumevnosti Pferiti skoz cele sisteme dialektičnih Protislovij, predno oživijo v dejstvih, oaš v času, ko je moralo bit vsem jasno, da se da vsled vojnih škod zmanjšano narodno blagostanje vpostaviti v Prejšnje stanje le potom podvojenega truda vseh ljudskih slojev, se je vse-Povsodi dekretiral 8 urni delavnik, ki se Je vrhutega radi zmanjšane delovne kapacitete in drugih vplivov dejansko reduciral na 6 urni normalni delavnik. Klasične tri osmice (8 ur dela, 8 ur spanja, 8 ur zabave) so v dneh preotsratne Psihoze zašle v ideološki inventar vse-cloveških pravic in tako se je moglo Prigoditi, da je 8 urni delavnik postal Kot splošna norma integralen del državne ustave. To se ni zgodilo pri nas, pač Pa n. pr. v deželi permanentnih preku-CJJ in največjega petrolejskega bogastva. Sicer je pa bilo to v času, ko so se v novih ustavah političnim normam splošno primešavali gospodarski ele-nekaj dokaj razumljivega. V borbi z gospodarskimi realnostmi ta 7 urn* tercet seveda ni mogel obstati in Je zdaj vsaj v industrijalnih državah Povsod na umiku; da, 9 in 10 umi delavnik je pričel igrati že vlogo socijal-nega dumpinga. V Nemčiji n. pr. pridobiva svoboda kolektivnih tarifnih dogovorov na vedno splošnejši veljavi, medtem ko stoji drugod (n. pr. na Češkem) vsled parlamentarne konstelacije (vpliv socijalist. partij) norma o 8 urnem delu e skorajda neomajana. ST)i^vicarsko ljudstvo uživa ugled in resn zrelega, preudarnega teritorij88! n.aroc*a- Ker tudi njegov no -ativn° majhen in dosti ugod- PosrM™, en’ si to ljudstvo lahko brez Hj'cev v referendu in ljudski bližno lil3* .2akone samo- Pr6d Prf‘ čan L 01 se je v ^vici na ta na-- davka ir ,Val° 0 uvedbi imovinskega stvar V; . *ani’ 2Te tudi danes za 2avn1 ,tlVor' Pravzaprav cel kompleks pnr,_ Jani‘1 gospodarskih problemov. 0Tri_ emu občanu se bode v začetku PreoJ-en° vPrašan3e tudi v Švici zdelo v ®!:!1 ^stavna formula, toda kontro-nrern ^obro organizirane agitacije iz-»remene tudi v njegovih očeh to do- in 2° ,enostavnost v ^reno križajočih Prepietajo^ih se interesov. In tu se korit«V borbi dvomov ta Pričakovanih jJ/sti oziroma škod tekom par dni od- laae i ? zadevi> ki beli strokovnjakom kloni!6 •'H leta- Recim0- da lansko od-pij *ev imovinskega davka lahko pri-u011 Partijskim ozirom, ker se tela uWi.*skega prebivalstva ni ho-^čitev socialistični manjšini. Od- Se v° danes stavljenem vprašanju brskih - neP°sredno — tiče gospo-sanjo m ^teresov vseh državljanov, ne nu, ki ?aI°številnega podjetniškega sta-Poslerm ° dn' toži o nazadujoči zadkov in na'raš5anta režijskih stro-nosti d! nPaianiu konkurenčne zmožne niinn t ® umi delavnik tudi bi moSJ ",1/Jgodovinske tradicue, ki niku glasujočemu povpreč- oPa2nvOSt- a ^ na Podlagi lastne-nieg0vj s,fta,n,aa' izkušnje napravi o sodbo Ai- ,anjl umestnosti samostojno sra v' ]e mar Za ^ vsalf« —* 111 riatl v Manche-skusn0 o *ron Works) zavedla po- jjj ~ 0»Urr»rv ~ ^ . .. sa> ko * t*mar že tako davno od te- s.tru (S Mather in Platt v Manche- usno » , Iron Works) zavedla po-, 8'Urni delavno dobo? ?Ali mar kot sp0raSxV.nik še 1 1914 veIial bolj ment? Na individualen eksperi-sko ljudsko SaiC način‘’ današnje švicar-naj izpade 8lapovanje bo poučno, pa nem zmislu Dritr^evalnem ali zanikal- da ^j^^^atični pomen tega referen- nem zaL !iStVu’ da deflaciia v držav-tivn. QaKo.nodaistvu napreduje. Kolek-- loSr^em' ki ie Uročil v letih 1918 državni ingerenci urejevanje Dinar 7*55« Curih, 16. februarja (Z) Deviza Beograd je dosegla na današnji sklepni borzi najvišii tečaj 7.55. Beograd, 16. febr. (D) Današnji skok dinarja je vzbudil popolno osup-njenost. Dasiravno je prevladovalo prepričanje, da se bo dinar še dvigal, vendar ni nihče pričakoval tako ogromnega skoka. V Curicku notira dinar 7.55 in kakor vse kaže, še ni dosegel viška. Beograd, 16. februarja. (B) Vaš poročevalec se je obrnil do zastopnika trgovinskega ministra, prometnega ministra dr. Kojiča v zadevi skoka dinarja in ga vprašal za mnenje vlade. Dr. Kojič je rekel, da smatra za vzroke naglega dviga dinarja v inozemstvu ustaljenost notranje politike v naši kraljevini, dobro letino in ravnotežje v državnem proračunu in trgovski bilanci. Vse to je omogočilo našim izvoznikom, da morejo oddajati naše proizvode v inozemstvo. Zato se je pokazala v drugih državah potreba po dinarju, ki je dovedla do porasta naše valute. Glavni vzrok pa je sporazum in sklepanje trgovinske pogodbe z Italijo, kar poveča naš kredit v inozemstvu. Prišlo je že do tega, da kupujejo italijanski uvozniki naš dinar. Po mnenju ministrovem ne bo imel nagli dvig dinarja kvarnih posledic, še manj pa bo povzročil katastrofo za maže trgovstvo. Beograd, 16. febr. (D) Finančni minister dr. Stojadinovič sicer ne da direktnih pojasnil o vzrokih silnega porasta dinarja, vendar se dozaava, da je eden izmed glavnih vzrokov porasta dinarja naš ugodni gospodarski položaj. V porastu dinarja igra brez dvoma tudi špekulacija precejšnjo vlogo, kajti ravno radi učvrščanja zaupanja v naše gospodarstvo smatrajo inozem. finančni krogi dinar kot valuto z dobro bodočnostjo. Beograd, 16. februarja. (D) V gotovih krogih trdovratno zatrjujejo, da je porast dinarja povzročila Italija, radi tega, ker bo imela po sklepu trgovinske pogodbe z Jugoslavijo velik interes na tem, da postane dinar močno plačilno sredstvo. Drugi zopet trdijo, da hoče Italija z dvigom dinarja dokazati vso pomembnost sklenjenega sporazuma za našo državo. Beograd, 16. febr. (D) Kljub silnemu porastu dinarja so v notranjosti Srbije rasle blagovne cene. Treznejši presojevalci položaja pripisujejo porast cen slabemu vremenu, ki onemogoča dovoze blaga na tržišča. Od petka dalje pa je tudi v notranjosti Srbije čutiti popuščanje cen. Trgovina miruje, ker nihče noče kupovati v pričakovanju, da bo porast dinarja v veliki meri pritisnil cene. Interpelacija v skupščini o gozdnih koncesijah. Sporazum z Italijo pride v pondeljek pred skupščino. Beograd, 16. febr. (Z) Današnjo sejo naroune sKupscine je otvoril predsednik Ljuba Jovanovič ob 9.40 dopoldne. Po opravljenih formalnostih je skupščina prešla na dnevni red: raz- pravo o interpelaciji zemljoradniškega poslanca Dušana Dimitrijeviča glede Pogodbe, ki je bila sklenjena med državo in med gozdnim podjetjem Eisler & Ortlieb o izkoriščanju državnih gozdov in železnice Zavidovič — Kusjača v Bosni. Ob začetku govora ministra za šume ir. rudnike dr. Milana Srskiča je došlo v dvorani do vznemirjenja, ker je počila neka cev in se je dvorana napolnila s paro. To je izzvalo obči smeh. Slišali so se glasovi: »Opozicijo hočejo zastrupiti!« Ker ni tilo mogoče dalje delati, je predsednik odredil odmor. Po odmoru je seja potekla v miru. Poslanec Dimitrijevič je naglašal, da so Avstrijci že leta 1909. izročili tvrdki Eisler & Ortlieb ogromne komplekse zemlje v izkoriščanje. Po ujedinjenju je bila pogodba razveljavljena, tvrdka pa stavljena pod sekvester. Leta 1920 je pa tedanfi minister za šume in rudnike sklenil s tvrdko pogodbo za 50 let. S to pogodbo so bili interesi naše države jako oškodovani. Interpelant je navajal, da je bosanska vlada svojčas tej tvrdki odstopila kompleks zemlje s katere se dobi letno 300.000 m’ lesa, za 200 tisoč zlatih kron letne zakupnine. To bi danes zneslo 4,220.000 dinarjev. Leta 1920 je naše ministrstvo izročilo gori omenjeno železniško progo,- ld je *dolga 118 km, zakupcu za smešno nizko ceno 210 tisoč jugoslovenskih kron, kar znaša v današnjem denarju 52.500 dinarjev na leto. Minister za šume in rude dr. Srskič je v svojem odgovoru podrobno opisal pravni položaj stvari in naglašal, da je o priliki ankete, ki jo je sklical, da preišče zlorabe na tej progi imenoval svojega komisarja. Rekel je tudi, da ima trden namen, s tvrdko skleniti novo pogodbo, ki bo za državo> ugodnejša. — Za ministrom je govoril klerikalec Klekl, ki je opisoval gozdne razmere v Sloveniji. Socijalist Divac se je bavil s postopanjem proti delavcem. — Demokrat dr. Šečerov je zahteval revizijo gozdnih koncesij v obče. — Interpelant Dimitrijevič je izjavil, da se z ministrovim odgovorom ne zadovoljuje. Radikalec Vlada Miletič je predlagal prost prehod na dnevni red, zemljorad-nik Dimitrije Vujič pa utemeljen prehod na dnevni red. Minister Srskič je bil za prost prehod na dnevni red, kar je tudi večina sprejela. Seja se je zaključila ob 1. uri pop. Prihodnja seja je bila napovedana za ponedeljek ob 9. dopoldne z dnevnim redom: sporazum med našo državo in Italijo. Ta sporazum je postavljen na dnevni red, ker je zunanji minister dr. Ninčič naznanil predsedništvu skupščine, da je znamo okreval in da bo v ponedeljek prisostvoval razpravi o tem sporazumu. VLADA PROTI DRAGINJL Beograd, 16. febr. (Z) Minister za socialno politiko dr. Peleš je zaprosil notranjega ministra Vujičiča, naj pozove podrejena oblastva, da strogo iz-vaj^o svoje dolžnosti, ki jim jih predpisuje člen 17. zakona o pobijanju draginje. Beograd, 16. februarja. (R) Ker so se cene živil v Beogradu dvignile, je finančni minister dr. Stojadinovič ukazal« da se proti temu napravijo energični ukrepi. NOVA RAZVRSTITEV DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV. Beograd, 16. februarja. (ML) Kakor se doznava, se pripravlja v pravosodnem ministrstvu uredba, s katero se izpreminja dosedanja naredba glede razvrstitve državnih nameščencev. Z novo uredbo se odstranijo nasprotja, ki obstojajo med vladno naredbo in uradniškim zakonom. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 16. februarja. Napoved za 17. februarja. Zjasnitev, zjutraj mraz, med dnevom temperatura blizu ničle; lahni vetrovi. tolikih, čisto individuelnih zadev, in nabreknil državno poslovanje s tolikimi novimi agendami, se umika zahtevi po individuelni svobodi. 1 o gospodarski svobodi vpije danes ves svet, in dnevno smo priča, ko se zgrudi jedna pro* hibitivna ograja za drugo. Tudi naše jugoslovansko gospodarsko življenje se mora gibati šc v številnih takih umetnih ograjah. Tujezemstvo sicer priznava, da imamo v srednji Evropi še naj- literalnejši gospodarski režim, le da je katalog okrnjenih gospodarskih svobod, kakor ga je prednese! posledrji gospodarski kongres v Zagrebu še precej obširen. Ni morebiti pri nas 8 - urni delavnik danes akutno vprašanje, na vsak način Pa bo rezultat švicarskega teferenda tudi za nas važen. In da na ta rezultat opozorimo prizadete, je namen teh skromnih vrstic. rgn. Madžarska krona izenafena z avstrijsko. Protidraglnjske demonstracije v Budimpešti. A* Budimpešta, 16. februarja. (D) Draginja silno narašča. Cene se dvigajo od trenutka do trenutka. Vlada je l^fez moči. V petek so se vršile tu velike protidraginjske demonstracije. Intervenirati je morala policija, ki je po hudem naporu demonstrante razpršila. Budimpešta, 16. februarja. (D) Tuje valute so radi padca madžarske krone silno porasle. Madžarska krona je padla na nivo avstrijske in kasneje celo še niže. Med prebivalstvom vlada veliko razburjenje. Posvetovanja v opozi€ii Opera: Zaprto. Kino Matica: »Igračka kokotc« moi ralna drama v 5 dejanjih. Kino Ideal: »Tropska vrtoglavica«. V glavni vlogi Frank Maye. Kino Ljubil, dvor: »Zakonolom«. Velik« rodbinska drama. * V Mariboru: Narodno gledališče: Zaprto. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Sušnik, jin trg in Kuralt. Qosposv»t*ka uitb ul: 4 Marf Ivan Dgrži štev le kot manjšinske stranke. Danes Vam moram oDširneje poročati, g. uredn k, tudi o naših pripravah za volitve. Najprej par besed o našem sporazumu z Nemci. Predvsem ne gre za nobeno zvezo z Nemci, kakor so naglašali nekateri jugoslovcnski listi, temveč le za medsebojno tehnično pomoč, ki bo obstojala edino v tem, da postavimo Sovani svoje in Nemci svoje kandidate pod istim volilnim znakom in da obojni izjavimo osrednji volilni komisiji v Rimu. da bosta naši listi zedinjeni. Vse to je potrebno vsled tega. ker določa volilni red, da ni nobena lista veljavna, ako je popolnoma osamljena in v enem samem okrožju. Da se to ne zgodi n« nam ne Nemcem, sc je sklenil med političnim društvom »Edinost« v Trstu in »Nemško zvezo« omenjeni sporazum. Ker je ta sporazum zgolj tehnične narave, ohranita obe stranki popo-lno neodvisnost Povsem zgrešeno bi bilo torej misiti, da bomo nastopili z Nemci skupno kot nekaka slovansko-nemška stranka s skupnim programom, temveč bomo šli v volitve vsak na svoj račun in vsak s svojim programom. Po tem pojasnilu gleJe sporazuma * Nemci še par besed o nekem drugem sporazumu, ki je za nas mnogo večje važnosti in ki vsaj do sedaj, ko to pišem, na žaiosi še ni gotov. Mislim na sporazum med nan»| Slovani za skupen nastop. Kakor sem poročal v prejšnjih pismih, smo razdeljeni v dve struji. V tržaškem političnem društvu »Edinost«, katerega delokrog sega čez vso Julijsko Krajino in ki je razdeljeno v trt krajevne organizacije za tržaško, istrsko in furlansko (goriško) pokrajino, so organizirani julijski Sovani, ki stojijo na nestrankarskem narodnem stališču ter zahtevajo edinstvo vseh Slovanov. V Gorici obstoja že od 1. 1922. drugo politično društvo, v katerem se zbira nekdanja Slovenska ljudska stranka in ki nastopa pod imenom »Edinost«, ki je bila prvotno izkljnčna last samo tržaškega političnega društva. To sta dva glavna člnitelja. med katerima mora priti do sporazuma, ako naj bo naš narod skupen in enoten. Kar sc tiče dosedanjih pogajanj, naj podam radi pregleda le par najvažnejših podatkov. Prvo je formuliralo potrebo skupnega nastopa tržaško politično društvo, ki le sklenilo tozadevp« resolucijo na svojem zadnjem občnem zboru od 30. decembra 1923. V smislu te resolucije je stopil njega odbor dne 29 januarja pismeno v stik z odborom goriškega društva, ki je odgovoril 1. februarja t. I. istotako pismeno. da je pripravljeno se pogajati gled« Milo Štibler: Pismo Vuka Karadžiča knezu Milošu ObrenovKu. (Konec.) Posledice. Stojanovič poroča o posledicah Vukovega pisma med drugim sledeče: Knez Miloš je pismo prejel v Poža-revcu 15. avgusta 1832. Padio je pred njega kot bomba! Nihče si še ni upal z njim govoriti v takem tonu. Po Vukovem mišljenju bi se moral celi dotedanji način uprave iz osnove spremeniti, a take misli Miloš ni mogel razumeti. Kako bi se on mogel omejiti samo na plačo, ko mu je na razpolago cela državna blagajna? Da se odreče kuluku in delavce plača, ko jih more dobiti brezplačno in je narod poprej kulukoval tudi turškim pašam? A či-novnijtom da daje dostojne plače, ko moralo služiti za plačo, kakoršno on reče? In trgovini da se odreče, ki mu brzo in sigurno daje tako lepe prihode? Posebno kako bi dal narodu »pravico« in zakone in s tem odreči se možnosti, da dela z vsakomur in ž vsem, kar hoče? Dva meseca pred prejemom tega pisma je umrl Jovan Bobovac, predsednik velikega sodišča, po Miloševi zapovedi na smrt pretepen, ker je govoril, da bi knez moral dati konstitucijo. Vukovo pismo je vsled tega imelo * (a efekt, da ie Miloša neizmerno razdražilo. Pisarju, ki mu je pismo čila!, je zapretil, da nikomur ne sme po- vedati, kaka je vsebina pisma. A sam. je razglasil, da mu Vuk piše, kako so mu (Milošu) vsi činovniki neprijatclji in da delajo proti svojemu knezu; Vuk mu svetuje, da naj Činovnike pobije. Razun tega Miloš pripoveduje, da je po Vukovem pismu celo lastna faini-lija njemu (Milošu) sovražna. Takoj drugi dan zapove Miloš, da mora baš ona trojica, s katero Vuk ni želel razgovarjati, iti v Zemun na razgovor z Vukom. Komedija se je odigrala v Zemunu 22. avgusta 1832, pred celim zbranim narodom. Prvi govori Simič: ,Vuče, kaj smo ti mi storili, da si nas našemu gospodarju opisal v najbolj črnih barvah in niti svetle familije nisi pustil pri miru; vse sl naslikal kot izdajalce našega gospodarja in naše domovine? Zakaj to, ti nikdo, ničvrednež, nesramnež in zlobnež?