Itev. 4	Leto 13
Izhaja enkrat na mesec. Naročnina letno 24 dinarjev
Uredništvo in upravništvo:
Ljubljana. Miklošičeva c. (palača Del. zbornice). kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA
Kapital
ura Kapitalima
Odkar se je pričel razvoj fevdalne in pozneje kapitalistične družbe, so si fevdalci in kapitalisti lastili
pravico samoodločbe v vprašanjih svoje lastnine, svojih podložnikov in svojih delavcev.
Primitivna je bila prvotna oblika te diktature, ki je slonela na premoči, kar je bilo silno lahko, ker so' bili narodi vzgojeni v duhu podložništva in brez kulture in civilizacije. Kdo se je brigal za podložnike? Kolikor je bilo vzgojiteljev, so bili najeti od fevdalcev, da so narod vzgajali v ponižnosti in pokorščini. Nihče pa ni narodom povedal, da spadajo v raso človeštva, ali kakor navadno pravijo, da je vsak človek ustvarjen po božji podobi, torej tudi fevdalec in kapitalist, to je.
da so vsi ljudje enaki in opravičeni do človeškega življenja in uveljavljanja svojih sposobnosti in svoje volje.
Tega jim ni nihče pravil, ker, če bi bil to storil, bi ga bila mogočna gospoda sežgala na grmadi, kakršnih znanih primerov imamo v srednjem in starem veku mnogo, koliko pa še, ki jih zgodovina ne omenja.
Taka je bila zlata stara doba. Toda tudi ta se je izpremenila, ker je to zahteval razvoj. Nastopilo je meščanstvo, ki je opiralo svoje gospodstvo prvotno samo na gospodarstvo, zbiralo imovino in kapital ter dalo današnji družbi kapitalistično obliko ali kapitalistični družabni red.
Ob tem preporodu je meščanstvo rabilo več svobode.
ki si jo je izvojevalo, da se je moglo uspešneje boriti proti plemstvu in viteškim mogotcem. Meščanstvo je šlo še dalje. V devetnajstem stoletju je uvajalo neke vrste liberalizem, ki je oznanjal svobodo in demokracijo, v te boje je z uspehom posezalo tudi delavstvo.
Tako je padel sredi devetnajstega stoletja evropski absolutizem,
pravi vzor tiranskih vladavin.
V	državnih upravah se je v teh bojih doseglo nekaj več meščanskih pravic in svoboščin.
V	glavnem je pa meščanska revolucija izdala delavstvo.
Smatrala je revolucijo za pridobitev meščanstva in delavstvo po teh, bojih ni dobilo enakih pravic ter si jih je nekaj izvojevalo šele pozneje, vendar so pa te bile večinoma le na papirju. Meščanstvo in kapitalisti so se namreč smatrali za dediče fevdalizma ter so bili v duši tudi istega postrojenja kakor fevdalci, češ, gospodarji smo mi in zato zahtevamo absolutno oblast. V tem duhu so> se ustanovile in vladale liberalne države, ki so' imele /edino to prednost, da so začele dopuščati v omejenih mejah tudi kulturno delo.
Iz teh obdobij izhaja pravzaprav izraziti
razredni boj.
S tem na ni rečeno, da že prej ni bilo socialnih bojev. Celo Gubčev kmetiški upor je imel svoje socialno ozadje. Med delavstvom in kapitalisti se je pa nojavil razredni boj. čim je kapitalistična družba začela delavstvo socialno hujše izkoriščati in borce za delavske pravice preganjati.
V pregnanstvo so pošiljali delavce, ki so zahtevali boljše delovne razmere.
Če so pa stopili v stavko, jim je grozila smrt. V Angliji so' še pred 120 leti obsodili voditelje stavk na smrt.
Le počasi se je izgubljalo in omililo to nazadnjaško naziranje. Šele v novejši kulturnejši dobi je pričela družba priznavati nekaj pravic delavstvu tudi glede upravičenosti do socialnih bojev.
Kapitalistična družba je pa še v tem razvoju iskala poti. kako bi vendarle preprečila vpliv delavstva v politiki in gospodarstvu. Izpočetka so proti delavstvu nastopali kapitalisti vsak zase. Pozneje so se pa organizirali v
kapitalistične zveze,
kartele in truste ter z njimi socialno pritiskali na delavstvo, na konzumente pa z navijanjem cen. Te kapitalistične organizacije so danes v razmahu kakor še nikoli in je glavno zaradi tega socialni položaj delavstva in neimovitih slojev tako silno kritičen.
