KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 46 (3)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 15. Decembra 1924
PATENTNI SPIS ST. 2347
PALLAS—ZENITH GESELLSCHAFT M. B. H., BERLIN—CHARLOTTENBURG.
Splinjač za gorivosilne stroje.
Prijava z dne 31 marca 1921.	Velja od 1 oktobra 1923.
Prvenstvena pravica z dne 22 januarja 1920 (Nemčija).
Pri splinjačih za gorivosilne stroje, pri katerih se vrši promikanje goriva skozi šobo za gorivo v notranjosti zračne šobe, raste promikanje goriva, pri večji obremenitvi in višjem številu tur, hitrejše kot pa ono zraka. Posledica je, da je zmes za velike zračne hitrosti v splinjaču prebogata na gorivu, za majhne zračne hitrosti preuboga na gorivu.
Predmet predležečega izuma je brizgalni splinjač za gorivosilne stroje, pri katerih se vrši, neodvisno od obremenjevalnih in vrtilnih kolebanj stroja, promikanje goriva na ta način, da ostane razmerje goriva k zraku ali poljubno isto ali pa se v predpisani meri polagoma spreminja, in sicer za celo oskrbovalno področje ali dele istega.
To dosežemo s tem, da ima splinjač dva gorivo dovajajoča kanala, od katerih se steka eden na mestu približno konstantne zračne hitrosti, drugi pa na mestu, na katerem raste zračna hitrost in podpritisk z dvigajočo obremenitvijo in številom tur motorja. Mesto približne konstantne zračne hitrosti moremo ustvariti — na za se znan način — s pomočjo tako-zvanega zračnega plavača, to se pravi s pomočjo konstantno obremenjenoga, samodelno odpirajočega regulacijskega organa, kateri nastavi sam od sebe, tačasno potrebovan prerez. Oba promikanja goriva kažeta pri izpre-menitvi števila tur v bistvu nasprotno tendeco. Učinki se izenačijo obostransko na ta način, da dosežemo zaželjeno vzdrževanje konstantnega razmjerja goriva k zraku. Po drugi strani je pa s to konstrukcijo tudi mogoče, doseči s pripravno nastavitvijo promikalne množine obeh šob, polažno naraščanje ali poje-
manje imenovanega razmerja, v enem delu regulacijskega področja.
V	sliki 1 priložene risbe so nanešene kot abcise števila tur in kot ordinate teže zraka in goriva pri volumen dviga. Zarisana krivulja L predstavlja težo zraka pri volumen dviga pri obratovanju motorja s polnim bremenom in sicer je ista približno vsporednica k abscisi. B da zraven spadajočo množino goriva, katera je, ako mora ostati kurilna vrednost zmesi enako velika, isto tako približna vsporednica k abscisi. Pri premikanju goriva skozi šobo, ki se nahaja v zračnem prerezu konstante velikosti, raste promikalna množina močneje, kot pa vsesana množina zraka. Zato bo torej za te šobe potek promikalne krivulje za gorivo v smeri zarisane krivulje Ba torej dvigajoč. Ako se vrši promikanje goriva skozi šobo na mestu, na katerem je zračna hitrost približno konstantna, putem pojema, z rastočim številom tur promikalna množina goriva, po volumenu dviga. Potek krivulje se vrši približno v smeri narisane Bi—krivulje^
Predmet izuma je konstrukcija, pri ka-terej premikamo gorivo skozi dve šobe, pri. tem je priklopljena ena šoba na mestu konstantnega prereza, katere promikanje poteka v smeri Bž—krivulje, medtem ko je druga šoba priklopljena v splinj;ču na mestu približno konstantne zračne hitrosti torej spremenljivega prereza, pri tem se pri volumen dviga, promikana množina goriva spremeni primerno krivulji Bi. Obe krivulje se izpopolnjujete in daste približno zaželjeno B—krivulja, na primer vsporednica k abscisi.