« Nato nadaljuje Cvetko Rajovič: »Kdo si ti, da vsiljuješ našemu gospodarju po papirju leteče nasvete, ki si jih sestavil s pomočjo svojih podlih svetovalcev, da ga omrziš pri njegovih ljudeh in njegove ljudi pri njem, ti nesrečnež pohabljeni in zlobni? S svojimi dolgimi zobmi želiš vsakogar ugrizniti, a mno-gokaterega zaklati!« Sedaj nadaljuje Panto Hadži-Stoil z gromkim in srditim glasom: »Vuče, mi smo te smatrali za srbskega pisatelja in naravoučitelja, a ti si razkolnik, ki zlo in otrov seješ med ljudi!« Itd. Vuk poskuša braniti se. Mirno jih pozove, naj malo potrpe, da tudi on spregovori kako besedo. Pravi, da za pisanje pisma ni imel ni-kakšnega svetovalca, nego da se je k temu pismu že dolgo pripravljal in da se sedaj kesa, ker ie pisal V pismu da ni ničesar niti proti tem trem odposlancem, niti proti komu drugemu. Zahteva, da naj vsakdo pismo prečita, pa se bo videlo, da govori istino. Na to so mu odposlanci rekli, da ie za vselej izgubil kneževo milost »kot nehvaležen in nesramen človek, ki je z nogo poteptal kruh in mnoge mu storjene dobrote«. Obenem mu povedo, da bo knez skrbel, da izgubi Vuk »kot javni nasprotnik svojih dobrotnikov« tudi še rusko penzijo. Vuk mu je odgovoril, da mu je žal, ker izgubi kneževo milost in rusko penzijo; knez lahko doseže v Rusiji tudi poslednje, »toda k časti mu to ne bo služilo«. Nazadnje so mu zapovedali, da nikomur v Srbiji ne sme ničesar več pisati in po Miloševi zapovedi »so opsovali njemuin njegovemu svetovalcu vse staro ih mlado, koje sta imela, koje imata in koje bosta imela«.* Knez Miloš je bil zadovoljen, ko je zvedel o poteku razgovora. Sedaj je P<> svojih ljudeh pazil, kaj Vuk po Zemunu govori, a obenem je Vuka tožil avstrijskim oblastem. Lisjak je vedel, da so v Avstriji 1. 1832 merodajni krogi vsakogar, ki bi govoril o konstituciji, smatrali za najopasnejše stvorenje. Zato obtožuje Vuka in prosi, naj ga izterajo iz Zemuna, čim dalje od srbske gra-nice. Upa, da mu Avstrija ugodi, ker ve, da c. kr. država ne odobrava nikakega prevrata. In istina, že dne 1. sep- * Opsovati komu majko in otroke in sploh najdražje, kar kdo Ima, je v prostem narodu v Srbiji še danes nekako najmočnejša kletev, najmočnejši izraz sovraštva proti dotlčnemu. tembra dobi general Fojt v Zemunu naročilo, da naj pošlje prepis Vukovega pisma. Vuk je dal prepis in dodal še posebno pojasnilo o razlogih, zakaj je pisal pismo. Med drugim Vuk tu pravi, da mu je kot v Srbiji rojenemu Srbu mnogo do sreče domovine, kakor vsakemu častitemu patrijotu. Dasirav-no je njegova domovina dobila svobodo pred mnogimi leti, vendar napredka ni videti, dasiravno so dani vsi pogoji za uspešen, srečen razvoj Srbije. A uspeha ni radi tega, ker se Srbija upravlja brez zakona in ker je izročena na milost in nemilost samovolji enega samega človeka. Da bi napravil domovini uslugo, se je odločil pisati pismo »despotu« v nadi, da ga navduši za slavna in plemenita dela. Toda ves zagovor ni pomagal in Vuk je moral iz Zemuna. Sel je najpreje v Rusijo, od tam na Dunaj. Dve leti pozneje so se Vukova pro-rokovanja izpolnila. V januarju 1. 1835 se je narod pobunil proti Milošu in izsilil od njega prvi ustav. Miloš se ie takrat spomnil Vukovega pisma in Je Vuku zopet odredil penzijo. Konec. S kakšnim namenom se priobčuje Vukovo pismo? Da se vidi, kako žalostne kulturne razmere so vladale v Srbiji kot predhodnici naše današnje Jugoslavije še pred 90 leti. Vladar nepismen in krut, isto činovniki, život brez zakona, brez Šol, brez bolnic, brez vsakojakih kulturnih naprav. Povsod vlada samo volja močnejšega in krutejšega. In vendar je narod premagal tudi tedanie naižalostneiie razmere in največje težave, ki so se pojavile v prvih letih obstoja naše države. Pred 90 leti razun nepismenega in krutega kneza Miloša nismo imeli še ničesar. A 1. 1914, torej 80 let pozneje, je bile stanje v Srbiji že na visoki stopnji: Lepo organizirano ljudsko šolstvo, masa srednjih šol, visoka šola, mnogo strokovnih, osobito kmetijskih šol, ure. jeno parlamentarno življenje, izvrstna vojska, živahno znanstveno delovanje na vseh poljih itd., itd. Torej v osemdesetih letih v resnici kolosalen napredek. Istina, mnogo je bilo v Srbiji nemirov, pobojev vladarjev ln vodilnih političarjev, toda smatrajmo to vse la kot voljo naroda, da se nedostatki čim prej odpravijo in vstvarijo razmere, ki bodo vsakogar zadovoljevale. Da s« torej vstvarijo kulturne razmere! Nova Jugoslavija od daleč ni v tako nepovoljnih razmerah, kakor je bila njena predhodnica Srbija še pred 90 leti. In vendar je mnogo, mnogo nezadovoljstva med nami in to mnogo opravičenega nezadovoljstva vsled otročjih bolezni ki napadajo organizem mlade, nove države. Toda vsaka bojazen za napredek je neopravičena, ako je narod v svojem jedru zdrav. A mi upamo, da je zdrav, da je sposoben za boj, za delo. Ce so nedostatki, tedaj sc borimo in delajmo, pa bomo istotako dosegii uspeh, kakor ga je narod v Srbiji dosegel, dasiravno so bile tam razmere še mnogo žalostne)* še, nego so danes pri nas. To naj bi bil za nas ln naše nezadovoljneže nauk iz znamenitega Vukovega pisma knezu Milošu Obrano vidu! i skupnega nastopa. Ist! dan pa Je odbor goriškega društva odobril nekak volilni proglas, ki je bil objavljen par dni pozneje y »Goriški Straži« in v katerem ie bilo rečeno, da se politično društvo »Edinost« v Gorici udeleži volitev pod imenom »Narodne stranke za Slovence in Hrvate«. Proglas je dalje nagla «al, da se odbor zaveda, ds obstojata poleg goriškega društva tudi Politično društvo v Trsiu in pa pol.ticno društvp. za Slovence in Hrvate v Istri. To sporočilo je mšo javnost prcoej presenetilo, ker je bilo izdano ne samo pred sporazumom, temveč celo preden so se začela tozadevna pogajanja. Nekateri tukajšnji listi so vsled tega očitali odboru goriškega društva, da hoče ovirati skupen nastop Slovanov. Vendar pa so se pogajanja nadaljevala in 7. t. m. se je vršilo v Gorici Posvetovanje delegatov tržaškega in goriškega društva, na katerem pa je piulo do znanega incidenta med dr. Slavikom in dr. Bitežnikom. Toda želja po sporazumu je ta. j0,.v?*PC2’ se Pogajanja kljuD temu nadaljujejo in tekom tega tedna sta se vršili v Trstu med zastopniki tržaškega in goričkega dve posvetovanji. Do končnega sporazuma, kakor sem že omenil, pa do danes se ni prišlo. In sedaj še par besed o vsebini sporazuma. Obe društvi se iinata sporazumeti: 1. g;ede skupne kandidatske liste, 2. glede se-stave volilnih odborov. Olede prve točke Zahteva tržaško društvo, >la mora biti d< Willan nosilec liste, medtem ko bi se vsi v j*, kandidati vrstili tako, da bi bil drugi Kandidat krščanski socijalec, tretji zopet ^ ®e<^e volilnih odborov stoji tr^ašto društvo na stališču, da naj bo prednji volilni odbor v Trstu, ki ie tudi se-oež volilne komisije našega okrožja, in po-i nai se ustanovijo še krajevni volil- ° ^si ^ odbori naj bodo sestavljeni na podlagi enakosti med obema strujama in Posameznih političnih organizacij. Ta zanteva je upravičena predvsem radi tega, ker se hoče uveljavljati kot popolnoma enakopravno tudi nekako društvo za Hrvate in Slovence v Istri, ki obstoja le na papirju. Včeraj je imelo to društvo tu v Trstu svoj »občni zboi?, katerega se je udeležilo — 12 oseb, vštevši štiri Goričane, ie torej res preveč brezpomembno, da bi smelo v tako resnem hipu komplii.ii* ti že itak kočljivi položaj! Stališče goriškega političnega društva je tako naspiotno pogojem tržaškega, da pogajanja še vedno tičijo. Krščansko-so-cijalna struja ni samo proti temu, da bi bil dr. Wilfan nosilec liste, temveč je stavila v začetku pogajanj celo pogoj, da sploh ne sme kandidirati, ker da je vsled zadnjih sporov preveč kompromitiran! Ta zahteva je napravila zelo mučen vtis, kajti za vsakogar mora biti jasno, da je pravi in reprezentativni voditelj julijskih Slovanov le dr. Wilian in da mu niso mogli vsi nezasluženi napadi vzeti in pokvariti te njegove pozicije in sicer ne v očeh tukajšnjih Slovanov in ne v očeh drugorodcev. Ako bi se moral umakniti iz političnega življenja, bi ne pomenilo to-le največje nehvaležnosti do zasluženega voditelja, temveč bi občutil ves naš narod njegovo izgubo kot moralno obglavljenje. Izključno je torej, da bi mogla narodna struja popustiti v tem oziru, ker se zaveda, da bi bila taka popustitev na škodo vsega našega ljudstva. Kakor se vidi, obtežujejo sporazum med nami nedavne polemike, ki so bile izzvane" ravno z napadi na dr. Wilfana. Toda sedanji resni hipi velevajo vsem, da storijo vse, da se napetost ublaži in odstrani, ne pa da se poglobi in napravi nepopravljiva. Ne bomo imeli več tako lepe prilike, da se zopet zbližamo, ako zamudimo priliko, ki nam jo nudi letošnja volilna’ borba. Zato se morajo opustiti vsi pogoji in se zahteve, ki niso utemeljene v stvarnih razmerah in potrebah našega ljudstva in ki vsled tega položaj našega naroda samo otežkočujejo. 3. I. Dunajsko pismo. Kriza dunajske operete. — Castiglioni, avstrijski Stinnes. — Štrajk v bankah? — Razno. Na Dunaju, 14. febr. Dunajski opereti, ki slovi po vsem sveti^ grozi prav resna kriza. — Pred vojno so imela vsa operetna gledališča o252 sedežev, po vojni pa 10.630, torej dve tretjini več. Do deset operet ' vsak večer. Cene so zelo vi- da ne rečem horeudne, kar je da že niso več vedno razprodani ®Qcži in lože. Casi so minuli, ko ]o ° Poleg revščine tudi dovolj šibarskih plovcev, ki so z lahkoto pridobivali uijone in jih istotako lahkomiselno iz-Jali. Valuta je stabilizovana, kupčija Tofaja čedalje bolj normalna, življenje /J1 da imajo ljudje sicer dovolj za •nje po^re^e> ne Pa šc za draga tališča. — Dunajski »finančni mini-®r« Breitter je bil naložil za vse mo-*oce zavode in podjetja visoke davke od raznimi naslovi. Operetna gledali-a so posebno visoko obdavčena, tako, a um odpada 52 odstotkov kosmatega °nodka; z ostalimi 48 odstotki pa ne Korejo kriti svojih režijskih izdatkov. Prvovrstni umetniki prejemajo ogromne Saže. N. pr. Oestvig v »Silberne Tanze-**n« 10 milijonov vsak večer; gčna Kar-tQusch, ga. Werbezirp in g. Tantenhayn 130 5 mil. — Zato so se ujedinilfi vsi ravnatelji in zahtevali, da jim Breiter »davek na zabave«. Naglašali so, v , m°rajo začeti misliti na znižane bod^K1^’- da Privabijo širše slofo ki tudi »s Polnili gledališča. Tako bo Breitte tIles^ne blagajne bolje. — Toda da n„ , Je ostal neizprosen. On meni, °Peret ni^aka škoda, ako sc nekatere navadHa g!ed^a zopet pretvorijo v tus Ql)na’ bomo imeli predvojni sta- fete v?’,. Jti tak° bodo preostale epe-dobrn • . z.asedcne, ta podjetja bodo borin '2naiala in mestne blagajne ne ostala trpcle- — Vsa Pogajanja so zun t brezuspešna in vsi ravnatelji, ra-včc.ro”ega ^°liailn Strauss Theater) so 1 že odpovedali vsemu osobju, da *vg,usta Prenehajo vse po-.Na tisoče oseb je s tem na cesti; ^vse ne bo drugod prostora. — Javno in ® je močno na strani ravnateljev u oosoia nerazumno trdoglavost Breit-dv °‘ ~ Dunajska opereta je brez-vomno velika privlačna sila in raz-Ja 0 9unaju dober glas po svetu. , D Stinnesu je prinašal »Abend« cele ranice samih imen delniških družb in ni« ^ Dodietii» ki so bodisi naravnost 'a °t>a 1051 ali pa jim J’e glavni delnl-trnš Vsem svetu So te družbe raz-sene. Kdor je to prečital, si je mogel Sele napraviti malo sliko o velikanskem ®*vu. ki je tu nakupičerjo v enih „ an in koliko dela in energije se zdru- žuje v eni sami osebi. — Dunajski Tr- strikl; J?. ill° Castiglionl je madi siici- es* 0 katerem sem že n SLs?oročal- — Tudi on ^aČan K.wnmn mar- sni..«* »"T-*"’ — »«ui on je lastnik, dru4K i glavni delničar neštetih družit, j6 , v Avstriii> marveč tudi v bil . ava^- ~ ^red nekaj dnevi je ietl no ?r Alpine, ki je moral spre-UDm« 2nanie’ da Castiglioni izstopa iz neki rfegtl sve*a> v kateri pa vstopi in taue. ^an nie*°ve trgovske hiše. ^nosrih0’^ *C hoie Vstopiti iz lovaH i užb< ker sam ne more sode-^ !n nadzorovati. Pošlje pa tje zastopnike. Pridržal si je par ^ed družb, kjer še vedno ostane. 15 t mi tudi »Lloyd Triestino«. — %ri n .?rir,edi, *Le*a Študenti Univer->. u a ar,l* ^kakih 50 je vseli skup!) tatni ,• 8°liardieo; med patrone-*°Drnw 1 i K0SPa Castiglioni, torej *^sti ^ , ki '2ra v n e m š k i jav- a velikansko vlogo. Dunajske banke zelo izkoriščajo svoje uradništvo. Zahtevajo od njega delo, kolikor ga je potreba, da so vsak dan mize čiste, brez zaostankov — ali da bi nadure tudi plačale, to pa ne! Uradništvo težko izhaja, a banke imajo ogromne režijske stroške, ki gredo v milijarde, kar dela ravnateljem težke skrbi. Samo za uradniške plače morajo banke delati kolosalne kupčije in dobičke. — Že dolgo časa si uradništvo prizadeva, da bi banke bolje nagradile njegovo delo, a vsa pogajanja so bila doslej brezuspešna. Zato je poseglo po prisilnem sredstvu, za sedaj le še v obliki pasivne rezistence, ki pa je baje le znanilka bodočega štrajka, kar bo imelo neugoden vpliv na promet z vsemi sosednjimi državami. V prejšnjih časih je bil železniški promet proti severu kolosalen. Vršil se je s štirih kolodvorov: Ost, Nord, Nordwest- in Franca Jožefa. — Vsled zmanjšanega prometa, pa tudi zaradi varčevanja so zdaj popolnoma opustili veliki kolodvor Severozapadne železnice in združili ves promet na Nord-bahnhofu. Za kaj vse porabijo ogromni prostor, se še niso odločili. Isto tako izgine ogromna vojašhica Rassauer iz sredine mesta za Schotten-ringom. Tu bodo baje zgradili prve Wolkenkratzerje — nebotičnike; v šti-rikotu bodo zgradbe do 20 nadstropij, v sredi pa nebotičnik z 21 nadstropji. Načrti so že izdelani. Smotke so bile že doslej za nekako 20% dražje nego v Jugoslaviji, od nedelje dalje pa jih zopet podražijo za 25%. Navadna portorika bo stala 1000 kron, trabuka 2400, britanika 2500 kron itd. — Vzrok povišanju je ta, da — gre kupčija predobro. Hočejo vsaj toliko, če ne več zaslužiti in raje manj delati! — Dobimo pa novo smotko »Kanzler« za 1400 kron, ki bo baje izvrstna! — Cigarete se ne podiažijo. Dosti vrst jih je, za vsak okus. Cene ugodne. »Švercovanje« iz Jugoslavije »se ne izplača«! Čemu toliko strahu, morebiti celo visoka plačila in globe carinarnici, ko je tu dob:'! cig^rct po primerni ceni! * Dinar polagoma ras »pot neko- liko pade, pa si drugi dan opomore, zopet poraste in pade — in leze prav Polagoma kvišku. Vzrok temu pojavu Pojasnjujejo na ta način, da v prvi vrsti Avstrija in Italija kupujeta večje množine dinarjev za spomladne nakupe našega žita, posebno turščicc. Ko bo onava zopet plovna, pojdejo veliki transporti do Dunaja in tudi do Regensburga. Udruženje jugoslovanskih žena priredi v nedeljo 17. t. m. čaianko z malim koncertom v dvorani Nižjeavstrij-skega obrtnega društva v Eschenbach-gasse. Dobiček v korist našim revnim dijakom. Pomisleke g. prof. Koširala o »Ra-tionale« in starosl. bo^pslužju sem sporočil češkemu raziskovalcu, p0 katerem sem posnel svoje pol-očilo. Da so bili za Rudolfa H, in Albrehta upori slov. prebivalstva, to stoji, isto tako, da je živelo v teh krajih slov. ljudstvo! Karol Veliki je ustanovil »Ostmarko« in naseljeval sem Germane; isto so si-stematiški nadaljevali Bavarci. Veliko je imen slov. korenine in še danes povsem slov. oblike A. G. Ustanovita skupina Glavnega saveza jugoslovenskih vinogradnikov. (Od našega posebnega poročevalca.) Danes ob 10. uri dopoldne se le vršila ustanovna skupščina Glavnega Saveza ju-goslovenskih vinogradnikov. Skupščine se je udeležilo okrog 12U delegatov. Predsednik pripravljalnega odbora, vinarski ravnatelj g. Anton Puklavec iz Maribora je ob otvoritvi skupščine pozdravil predstavnike pokrajinskih odborov iz Slovenije in Hrvatske, predstavnike vinogradnikov iz Srbije, Dalmacije, Bosne, Hercegovine in Vojvodine, zastopnike krajevnih vinogradniških društev, zastopnike kmetijskih udruzenj, zastopnike Saveza srbskih poljeprivredmh društev, zastopnike zagrebškega gospodarskega drušatva in gospodarskega društva iz Osijeka in navzoče vinske trgovce. Zahvali se navzočim za njih časten odziv ter izvaja, d? se mora boriti »Glavni Savez jugoslovenskih vinogradnikov za glavne in skupne interese vinogradnikov. Zato mora zbrati v sebi vse vinogradnike. Današnja skupščina pomeni korak dalje v tej borbi. Predlaga, da se pošlje s te konference brzojavni jx>zdrav Nj. Vel. kralju Aleksandru, na kar prečita tajnik svetnik Hržič sledečo brzojavko: Pozdravni brzojavki. »Nj. Ve1!, kralju Aleksandru pošiljamo s I. glavne skupščine glavnega saveza ju-gosiovenskih vinogradnikov v Zagrebu izraze naše neomejne udanosti.