Razumljivo je. da je tudi v vrstah delovnega razreda nastal
upravičen odpor proti socialnim krivicam,
ki je naraščal in še narašča. Kapitalizem je slutil, da se nahaja v nevarnosti, ker imajo končno narodi le pravico do življenja in je to naravneje. kakor strahotna diktatura kapitalizma. Kapitalizem se je zbal, da zmaga v svobodi in demokraciji razum in je zaradi tega posegel po izrecni diktaturi kapitalizma ter pre-
Seja Izvršnega odbora URSSJ-a i v Beogradu je napravila naslednji sklep:
1.	Da se IV. redni kongres URSS.l-a vrši dne 17. in 18. aprila t.l.
2.	Da se kongres vrši v Zagrebu.
3.	Da bodo na dnevnem redu sledeča vprašanja:
1.	Delovanje državne strokovne centrale in nje sestavnih organizacij ter položaj delavskega in nameščen-skega strokovnega gibanja (referent s. Bogdan Krekič).
2.	Ekonomski in socijalni položaj delavstva (referent s. Jakomin Lovro).
3.	Uredba o minimalnih mezdah (referent s. Belič Milorad).
4.	Tarifne akcije (referent Ka-tič Adam).
5.	Socijalno - politične ustanove in delavski pokret ((referent Pfeifer Vladimir).
6.	Volitev Upravnega in Nadzornega odbora URSSJ-a.
7.	Organizacijsko in akcijsko edinstvo (referent Pintar Miroslav).
8.	Predlogi kongresu po odredbi statuta URSSJ-a.
Po raznustu »Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije« po oblasteh železničarji kot organizirana celota žal niso več zastopani v centrali svobodnih strokovnih organizacij Jugoslavije in vsled tega tudi ne morejo sodelovati na tem kongresu. Odločujoči so smatrali za potrebno, da z odredbami zakonov in pravilnikov onemogočijo sodelovanje želez-
nesel diktaturo na državno oblast s tem,
da je s svojimi kapitali organiziral politična gibanja, ki so navidez prevzela vodstva nekaterih držav, v njih pa krmarijo in odločajo le veliki kapitalisti.
Prvi korak kapitalizma poi prevzemu oblasti je bil povsod popolna ukinitev demokracije in svobode
in neoporečna pravica diktata onega, ki ga je kapitalizem postavil na čelo. Sodelovali so pri tej akciji kapitalizma vsi kapitalisti neglede na veroizpoved in narodnost. Zakaj tudi Židje kapitalisti niso izvzeti, čeprav spremlja to borbo vedno tudi boj proti — siromašnim Židom.
V teh razmotrivanjih smo vsaj približno označili pot razvoja ter pokazali, da so
vse diktature, milejše in ostrejše, organizirana diktatura kapitalizma,
ki je z razvojem prisiljena posegla po tem zadnjem pomočku v svojo obrambo.
Sklenjena železna veriga kapitalizma je danes, kakor redno, najhujši sovražnik delovnega ljudstva, ker mu odreka pravico do primernega življenja in kulturnega razvoja. Uverjeni smo pa. da se delavsko1 gibanje tudi pred tem današnjim Mo-lohom ne bo ustavilo, marveč bo prodiralo in prodrlo do zmage. Današnje zatiranje človeškega rodu in duha je namreč nenaravno.
Narava sama in duh razvoja bosta obenem najboljša zaveznika delavstva v boju in zmagi.
ničarjev z ostalim delavstvom pod pretnjo najstrožje disciplinske kazni, da bi s tem vzgojili v železničarjih zavest, da so železničarji nekaj več kot ostalo delavstvo. Odločujoči vedo, da bodo z železničarji, ki ne bodo imeli nikjer nikake zaslombe, lahko opravili, češ, da tudi drugo delavstvo ne bo zainteresirano na položaju železničarjev. Zavedni železničarji so se in se še danes bore za svobodo združevanja ter odločno zahtevajo, da se jim zopet odobri svobodna železničarska strokovna organizacija, ki bo odločno nastopila za zboljšanje položaja železničarjev ter se bo ramo ob rami borila z ostalim organiziranim delavstvom za rešitev splošnih delavskih vprašanj. Zavedni železničarji žele kongresu URSSJ-a najlepši potek in sprejem takih sklepov, ki bodo omogočili nadaljni razvoj razrednega delavskega pokreta s pomočjo katerega bomo tudi železničarji prišli do svoje svobodne organizacije.