V	sliki 2 je predstavljena konstrukcija to-
Din. 10.
vršnega splinjača in sicer je b ohišje splinjače, v katerem se nahaja regulacijski organ (zračni plavač, zaklopnica ali slično), da ustvarimo mesto s približno konstantno zračno hitrostjo. To je v predležečem primeru izvedbe raspoka med a in b. Na tem mestu se tudi steka napeljava c za gorivo, medtem ko se steka napeljava d za gorivo v splinjač na mestu s konstantnim prerezom. Obe napeljave c in d imate gušilne šobe 1 oziroma m, kakor tudi šobe i in k za vstop zraka. Napeljave c in d se lahko stekajo na isti strani splinječa. More pa biti tudi c napram d prestavljen, kot je v sliki 2 strihlirano naznačeno. Skozi kanal c dovajamo splinjaču, iz • goriva in zraka obstoječo, penam podobno emulzijo, katere množina ostane pro jednoto časa približno ista, ker je funkcija zračne hitrosti in se zadnja ne ispremeni bistvena na izstopni odprtini kanala. Pri rastočem številu tur pojema torej promikalna množina pro volumen dviga. Skozi kanal d se vsesava slična zmes katere množina raste pro dvig v konstantno rastočem razmerju, primerno, v prerezu na stekajočem mestu rastoči zračni hitrosti in podpritisku. Pri različnih številih tur, ki odgovarjajo vsakokratni legi gušilnih za-klopnic, dosežemo manjšo promikalno množino zraka pro volumen dviga n. pr. odgovarjajoč krivulji L’ slike 1 v risbi. Tej množini zraka L’ bi morala odgovarjati množina B goriva. Velja sedaj isto kot za polno breme. Skozi napeljavo c se vsesava pro volumen dviga množina goriva odgovarjajoč padajoči krivulji B’ 1 in skozi napeljavo g se vsesava pro volumen dviga množina goriva odgovarjajoč dvigajoči se krivulji B’ 2. Obe krivulji se izpopolnjujete v promikalno množino goriva pro volumen dviga odgovarjajoč krivulji B’. Potem smo tudi v stanu, doseči z razdelitvijo premikanja goriva, krivulje Bi in B*2 na ta način, da dobijo resultirne krivulje B’ in B, kot je to za določena stanja obratovanja primerno, nekoliko dvigajoč ali padajoč potek.
Da prilagodimo zračno množino različnim motorjem in njih posebnostim, urejujemo težo stobca a in s tem obremenitev prereza v o-
bročevem prostoru z dodatnimi silami na ai, v risbi z uteži oi do oxi naznačeno, ali pa moremo izpremeniti tudi pri utežih o—a, ki ostanejo vedno enaki, prerez obročevega prostora za a. S tem uplivamo neposredno nad a se razprostirajoči pritisk p plina in temu primerno na tovorno težo zmesi, tako da se premakne, v sliki 1, razvidna linija L oziroma L', kakršne dodatne sile oi . . . . ox smo vporabljali, vporedno k sebi navzgor ali navzdol.
Patentni zahtevi :
1.	Splinjač za gorivosilne stroje, stem označen, da ima isti dva, gorivo dovajajoča kanala, od katerih eden se steka na mesto približno konstantne zračne hitrosti, drugi pa se steka na mestu, na katerem raste zračna hitrost in podpritisk z rastočo obremanitvijo in številom tur.
2.	Splinjač po zahtevi 1., s tem označen, da se steka en kanal (c) v razpoko zračnega plavača in drugi kanal (d) se steka na mestu, konstantnega prereza splinjača.
3.	Splinjač za gorivosilne stroje po zahtevu 1., s tem označen, da se dovaja obema, za pritok goriva služečima kanaloma, zrak, kateri proizvaja v teh kanalih penečo se e-mulzijo.
4.	Splinjač po zahtevu 1., s tem označen, da se predvidene, tako v dovajalnih kanalih za gorivo kakor tudi v dovajalnih kanalih za zrak, gušilne odprtine, katere se lahko ločeno izmenja drugo od druge, kakor tudi da se jih skupno urejuje s pripravno napravo.
5.	Splinjač po zahtevu 1., s tem označen, da se z nastavitvijo zračnega regulatorja, regulira premikanje na prerezu približno konstantne zračne hitrosti se nahajaječih kanalov, s celokupno oskrbovalno zmesjo.
6.	Splinjač po zahtevu 1., s tem označen, da se izpremeni potek krivulje promikalne množine goriva za različni zračni vsesalni volumen šobe, katera se steka na mesto približno konstantne zračne hitrosti, z obremenitvijo regulatorja, v njeni višinski legi in v njenem poteku.
Ac?patent brof 23¥7.
C II