« Nato prečita tudi brzojavko poljedelskemu ministru, ki se glasi: t »S prve glavne skupščine glavnega saveza jugoslovenskih vinogradnikov pozdravljamo g. ministra in mu priporočamo svoje interese.« Brzojavki sta bili sprejeti enoglasno. Volitve. Nato so se vršile volitve. Predsedniško mesto je ostalo neizpolnjeno. Za podpredsednika sta bila izbrana svetnik Hržič in Anton Puklavec. Za tajnika Gjuro K a i t n e r, za blagajnika Pavel Cezar, za odbornike pa: gg. Skalicky Bohuslav, viš. vin. nadzornik iz Novega mesta. Ne m a n i č Josip. Kušar Robert, P e to v a r Lovro, Zemljič Fric, Burk-staler; Praunbeiger, Rittig Ivan, Turkovič, Bombeles. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Benča Ivan, Mijo v i č Peter, E r b e r Gustav, Kolenc Josip. V ta prvi odbor so bili izvoljeni samo predstavniki iz Slovenije in Hrvatske, ker pokrajinski savezi v Srbiji, Dalmaciji in Bosni še niso organizirani. Predlos za spremembo pravIL Po volitvah prevzame novi predsednik Hržič predsedniško mesto in skupščina preide na razpravo o članarini ki se določi na 10 Din letno. Razpravljalo se je tudi o spremembi pravil in g. S k a 1 i c k y je prečital predloge slovenskega pokrajinskega udruženja, zlasti da se dovoli tudi pokrajinskim savezom nabava vinogradniških potrebščin. O vprašanju se je vršila daljša debata, ki se ,je zaključila s predlogom Erbera, da se sploh izdelajo popolnoma nova pravila, ker so obstoječa pomanjkljiva. Vinska kriza. Nato je skupščina prešla na drugo točko dnevnega reda. razpravo o vinski krizi. Prvi referent za to točko gosp. B. S k a 1 i c k y opisuje sedanjo težko vinsko krizo, ki jo je mogoče ublažiti le z omejitvijo vinske produkcije, z izboljšanjem vinske kvalitete, z organiziranjem prodaje vina, z organiziranjem vinske trgovine, pospeševanjem vinskega izvoza in z ureditvijo propagande eksporta v inozemstvo. Glede izboljšanja vinske kvalitete je govornik iKHidarjal, da se more uveljaviti na svetovnem tržišču samo najboljša kvaliteta. Radi tega se ne sme vzgajati mnogih vrst trte, temveč samo najboljše. Urediti je treba tudi vprašanje trgatve in izboljšanja kletarstva. Radi tega je treba prire-ievati kletarske tečaje. Glede organizacije prodaje vina je naglašal potrebo predelave mošta, da se usposobi vino za izvoz. Poleg tega je govoril o produkciji vinskega kisa, vinske kisline in raznih destilatov. Ozirati pa se je treba na protialkoholno gibanje. Nadalje je naglašal. da je dobro urejena organizacija vinske trgovine največjega pomena za producente. Končno je govoril tudi o gostilničarjih, katere bi bilo treba nadzorovati ter je pbudarjal nujno potrebo, da se čimprej sprejme enotni vinski zakon za vso državo. Naglašal je nadalje potrebo prirejevanja razstav itd. Glede protia koholnega gibanja je dejal, da vinogradniki niso za pijančevanje, toda na-, stopiti morajo proti oškodovanju svojih interesov. Vinsko krizo smo predvidevali že davno, toda nismo se nanjo pripravili. Treba si je zagotoviti zunanje trge, za kar so potrebne specijalne trgovinske pogodbe, oprostitev od carine, hiter promet, znižanje prevoznih tarifov. Za našo trgovino je potrebno, da ustalimo vinske tipe za r>osa-mezne kraje, poleg tega je največjega pomena propaganda v inozemstvu za na$a vina. Avstrija. Nemčija, Švica, Češkoslovaška in Poljska in morda tudi Rusija bi bila ugodna tržišča za naša vina. Potrebno pa bi bilo izdajati razne brošure in letake, prirejati razstave. V inozemstvu bi morali imeti svoje eksportne pisarne za Informacije in bi se morali zlasti naši konzuli zavzemati za to našo produkcijo. Stroški bi se mogli pokriti na ta način, da bi se plačeval pri izvozu v skupni propagandni fond določen odstotek. Za njim je govoril g. Pavel Cezar, ki je poudarjal, da obstoja pri nas vinska kriza že od leta 1920, radi česar se je pojavila med našimi kmeti težnja za Izseljevanjem. V interesu nas vseh je, da se to vprašanje čimprej reši. Po vojni so nastale na svetovnih tržiščih razne izpremembe, ki sta jih izkoristili Italija in Madžarska, ki nas sedaj tolčeta s svojo konkurenco. V inozemstvu je mogoče prodati samo najboljša vina. Cepljenju trte je posvečati največjo pažnio. V bližini velikih mest je treba vzgajati namizne vrste, grozdje za eksport, in za konzum v zimi in spomladi. Zagovarja eksport svežega grozdja. Tudi ta govornik je poudarjal potrebo enotnega vinskega zakona in pa potrebo izboljšanja prometa. Posebno pozornost je treba posvečati statistiki. Za njim je govoril veletrgovec Star, ki omenja, da ima naša država okrog 174.000 ha vinogradov in da bomo povprečno na vsakem jutru 18 in pol hi vina. Po tem znaša produkcija letno tri in pol do štiri in pol milijonov hi vina. Konzum doseže dva mililona. za izvoz ostane 1 m Pol do 2 miliiona Zagreb, 16. februarja. Dr. F r a n g e š je izračunal, da veljajo vinogradi 40 milijard dinarjev, trgatev v letu 1922 pa je znašala 250 milijonov dinarjev. Na ta način bi se moglo uvoziti letno h milijardo zlate valute. Pri nas se vršijo tudi vinske borze, ki so bile najprej uvedene pri nas, a nato so se uvedle tudi v drugih državah, kakor Italiji. Madžarski itd. V Zagrebu se vrši vinska borza vsako sredo v mesecu, toda obžalovati je dejstvo, da se je dosedaj pri nas pokazal mal interes za te borze. Nato se razvije debata. Predstavnik Dalmacije P a m z i n i se ozira specijelno na dalmatinske razmere, Daimacija je producirala letos 850.00U hi, kar je gotovo četrt celokupne naše produkcije. Govornik pobija visoke davke in carine. Vinska kriza pomeni za Dalmacijo splošno gospodarsko krizo, ker Dalmacija ne more ničesar drugega producirati. Kopač Gjuro omenja našo propagando in pravi, da bi se največ dalo storiti s kolodvorskimi restavracijami in restavracijskimi vagoni. Ti imajo danes običajno najslabša vina in tujci si napravijo zelo slabo mnenje o kvaliteti naših vin. Gosp. Košar iz Slovenije primerja razmere med vojno s sedanjimi časi in poudarja potrebo ustanovitve tipskega vina. Veletrgovec Zim er man poudarja, da pri nas ni vinske krize, ker vse vino izpijemo sami. Leta 1920 je bilo slabo vino, toda do konca leta je bilo vse konsumirano. Prava kriza leži edino v nas, ker prodajamo v mtsi, ne oziramo se pa m kvaliteto. Kletarstva pri nas ni. Posoda se ne izbira. Niti se ne pazi na temperaturo, tako da še mnogo vina uniči. Vlada reducira strokovnjake, čeprav bi jih potrebovali trikrat toliko, kolikor jih imamo. Prof. Radič iz Krapine naglaša, da bomo morali v kratkem pričeti z obnavljanjem naših vinogradov, ker so bili naši vinogradi regenerirani pred 30 leti. Nato prečita g. Cezar resolucije: 1. V vseh državnih trtnih sadovnjakih naj se vzgajajo samo take vrste, ki dajo dobro kvaliteto. 2. Tudi privatniki morajo gojiti pretežno trte boljše kvalitete. 3. Izvesti se mora prepoved sajenja vinogradov v nižinah, na polju in sploh na zemlji, ki je primerna za kako drugo kulturo. 4. Novozasajeni vinogradi, ki niso prikladni za drugo kulturo, se morajo oprostiti davkov za 20 let. 5. Zahtevati se mora dovoljenje za uvoz vin v Avstrijo, tudi če so slabša od 13° alkohola. 6. Izvajati je strogo kontrolo v kon-sumu pri prodaji v trgovinah. 7. Čimprej je sprejeti enotni vinski zakon za vso državo. 8. Pri_ sklepanju trgovinskih pogodb je treba zaščititi domačo produkcijo s posebnimi pogodbami. 9. Pri sklepanju trgovinskih pogodb se mora zavarovati izvoz naših vin na tuja tržišča. 10. Vsi zakoni, ki se tičejo vinogradništva in vinske trgovine morajo biti pred predložitvijo narodni skupščini, predloženi gospodarskim in vinogradniškim organizacijam. 11. Ministrstvo naj zagotovi v svojem proračunu večjo vsoto za pospeševanja kletarstva in vinske trgovine. 12. Kjer je potrebno, naj se poskrbi za boljše železniške zveze 13. Železniške tarife in carine naj se znižajo v toliko, v kolikor onemogočajo izvoz. 14. Napravijo naj se postaje za zgoščevanje mošta v svrho povišanja alkohola v vinu. 15. Posebna organizacija strokovnjakov naj nadzoruje izvajanje zakonov, ki se tičejo jMspeševanja vinogradništva in vinske trgovine. V debati, ki je nato sledila, je poudarjal referent K a i t n e r jrotrebo enotnega vinskega zakona, ker veljajo danes različni predpisi: v Sloveniji avstrijski vinski zakon, v Hrvatski madžarski. Vojvodina tega ne priznava in ukuhava mošt, Bosna izdaja svoje lastne liaredbe, Srbija in Crna gora pa nimata nobenih zadevnih odredb. Sprejetih je bilo še več predlogov in resolucija, ki odločno protestira proti možnosti, da se dovoli italijanskim trgovcem uvoz italijanskih vin v našo državo. Ta uvoz bi bil za na* katastrofalen. Obravnavalo se je tudi potrebo strokovnega glasila. Po izčrpanju dnevnega reda je podpredsednik zaključil uspelo zborovanje. 18., 19., 20. febr.: ..Igraialioliote" Moralna drama v petih dejanjih Bujna Inscenacija, dlvna Igra. KINO .MATICA* | Vedno zadnje novosti SAMO Selenbnrgova ulica 3 Gričar & Mejač. VELIKI PUSTNI KORZO v Ljubljani - hot i ..Union" SLAVŽEVA MAŠKARADA 2. ISS. 1924 Stoletnica grofa Hohenwaria. Na Dunaju, 15. febr. Dne 12. febr. 1824. se je rodil na Du* naju grof Karol Hobcnwart, ki ni igral velike vloge le v avstrijski politiki, marveč še prav posebej v usodi slovenskega Ja tudi češkega naroda. Po dovršenih pravnih naukih je vstopil v politiško službo. Leta 1868. je bil Imenovan deželnim predsednikom kranjskim. Tu se je sprijateljii z našim narodom v obče In navezal je stike s slovenskimi politiki, ki so ostali trdni do njegove smrti. Posebej naj omenim prijateljstvo s tedaj živahnim Klunom, voditeljem slovenskih konservativcev. Komaj je začel izvajati marsikak lep načrt t korist kranjski deželi, že je bil dve leti pozneje poklican za namestnika na Dunaj. Ali že v februarju 1. 1871. je presenetila ustavo*-verce in liberalni Dunaj, kakor strela z jasnega, nikdar pričakovana vest, da j« imenovan na čelo novi vladi, konservativec grof Karol Hohenwart. In kako bi ne, saj v tej vladi ni bilo niti enega centralista, pafi pa — Čeh, Josip Jireček. Hohenwart je bil Avstrijec starega kova, pošten v svojih načrtih in pravičen nasproti zahtevam slovenskega in češkega naroda. Češko abstinenco Je smatral za nesrečo države, zato je takoj začel pogajanja s Čehi. Pridobil je cesarja Franca Jožefa, da je izdal zgodovinsko važen reskript J. 1871., ki priznava češko krono in obljubujlš, da se bo dal v Pragi kronati češkim kraljem. — Ta reskript je izzval v vsem narodu veliko veselje. Češki politiki so potem nad 40 let pogosto Izrabljali — cesarjevo verolomstvo — Ali mogočni centralistiškl krogi niso mirovali, prestrašili so cesarja s slovanskim poplavom In — Hohenwart Je padel. Prišla je zope-ko da določa ali denarna enota, ako Ima lastno mcnjaluost, absolutno višino ccn ter absolutno vsoto dohodkov, ali pa da absolutna višina dohodkov določa višino cen in denarno enoto. Popis ter razlaga funkcij tega zapletenega gospodarskega mehanizma ter matematični dokaz o pravilnosti teh Izsledkov tvori vsebino prvega uela, ki bo zanimal predvsem one, ki razpolagajo že z nekolikim teoretičnim poznavanjem gospodarskih pojavov. Na razne politične činitelje In druge IzvenpolUične r.io. mente, ki danes prilično vplivajo na usode denarne enote, se seveda avtor ni mogel ozirati. Saj tudi politika ni in ne more blu čista znanost, temveč le spretnost, umetnost, intuicija. Ker bi pa bilo čitanje tega prvega dela za nekatere morda vendarle pretežavno, je strnil avtor glavne zfkliuč-ke v poljudni obliki v posebno VII. poglavje tega prvega dela, tako da zadošča čitanje tega poglavja za razumevanje II. do IV. dela. V II. delu, ki se nanaša na konkretne denarne oblike, pojasnjuje najprej tehnično in pravno organizacijo denarnih sistemov, ki Imajo gmotno podlago in nato tudi ona številna vprašanja, katera poraja današnja papirnata veljava (inflacija, draginja, premoženjske premaknitve) in katera se zdijo večini našega občinstva tako enostavna, a so vendar toli zamotana. Ta razmotr! vanja se opirajo na vsem znane va'utame razmere tik pred vojno in po vojni, kar povečuje nazornost prednašanja. III. del obravnava denar v mednarod-nem prometu, pogoje in mehanizem mednarodnega trga, pomen trgovinske In plačilne bilance, izravnavo mednarodnih plačil, tehniko deviznega prometa, probleme devizne paritete In dejanskih deviznih tečajev, odnose med konkretno veljavo ter plačilno bilanco, umetno regulacijo plačilne bilance, zaščito veljave itd. Mnoge bo zanimal najbrie najbolj IV. del, ki razmotrlva o ciljih In metodah denarne politike. Iz njega bo črpal marsikdo pojasnila o mnogoterih stvareh, ki so razburjale izza prevrata našo javnost, katarib pa širša publika očitno ni razumela. Že V II. In III. poglavju bo našel pazljivi čita-telj polno migljajev, ki merijo skoraj ra naše jugoslovenske denarne razmere, v IV. delu pa mu bo postala smer, v kateri se bo morala kretati naša bodoča denarna politika. popolnoma jasna, če le količkaj more presojati položaj, ki ga v mednarodnem gospodarstvu zavzema naša država. Df. Eiigliš se ne peča s konkretnimi merami, ki Jih je treba ukreniti v specijalnih slučajih (kajti teh Je nebroj), on’ ne daje nikomur konkretnih nasvetov za individualne sltua-cije, temveč prikazuje le pravila valutarne politike, tako da more oni, ki sl Je osvojil znanje teh pravil, samostojno in brez mukepolnih ugibanj presojati vse, kar se dogaja na valutarnem poprišču okoli njega. Kajti valutama politika je kakor Sabova Igra; carina, proizvajalne razmere. štednja, mednarodni kredit, potrošnja, cenovna gladina, budžetno stanje, uvozne In Izvozne prilike, promet, telesne In duševne lastnosti naroda, državno gospodarstvo, davčna politika, politična konfiguracija Itd., itd. so figure na tej šahovnici, ki se kretajo vsaka po svojih pravilih, tod« v neprestani delni odvisnosti od vseh drugih. Le na podlagi poznavanta teh Pravj{ more finančni politik uspešno usmerlati pravec konkretne denarne politike ali pravzaprav dlvlnatorično uganiti tendenco avtomatičnega razvoja ter tem tendencam primerno ukreniti, kar smatra za pospeševanje občnega blagostanja potrebno. Ako je prvi pogoj slehernega uspeha v valutami politiki, da spoznamo pravi cilj našega ubadanja ter v to svrho izberemo naiprlpravnejša sredstva, le uredništvo Splošne knjižnice s tem prevodom v ne-ocenljivi meri pripomoglo k preporodu našega narodnega gospodarstva. Živimo v najzanimivejši dobi valutarne politike, v enem letu doživljamo v tem pogledu vei nego prej cela stoletja. To skeleče vpra* šanje se dotika nas vseh In le če bomo posnemali Angleže, kjer mrgoli sedaj polno denarnopolitične literature in kjer ni dneva, da se ne bi na številnih mestih vršila ljudska predavanja o valutarnih problemih, ter na ta način zainteresiralo najširše kroge ter širilo prosveto predvsem na tem važnem poprišču, moremo upati, da krene, mo člmprej na pot. ki vodi k ljudskemu blagostanju. Valutami problem mora najprej rešiti vsakdo zase, šele potem se more najti pravilna formula za celotno rekon-strukcljo našega denarnega sistema. Ker spada denarni problem k najtežavnejšim la najzamotanejšlm, se seveda ne dš pred-našati v enostavni preprosti obliki. To tež-kočo odmerjeni prostor le še povečuje. Spis zahteva nekaj pazljivosti In samostojnega presojanja. Posamezne termlnologlčne Izraz« bo hotel nekateri čltatelj morda po osebnem svojem okusu nadomestiti z drugimi, toda težko tako, da bi se s tem ne motfle kombinacije, ki morajo biti .Jasne In precizne. Prevodu, ki je posvečen finančnemu delegatu dr. K. Savniku, Je napisal dr. N. Engliš topel In prisrčen uvod. Civls. Borzna poročila. Curlh, 16. februarja. New York 575, London 24.67, Pariz 25.30, Milan 24.95, Praga 16.70, Budimpešta 0.0201, Bukarešta 3.02, Beograd 7.55, Sofija 4.37, Dunaj 0.0081. Berlin, 16. februarja. (V milijonih.) Dunaj 59.351. Milan 184.538, Praga 121.695, Pariz 187.530. London 18.054.750, New Vork 4,189.500, Curih 730.170. Beograd 55361. KINO „MATICA“ ♦»««* 15., 16., 17. febr. >KAZAN< Pretresljiva drama v 6 del. čudo snežnih poljan Alaske. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika« Glavni in odgovorni urednik t 2eleznlkar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v UubManl. Prosveta. JUBILEJ OPERNEGA PEVCA GOSP. HUGONA ZATHEVJA. Dvajsetletnico njegovega trudapolnega umetniškega delovanja in šestletnico požrtvovalnega sodelovanja v naši operi so sinoči proslavili na zunaj na Izredno svečan, na znotraj pa res Iskren, prisrčen način. Jubilant je kreiral v Gounodovl operi »Faust« ulogo Mefista. Natlačeno polno gledališče ga je ves čas od prvega nastopa do konca predstave viharno In navdušeno pozdravljalo ter se mu je zahvaljevalo za \se lepe užitke, katere mu Je pripravil tekom časa svojega bivanja v Ljubljani. Po drugi sliki je t»ii oder spremenjen v cvetlični raj: nanosili so g. Zatheyju nebroj vencav, šopkov. cvetličnih In drugih darov. Priljubljenemu pevcu je v imenu uprave čestital g. upravnik Hubad, v Imenu udruženja gledaliških igralcev g. Betetto, za poljske tovariše g. Sowilskl itd. Itd. Slavljenec se Je ginjen zahvalil za čestitke in ovacije, rekoč, »da rad ostane med nami tudi v bodoče«. Zaslužni kulturni delavec, sin bratskega ooljsktga naroda, je bil udeležen zaslužnega priznanja. O vprizoritvl »Fausta« napišemo o priliki dališe poročilo. Za danes ugotovimo le, da smo bili s predstavo zelo zadovoljni. Glasbeni part je z njemu lastno ognjevitostjo vodil g. kapelnik Matačič, v sollstovskih ulogah so se odl kovall gosp. Zathey, gdč. Zikova in posebno g. Popov. Zbor in orkester sta bila pazljiva In točna. Vsi sodelujoči so se potrudili, da dostojno proslavijo jubilej svojega dragega tovariša, kateremu tudi mi k jubileju od srca čestitamo! —o— V blagohotno pojasnilo. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je glede odpovedi včeraišne predstave »Nju« poslala od- rved notico dnevniku »Slovenski Narod« prošnjo, da Isto objavi. Objava pa je vsekakor po pomoti izostala. Opozarjamo, la )e začetek popoldanske predstave »Danes bomo tiči« točno ob 3. uri popoldne Gostovanje Margarete in Maksa Pro-uana ter nekaterih članov zagrebškega baleta se vrš! danes zvečer točno ob 8. url f opernem gledališču. Zagrebški balet je fei pri svojem gostovanju v torek naravnost velikanske uspehe in *Ieduli-ska unr;t-la priredi ponovno gostovanje na splošno izraženo željo. Na sporedu Je plesna panto-mina in nato celo vrsto karakterističnih in narodnih plesov, katere je sprejelo občinstvo z največjim odobravanjem. Balet je prvovrsten, vsi člani so Izvrstni plesalci in imajo s seboj krasne kostume in garderobo. Natančnejši spored na letakih. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni In zvečer od pol 8. ure naprej. Comedie frangaise je uprizorila Paula Raynala »Le Tombeau sous L’ Are de Triomplie«, katero delo je izzvalo živahne polemike v literarnih krogih. REPERTOAR NARODNEOA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 8. uri zvečer. 17. februarja nedelja, ob 3. uri pop. »Danes bomo tiči«. Izven; ob 8. uri zvečer »Tri maske, Smešne precijoze, Priljudni komisar. Izven. 18. februarja pondeljek, »Hamlet« Red E. 15». februarja torek, zaprto 20. februarja sreda, »Beneški trgovec« Red F. 21. februarja četrtek, »Llliom« (ljudska predstava). Izven. 22. februarja petek, »Hamlet«. Red A. 23. februarja sobota, »Tri maske, Smešne precijoze, Priljudni komisar«. Izven. Opera. Začetek ob pol 8. url zvečer. 17. februarja nedelja. Gostovanje baletnega zbora zagrebškega Narodnega gledališča. Izven. 18. februarja pondeljek, zaprto. 19. februarja torek, »raust*, Red D. 20. februarja sreda, »Suzanini tajnost, Mozart In Salieri, Zapečatene!«. Red B. 21. februarja četrtek, zaprto. 22. februarja petek, »Tosca«. Red B. 23. februarja »Gosposvetski sen« ob 3. uri pop. Dijaška predstava. Danes dopoldne ob U. url v Unionski dvorani MATINEJA Zveze godbenikov za Slovenijo. binfonični orkester izvaja 8 Dvofakovih slovanskih plesov. Program stane 6 in 2.50 Din, LJUDSKA VISOKA SOI i. Dozda) deset Izborno obiskanih predavanj na ljudski visoki šol! v Ljubljani je dokaz, kako silno zanimanje vlada zanjo zlasti pri širših slojih, katerim Je namenjena. Da ustreže vsesplošni želj! Ir ustre pot tej zanimivi, zdravi In potrebni ljudski duševni hrani do najširšega poslušalstva, Je »Zadružna knjigarna« v Liub!!?ni pričenjala ta predavanja izdajat! v malih, tudi vnanje okusnih zvezkih. Kot prva dva snopiča sta Izšla predavanja dr. Karla Oswaldas »O potrebi nove socijalno-etične orljentaciie« in Alojzije Štebljeve o »Zaščiti zanemarjene dinarje za zvezek — je nizka. Univ. prof. dec In mladine«. Slede nadaljnl. Cena — tri dr. Karel Oswald uvodoma poljudno razvija cilj In smer ljudske visoke šole Zanimivo podaja duševni profil današnje dobe In najvažnejše kulturne uplive na versko, socljalno in državnopolitično življenje sodobnosti. To predanje je program in nekake osnovne konture vse hyale vredne ideje najširše ljudske plasti seznanjati s pojmi znanosti, kapitalizma, socljal-nega razvoja In moderne morale. Je to prvi znanstveni nastop in poiskus v najpri-ljudnejši besedi in v kar možno kratki obliki zajeziti pot današnjemu materialističnemu usmerjenju časa In dvigniti zanimanje za višje duševne vrednote pri vseh slojih, katerim te vrednote niso bile dozdaj dostopne. Znana socljallstlčna pisateljica Al. Steblje-va v drugem snopiču razpravlja široko rečeno o problemih uboštva s posebnimi osiri na današnjo mladino. Današnja družba in njeni kazenski zakoni ubijajo tnraščaj s svojo kulturo« v zvez! s krizami dobe. v kateri živimo. V prvi vrsti je to pereči stanovanjski problem, nepopolna mladinska sodišča In nesocljalno stališče Javnosti in za-starell pojmi o človekoljublju. Predavateljica citira zanimive socljolo-ge in navaja vzorno urejena mladinska zavetišča v Ameriki. Mladinsko vprašanje — danes morda najbolj pereče — Je pisateljica načela z ljubeznijo in odgovarjajoče času ter potrebam. Brez dvoma bodo našle te dorob« ne. zlate knjižice pot do vseh src In glav, ki so odprta dobrim semenom duševno raz-rvanih dn!, v katerih živimo, To je želja nesebičnih predavateljev in založbe — ter namen visoke ljudske šole. Knjižice se dobe v knjigarnah in pri poverjenikih »Zadružne knjigarne«. Gospodarstvo. Stabilizacija dinarla. V Beogradu je imel te dni ‘poznani »lickovnjak dr. Ivo Belin predavanje o potrebi devalvacije dinarja. Priobčujemo nekatere tečke njegovega zanimivega predavanja, dasiravno se z vsemi njegovimi izvajanji ne strinjamo. Sedaj, ko so naše finance že kolikor toliko urejene, je prišel čas, da končnoveljavno uredimo valutno vprašanje. O tej rešitvi obstojata pri nas v glavnem dve naziranji. Prvo naziranje zahteva okrepitev dinarja, drirgo pa — in to zastopa dr. Belin — aahteva stabilizacijo dinarja. Kakor rejeno, se mi s tem naziranjem ne strinjamo, kajti prepričani smo, da bo dvig dinarja pri >ias neznatno oškodoval le 'malo peščico. ljudi, dočim bo veliki masi izdatno Koristil, dočim je dr. Belin nasprotnega tanenja, da bo imela namreč od dviga dinarja korist le mala peščica, ostali, Pretežni del naroda pa škodo. Dinar bi bilo treba devalvirati po mnenju dr. Belina na njegovem seda- Eem sorazmerju napram zlatu, t. j. do-rju. Treba bi bilo izdati nove novča-“ice, ki bi odgovarjale sedanjemu razmerju dinarja napram zlatu, torej v razmerju 1:17. Te novčanice bi mogle biti bankovci narodne banke, če bi bili Solidno in elastično kriti, ter bi obdržali vrednost zlatega dinarja, dokler bi lib bilo mogoče pri Narodni banki zamenjati za zlato (dolarje). Stabilizacijo dinarja po deklaratorni metodi bi bilo mogoče izvesti tako, da bi dotična institucija, ki bi imela »vesti to stabilizacijo, kupovala in prodajala zlato, oziroma praktičneje, do-*®r3e Po v naprej določenem tečaju. Pri relaciji 1:17 bi znašal menjalni kurz 88 dinarjev za 1 dolar ali pri relaciji 16 83 dinarjev za 1 dolar. Druga metoda, brez vsake posebne deklara-ki bi obstojala v tem, da bi institu-ki bi imela izvesti stabilizacijo, obdržala s primerno devizno politiko kurz T®*arja na 88, odnosno 83 dinarjev. To-® ta metoda sedaj ni izvedljiva. 2 ureditvijo valutamega vprašanja se morala urediti tudi nekatera bi druga vprašanja, predvsem pa vprašanje državnega dolga pri Narodni banki. To vprašanje bi bilo po mne-dr. Belina zelo lahko rešiti, kajti z valorizacijo bi se dobilo pri Narodni panki, čije izkazi ne odgovarjajo dejanskemu položaju, 1100 milijonov di-narjev in ta znesek bi bilo mogoče odpisati od državnega dolga. Nadalje bi «uo mogoče črtati postavko začasne J^mene in pa deklarirati določene note kot državne note, ki bi jih polagoma Omenjali za nikljast in srebrn denar. Razmerje med zlatim in papirnatim dinarjem pri devalvaciji ne igra tako Važne vloge; glavno je definitivna relacija med papirnatim in zlatim dinar-*m* valorizacija kovinske podlage in sPr«memba bankovcev pod 100 dinarji v državne note. Kovinsko kritje bi zna-1500 milijonov dinarjev, cirkula-tem w le 2 5n Po1 milijona dinarjev. S kar S dosegli kovinsko kritje 60 odst., vam s Pogovarjalo predvojnim zahte-ka n tedaj bi mogla Narodna ban-Dr»Hi e°V‘rano ojačevatl svojo kovinsko Me h*«0, *^a^° k* bilo valutno vpraša-definitivno rešeno in bi se povrnile "^vojne raž mere brez rizika in brez *®e$njav. Narodna banka dne 31. Januarja, lih ^Hljonlh dinarjev. Številke v oklepa-od Prirastek, x — nazadovanje Mdnlega Izkaza.) Dn.n$tt,va: Kovl,n?ka podloga 457.4 (+ 6.4) (+ 17.2), račun za odkup Jenskih novčanlc 1.2082, račun začasne X?*ne, 387-8, državni dolg 2.9616. vrednost javnih domen, založenih za Izdajanje bankovcev 2.138.3, razni računi 243.1 Aktiva w“Dno 8.899.2. ... P«lva: Vplačana glavnica 22.3 (+ 0.2). ,ond 5-3. bankovci v obtoka 8.872.9 državni račun začasne raztnene državne terjatve 27.9 (+ 4.6), razne “»veznostl 394.3 (— 62.1), državne terjatve *» *alo*ene domene 2.138.3, ažlja za kiipnl-2> glavnico in fonde 50 (+ 0.9). IS 8.899.2. Obrestna mera za eskompt menic 6 * Posolila proti zastavi 7% na leto. nXA t,vM lz RusHe- Iz Rige te« «?a,Je Uvozila Rušila lansko leto 65.000 h \ Nemčijo, 73.000 ten v Francijo * iri,v Holandsko. Pole« tega w 5*2®* Norveška Finska in druge bal- Su» !žaVe zn*tne količine živil ia Rn-vmJ? tew razvidno, da postaja Rusija konkurent polje tel. dtžav. to !tait.;°?rS?,fe,v °U* I* Franclje, Španije lrtin^ ,Vpriha.’a5° Poročna, d? bo letošnja na oljke zelo slaba Rad: tega Je raču-n* Podražitev olja že v doglednem ia i^.i.lkXid?cIla Pražke »Bohemle« se bll-PadJ?^V , 'e razvidno sedal, ni Imel «c te banke velikega vpliva niti na do-i*rlT» 2Sp2darsko žtvllenle. niti na ostale 19» it?« Je 2na8ala po bilanci iz leta II ,.°.n.ov kron- To Izgubo pa Je rc**rvni 4kcl.sk* kaplani (35 mUfonnv) In benh« 1« S} na Prib’ižno 130 mlllionov. Odbnr, » *e bodl> P° obfavl »kvldaeljsk ga Itorlitnn »t r,ani5?le- ker se ie Posrečilo *®ri*hio uložltl velik dtl aktiv. •♦atlstlki t? ™«?Uina"la |rK°v,na- P° uradni letu fi non Sni nemški uvoz v minulem ln lzvoz 6-079*154-000 zla* TrSna porodila. Mast in slanina. Zagreb. Domača mast 38—39, slanina 35—38, suho meso 32—34, prekajena šunka 50—60, salama 100—110, amerikanska mast 35—37 dinarjev za kg v nadrobni prodaji. Beograd. Mast 35—38, slanina 31 do 32, suho meso 30—32, prekajena šunka 70 do 80 dinarjev za kg na debeta. Novi Sad. Slanina 36, sušena slanina 3S—40, svinjska mast 38 dinarjev za kg. Brazilijska mast 29.50, amerikanska slanina 7.50, amerikanska mast 6.20. Dunaj. Svinjska mast v sodih 33, v zabojih 23.2 tisoč avstr. kron. Mleko. Zagreb. 3—3.50 Din za liter. Novi Sad. Mleko 350—4, smetana 20 do 25, sir kg 12—16. čajno maslo kg 76—SO, maslo za kuho kg 55—60 dinarjev. Jajca. V Sloveniji, Bosni in Srbiji Je produkcija še vedno neznatna, dočim je porasla v Bački in hrvatskem Zagorju. Blago prihaja na trg v vedno večjih količinah. Cene polagoma nazadujejo ter se sučejo med 150 do 2.10 dinarja za komad. Perutnina. Zagreb. Petelini in kokoši 60—120 dinarjev par, purice 85—125 komad, purani 120—200, race 50—80, gosi 60—80, pitane gosi 150—250 dinarjev, vse za komad. Zaklane kokoši in petelini 35—65, purice 30 do 32.50, gosi 35—40 dinarjev za kg. Bosanske zaklane kokoši in petelini 45—60 dinarjev. Novi Sad. Piščanci za praženje 70— 90, za cvrtje 40—50, gosi 200—250 za komad, pitane gosi 34—36 dinarjev za kg, race 120—130, purani 300—400 dinarjev par. UMETNA GNOJILA Zagreb. — Superfostat 16%-ni, 130 do 140 dinarjev postavlleno na kupčevo postalo. ka"iieva sol 155 do 160, apneni dušik 320 do 330. 12 do 15%-ni kainit 65 do 75, 17 do 18-%na Thomascva žlindra 170 do 180 Din za 100 kg Povprrševanle zlasti po superfosfatu, je precfjšnje. Poljedelci dajejo prednost francoskemu In italilanske-mu izdelku pred domačim Ir tovarn v Rušah, Koprivnici in Subotici ker producirajo te superfosfat s fosforno kisl’no, ki je topljiva samo v vodi. dočim le francoski superfosfat suh In droben. VINOGRADNIŠKE POTREBŠČINE. Zagreb. — Modra gaUca 10 do 11 (franko Zagreb), žveoto * do 5, natrijev ttosulfat 8 50. galun 7.50 dinarjev. X Pregled prodale taksnih vrednosti. Finančni nvnlster je odredi* v sporazumu z monopolno upravo, da bodo vršili posebni finančni kontrolni organi vsakega pol meseca pregled prodal? taksnih vrednosti. X Popis nerentabilnih podjetij. Trgovske in obrtniške zbornice so deloma že. deloma pa še bodo dobile naloge, da popišejo vsa ona podjetja ki so merala radi denarne krize restringirati svoje obrate ali ustaviti. Taka podjetja so po mnenlr predoisateHa za naše gospodarsko življcrle škodljiva, ker Je bolje, da imamo manlše število '1-kvidnih in produktivni kakor pa veliko število neproduktivnih podietK X Karantena za našo živino v Solanu. Tajnik naše industriiske zbornice v Solunu Je zaprosil grške oblasti da naj ukineta karanteno za živino, ki se Izvaža iz naše države. ker živina radi te karantene precej trpi. Kljub tainikovi utemeljitvi, da pri nas ni živinskih bolezni, grške oblasti niso hotele zahtevi ugoditi X Živilske cene v Banatu so ostale kljub porastu dinar)'-- neizpremenjene. to pa radi tega, ker Je onemogočen vsled slabega VTemena dovo* Wae rok* za prllav-«e dopolnilne prenosne takse. Ker radi nerednega prometa In radi zaprek v minulem mesecu ni bilo mogoče vsem obvezancem Praviti dopolnilne prenosne takse, le po-aa! šal finančni minister ta rok še do 15. I” NatJaIjno podal šanje se ne bo več Izvršilo. ..