člani glasbenega društva »Zarja«
udeležite se XI. rednega letnega občnega zbora, ki se bo vršil v petek, dne 22. aprila 1938 ob pol 20. uri zvečer v mali dvorani Delavske zbornice. Čopova ulica 3, pritličje v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) nadzornega odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Razno.
Odbor.
Prevedba kronskih rent kontno odobrena
Leta 1927. je izšla Uredba o prevedbi državnih upokojencev in upokojenk s kronskimi pokojninami na dinarske pokojnine. Tedaj so bili pomotoma izpuščeni upokojenci južne železnice ter kronski renitniki. Na podlagi intervencij je na to dne 27. jan. 1929 izšel zakon, da se tudi juž-no-železniške kronske upokojence, provizioniste in miloščinarje prevede na dinarske pokojnine ter da se jim izplača diferenco za čas od 1. VIII. 1927 dalje.
Nerešeno je ostalo le vprašanje prevedbe kronskih rent ter so raznim deputacijam v železniškem ministrstvu zagotavljali, da je tozadevna odredba le pomotoma izostala in da bo ta pomota, čim bo to s krediti omogočeno, popravljena. Leto za letom se je odlašala rešitev tako, da je večina prizadetih že pomrla, ženam teh rentnikov pa je železniška uptrava osporavala pravico na rento z utemeljitvijo, da mož ni umrl na posledicah nezgode, marveč naravne smrti. Šele s tožbami pri Izbranem sodišču ter Hasacijskem sodišču so prizadete vdove dosegle pravico na rento.
Lansko leto je železniški minister izjavil in v svojem ekspozeju napisal, da je preskrbljen kredit za rešitev tega vprašanja, a rešitev je prišla šele s finančnim zakonom za leto 1938(39. S tem finančnim zakonom je s 113/11 odrejeno:
»Odredbe prvega odstavka Uredbe o. prevedbi državnih u-pokojencev s kronskimi pokojr ninami na dinarske veljajo tudi za provizije in rente, ki so bile odrejene v kronah železniškim u-službencem in njihovim rodbinam po predpisih, ki so veljali pred 20. oktobrom 1923. Novo odrejeni prejemki po tej odredbi pripadajo od 1. aprila 1938 dalje.«
Na podlagi te odredbe finančnega zakona se bodo kronske rente sedaj prevedle v dinarje v razmerju 1 krona je 1 dinar.
Imenom prizadetih kronskih rentnikov povdarjamo, da s tem vprašanjem kronskih rentnikov še ni rešeno, marveč je narejen šele začetni korak k rešitvi. Kronski renetniki so težko orizadeti in zapostavljeni vsled tega, ker so se jim dinarske rente priznale šele od 1. IV. 1938 dalje, mesto da bi se jim priznale z veljavnostjo od 1. VIII. 1927, od katerega datuma so se prav vsem kronskim upokojencem priznale dinarske pokojnine. Ako se je za južnoželezniške kronske upokojence z zakonom od 27. I. 1929 predvidelo. da se izplača diferenca od 1. VIII. 1927, bi bilo' edino pravično in pravilno, da se tudi za kronske rentnike, ki so se v službi ponesrečili in ki so sedaj živeli v najbednejših razmerah, predvidi, da se izplača razlika za nazaj od 1. VIII. 1927.
Drugi še važnejši ukrep za kronske rentnike pa je: valorizacija njih rent, Nikdo ne more trditi, da na primer 100 sedanjih dinarjev predstavlja isto vrednost, kakor 100 predvojnih ali medvojnih avstrijskih kron. — S 100 kronami je rentnik z družino vred dostojno živel, s 100 dinarji ne more živeti sam niti en teden. Vsled tega je upravičena zahteva, da se ne samo prevede kronske rente, marveč jih tudi valorizira vsaj današnjim draginj-skim razmeram odgovarjajoče.
Kongres URSSJ-a
Pravilnik o službeni obleki ie izlei
Nove doložbe finančnega zakona
Že par let napovedani pravilnik o službeni obleki je končno stopil v veljavo s 1. aprilom 1938. S tem pravilnikom so popolnoma spremenjeni dosedanji predpisi ter vsled tega objavljamo glavne določbe v informacijo našim čitateljem:
Kdo mora nositi službeno obleko?