*-^t^VOz.na5e živine preko Soluna. Ker li iIj ’ se Izvaža preko Soium, trni iL i- i,"6 karantene, ki so io odredile solunske oblasti ba'e radi bol»znl naše živine. ie posipia naša Indnstrfsko-trgovska zbornica v Solunu svniega komlsarla v Ate-ne, da tam jeculira tranzit naše živine preko Soluna kakor Je urejen v solunski kon-vencl I. X G°snod»rskl kongres v Magrebu. O tem kongresu, k se Jj. vršil v Zagrebu 27. '•rnuarla t. 1, 'e Izšla^ pnbMkacila »Veliki Kongres Prtvrenmka u Zagr°bu. nlegnv rad, nlegovl zakliučcl l perspektive za bndud-nost«, opremliena s slikami raznih ud^lež-nlkov kongresa N. Cena izvodu Din 35 — PubMVarPe ie dobiti tudi v n^arnl trgovske’ In obrtnike zbornice v LUibllanl. X Panska zu""iJa trpina. Leta 192.3 le znašal uvoz v Dansko 1973 mlllionov fn izvoz Iz Danske 1616 milil. dansVfh kron. X Obtok bankovcev v Avstriji se Je po Izkazu avstrijske narodne banke z dne 8. lebt. zmanjšal u 78 na 666.6 milUard. luž. Ciril J.: Ust za pospeševanje vrtnarstva. Zdi se, da mnogi Slovenci še zmirom ne vedo, da obstoji pri nas organizacija z nalogo, širiti blagoslov vrtnarstva po celi naši domovini. Pričetkom lanskega leta se je dotedanje »Sadjarsko društvo za Slovenijo« razširilo ter je prevzelo v svoje področje pospeševanje celokupnega vrtnarstva. Nekdanje društveno glasilo »Slovenski sadjar«, ki ga je pred desetimi leti ustanovil strokovnjak nadzornik Humek, se Imenuje odslej »Sadjar in vrtnar« teT nastopa letos v tej obliki drugo leto svojega življenja. »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« je štelo v minulem letu nekaj čez 2000 članov ln trdno In z vsem veseljem svoje mladosti pričakuje, da se letos to število vsaj podvoji Ko bi »Sadjar ln vrtnar« ne vršil tako imenitne naloge v narodnogospodarskem In predvsem tudi v kulturnem oziru, bi se v teh težkih časih ne drznil vabiti na naročb> novega lista. Tako pa izpolnim s tem le prijetno dolžnost ter sem prepričan, da bo »Sadjar In vrtnar« vsakemu novemu naročniku žrtev 25 dinarjev bogato poplačal. Mnogi izmed tistih, ki že poznajo In zvesto bero naše vrtnarsko glasilo, so ml Iskreno priznali: »To Je moje najljubše branje! Kod hodijo, kje so naši ljudje, da niso slišali veselega oznanila slovenskemu vrtnarstvu?« Je res, naše »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« še ni moglo vsakemu posebej zatrobentati v uho. Nas je še premalo trobentačev. A je spet res in žalostno dejstvo, da se naše društvo še zdaleč ne bo moglo tako udejstvovati, kakor ima začrtano v programu. če se število članov čimprej ne potroji ali vsaj podvoji. Ljudje božji, da bi vi vedeli, kakšne lepe stvari Ima »Vrtnarsko društvo« še v načrtu, da Jih oživotvori! VI vsi. ki ljubite cvetice, ki ljubite radost majniškega Jutra in sijaj junijskih večerov, kipečih od dehtenja rdečih rož, in blaženost sreče v jeseni cvetočih vrtovih, in vi vsi, ki vam Je n. pr. Ideal, hrustati češnje In marelice, ali pa se recimo zanimate vsaj za solato, fižol in čebulo: vi vsi bi se nam potem z navdušenjem pridružili, da skupaj pod okriliem našega društva uživamo vrtnarsko zč do voljnost. Vrt je sreča, ki je še premnogi ne poznajo, In komur je pesem, ki sije In dehti s cvetočih, zelenečih vrtov naše domačije, neznana in tuja, tak človek Je zamudil In Izgubil pol življenja. Ta pesem oživlja duha; duh vrtov je duh prisrčne, lepe narodne pesmi; tudi v domačih vrtovih se zrcali kulturno življenje in dušno zdravje celega naroda. »Sadjar in vrtnar« ni samo glasilo stro-kovnlakov, pred katerimi Ima marsikdo nepotreben rešpekt. Marveč je ta Ust namenjen predvsem ljubiteljem vrtnarstva. Listu so od časa do časa pridejane tudi barvne priloge, in čim več sredstev se mu bo posrečilo zbrati potom skromne naročnine, tem hvaležnejše bo delil svoje bogastvo vsem In vsakemu posebej. Vse vabimo v našo družho in vsak bo v posebnem kotičku »Sadjarja in vrtnarja« lahko brez zamere vprašal in pobaral, kako se paradajzl gojijo, kako se hruške obrezujeta itd. Do sedaj Je ustanovljenih po Slovenili 24 podružnic »Sadi. in vrtn. društva«; kjer že imate podružnice, je najboje. da se priglasite kar pri niih. Ali pa priiavite po dopisnici svoj pristop na upravništvo »Sadjarja in vrtnarja« v Ljubljani, Resljeva cesta 24/U, ki Vam bo takoj poslalo prvo in drugo številko našega glasila s poštnim čekom za naročulno (25 dinarjev letno). Takoj Iz prve številke boste Izvedeli marsikaj zanimivega In lepega. V vrtnarskem oddelku nadaljuie g. Bukovič spis »O rožah«. Pričetek te razprave o vrtnicah sega že v lansko leto In Ima upravništvo še precej lanskega letnika na razpolago. In o »Solnčnlh liudeh« boste brali: o tisti majhni, ubogi deklici Iz londonskega predmestja, ki je nosila svojo cvetlico-miljenko za solncem, in o KvocaricI iz slovenskega Roža, ki je svojo češčenomarlio molila zmirom samo pri rožah. Tudi tista mestna gospodična, ki nima nič drugega ko nagellc na oknu ln v srcu ljubezen do solnca In prirode božje, bo videla, da Ji bo Imel »Sadjar In vrtnar« zmirom dovolj lepega 'n važnega povedati. Slovenci, mislim, da Vam tega pisma ne pišem zaman. K’e ste ljudje, ki vas mori puščoba? Pravijo, da Slovenci ljubimo cvetice in da smo za vse dobro vneti. Odzo-vite se ln povabite še prljatellce ln tovariše! In v vse naše šole In prosvetne krožke mora prodreti vrtnarska misel! * Pa mi ie zadnjič vrgel v zobe neki gospod, ki pravi, da je patri jot: »Kal oa mislite! O, jaz zelo rad Jem cibare In tudi vsake sorte marmelado ter sploh zelo ljubim pospeševanje In napredek vrtnarstva. Oprostite, tudi solata, namreč fina solata, se ml včasih Izborno prileže In še marsikaj. Kar Je res. Je resi Ljubim vrtnarstvo, ampak — da bi ml za to ljubezen še davščino nalagali in da bi moral potlej *e brati list za pospeševanje vrtnarstva — ne boš, Jaka!« Toda poznam v Ljubljani tudi še drugačnega gospoda, ki ga od srca Iskreno spoštujem: ta gospod pa pravi, da le včasih kar Jezen; tako »nori«' za cvetlicami, ki » nailepšl in najslajši čude* na svetu; ampak ta rospod ni prav ni? Jezen — kaj še! — le tako vesel je od samega navdušenia in sreče, ki Jo uživa v vrtnarstvu. In Je ta gosnod že precei Ljubljančank in L|ub-Hančanov s svojimi rožicami »pohujša!«. — Želim In to le srčno voščilo vsakogar, ki le že kdaj vrtnarsko srečo užival: da bi se na?o in rodilo med nami še mnogo takih »norcev«! Vsem, ki so dobre volje, vrtnarski pozdrav! DOBAVE IN PRODAJE X Dobava perklns-cevl. Pri gradjevin-skl sekcilj v Tužll se bo vršila dne 5. marca t 1. ofertalna licitacija glede dobave per-kins-cevl Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava ilrneža. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 5. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 40.000 kg firneža. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Prodaja stare vojaške oprem«. Pri upravi zavoda za Izradu vojne odeče v Sarajevu se bo vršila dne 5. marca t. I. dražba stare vojaške opreme (obleke In odP.adJ*°v'-Predmetni oglas z natančnejšimi podatki 1« v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled To In ono. Med Daiaki in Asnbioni. Dr. Burger pripoveduit v opisih svojih potovanj po Inioneziii zanimive stvari o tamkajšnjih razmerah, navadah in običajih. Med drugimi indonezijskimi otoki Je obiskal tudi Pulu Laut, majhen otok Jugovzhodno od Borneja. Pet kilometrov od glavnega pristanišča, Stagena, se nahaja velik holandski premogovnik, v katerem delajo večinoma kitajski ln malajski delavci, ki stanujejo v posebnih hišah, zgrajenih v okolici premogovnika med man-grosovlm drevjem, ki pokriva tudi sicer večino otoka Mangrovovo drevo daje zelo trpežen les. ki se vporabija tudi v rudniku. Hiše so tu zgrajene na kolih tako da Je pod stanovanjskimi prostori prazen prostor, na katerem kuhajo ali pa rede domače živali, govedo in prašiče Otroci se tu igrajo žogo, ali pa spuščajo v zrak zmaje. Nogomet Je. kakor pripoveduje Burger, v Indoneziji sploh prastara Igra ln Je naš nogometni šport, ki Je v zadnjih desetletjih zavzel tak razmah po vsem kulturnem svetu. Izšel pravzaprav lz Indonezije. Premogovnlkovl objekti so zvezani s pristaniščem z ozkotirno železnico. Naselbine Evropejcev, ki so zaposleni v premo-gokopu kot inženjerji In uradniki, se nahajajo na vrhu obraščenega hriba, ki se dviga nad delavsko naselbino. Tu na ten* otoku, pripoveduje Burger, je prvič naletel na Dajake, divje malajsko peme, ki naseljuje notranjost Pulu Lauta, nekatere bližnje oteke In dele velikega otoka Borneo. Ko sl je ogledoval delavske hiše, mu Je prišla Iz gozda nasproti skupina Dajakov, ovitih le okrog pasu z ruto, drugače pa čisto nagih. Skupina je bila oborožena z dolgimi zakrivljenimi noži ln fantastično poslikanimi ščiti. Družba teh nalbolj krvoločnih prebivalcev Indonezije se Je obnašala prav dostojno in mirno, ker le vedela, da so v bližin' holandski stražniki, s katerimi se ni dobro šaliti, ker lih fantastično poslikani ščiti ne morejo ubraniti pred njihovimi kroglami. Za skromen bak-šiš, katerega le dal poglavarju čete, mu Je ta celo dovolil da Jih fotografira. Tako miroljubno In prijateljska srečanje z Dajakl pa Je Je redka stvar, kajti to čudno pleme smatra za svojo najlepšo zabavo — rezati ljudem glave i vratov. Nemci so Jim radi tega dali ime »Kopfjager«. Dajakl napadajo vsakega človrka, ki ne spada k njihovemu plemenu, vseeno, naj bo prijatelj ali sovražnik, moški ail ženska ter mu odrežejo glavo, katero odnesejo potem kot trofelo v svo)o naselbino In to radi tega, ker mislijo, da postanek) duše onih ljudi, katerih gtave so sl prisvojili, njihove zaščltnlce v življenju, na onem svetu pa podrejene služabnice. Cim več glav nabere posameznik, tem večja Je njegova slava. Vselej, kadar grade kako novo hišo ali pa kadar umre kak poglavar, morajo mladeniči na lov na človeške glave, da z njimi okra« novo hišo ali pa pokojnikov grob. Rezanle človeških glav pa spada tudi k ženitvenim običajem. Ce se dajaškl mladenič zaljubi v kako krasotico svoiega rodu, ne gre, kakor pri nas, k njej ln JI odkrije svojo ljubezen ter zaprosi starše za njeno roko. Nasprotno, oditi mora zopet na tov na človeške glave. Komaj tedaj, ko dobi vsaj eno. lahko odide k očetu izvoljenke, mu potoži glavo pred noge In ga zaprosi za devojko; navadno pa dobi dekle tisti snubec, ki prinese naiveč glav. Evropejci se že dolgo trudijo, da bi odpravili hi zatrli to strašno navado, vendar pa se jim doslej to še ni popolnoma •posrečilo. V oddaljenejših otoških predeMh je lov na glave še danes v polnem cvetju. Drugo zanimivo pleme so Ambolncl, prebivalci otoka Amboina. središča onih dišečih »nagelčkov«, ki Jih rabijo tudi naše gospodinje za začimbo. Razen tega dlšav-nega rastlinstva pa le na Amboinl važno hranilno drevo tudi njegova palma, katera daje znano sagovo drevo. Ta drevesa dajo toliko moke, da se lahko prehrani ž njo ena oseba celo leto, za pridobitev ln prireditev te moke pa rabi samo 44 dni. Ostalih 360 dni v letu lahko leži v. senci in gleda v zrak. Lepo življenje je to, ki bi sl ga želel tudi marsikdo pri nas, kjer je borba za vsakdani! kruh tako težka in trda. Am-boino so zasedli prvi Portugalci In Jo pokristjanili, vendar pa so Ambolnci kristjani tudi še dandanes samo na zunaj, drugače so ostali stari pogani In ohranili tudi večino starih šeg in navad, med katerimi Je najznačilnejša navada, prodajati za možitev godna dekleta. Starši goje tam dekleta posebno skrbno, da Jih potem, ko dorastejo, lažje in za višjo ceno prodajo. V glavno pristanišče Ambolno prlhalajo moški z vseh bližnjih in tudi oddaljenih otokov kupovat žene. Burger pripoveduje, da Je za časa svojega poseta videl več takih prodaj. Nek evropejski naseljenec z otoka Bougaluvllle Je kupil v Amboini lepo dekle za 150 tolarjev ln jo na ladji, da bi mu ne ubežala, moral zapreti v kajlto in le tudi doma potem Imel ž njo velike sitnosti In mu Je nazadnje kljub vsej pažnJI vendar zbežala ter živela z nekim poštnim uradnikom Naseljenec se Je potem dolgo pravdal za to, kdo na) mu vrne kupno ceno, ali-starš' ali poštar. Kako je pravda končala, ne ve, ker je prej odpotoval. Kdor sl torel v Evropi ne more dobiti primerne družice, naj poizkusi svojo srečo pri Dajakih, porezati pa mora spotoma neka) g'av, da Jih ponese svojemu bodočemu tastu. Ce pa bi mu to ne ugaiato, gre lahko na ambionski trg ter sl kupi družico popolnoma po svojem okusu, pariti pa mora potem, da mu ne zbeži kakor onemu kolonistu. čudna usoda Rasputi-novesa trupla. Ruski zgodovinski list »Istorik Sovre-menlk« Je priobčil zanimiv protokol o preiskavi proti morilcem carske rodbine. Protokolu Je prf.ožena Izjava bivšega poveljnika carske palače v Carskojem Selu, za časa provizorne vlade, ko le bil Nikola) li. interniran v tem svojem letnem letovišču. Tedanji povellnlk palače, KobUJanskl, le podal pred sodiščem v Jekaterinburgu zanimive podrobnosti o ekshumaciJI Raspu-ttoovega trupla. KobUJanskl pravi; »R«P^ln°X? ie bilo ookopairo v CarsKojetfl Selu. Tam Je bila zgrajena cerkev In Rasputin je bil pokopan v enem izmed njenih odde^ov. Ko Je to zvedela krajevna posadka, so revolucionarni vojaki odkopali grob hi odprli krsto, da bi videli čudnega popa. V krsti le res ležalo njegovo truplo. Ob desni strani Je bila ob truplo naslonjena božja slika s podpisi: Aleksandru, Olga, Tatjana. Marija, Anastazija, Ana To so bili podpisi carice in princezinj. Ko je to zvedel poveljnik topniške baterije, sl ]e prilastil sšiko. »Vidci sem jo sam pri njem. Medtem sem Javil vso stvar pokrajinskemu štabu. Dobil sem nalog, na] se truplo odpelje na postajo in od tam v Srednjo Rogatkc, kjer bi moralo biti pokopano. Vse to bi se moralo izvršiti tajno. Vendar pa se povelje ni moglo izvršiti. Sicer sem laz res odpeljal truplo na postajo In ga natovoril v tovorni vagon. Stražo pa sem postavil v sosednji vagon, ne da bi JI povedal, koga straži Drudi dan se le Javil pri meni neki komisar Kupčlnsk! s pismom kneza Lvova. V pismu le sta"o, da moram truplo takoj predati Kupčlnski Je Imel nalog Rasputlnove ostanke nekam odpeljati z avtomobilom. To pa Je preprečil tok revolucije. Truplo je ostalo v vagonu, kl Je bil pozneje priključen nekemu mešanemu vlaku za Pavtovsk. Tam so spravili truplo v za. boj ln ga pokrili s cunjami. Kupčlnski Je nameraval odvesti skrivnostni tovor v Petrograd. Toda temu je prišlo na sled ljudstvo. Odvzelo Je Kupčlnskemu truplo ln ga sežgalo. Eni in drusi. Friderik II. se Je pri svojem zadnjem obisku v Vratlslavl pogovarjal s profesorjem Garve ln nazval tekom pogovora mno. žico »kanaljo«. Garve je protestiral: 'Ko ie prišlo Vaše Veličanstvo« včeraj v mesto ln ko Je drvelo vse ljudstvo skupal. da vidi svojega velikega kralia, tedaj pač ni bilo kanalja.« Kralj Je odgovoril ravnodušno: »Naj on postavi opico na konja in naj ga pusti Jezditi skozi mesto, pa bo ljudstvo ravno tako drvelo skupaj.« Viljem II. Je nckegp dne odkril, da obstoji uniforma, kl je on kot cesar nikoli nt bi mogel dobiti: uniforma generalnega adjutanta cesarja. Bil je smrtno nesrečen, ket le na tej uniformi blestel preko desne ram« posebno bogat ln dekorativen zla* pas. Via. dar je mislil ln mislil in Izmislil. Samega sebe je imenoval potom naredbe v vojno* ukaznem listu za generalnega adjutanta Njegovega Veličanstva vlsokopokojnega deda In sedaj je mogel obleči lepo uniforma Na ietesnlcl. Frltjof Nansen. raziskovalec, junak In človekoljub, prlprošnjlk stradajočih, zagovornik zatiranih narodov se pelje skozi Nemčijo v Ženevo. Ko se Je hotel prvič ustaviti, mu Je bila že vsa prtljaga ukradena. Na železnici. Pisatel' sedi v kotu In čita v zarumenelem zvezdi brez platnic: Etogt de Mitord Marfichal par le Marqu!s d’ Ar-gens. Oospod, z okroglo, plavolaso ščetina* sto glavo se polgasno vznemirja: »Pravzaprav sramota, da bere Nemec v takih časih preračunano ravno francosko kn’|go. Pisatelj ljubeznivo: »To vas en d..k briga. Toda da boste danes spali: Prijatelj Prldrlha Velikega je pisal to o njem« Okrogtogiavi gospod Je bn sicer od besed« d..k pomirjen, ampak le vedno kritičen; »No, veste kaj. stari Frlc le bil pravzaprav tndl popol. noma nezanesljiv kantonlstl« Tltulatura. VHhelmlna Holandska, moško modra, pomembna vladarica 12 Junaški hiše OranlJcev, Je odpravila naslov Veličan-stvo. Ta naslov da se ne ujema več z današnjim časom. Sedaj se Imenuje samo Me. vrouw (gospa), kakor sc teče ženi poljub, nega kramarja. Tltulatura. Vstopim v Monakovem v cestno železnico. Starejši gospod se odkrije dvajsetletnemu dekletu In reče: »Dober dan, gospodična tajni svetnik!« Slava JI, sl mislim, dvajsetletna, pa že odločujoča v ministrstvu! — Ata. neumnost, njen papa Je tajtf svetniki Kratkočasne zgodbice. Kratko pismo. Pred 15 leti so novomeški dllakl hoteli uprizoriti Murnikov Igrokaz »Napoleonov samovar« In so zato v pismu prosili avtorja za dovol)enje. Radovoljno Jim le Rado pristal na željo, kl Jo Je sporočil prav po la* konsko t eno samo besedico: Le. • Devica na smrtni postelft Zarjavelo devlčlco Segonijo Klinarjevo so obhajale smrtne težave. Da ne bo dvomov; so jo prljateltlce vpralale. kako tta) Jo oblečeio za mrtvaški oder. »Kako pa se oblačijo mriičt?« le JeknUa sirota z velikim naporom. »Zakonske žene v višnjevkasto, neomo-Ženke pa v belo,« se Je glasil odgovor. »Pa me oblecite v beto,« J« zastokala, »sem pa tam mi pa našljte kakšno vllnjev-kasto pentljo.« O starosti »Koliko let Ima!? D«set let ml je, deset let Imam« (to le po Breznikovem pravopis« slovansko In slovensko izražanje, namesto: koliko sl star, 10 let sem star). Ali pa ne utegnem na podobno vprašanje dobiti odgovor, kakor ga Je v podobnem primeru dal Adrlen Hčbrard: »SlenefuJ vek Ima leta. kl ga točijo od smrti ? • Jesti ni mogeL Trlstan Bernard, ugledni sotobnl humorist, sedi v gostilni v NicL In pokliče strežnika; »Natakar, te Juhe ne morem Jesti!« , . . Dečko urno to torno odnese Plošček la pomoli Jolovnik slovečemu dramaturgu. Trlstan Bernard prime v roke Jedilni listek ta st naroči močno polivko. StrežaJ mu Jo pri. DC*e,Natakar, te Juhe ne morem JestlU Natakar, kl se ae more razvedeti, pokliče opravitdja. Ta prihiti in prav spoštljivo vpraša Tristana Bernarda: »Kaj pa Je, gospod? Vsi gostje pravijo, da Je ta Juha izvrstna ta so ml zanjo napra» vlil poklone.« »No, saj laz tudi ne trdin: Jul drugega,« odgovori na! Šaljivec hudomušno, »samo #&. ce nimam.« Osmerokotna fclasba. Viktor Hugo, sHeč »Heg skladatelja Gounoda ob prvtčnlcf (premieri) Wagner-Jevega Lohengrina, sc obme k stav* nemu umetniku: »Kako se vam sdl ta ioa> ba?« — »Zdi se mi osmerokotna,« se odrti« Gounod. — »Tudi tac sem vam botel Mo povedati,« dostavi Hugo. Zahtevajta po vseh lo* kallh „Nar. Dnavitlk”! m m ra F E M i N A aias. Odgovor Primorke. »Femina,« — »Un ballo — -&B ^kahor mrzel plws» in tnaschcra« pljusk na razgreto Selo. Zakaj? f rašajte purana, zakaj se repenči, k« vidi idečo ruto PraSaite če hočete, svoje zaveznike, zakai so iztrgali slednih ;siovcnskt napis v nalzadnji gorski vasi. to. Nai se VaSa »Femina« ne iiuduie. če ji je stavec pokvari) »ballo. in ie iz njega izšla »baja-. To sra dva pojma ki sta posebno pri-nas Slovencih nezdružljivo spojena. Jz vsakega »balla« prinese Slovenec Oralov. — Pri nas bo,rc. seda! »balo« prekrstili v »mačka« — radi naše zveze s tirolskimi Nemci Po tem uvodu boste sprevideli, gospod urednik, da nisem zmožna občevati z Vašo nežno »Femino« naravnost, zato se obračam spet na Vas in Vas pros:m bodite zame posredovalec in tolmač, kajti sicer še lahko pride do konflikta med nama, ker ne bi hotela za vse na svetu — V odgovoru na moje prvo pismo pravite, naj se še oglasim, da se razbistrilo poimi. Vidte, to Je težka stvar Pr' nas bistrimo pojme na različne načine Potoki čtniia se tudi pri nas pretakajo v te svrhe, kakor povsod. Fašisti nam bistrilo pojme z »man-ganelora«, skoro b' rekla, da brez potrebe, ker so nam jih že dovolj razbistrili z bencinom !n bombami Država nam bistri pojme z nalaganjem vedno večjih davkov. Tržaški Slovenc! smo jih začeli bistriti s —• klofutami, ža' mak) prepozno, to le splošno mnenje Ne botr Vam nadalje razkladala vseh tozadevnih metod — kot ženska sem vendar navezana samo na eno, to je na besedo Kot »temina« v trž.aškem smislu., bi imela seveda večjo izbiro. Toda pustimo to, ker večina Vaših cenjenih bralk gotovo nima smisla za tržaško »femino«. Hočem tore' vstreč' Vašej želji in začeti z »bistrenjem nCmov« Ljubjanska sestra se huduie da odklania njen mož do-s”edno — globlje politične pogovore ž njo. Naj bo vesela! »Politisch LIed ein garstig Lled« (to rad' tirolskih Nemcev). Ce je pa mnenja, da naj bi osta'a naša mladina tu, bi — naj mi ne zameri — morebiti tudi jaz odklonila tak pogovor Tud. če bi se dalo živeti od same božje besede, bi morali tfri nas umirati gladu, kajt: še ta se nam je začela deliti v jeziku ki ga ne razumemo. Duševne hrane Imamo sicer dovolj, to je res. Za vse ukuse Ir vse želodce je preskrbljeno. Komur ne škodijo pogreti »vici« In zagatno-mestne šale »Cuk" na palci«, se lahko ponaša z dobrim želodcem in ga ne bo tako hitro konec. 7. ozirom na to, da Imamo za ljudi že obilo duševne hrane, je začel »Mali iist» pisati »Zlate nauke za svinje«! — Morebiti je hote' ie z lepo gesto klasificirati one ki drže njegovo pisarijo za zlat nauk Da se vrnem k Vašemu odgovoru. Ne zapirajte vrat on, naši mlad ni ki ne more priti tukaf do kruhi Da ne bomo gledali, kako pretvarja Itadla zaveznico Jugoslavijo v svojo kolonijo in da ne bomo umirali mi tu gladu! Kje so naše meje? Da to vemo mi bolje nego Vi, je tudi naravno Vidiš, draga »femlna«. — Imaš morebit, fanta nekje tam za tisto »imaginarno- črto. Rada bi k njemu in ne moreš Ojunačiš se; prideš do tistega karabinerja — ki te ljuVeznjivo sprejme in izroči fantu v naročie? Kaj še! Vratarju palače v ulic' Coroneo. kjer lahko par dni premišljuieš. kako lepo bi bilo, če ne bi bilo tistega karabineria in tiste črte. Prosiš za potni list Morda s! ga po dolgem čakanju In neštetih potih dobila Prideš ko-oečno čez mejo — prideš goiovo prepozno — fant ima že drugo' In dalje: dobiš 5 — 6 pisem preko tiste šajkače in tistega ka- rabinerja. pa Imaš že policijo v hiši. Odkod ta pisma? Zakaj? Le vprašaj, koliko jih je lansko leto »sedelo«, ko sc sledili klicu svojega srca in se podali pr^Ko na Sokolski zlet. pa so se vrača'! dom-cv še vsi omamljeni od svobodnega zraka ,n so se znašli naenkrat tam v novi palač' v ulici Coroneo, ali po raznih karabinjerskih postajah po deželi. Kje so naše mem — to vemo mi, žalibeg, prav dobro! Ne bom sc dalle poglabljala v vaš odgovor, predaleč bi me zavedlo Da ne bodete mislili, da me je samo prerekanje, naj vam napišem še kal drugega v zaključek. Bližajo se volitve v državni zbor. Italijanske žene so že mislile, da jih bodo tudi one deležne. Mussolini se je pokazal naklonjenega žensk: volilni pravici, izdela! je celo načrt, toda prerojena Italija ima zaenkrat drugih, važnejših skrbi in je potisnila to vprašanje lepo v ozadje. Zenske revije, da pokažejo svojo naprednost, pišejo dolge članke, kjer po navaui obsojajo brezbrižnost italijanske žene, obiavljajo in-terwieve z raznimi osebami, prinašam njihove slike in ne pozabijo nikdar navesti, da je mogočni gospod, ki so ga obiskale, eleganten, mlad, lep ali vsaj zelo simpatičen, duhovit, da Ima takšne lase in takšne oči itd. Je tudi. seveda zelo naklonjen ženski volilni pravici — to so vsi prav vsi — Toda za enkrat bodo volil, samo moški — in še dolgo bodo v'111 samo moški. Nič čudnega! Kdo je. ki se največ poteguje za žensko volilno pravico? To je klerikalna stranka. Citala sem sicer nekje te dni. koliko stetisočev italijanskega žen-stva je organiziranega v fašistovskih organizacijah, toda gotovo le da imajo prvenstvo še vedno klerika ne organizacije in zato je absurdno misliti da bi dobile v Italiji volilno provico ženske, dokler obstoja fašistovska vlada Iz našega slovenskega stališča bi bilo to v normalnih razmerah obžalovati ker bi z ženo pridobili precej glasov; v vladajočih razmerah ne zgubimo ničesar ker 90 naše volitve samo še karikatura in se je naš zadnji volilni boj samo toliko razlikoval od boja v strelskih jarkih da je pri volitvah napadal oborožene? neoboroženca in v tak boj žena ne spada V koliko bo sedaj bolie, ne vemo. Sicer se ie pa ItaFlanska žena začela baviti z raznimi koiistnimi vprašanil in to zelo resno. Tako ie obiavib n pr. Gina Lombrosso v »Vita femmhrle«. krasno urejevani reviji, ki izhaja v Rimu par lepih člankov o težkem položaju gospodinje srednjega meščanskega sloja, ki so vzbudili splošno poz' nos' Mog'če se enkrat povrnem k temu predmetu in nanišem par nie-nih misli, sai je to vprašanje zelo občutno tudi pri nas. Tudi tržaške ItaTjanke imalo svoj list, ki mu ie ime. oprost draga »femina« — ime mu je »Femina« In ta »Femina«, oziroma njena urednica le že v prvi številki prinesla lepo, veliko — svoh sliko čeravno ni niti lepa. niti več mb da Mogoče ie mislila. da se v njenih zastrtil očeh odraža njena velika duša — mogoče. Jaz nisem tega občutila. V isti ali v drugi številki je prinesla slike najlepših tržaških otrok. Videla sem lepših, ki pa niso imeli tako zvenečih imen in gotovo n- tako lepo izdelanih fotografij. Tudi je urednico pozabila pri tej priliki povedati, da je vsak otrok lep, če je zdrav in dobro vzgojen. Mogoče je ravno ta tržaška plitva »Femina« kriva, da nisem ravno navdušena za prekrstitev vašega »Zenskega kotička« v »Femino«, kar sem mogoč? malo preostro pokazala v svojih pismih, kar pa, upam, da mi niste preveč zamerili. B. Pravljica. Prav tam, kjer se temni azur Atlantskega morja dotika neba, prav tam je ležal sredi valov prelep otok. Temni tovorjevi gaji so se menjavali z oranž/-nimi vrtovi, koder se je smehljalo tisoč zlatih sadov. Bandne in fige, datlji, breskve, marelice in hruške, vsako sadje je zorelo v tem nebeškem podnebju. Vinska trta se je spenjala od drvesa do drevesa ter nudila popotniku svoje muškatno zrnje. Ah, in v mahu hladnih gozdov! To vam je bilo«jagod in malin in jurčkov, da so jih nosili malčki v velikanskih košarah domov. Bistri potočki so napajali zeleno trato, sinja jezera se bleščala v zlatem solncu in beli iabud! so plavali po njih. 2itno polje je zorelo, in ptički so prepevali in bilo- je sreče in veselja vsepovsod. Kajti prelep je bi! otok sredi Atlantskega morja ln srečni njegovi prebivalci. Ne mislite namreč, da ie bil otok začaran, kot je to običaj v pravljicah. O, ne! Na otoku so živeli lepi in zdravi ljudje v snažnih belih domovih in niim je vladal moder vladar. Mlad je bil in lep in prelepa njegova mlada družica. Edini cilj njegovega življenja je bil, da bi živel srečen v svoji srečni zemlji. Hotel je, naj bi se njegovo kraljestvo obogatilo z vsem, kar je vesoljni svet našel novega in koristnega. Zato so njegovi najmodrejši svetovalci v enonter prepotovali svet. Kjerkoli so kaj novega našli, zinimivega čuli, takoj so poleteli domov, da sporo-če vladarju. Tako so imeli na otoku vse najmodernejše urejeno. Uporabljali so celo že neizmerno in nikdar presihajočo moč plime in oseke, s katero so drugi veliki narodi šele eksperimentirali, da jim je proizvajala elektriko, s katero so kurili, kuhali, svetili, gonili stroje, vlake in ladje. Torej vidite, da so bili zelo napredni. Imeli so seveda tudi svoj parlament in svojo vlado in svoje ministre. In proporc in splošno volilno pravico za vse moške od 20. leta nadalje. Le besedolomci, tatovi in roparji niso smeli do volilne skrinjice. Pa teh ie bilo prav malo v tej blaženi deželi. Socijalni val, ki je zavaloval po vsej zemlji, tam od rumene Kine pa preko Indre, Rusije in Evrope, je prevaloval, seveda tudi na naš utok. Tupatam 'e padla iz letečega aeroplana knjiga — pisana je seveda bila v espertantu, kajti ta se govori, kakor veste, vsepovsod — in priplule so podmornice Kaiser - Gott in Ueberalles — ra takrat so tudi te imele napise v esperantu — torej priplule so in !z-krcale mornarje in bose žene v sivih hlačah in rumenih laseh; ti so prepovedovali, delili knjige in delali zmede, kajti svoboda je bila velika v tej blaženi deželi. Toda kmalu so se našli ljudje, ki so hoteli, naj bi granatno jabolko rodilo sinji sad in naj bi bili želodi veliki kot buče. In nekateri so hoteli naj bi možje imeli otroke in žene naj bi služile vojake. In drugi naj bi hromi hodili in ljudje čvrstih nog naj bi sedeli v foteljih. In ker si niso bili edini, so se prerekali, grdili, si pretili in se tepli. Prišel je bil nemir na srečni otok. Pa zaenkrat še ni bilo nič nevar- no. V s%oji beli paiači je sedei modri v'adar in premišljeval, kako bo svojemu ljudstvu ohranil srečo. Baš je pristal na prostranem travniku ozek dvo-krllnlk, ki je pripeljal dva kraljeva odposlanca. V trenutku jih popeijejo do Veličanstva. V prekrasni sobani počiva na mehkih blazinah, odet v haljo od škrlatne svile; prijazno povabi z roko in 'odposlanca sedeta. In pripovedujeta. Odpirata mape, razprostirata načrte, kažeta skice, nudita knjige. Vse to dolge, dolge ure. Naposled vpraša mladi kralj nekoliko utrujen: »No, ni politika?« »Veličanstvo, ženska volilna pravica« — V tem vstopi vsa krasna in žareča mlada kraljica. Vstopi in priteče prav do kraljevskega soproga. Smehlja se in prav malo se ji šobijo ustne; »Končano? 2e veke vas nisem videla, kralj moj.« In nasmehne se kralj in narahlo potegne sladko družico kraj sebe na svilnate blazine: »Ostani, duša. Torej?« In odposlanca razlagata: Treba bo resno razmišljati — seveda — toda, če hočemo ostati napredni — in logični — toda. — V Angliji volijo od tridesetega leta nadalje, v Franciji so zahtevali zadnjič 25. godino. Manjkalo je le dvaindvajset glasov. Prihodnji senat bo gotovo — In Amerika, švedska, Norveška, Rusija, Nemčija, Avstrija — težki, težki problemi. — »Pa da bi volila tudi moja stara Nana,« se zasmeje kraljica, in ona dobra ženica, od katere vedno kupujem hanane, če grem mimo cerkve? In moja mlada služkinja Jinga in naša mdss in žena starega ribiča ob obali? In ona grdobica, ki laže na karte, in rdečelasa Marga, ki tepe svojega zlatega dečka, in branjevka za voglom, ki pije rum? Tudi te naj bi volile, bile poslanci, nemara ministri?« O problemi, problemi. Vsi se pogreznejo v misli. Pa poskoči mlada kraljica in ploskne z rokami: »Da, dajte nam volilno PTavico. Vsem onim, ki se tepo s svojimi možovi, in nam, ki smo srečne. Vidite, saj one bodo volile baš nasprotno — glasovi se uničijo — ne pa — da naši glasovi se podvojijo. In kakšna sreča na Srečnem otoku, ko bodo srečnim vladali sami srečni ljudje.« In tesno se privije kralju svojemu na grudi. O, Eva! Eva ti večna in tvoja matematika! O. Nekaj garderobnih nasvetov. Prvi topli solnčni dnevi so nam usmerili misli na pomladanske obleke. Nič nas ni brigal stari kmečki rek, češ, zadnja obuj jeseni črevlje in zadnja odloži kožuh spomladi, če hočeš zdrava dočakati visoke starosti. Ve pa, kot male sladkosnedke, se nič ne bojite zlili posledic, ter komaj čakate, da popeljete novi pomladanski kostum na izprehod pod Tivoli. Ne delate prav; lagano, lagano, kajti ima vremena još. Ce si dobra gospodinja, nič ne prehitevaj spomladi z nabavo nove obleke. Letos celo ne, ko se še ni izleglo, kar bo ostalo. Prvi modni ateljeji prinašajo vsega: dolga in krajša krila, ozka in z godet- gubami opremljena; jopice dolge, tričetrtinske in prav mladostno kratke, ozke, zvončaste, s pasom in brez njega. Blago kariramo, črtasto, enobarvno ali škotsko. Tudi kombinirano. Vse je na razpolago, modna borza je sijajno založena. Publika pa še okleva. Kateri modeli bodo šli v hautte? To bo šele odločila koketna, vsik-dar šik, a vedno praktična Parižanka; Parižanka tistih slojev, ki nas v tem slučaju zanima. So to žene solidne bur-žuazije, dame lastnega poklica itd. Naša Parižanka bo tedaj najprej odprla omare ter pregledala svoje fonde. Potem bo temeljito preštudirala par modnih žumalov. Dva, trikrat bo stopicala ob izložbah prvovrstnih krojaških tvrdk; obiskala morda par magacinov. Zamišljena bo šla domov, in tam bo še enkrat pregledala omaro. Tisto noč bo nemara celo nekoliko manj sladko spala. A drugo jutro že bo rano smuknila v toplo svojo jutranjko — ald nosi morda pižamo? In mrzlično delo se začne. Hvala Bogu, da je iznova zapadel sneg in topli dih pomladi ne miče na prosto. To je sedaj paranja, snažerja, likanja; tudi kemična čistilnica in bar- varija dobita morda svoj delež. Potem droben.-lističev predmestje in domača krojačka se uscli. Da mi ne greste takrat v poseto k moji gospe, kajti ma-dam.e ni .nikakor in nikdar in za nikogar domp." ■ Cez teden dni pa zapušča metulj — ali naj rečemo rajši čebelica? — svojo % celico, »prerojen, ves nov«. Brž kupi še £-šopek belilLzvončkov, ki se tako lepč podado črni toaleti in hajd v »tity«. kjer se začno preštudije za novo, zares no- ,, vo, pravo pomladansko obleko, ki 10 << bo, če bo le količkaj kasa dopuščala, izdelal kak priznan krojaški alelie. Ce pa ne bo njogoče, pa pride zopet čez u nekaj časa mala šivankarica v hišo — v vsakem slučaju pa bo gospa dražestno elegantna, da porečete, ko jo srečate prihodnjič s svojimi malčki — sedaj se jih ima po več — v Jardin de g iri^nnVf*« ** !