Po novem pravilniku je službena obleka obvezna za sledeče uslužbence:
a)	Iz prometno-komercijalne službe:.
postajenačelnike, njih pomočnike, razporedne, šolske in prometne uradnike, skladiščne šefe in njih pomočnike ter skladiščne uradnike, blagajnike, kalkulante, telegrafiste, skladiščnike, premikalne nadziratelje, revizorje, vlakovodje, sprevodnike, manipulante, zavirače, prometne zvanič-nike (starešine postaj, postajni pazniki, prodajalci voznih listkov, otpremni stražari), vozovne zapisovalce, skladiščne zvaničnike (skladiščni pazniki, merači, prtljažniki, tranziter-ji. garderoberji), vratarje, kretnike in blckovnike, premikače. svetilničarje, telefoniste, avizerje, nalistkarje, nočne čuvaje in dijake državne prometne šole.
b)	Iz kurilniške in delavniške službe :
nadzornike lokomotiv in električnih naprav, revizorje lokomotiv, strojevodje, kurjače in predkurjače, vozovne mojstre in preglednike, desin-fektorje, vozovne mazače in čuvaje, avizerje, čuvaje v kurilnicah, delavnicah in skladiščih, strojnike in pomožne strojnike, naddesetarje in desetarje ter skladiščne zvaničnike.
c)	Iz gradbene službe: nadzornike proge, telegrafa, mostov, signalov, vodovodov, tehtnic, predorov in njih pripravnike, naddesetarje in desetarje vseh vrst, progovne čuvaje in obhodnike.
d)	Iz ekonomsko-skladiščne službe: skladiščne šefe, ekonome krajevnih skladišč, »rukovaoee materiala i inventara« ter njih pomčonike, skladiščne čuvaje in vratarje.
Kdo dobiva denarno podporo za nabavo in vzdrževanje službene obleke?
V gotovini prejmejo takozvano podporo za prvo nabavo obleke in nato letno redno podporo le:
1.	uslužbenci s popolno srednješolsko izobrazbo, ki .so razvrščeni od IX. grupe navzgor,
2.	uslužbenci s fakultetno izobrazbo, ki so razvrščeni od VIII. grupe navzgor,
3.	višji prometniki, prometniki in pomožni prometniki z nepopolno srednje-šolsko izobrazbo (§ 47 tč. 1 zakona o drž. prom. osebju).
Podpora za nabavo službene obleke znaša:
Za uslužbence od VI. grupe navzgor din 1.000.—.
Za uslužbence od X. do incl. VII. grupe ter uradniške pripravnike din 700.—.
Za ostale uslužbence (Pravilnik je nejasen, ker ne pove, kdo so ti uslužbenci) pa din 600.—.
Redna letna podpora za vzdrževanje in nabavo obleke pa znaša:
Za uslužbence od VI. grupe navzgor din 800.—.
Za uslužbence od X. do incl. VII. grupe ter uradniške pripravnike din 800.—.
Za ostale uslužbence din 600.—.
Kaj pripad vozovnim in pisarniškim snažilkam?
Snažilke morajo imeti dolgo zaprto haljo z rokavi temno - modre barve z enakim pasom ter številko in označbo Direkcije na levi stranii prs. Na glavi morajo imeti kapo ali' ruto iste barve, kakor je halja. Za prvo nabavo te obleke prejmejo din 100.— in nato Iredno letno po din 100.—.
Kdaj se izplačujejo podpore za obleko?
Podporo za prvo nabavo obleke dobi uslužbenec prvega prihodnjega meseca po nastavitvi in postavitvi na položaj, za katerega'je predvide-
na nošnja službene obleke. Obleko si morajo na to nabaviti v roku 40 dni.
Redna letna podpora pa se izplačuje vsakega 1. oktobra.
Dnevničarji odnosno delavci, ki bi bili odrejeni za vršenje službe na-stavljenca, ki mora nositi službeno obleko, dobe podporo za nabavo službene obleke v oni višini, ki pripada uslužbencu, katerega službo vrše. Redna pomoč za vzdrževanje službene obleke pa se plačuje takim delavcem odnosno dnevničarjem za nazaj in sicer v mesečnih obrokih, ako so v preteklem mesecu vsaj 10 dni vršili službo nastavljenca.
Kdo dobiva obleko v naravi?
Kratko povedano: oblekoi v naravi dobivajo vsi luvodoma našteti uslužbenci izvzemši uradnikov s srednje - šolsko in fakultetno izobrazbo ter prometnih uradnikov.
Obleka je dvojna: letna in zimska.
Letna obleka sestoji iz: kape, bluze in hlač.