& Louxsembourg: »Ja, te Parižanke«. sr Sarah Bemhard. slovita francoska tragedinja, ki je do v visoke starosti navduševala množice, f in je skoro tik do groba stopila ob.£ posebnih prilikah na deske, ki pome-^ njajo svet, je menda dobila naslednico.;, Gospodična Celine Sorel je zvezda,,^ ki vzhaja na nebu francoske dramatič-5j-ne umetnosti. Pravzaprav je ta zvezda; že odšla in prav toplo greje. Lani že je absolvirala uspehov in dolarjev bo-.;, gato turnejo po Ameriki, pravkar pa serg je vrnila iz Egipta kot učinkovita ir,ter- % pretka francoskega duha, francoske^ umetnosti, gracije in lepote. Da je obi--L skala v tej sveti, davnih tajnosti polnih deželi tudi Luksor, »Dolino kraljev«,-;, s slovito grobnico Tout-Aukh-Amonovonii je pač samoposebi umevno. Umevno je d pa tudi, da jo je kot pravo ženo zani-S mal njen gigantski, prastari, a večno-o mladi monument, simbol žene, kraljice,,s zemlje, človeštva — sfmga. Neka slika;: prikazuje gospodične Sorel, kako ba&f pleza med njenimi grudi. — Morda sto-išče impresalij, ko bo drugič kdaj kre-r irala Kleonatro v Bernhard Sha\v-a historični komediji »Cezar in Kleopatra«.- ; Saj veste, da najde v tej zabavni in du- rt hoviti igrici rimski Cezar otročjo, a krasno šestnajstletno kraljico Egipta;i ob solnčnem vzhodu, spečo na kupu rde- r: čega maka med prsimi sfinge, kamoiv je bila zbežala pred prodirajočimi Rim- tf Ijani - ljudožrči. Zena in sfinga, vodne : eden in isti, stari problem. Ne verjamemo pa, da bi se igra tako kmalu igrala na Francoskem, kajti Shaw jo je opremil z opombami, ki sc-* bolj po godu Nemcem, in ki se prikrito ' norčujejo iz vsega, kar je danes Fran-to cozom sveto. Iz zmage, vojske, domo- ’ vine, junakov. Pač pa ie bila igra z s navdušenjem sprejeta na raznih nemških gledališčih. Pa kam smo došli! Hotela sem pri-1: povedovati o Sari Bemhard in Cžhni Sorel. Da vam ne ostanem nič dolžna, drage bralke, o slednji še to-le za slovo/ in priporočilo: v Proslavila se je ta po svoji lepoti in./ • umetnosti vsemu Parizu znana dama' tudi Še na drug, manj delikaten, pač pa jako temperamenten način. Kakor smoa rekli, je zelo lepa. Pravijo, da ima le -za dva milimetra predolg nos. Bil pa . je slikar, ki je njen portrait prav malo, ki povzročajo napre- \ narodnem gospodarstvu, se rav-10 " P° gotovih v modernem kultur-« *tylJenju veljavnih zakonih, ki c-i , ci'i dvig narodnega dohodka. 2 7 So tu na delu, so: 1. iznajdbe, • rastoči prihranki in potreba po Izrabi Privatnega kapitala, 3. konkurenca in J. na«Pro ki ga bistveno zmanjšujejo v c smereh. Ti oviral ni zakoni omogo-tudi sklep, da ne bo napredek v , nern dohodninskem prirastku v 21. stni Hu ^ot oni v 19., oziroma 20. stoletju. Prvi zakon, ki ovira napredovanje in dar*? inienuje WoIf »tehnično-gospo-Dr Jj ? meja«, pravi: Vsak tehnični našit* i ^ zmanjšuje produkcijske stro-. ' a« ki izpopolni izrabo snovi in sile, stv 881,1 se^ P0*- je kaka . r izpopolnjena, tem manj rabi na-. me izpopolnitve; posledica tega Je, s °^a vsak tehnični napredek, ker ^ vedno manj izplača v gotovih smereh S. o* se ga za cela območja ne išče več. •^er pade cena kakega izdelka ali dela y*azmerju od 100 na 20 ali 5, se more *'°V2ročiti ves bodoči napredek nadalj-"e*apadca za 80, oz. 95. Drugi oviralni zakon, zakon o opti-Swlu’ pravi* da rastejo z rastočo inten-obratovanja tudi stroški. S tem večani®1 v zvezd Je tretji zakon o PO-dnVcjij *J*oŠkov pri adicijonalni pro-vsem ~ zakona sta veljavna pred-lfltcljra^ .^Ijedelstvo in rudarstvo, ve-nih »»rfliu 1 Za Produkcijo industrijal-ovirai„! ov in prometnega dela. četrti ljaw fM,2a^on Pravi, da se upirajo vpete^ n,?no in gospodarsko višje sto- ajf0 . , Prav, stare naprave, posebno Jja , °he združeni v eni roki. Tu ve- Sovrasll! ^k: »Dobro je boljšega nedrfc+TiiL’* P°sehno se pokažejo veliki Polt ' a^° 80 ^ke naprave mono- z»vy..Po^e<3e,stvu dovoljujeta prva dva Vednna v^30 Pr°dukciJo, le v zvezi z konfk VečiiT7li stro5k!- V teh dveh za-J™*® J« tudi zapopaden zakon o pada- jočem zemeljskem donosu, v kolikor Je opravičen. Odklanja ga namreč cela vrsta sooijologov. Bodočnost bo pokazala, ako je to opravičeno. V poljedelstvu so, razun melijoracij in umetnega gnojenja., tudi še sredstva za povzdigo produkcije, izbira vrst in izboljšanje obstoječih s križanjem. Veliki uspehi so tu v začetku, in je sedaj danih le še malo in omejeno število možnosti. Isto velja za živinorejo. Produkcijski stroški v poljedelstvu se niso v zadnjem stoletju, vzlic vsestranskim velikim napredkom, zmanjšali. Res je, da je še veliko tehničnih možnosti za dvig produkcije; jedro vprašanja pa je, ako se doseže lahko to, ne da bi se povišali enotni stroški produkta. Vsled zakona optimuma, se izplača, negospodarsko izžemanje do zadnjega koščka* s povečanjem intenzitete, šele pri jako visokih cenah. Isto velja za zakon o adicijonelni produkciji. Vsaka pomnoži-tev produkcije pri isti tehniki je mogoča le z zvišanjem cene produktu, ker se mora pritegniti v obdelavo vedno bolj slabo zemljo. V poljedelstvu pridemo torej do zaključka, da ne moremo s tehničnim napredkom nadomestiti omejenosti rodovitne zemlje. Kar se tiče vprašanja o preskrbi velikih mas naroda z živili, ni torej današnji optimizem na mestu. Ako mislimo na probleme, ki se pečajo z i^e^vo hrane kemičnim potom, bi se morala ta pridobivat le iz najcenejših snovi in njena cena bi morala biti jako nizka. Pomisliti moramo, da odpadejo na izdatke pri delavskem gospodinjstvu štiri petine dohodkov agrarne »n le ena petina dohodkov na industrijske produkte. Ako se torej cena industrijskim produktom še tako zniža, bi to ne izpremenilo veliko v stanju delavčevega gospodinjstva. Kar se tiče oviralnih momentov v Industriji, moramo tu vpoštevati, da izvirajo surovine, ki ji rabi industrija iz rudarstva In poljedelstva, da je torej odvisna od razvojnih možnosti in napredka teh poslednjih. Napredek v prihodnjosti mora zastati za dosedanjim v vseh slučajih, kjer igra 1. stroj ali sploh moderna tehnika kako vlogo, 2. tam kjer pridejo v poštev organska živa bitja, rastline in živali. Wolf misli, da se bo nadaljni napredek izvršil bolj v kvalitativni smeri In pa z ustvarjanjem novih stvari. Nove stvari pa vzbujajo zopet nove potrebe. Kar se tiče dveh najvažnejših snovi, ki jih rabi naša industrija, to je oglje in železo, preti ravno tema dvema v nerredolgem času pogin. Kar se tiče premoga, sledi iz računov geologov, da ima Angleška in severna Amerika še za približno 300 let, Francija za 250 let, Rensko-Westfalska za 800 let, Gornja Slezija pa za čez 1000 let. Železne zaloge naše zemlje bodo trajale približno še 300 let. Wolf pride končno do zaključka. ki ne dopušča, da bi zrli lahko brez skrbi v bodočnost. Kdo bi mislil, pravi Wolf, da bomo v par stoletjih, navezani na staro železo, ki ga bomo zbirali kakor kak luksuzni predmet. Kdo bi mislil, da se bo to zgodilo v razdobju, ki ni še tako dolgo, kot je čas od reformacije do danes. P. Praktični poizkusi iz gospodarske psihologije. Dril 011601 Pre’5ir‘il č^nkov strokovne I**oge smo obravnavali na splošno po-gospodarske psihologije v narodih11! gospodarstvu. V današnjem član-. hočemo podati nekoliko teoretičnih Praktičnih poizkusov na tem polju. Velika vrednost omenjenih metod W ® . nana že davno, tako od učenja-. kakor tudi od praktikov. . v Ameriki n. pr. je to dovedlo do ohr8* da ,e veCina ve,iklh tovarniških »V«. nas*avila posebnega gospodar- •}a Psihologa, ki ima edino nalogo, raH, vse obratne pogoje in ob-organizacijo In Jo Cim ekonom-to » Tildi pri nas se bo moralo ’ ako hočemo vzdržati konku-». .?. 2 našimi sosedi. Kako se ■■ taka Vsak kvrši. bo gotovo interesiralo taka*3," Zanimanje posameznika za ker " pa ie že zase jako važno, Pospeši izpeljavo te naloge. Gospodarska psihologija Je še mla-delnnanost; vsled tega še tudi niso iz-slu?Q-e ,polzkusne metode za mogoče Dol!« Pogoje. Tukaj je še dovolj temU fa* ’ ki se hočejo posvetiti interesantnemu študiju. 3oinc.^^,as,ledn^em hočemo popisati ln n "‘j*,nekaj postopkov. Kako bi ko * splošno zmožnost za ne-b °,02en° opravilo? Vsako delo za- 4 Celo vrsto telesnih kretenj, ki se zase morajo vršiti po gotovem redu in določenem ritmu. Izvršiti se morajo tudi v določenem času. Dojem ritma in časovne mere nastane pa v možganih. K telesnemu delu spada potemtakem tudi duševno delo. Da pa usmerimo med delom našo voljo na določeni cilj, ie potreba pozornosti. Dalje je treba za vsako delo vaje. Končno bo vsako delo delavca prej ali slej utrudilo. Utrujenost, pozornost, vaja in spretnost so torej sestavni deli vsakega opravila. Za vsskega teh sestavnih delov se lahko sedaj iznajde kaka poizkusna metoda. Utrujenost se n. pr. lahko meri na množini izvršenega dela, ki ga je opravilo posamič večje število delavcev v določenem času. Pozornost se lahko meri na pogreških, ki jih napravi posameznik pri kakem delu, n. pr. pri korekturah. Zal se pa ne da Izločiti, n. pr. pri poizkusu za pozornost, utrujenosti in vaje. Ako jih hočemo tudi vpoštevati, jih moramo dognati le po kompliciranih računih. Poizkus, ki poda na jako enostaven način pogoje delovnega učinka, je o>ii dr. E. Biscliofa in Imre. Poizkusna naloga je sledeča: V kovinsko ploščo so navrtane vzporedno majhne luknjice, ki so pa v vsaki sledeči vzporedni vrsti manjše. Vtikanje ostro prikoničenib igelj v te luknjice se mora izvršiti tako, da se ne dotakne igla roba luknjice. Vsak dotik ali vbod v stran se smatra kot pogrešek. Kot merilo za delovni učinek se vpošteva pogreške in čas, ki se ga uporabi za izvršitev te naloge. Pogreške, ki jih delavec napravi, se določi mehaničnim potem. Igla in plošča sta zvezani z električnim tokom in tvorita dva pola. Vsak dotik plošče sklene električni tok, ki registrira dotik na podoben n&čln kakar pri Morsejevem aparatu. Pri gladkem vtiku pa prevrta igla, pod ploščo nahajajoči se stanljolov IM, ter sklene na ta način drugi električni tok, ki zopet registrira zase. na isti papir vsak gladki vtik. Tretja priprava fiksira tudi na isti papir n;haje seknn^ne^a nihala. To nam orrogoči, da določimo lahko število vbodov v eni sekundi. Številčnim vrednostim za čas in vbode odgovarjajoče navpične črte narišemo vzporedno na horicontalno črto. Črta, ki veže vse gomie končne točke vertikalnih črt, je krivulja. Na horicontalno pa prenesemo v enakih razdalfah sekunde, n. pr. (I—10). Dolžina pokončnih črt se ravna po številu vbodov v eni sekundi. Za pogreške dob;mo na enak n^n krivuljo. Te, na ta način določene krivulje; dopuščajo, da lahko na mah primerjamo delovni učinek raznih oseb. One so eksaktni rezultat d e Vrvne ca učinka in vsled tega jako važne, podajo pa nam le sliko nekega splošnega delovnega učinka. Razume so, da ima vsako posebno delo razun omenjenih faktorjev, utrujenosti, vaje itd. Še svoje posebne pogoje. Vs>ed tega je še važnejše kot določitev delavčeve zmožnosti, spornavanie onega. kar ie za kaVo rv>c<»v«»\ *nioh potrebno. Tudi za ta slučaj hočemo navesti primer. Določi naj se n. pr., kako delo se mora izvršiti v korespondenčnem obratu kake velike tovarne. Na podlagi te določitve se potem lahko izbere in nastavi primerne delovne moči. Delo take pisarne sestoji iz: prečitanja došle pošte, ureditve, registriranja dopisov in odgovorov na pisma po izvršenih dispozicijah. Prvo vprašanje bi torei bilo: kaka svojstva mora imeti za prečitanje velikega števila pisem? Potrebna je tu pazljivost, zmožnost gladkega čitanja pisave; ev. znanje jezikov, obvladanje strokovnih izrazov, hitro razumevanje, dober spomin in končno v celoti neko določeno mero vaje. Za ureditev in registriranje je treba stvarnega znanja, celotnega obvladanja alfai-eta torei ori-jentacije, ravno tako pazljivosti, gotove ročne spretnosti in veselja do takega dela. Odgovori na pisma, zahtevajo zase popolnega znanja jezika, logike, primernega sloga, pazljivosti, stvarnega znanja, vaje v narekovanju, ev. tehnično obvladovanje stroja za diktiranje. Dalje je potrebna zmožnost hitrega steno-grafiranja, končno spretnosti v pisanju na stroj, znanja geografije itd. Iz tega razvidimo, koliko pogojev mora biti izpolnjenih da se eno določeno množino dopisov pravilno reši. Iz teh par izgledov razvidimo tudi, kako obsežno je polje gospodarske psihologije in da je treba najti tudi pri nas za to novejšo vedo razumevanje in zanimanje. V eni prihodnjih številk strokovne priloge hočemo tudi še nadalje se-znaniaft cenWe hralce s to vedo. P. Tov. avtomobil, pijonir prometa v 3už. Ameriki. V novo zgrajeni državi je treba ravno tako postopati, kakor pri vstvar-janju novega gospodarstva Pogledati je treba povsod okoli, kjer so enake ali vsaj podobne razmere ter posnemati vse ono, kar se je drugje izkazalo kot dobro. V naši državi n. pr. je ena najbolj kočljivih in aktualnih vprašanj, vprašanje prometa in prometnih sredstev. Pogledati je treba vsled tega kako si pomagajo drugje in tu vidimo, da si pomagajo v Južni Ameriki, kjer so razmere tičoče se prometnih sredstev jako slabe, z vpeljavo avtomobilov. Avtomobil postaja tam vedno bolj nositelj kulture in prometa. Daleč od prometa oddaljeni kraji, ki so nadvse bogati na prirodnih zakladih, se niso mogli razvijati, ker se ni mogla gradnja železnic nadaljevati tako hitro in v taki meri, kot bi to zahtevala naglo rastoča trgovina in gospodarsko izrabljanje onih krajev. Posebno so trpeli pod temi razmerami hriboviti kraji. Hitro po vpe-l'avi luksuznega avtomobila si je pridobival naglo tla tudi tovorni avto. Začetka seveda le toliko, kolikor so to zahtevale lokalne potrebe. Gradnja železnic se je projektirala vsepovsod. Nebroj tehniških težkoč, predvsem pa nemogoča rentabiliteta, so bile nepremostljive ovire. Vpeljava avtomobilnih zvez je bilo tu edino Izhodišče. In danes se lahko smatra avtomobilske zveze kot predhodnike železnic. Nerazviti kraji se morajo najprej s pomočjo avtomobilskih zvez v toliko gospodarsko okrepiti da zadobl v razvoju sledeča gradnia železnice, že krepak in zdrav gospodarski funda- ment. Predvsem govori za to tudi to, da se lahko gradijo primerne tovorne ceste v deželi, s sodelovanjem domačih inženerjev in delavcev, kar se pri gradnji železnic lahko izvrši le izjemoma Tudi strojna pomožna sredstva, ki jih rabi gradnia železnic posebno v hribovitih krajih, podražijo tako izredno vsako gradnjo, da je ne moremo izvršiti brez tujega -inozemskega kapitala, ki ga je pa dobiti le pod zelo težkimi in neugodnimi pogoji. Pri gradnji navadnih tovornih cest za avtopromet odpadejo po večini vsi našteti neugodni pogoji, tako da je vzpostavitev prometa z lahkoto omogočena. Velikega premisleka vreden faktor, ki govoti proti vpeljavi tovornih avtomobilov, je edino ta. da nimamo do danes še dobro izgrajenega normalnega sistema tovornih avtomobilov. Po navadi ima vsaka tovarna svoje lastne mere in posebne modele, tako da je v od prometa oddaljenih krajih jako težko dobiti nadomestilnih delov. Tudi morajo lastniki in trgovci imeti v zalogi velike množine nadomestilnih delov vseh vrst modelov. Odvažanje rude in drugih pridelkov se vrši danes povečini še s težkimi In okornimi vozili z živinsko vprego. V krajih, kjer je pomanjkanje krme, pride vsled tega v prvi vrsti v poštev vpeljava tovornega avtomobila. Ker je treba premagati višine od 3000—4000 m, morajo biti tovorni avtomobili za hribovite kraje na poseben način konstruirani. Tudi v ravnini pride kot edini pijonir za razvoj prometa le avto v poštev. Naše vinogradništvo. Položaj našega vinogradništva ie nekaj let sem skrajno nezadovoljiv. Produkcija