Zimska obleka pa sestoji iz: kape, bluze, hlač in plašča.
Nosilna doba je: za zimsko kapo in zimsko bluzo dve leti, zimske hlače eno leto, plašč štiri leta, letna kapa, bluza in hlače pa dve leti.
Strojevodjem, kurjačem in lam-pistom pa letna in zimska obleka ne pripada, marveč dobe zimsko kožnato kapo (za štiri leta), letno kapo (dve leti), kožno črno suknjo (pet let) in dva para delovne obleke iz plave tkanine na leto.
Službena obleka se izdaja: letna 1. maja, zimska 1. oktobra ter postane podeljena obleka last uslužbenca.
Obleka, ki se da uslužbencu le v uporabo, pa ostane last uprave:
Za uslužbence, ki so pri izvrševanju službe za daljšo dobo izpostavljeni vremenskim neprilikam, ali morajo potovati na zavorah in dre-zinah, nabavlja železniška uprava še: dolge in kratke kožuhe, dežne plašče, nepremočljivo obleko, gumijaste škornje za izpiranje kotlov, kožne predpasnike za kovače, livarje itd.
Dolge ali kratke kožuhe iz sukna, podložene s kožuhovino dobe za službeno uporabo strojevodje, kurjači, predkurjači, zunanji strojni mojstri, revizorji lokomotiv, vozovni zapisovalci, skladiščniki, »ruko-vaoci materijala« in njih pomočniki v vseh materialnih skladiščih, tran-ziterji, progovni čuvaji, naddesetar-ji in progovni nadzorniki, kretniško in premikalno osebje, vlakovodje, manipulanti, avizerji, vozovni pregledniki in čuvaji, električarji.
Dolge kožuhe dobe:	zavirači,
skladiščni pazniki In čuvaji, nalist-karji. Poleg tega dobi vsaka progovna sekcija in vsaka kurilnica z več kot tremi lokomotivami toliko dolgih kožuhov za službeno uporabo, kolikor ima normiranih čuvajskih mest, odnosno kurilniških kretnikov. Nadalje dobi vsaka službena edinica, ki ima dnevne ali nočne čuvaje za vsako čuvajsko mesto po en dolg kožuh.
Izpiralci kotlov dobe nepremočljivo delovno obleko in gumijaste škornje. Usnjene predpasnike dobe kovači, livarji in varilci.
Nosilna doba za kratke kožuhe je 5 let, za dolge kožuhe 4 leta ter mora uslužbenec po preteku nosilne dobe vsak inventarni predmet vrniti. Uslužbenec, ki inventarnega predmeta ne bi vrnil, mora istega plačati.
To so v kratkem določbe novega pravilnika, ki ima iste nedostatke, kot vsi dosedanji, da je zelo nejasen, kar bo imelo za posledico nepotrebne pritožbe. Vprašanje službene obleke s tem pravilnikom še vedno ni rešeno, ker je izvzeto skoraj vse delavsko osobje v kurilnicah, delavnicah, sekcijah in postajah, za katero ni predvideno, čeprav vrši umazana dela, delovna obleka. Akcija za res razmeram odgovarjajoč pravilnik o službeni obleki se bo1 morala nadaljevati, dokler ne bo to vprašanje pravično rešeno.
Železniški minister je pooblaščen:
1.	da sme predpisati uredbo o organizaciji železniškega ministrstva in državnih prometnih podjetij, vendar se s to uredbo ne smejo povečati osebni izdatki in tudi ne menjati odredbe zakona o drž. prom. osebju;
2.	da sme izdati uredbo o zavarovanju državnega prometnega osobja za slučaj bolezni in nezgode;
3.	da predpiše s posebnim pravilnikom pogoje o dajanju posojil iz stanovanjskega fonda železničarjem in železniškim stanovanjskim zadrugam za zidavo stanovanjskih hiš.
Nadalje je dopolnjen zakon o drž. prom. osebju s sledečo odredbo:
»Strokovni izpiti se polagajo pred komisijami, ki se sestavijo po strokah za dobo enega leta. V pravilih o izpitih, ki jih bo predpisal železniški minister, v kolikor bi to ne bilo predpisano s posebnim zakonom, bo odrejen program izpitov, roki za pridobitev pravice na polaganje izpita ter postopek pri izpitu, kraj, sestava in čas dela izpitnih komisij.
Največ nade so polagali kronski upokojenci in rentniki na letošnji proračun in finančni zakon ter so pričakovali rešitev svojih utemeljenih zahtev, zlasti izednačenje pokojnin starih upokojencev ter prevedbo in valorizacijo kronskih rent. Imajo seveda še celo vrsto utemeljenih zahtev, vendar so smatrali gornji dve za najvažnejši in najnujnejši, zanesli pa so se na ugodno rešitev z ozirom na izjave najmerodajnejših funkcijo-narjev, ki so jih dali ne samo raznim deputacijam, marveč tudi na shodih in sestankih.
Od vseh vprašanj je rešeno samo eno, in sicer:	prevedba kronskih
rent, o kateri pišemo na drugem mestu, vse ostalo pa je zopet odgođeno za eno leto.
Upokojenci so te dni zborovali v Beogradu na skupnem kongresu »Saveza združenih železniških upokojencev« in so ponovno postavili sledeče zahteve:
1.	Ureditev pokojnin staroupoko-jencev v obliki izednačenja pokojnin, odnosno da se stare pokojnine izplačujejo po kurzu zlate valute;
2.	valorizacija kronskih rent, provizij in miloščin;
S 1. aprilom 1938 bi morala i pr e vzeti Državna hipotekarna banka izplačevanje rodbinskih pokojnin ter bi smela za to uporabiti le dohodek od obresti v posebnem »Uradniškem pokojninskem fondu« naloženega kapitala ter regne mesečne prispevke vseh aktivnih in upokojenih državnih nameščencev. S finančnim zakonom, za 1. 1938-39 ipa so tozadevni predpisi zakona o državnem prom. osebju in (Uradniškega zakona spremenjeni v toliko, da vrši izplačilo rodbinskih pokojnin, kakor tudi osebnih in rodbinskih doklad k tem pokojninam finančno ministrstvo. Državna hipotekarna banka_ pa mora dajati finančnemu ministrstvu od 1. aprila 1938 dalje vse dohodke, ki jih bo od 'tega dne dalje dobival uradniški pokojninski fond.
Finančni minister ie dne 7. aprila izdal pravilnik o izplačevanju rodbinskih pokojnin, ki predvideva sledeče:
1.	Vse rodbinske pokojnine rodbin onih uslužbencev, ki so umrli pred d. aprilom 1931, se izplačujejo tudi v bodoče v breme državnega budžeta.
2.	Rodbinske pokojnine rodbin onih u-službencev pa, ki so umrli po 1. aprilu 1931, se izplačujejo v breme uradniškega pokojninskega fonda.
Državna hipotekarna banka mora nakazati finančnemu ministrstvu vsak mesec kot akontacijo oni znesek, katerega je finančno ministrstvo v preteklem mesecu izplačalo rodbinam onih upokojencev, ki so umrli po 1. IV. 1931. Koncem leta pa se naredi obračun pri finančnem ministrstvu. Če se ugotovi, da je ministrstvo izplačalo večji znesek za te pokojnine, kakor pa so znašali vsi letni dohodki uradniškega pokojninskega sklada, se knjiži ta diferenca v breme državnega budžeta, če pa so bili dohvdki uradniškega fonda večji od zneska izplačanih pokojnin, potem se ta diferenca knjiži v dobro osnovne glavnice uradniškega pokojninskega fonda, ki je nedotakljiva. Iz osnovne glavnice se izplačajo samo pokojnine za mesec april 1938.
Na videz so to čisto nedolžne odredbe, ki sicer spreminjajo besedilo zakona, vendar
Strokovni izpiti v isti stroki se morejo ponoviti samo dvakrat ter mora biti med posameznimi izpiti najmanje trimesečni presledek. Dnevni-čar, ki tudi v tretjič ne položi strokovnega izpita, se mora odpustiti iz dotične stroke.«
S splošnimi odredbami finančnega zakona pa je predvideno:
1.	Ministrski svet sme izdajati odredbe z zakonsko veljavo v svrho urejanja in olajšanja ekonomskih razmer ter povzdige gospodarske delavnosti;
2.	ministrski svet je pooblaščen, da sme v svrho izvedbe velikih javnih del in v interesu državne obrambe razpisati dolgoročno notranje posojilo do 4 milijard dinarjev.
3.	Monopolskim staroupokojencem se povečajo pokojninski prejemki za 100 dinarjev mesečno, enako se povišajo za 100 dinarjev mesečno rodbinske pokojnine monopolskih staro-upokojencev.