vina je velika in pridelek primeroma dober, toda naša vina ne morejo v zadostnih količinah na inozemska tržišča, ker Jih pobija tuja konkurenc^. In vendar bi bil vinski izvoz ogromnega pomena ne samo za naše vinogradnike same, temveč za vse naše gospodarstvo, kajti ta Izvoz bi mogel zavzemati v naši zunanji trgovini prvo mesto. Veliki in težki davki zelo obremenjujejo naše vinogradništvo; to breme je tem občutnejše, ker položaj vinogradnikov tudi sicer ni ugoden. Toda država rabi dohodke ln zato ni upati, da bi se jim odpovedala ravno tukaj. Zelo hudo Je prizadeto naše vinogradništvo radi prometnih težkoč. Transportni stroški v naši državi so zelo veliki in v silni meri podražujejo blago. Najsi gre producent tudi do skrajne meje možnosti s ceno, transportni stroški in razne carinske In druge dajatve njegovo vino tako podraže, da ne more konkurirati i inozemskim produktom. Te težave se ponavljajo vsako leto in v vedno ostrejši obliki. Produkcija narašča, možnost Izvoza izginja Tu Je nuino ootrebna odDomoč. kajti na do- mači konzum se naše vinogradništvo nikakor ne sme zanalati. ker bi bil to velik minus v našem gospodarstvu. Treba je najti izhod iz krize in pot k napredku. Vedno znova se čuje. da se izvaja tu in zopet tam akcija za izboljšanje našega vinogradništva, torej za povečanje produkcije. Vse te akcije pa položaja našega celotnega vinogradništva nikakor ne izbohšujeJa nasprotna celo poslabšujejo, kati prirastek produkcije pritiska na prejšnjo produkcijo in celoten položaj Je mesto boljši še slabši. S tem pa nikakor ni rečeno, da ni treba naše vinske produkcije povečevati. Ne, toda obenem z pospeševanjem produkcije Je treba najti tudi možnost prodaje. Kadar se najde ta. potem je prirastek produkcije tudi čist plus v narodnem gospodarstvu. Ce pa se bo porabila domača produkcija v medsebojnem konzumu producentov, kakor se to vrši na mnogih krajih. Je to samo negativen uspeh, torej čist neuspeh. Ker ne moremo izvažati naših vin, ki so sicer dobre kakovosti, v taki obliki, v kakršni Jih pridelamo, je potrebno, da Jih predelamo, poplemenitimo — kakor delajo to tudi v drugih naprednejših državah — in da Ufa izva- žamo v tej poboljšani obliki Razveseljiv napredek v tej smeri smo zabeležili v našem listu pred kakimi desetimi dnevi. Banatski vinogradniki so namreč sklenili, da bodo izvažali zgoščen mošt v Ameriko. Potom združitve večjih producentov Jim bo to lahko mogoče in pomeni ta korak gotovo velik uspeh za banatske vinogradnike. S tem pa je tudi že podana rešitev iz krize našega vinogradništva Samo pritoževanje nad slabimi razmerami vinogradništva ne bo rešilo; ravno ta* ko vinogradnikov ne bodo rešili drugi, če se ne bodo sami. Če ne gre na en način, treba poskusiti z drugim. Edina pot iz težke situacije je pople-menitenje našega pridelka. Križanj« pripravnih vinskili vrst in pa konser-viranje pridelka z modernimi aparati in na moderne načir;e bo odprlo našemu vinskemu pridelku dohod na inozemska tržišča. Da pa bo mogoče tc izvesti, je potreba strokovnjaškefa vodstva. Naše kletarstvo je ponaivei še zelo primitivno. Treba ga Je izpopolniti, kar ne bo težko, kajti v nalt državi imamo dovolj In izbornih strokovnjakov na tem polju. Vinogradniki se morajo organizirati v zadruge. Te bodo lahko nabavile potrebne aparate in bodo tudi mogle vzdrževati strokovnjake, ki bodo vodili izboljševanje vina. Ker je naš pridelek dober in zelo prikladen za taku izboljševanje, si bo v tej obliki hitro pridobil trdno pozicijo na inozemskih tržiščih. Potrebna pa nam Je tudi vinska Industrija, tovarne, v katerih bi se vino predelavalo. Pri zadostni inicijativno-sti se bodo našli tudi primerni kapital! ki bodo omogočili to industrijo. In to bo gotovo najsigurnejša rešitev vprašanja rešitve krize našega vinogradništva. Koruza, narodna hrana. Pri nas se primeroma pridala velike množine koruze, posebno v Južnih krajih. Rabi še Jo pa le m izdelovanje moke in kot živinsko krmo. V narodnogospodarskem oziru bi bilo priporočljivo. da bi tukaj posnemali Ameriko, kjer je koruza ena najvažnejših surovin v industriji za Živila. Iz koruze se izdelujejo škrob, slad* 1 kor, mast ln olje, ki tvorijo zopet vsak zase izhodišče za izdelovanje cele vrste drugih prehranjevalnih sredstev. V Evropi izdelujejo povečini sirup (glukozo) iz krompirja, v severni Ameriki pv ,«r. riP* ' Mostni pogrebni x«»od * Ljubljani. Mestni pogrebni «»vo4 t Ljubljani. Centrala (zafasno) Ljubljana Delniška glavnica Din. 60.000.000 Rezerve: Din. 32.515.000 Podružnice Korčula Kotor Kranj Beograd Bled Cavtat Celje Dubrovnik Ercegnovi Jelša Jesenice Sarajevo Split Šibenik Zagreb Mubl|ana Maribor Metkovič Prevalje Naslov za brzojave: JADRANSKA-1------------------ ■---— Amerikanski oddelek — Potniški urad-------------- INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco /ugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir, Puerto Natales. Ai;iLACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New 7ork City. AVTO-VOZ! BREZ-BENCINA KURI-Z-OGUEM ZAHTEVAJ-PROSPEKTE 3UGO-HAG UUBUANA-BOHORIiEVA-UL-24 TEL.-560 Mokrota škoduje zdravju, radi lega sl kupite pravočasno mečen, fini in poceni dežnik katerega pa edino dobite v veletrgovini R.Stermeckl, Celje. Trgovci engros cene. Istotam se prodaja letos po čudovito nizkih cenah perilo, čevlji, klobuki, nogavice in vse drugo modno blago. — Naročite cenik. r ! ) ) ) ) ) I ) > ) ) ! ) ) ) ! SPLOSNA KNJIŽNICA Št 1. I. Albreht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str. . » 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . . „ 3. I. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej.. 105 str. • 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str. . 5. Pran Milčinski: Gospod Fridolln Žolna In njegova družina, veseiomodre črtice I., 72 str................. » 6. L. Novak: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 45 str. . . ............... . 7. 'Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str......................................... . 8 E. Gaboriau: Akt 8tev. 113, roman, poslov. E V, 536 str. » 9. Dr. Fr. Veber Problemi sodobne filozofije, 347 str. . 10. I. Albreht: Andrej Ternouc, retiiefna karikatura, 55 str. . 11. Pavel Goiia : Peterčkove p&slednje sanje, božična Povest v 4 slikah. 84 str.. . ....................... ran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 deianiih, 91 str.................... ................. ,13. V M. GarSin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str ...................................... . 14 Dr Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.......................... .15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, roman, prevel P V. B., 239 str. . ...................... . 16. Janko Samec: Živllenie, pe«mi, 112 str................. ■ 17. Prosper Mčrimče: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.............. . . . ........ . 18. Jarosl. Vrhlickf: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr Bradač, 47 str. . . 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str.......... ,20. Jul Zeyer: Gompači In Komurasaki, japonski roman, iz čeSčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str............... .21. Frid.Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL,73str. Znanstvena zbirka (veliki 8° format) • Št. L Dr. L. Čermelj: BoSkovičev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str. . Za vsak zvezek ie računati no Din —-80 ooStnine in odnravnine. Bros. Ve*. Din 12 — Din 17- 1» 16-— M 22’— 0 12-— 9 17- • 20 — 9 26-- 9 8 — 9 13 — ■ 6 — 9 Il- n 12 — 9 ir— m 22- n 28-— n 24 — 9 so- 9 6 — * li — m 12- 9 17- n 12 — 9 17 — m 10 — 9 15- 9 26- 9 32- 9 15- M 21 — m 15- 9 20- m 9-- m 14 — 9 6 — 9 11- 9 16— m 22 — 9 14-- 9 20-- m a-— • 13-- m 16 — 9 23 — “ ( I ( - ( ( “ ( Ibrotiia sprejema: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8. ■aar.srvaii Nafcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim ie: Moj zverinjak knjiga s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, za nouk in kratek čas Din 6’ Noji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—. Mladi slikar IO tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4' Crnipeter staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 4*-. Na novo izšla knjižica: Ivan Albreht: Zelena livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15'—. Vse se dobi v Zvezni knjigarni »Ljubljani, Marijin trg8 Pii®« potnika sprejme Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo r. z. z o. z. v Ljubljani. Ponudbe naj se naslovijo na to zadrugo, Kongresni trg 2. Obenem priporočamo vina gg. gostilničarjem in zasebnikom ter zagotavljamo najkulantnejšo postrežbo. Vinogradniki, ki bi hoteli postati člani zadruge naj prijavijo svoj naslov pismeno. Delež znaša 35 Din, pristopnina 5 Din. Kilogram sivega na pol (cu*ano perje) Din _ _ 60‘—, polbelo Din 75’—, belo 85 —, boljše Din 95‘—, fini na pol puh 145’—, fino Difi 175’—, naifinejši Din 220’—, beli puh Din 370'—, snežno-beli parni puh Din 445'— franko in carine prosto proti povzetju. Neugajajoče se lahko vrne Vzorci zastonj. Mnogo priznanj in naknadnih naročil. RazpoSIllalnlea posteljnega perja - SACHSEL & Co, Wlen XIV., Geibelgasse 0/4. ^ajcenejše nove in rabljene pisalne stroje v ipecilalnl mehanični delavnici za popravo pisalnih računskih, razmnoževalnih In kopirnih strojev. Ludvik Baraga, Ljubljana* Šelenbursova ulica 6.|l. Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druga potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi. MAL f*3 Cena oglasom do 20 besed Din S‘—; vsaka nadallna beseda 25 para z davščino vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I skoraj popolnoma nov, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. veJja množina vsakovrstnih steklenic od irnila — Ponudbe na upravo lista. za čas od 1. marca do 31. decembra se vrši dne 23. febru-ana 1924 ob 9. url dopoldne v žrebčarnl na/ Selu pri Ljub-l|anl. Zdražitelj ima poleg kupnine plačati 2% za ubožni sklad, 2% takso in stroške objave v časopisih Prvovrstno dalmatinsko vino ter dalmatinski „REFOŠKO“ priporočljiv za bolnike, nudi po najnlžiih cenah veletrgovina z vinom, Brača Antičevič, Dolenji l.ogatec. svoj naslov in Din IS'— in dobiš poštnine prosto Veliki ročni spisovnlk, primeren za obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, vojaka in vsako gospodično. Viljem Požgaj, knjigoveznica In kar-tonaža, Kranj. zasebni nameščenec želi zna nja s simpatično deklico z nekaj premoženja v svrho ženitve Dopiii pod »Štev. 30«, poštno ležeče Ptuj. leteligeni neomadeževane preteklosti, go spodinjsko izobiažena, s popolno opiemo, pozneje z večjo doto išče vsled pomanika >ja znania boljšega uradnika 30 do 36 let stin ega. Ozira se le na re-tne ponudbe s sliko, ki (e takoj vrne. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod »Črnolasa«, na upravo lista.___________ z večletno prakso, zmožna stro-lepUja in vseh pisarniških del išče primernega mestu. Ponudbe pod »Takoj« na upravo lista zmožna vseh pisarniških del in strojepisja z večletno prakso išče primernega mesta Ponudbe pod »Izurjena« na upravo liste Pletilni stroj Sl. 8. (40 cm) ceno prodam. Zatiska uiica 1/1 desno — Ljubljana. kupujemo. Sever & Komp. — Liubljana, VVolfova ul. 12. knjigovodje, korespondenta ali slično sprejme takoj pri industrijskem ali trgovskem pod-letju, vpokojen, mlad uradnik. Večleten blagajnik, vešč slovenščine, srbohrvaščine, in nemščine. Reference: Ponudbe pod »Upokojenec« na Atoma Com-pany, Ljubljana. Ivan Proseic v Mariboru, Jezdar-ska ulica 5, peče izvistno belo in črno pecivo in prevzema v peko domači kruh zvečer ali zjutraj ob 7. uri .. čez 1 leto, sprejmem Sodnimi pogoji v oskrbo .j 't upravi lista. (ev. eno), elegantno meblirani 'n čisti išče v lepem delu me sta mlajši zakonski pai brez otrok za takoj ali s 1 marcem, samo pri boljši rodbini. Event. s prvovrstno pol ali celo pen-zijo. Plača postranska stvar. Ponudbe pod »Dr. iuris« na upravo lista. prav čedni mladeniči, ki krila jim rastejo, si znanja želijol Tri punčke korajžo in s pismi na rajžo na upravo Usta pod »Hlestov«, »Osip«, Miika«. Ml ,. Brajščina, t Lbio posestvo "S* z 19 orali zemlje. Od tega 2 orala vinograda, ostalo polje, travniki, sadovnjak in gozd. — i.epa stanovanjska hiša s 4 sobami, veliko kletjo, stiskalnico za grozdie in vinsko posodo 7AO.OOOK. 3 Posestvo, sadovnjak in hiša 160.000 K. 4. POSBStUO r?2oPrXemh lje. Leži ob cesti, pripravno za vsako obrt z lepo hišo 800.000 K. H! Ip v Mariboru s pro- 5. ■IlU stimi stanovanji po 800.0^0 K, 1,200.000 K in 2,000.000 K. e. lična enodružinska hijis takoj prosta se proda IHnHl za 500.000 K, 7. BefleManti za najemščino kavarn, gostiln, tovarn in žag se iščejo. Dolra branjarija. Posreduje realltetna pisarna Rapld. Maribor. Gosposka ulica 18. je varstvena znamka, priznano najboljših in najtrpežBejših čevljev. Dragotin Rogllč, Maribor, Koroška c. 19, lastni delavnice in ročno delo. karakterne skice izdeluje na strogo moderno znanstveni podlagi pisinoslovec Vorsič, Maribor, Slomškov trg 10. Vpošlie se naj lastnoiočno pisano pismo in Din 26, ev. znamke. s 13 ploščami, pet slovenskih komadov, skoraj nov so ceno proda. — ivan Kurnik, mizar, Hrastnik ob S. su^ev’ l®Pe> zelene, poljudno množino proda za ceno po dogovoru takoj Franc Ribnikar, mesar. Hrastnik ob Savi za gimnazijske predmete, posebno za matematiko in latinščino, želi dobiti mesto. Inštruira tudi za hrano. PonudM na upr. pod »Inštruktor«. inski pomočnik želi mesta pri boljšem mizarskem mojstru s hrano in stanovanjem. Drugo po dogovoru Leopold Kavšek, mizarski pomočnik, Svibno 63, p Radeč* pri Zidanem mostu. V naiem se buffet pavilion in košnja trave za leto 1924 na nogometne® prostoru S. K. Ilirije pred Gorenjskim kolodvorom. Pismen* ponudbe z navedbo zneska je vložiti do 8. marca na naslov: Fran Jerala, Ljubljanska to* ditna banka. I ttrijski Dol v vojašnici Kralja Aleksandra (Dunajska cesta1, ima naprodaj do 15.000 kg krompirja I® 3000 kg čebule lastnega pH-delka. Prodaja se bode vršila licitacijskim potom na dan 26. februarja t. 1. v polkov« Pisarni točno ob 11. uri. 2a dva gospoda se takoj odda v novi hiši zunaj mesta. Po Iz V« se Vodovodna cesta 26 pri % Salehar. Fantič sem še mlad, oženil bi se rad. Kje dekle se dobi, »N. Dnevnik« povej mi ti. Taka, ki ima dost blaga, povrh še tisoč afpa dva. , Še ta predpust pošlji mi našlo*'’ pa po veliki noči bo obema pt&' Na upravo tega lista in stvar gotova je in čista. Mali oglasi imajo uspeh l Umrla nam je naša ljubljena mamica in spoštovana tašča, gospa Antonija Kovač roj. Petek gostilničarka in posestnica danes ob 12. uri. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gosposka ul. 19, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. februarja 1924. Anica Peteline, hči. 3osip Peteline, trgovec, zet. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da nam je umrla nad vse ljubljena soproga, mati, tašča in teta, po dolgi mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, gospa Antonija Svetek soproga računskega ravnatelja v pok. Antona Svetka. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo dne 17. t. m. ob Vj3 uri popoldne iz hiše žalosti, Sodna ulica Št. 12, na pokopališče pri Sv Križu. ««v«3»Q ro9a9oa«9ta« »•#••••*• Ne čakal spomladi 1 Naroči takoj: SeillCj sadno drevje, dalije, vrt* nice, gladiole i- t. d. Velevrtriarrko podjetje „VRT“ DŽAMONJA IN DR.IIGOV1, Maribor, T@»Jošlia tava hb ptočsuinastili šhaltV I. Pleiko Ljubliana Karlovška cesta štev.* Hišne potrebščine emajliranotežko Poso£® znamke „GoIiatii" in iažT® vrste, češkosiov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kemeninnsto itt stekleno robo se kupi nai" ceneje in najbolje pri tvrdk? A. Vic el, Maribor, Glavni trs it- * Zahtevaj cenike! Rodbini Svetek—Sever. V Ljubljani, dne 15. februarja 1924.