3.	vračunanje vseh službenih let za odmero pokojnine;
4.	ukinitev zmanjšanja draginjskih in rodbinskih doklad;
5.	uslužbencem s polnimi službenimi leti naj se prizna stoprocentna pokojnina;
6.	akontacije na pokojnino naj se izplačajo avtomatično po prestanku službe brez vlaganja posebnih prošenj;
7.	pokojnine naj se izplačujejo redno prvega v mesecu ter naj se enomesečna in dvoimesečna podpora po smrti upokojenca izplača takoj po predložitvi mrtvaškega lista in ostalih dokazil.
Poleg teh zahtev imajo posamezne kategorije upokojlencev še posebne zahteve, zlasti delavci, da se ne odteguje naknadnih doplačil za všteto članstvo, za katero so svojčas že plačali prispevke in slično. Želje u-pokojencev so utemeljene in ni zadosti, da bi se sedaj skozi celo leto prizadetim dajalo obljube, marveč je nujno potrebno, da se začne že sedaj iskati sredstva, da se bo zahtevam upokojencev ugodilo vsaj s prihodnjim proračunom, t. j. s 1. aprilom 1939.
garantirajo železničarjem izplačilo rodbinskih pokojnin. Dejansko pa bodo te odredbe imele za uradniški pokojninski sklad težke posledice. Prvotno besedilo zakona je predvidevalo ustanovitev uradniškega (pokojninskega sklada, iz katerega ibi se izplačevalo le rodbinske pokojnine brez doklad in sicer samo z obrestmi naložene osnovne glavnice ter rednimi letnimi prispevki članov. Eventualni primanjkljaj bi morala kriti državna blagajna. Osnovna glavnica bi se torej vsako leto povečala za znesek, ki bi se zbral iz prvomesečnih prejemkov ob nastavitvi, dalje prvomesečne razlike ob napredovanju in disciplinskih kazni ter bi končno enkrat na-rastla na tako višino, da bi dejansko obresti in redni mesečni prispevki zadostovali za izplačevanje rodbinskih pokojnin. Koncem leta 1937. je znašala osnovna glavnica uradniškega pokojninskega sklada pol milijarde ter znašajo obresti okroglo 20 milijonov letno. Letni prispevki članov znašajo 110 milijonov in le ta dva zneska bi se smela porabiti za izplačilo pokojnin, ostali dohodki fonda, ki znašajo letno 15 milijonov dinarjev, pa bi se prišteli k osnovni glavnici.
Novi zakon pa predvideva, da se morajo v breme fonda poleg osnovnih pokojnin izplačevati tudi draginjske doklade ter da se porabljajo v to svrho vsi dohodki, kar pomeni praktično, da se osnovna glavnica ne bo več zviševala. Državni budžet se bo sedaj za nekaj let res razbremenil za ono vsoto, katero je doslej izplačeval rodbinskim upokojencem v obliki draginjskih doklad, čez gotovo dobo let pa bo moral prevzeti trajno v svoje breme ogromen vsakoletni deficit pokojninskega fonda, ker bodo polagoma izumrli vsi oni, ki sedaj prejemajo še pokojnine v breme (države in bodo ostali le taki rodbinski upokojenci, ki bodo prejemali pokojnino v breme fonda, če pomislimo, da se porabi za izplačevanje rodbinskih pokojnin -z dokladami vred letno 350 milijonov dinarjev, je jasno, da bi bila vsa dosedanja glavnica pokojninskega fonda z redinimi dohodki porabljena že v dveh letih za kritje teh izdatkov. In kaj potem?
UDokojenci zahtevalo rešitev
svojih vprašani
Novi predpisi za izplačevanje
rodbinskih pokojnin
Radnički pravilnik i makinacije žutih u Zagrebu
Već dulje vremena kolaju medju radništvom vijesti o izmjeni postojećeg radničkog pravilnika, pa je razumljivo, da ih ono prati sa živim interesom. Uz odredbe pravilnika ve-öana je njihova sudbina: ako pravilnik bude dobar, biti će i radnicima bolje, ako bude loš, i njihova egzistencija biti će nepovoljna.
Ovaj interes radništva za njegovu sudbinu nastoje zlorabiti razni elementi, medju njima i nacionalno udruženje željezničara. Tako je to udruženje za 18. marta o. g. sazvalo »Veliku radničku skupštinu«- na ko-jojo će se podnjeti izvještaj »O novom radničkom pravilniku«. Da bi uspjeh bio sigurniji, sazvali su skupštinu u vrijeme, kad prestaje rad u glavnoj radionici, uvjereni, da će radnici poput muha poletjeti na njihov lijepak.
Medjutim šta se dogodilo? Radnici su prozreli makinaciju i — mjesto na skupštinu —- okrenuli su žutima ledja. Nešto drugo oni nisu ni mogli učiniti. Prije skupštine neke žute. prišipetlje širile su najoprečnije vijesti: jedni da je novi pravilnik »vrlo dobar«, a drugi da je loš in da treba protiv nekih odredaba protestirati. Predstavnici klasno orijentiranih radnika tražili su, da im se uruči projekat novog pravilnika pa da se mogu orijentirati, ali žuti tome nisu udovoljili. Pa šta će onda na skupštini? Da daju publiku! Ne. toliko ograničeni ipak nisu. I konačno kad su čuli da će na skupštini kao tumač radničkog pravilnika nastupiti činovnik Sabljak, koji je na radničkom pravilniku zainteresiran kao i na lanjskom snijegu, onda pogotovo
na toj skupštini nisu imali što da traže.
I tako se desilo, da je dvorana zijevala od praznine, pa će se tako dešavati uvijek, kad će o radničkim pitanjima htjeti da raspravljaju neradnici i u ime organizacije, koja je medju radnicima profanisana. Na tome ne mogu ništa izmijeniti razni Vučkoviči, koji se uzimaju za ispomoć. I on se u radnička pitanja razumije kao magare u bubanj. Njegova ličnost može malo koga animirati.
Jedini rezultat te skupštine jest, da je novi radnički pravilnik sada obvijen u još misterioznije svjetlo. Protagonisti žutih dali su izjave, da je tekst novog pravilnika »službena tajna«, o kojoj se ne može javno raspravljati. Tu zabranu da je učinila glavom centralna uprava udruženja. Opravdano se postavlja pitanje: Kakav je to projekat novog pravilnika, o kojem se ne može javno i medju radnicima diskutirati? Ta mi-sterioznost zabrinjuje i ako1 od toga budu neke posljedice treba unapred da se zna, da zato snose odgovornost žuti.
Radnicima ne preostaje drugo, nego da i nadalje budno' prate sve te makinacije oko izmjene postojećeg pravilnika. Oni traže, da se te izmjene ne vrše bez njih ni protiv njih! Radnici traže, da im se pravilnik čim prije dostavi i da im se omogući, da PO njegovim izmjenama kažu svoju riječ. To je jedini put i jedini način, da sazna za prave želje i potrebe radnika, koje u novom pravilniku moraju doći do izražaja, ako se želi, da odnosi sa radnicima budu sredje-ni i trajnost pravilnika bude dulja.
Klasno-svijesni radnici.
faktora ali ti — ukoliko su hvalevrijedni — rijetki su i prema ostalom broju nezaštićenih, neprimjetljivi. Pogledajmo najbližu okolinu stanova, na pojedinim djelovima pruga! Dvorišta ogradjena — više neogra-djena — sa trulim, dotrajalim materijalom. Najnužnije, i uočljive nuz-prostorije (ukoliko ih imade) od iste su vrijednosti. I sada da se spasi što se spasiti dade, pomozi si sam kako znaš i koliko možeš, da sačuvaš onako derutno stanje kakovo si našao, i kakovim si pri primopredaji stanova zadužen. Imademo prilike, da ovjekovječimo onu poznatu: »krpež kuću drži«. Slažemo se stime, ali nam neide u račun, da se taj krpež drži našega — dosta plitkoga — džepa. Pogledajmo vanjski izgled pojedinih zgrada, koji putujućem svijetu pružaju bitne dokaze o zapuštenom izgledu. Neupuštamo se dali je to estetski osjetljivo za oko — primjerice — stranca, jer za taj sud i mišljenje ne snašamo odgovornost. Predaleko bi nas dovelo, da pojedine »krupnije« sitnice navadjamo primjerom, ali nas se samo od sebe nameće pitanje: kuda po Bogu ta Ijepa svotica od ubranih stanarina ide!?
U najnovije vrijeme, osnovan je u tu svrhu posebni fond, (rano!) ali
poučeni dosadašnjim iskustvom naslućujemo da će ostati po starom. Vrlo bi se radovali, da se razočaramo u našim pesimističkim predvidjanji-ma. Vidimo kod službenika drugih ustanova primjere pri stanovanju u državnim zgradama, koji su u opreci sa našim »beneficijama«. Tumačimo da nismo ravnopravni drugovi.
Možemo se pohvaliti kuriozitetima kao na pr.: taksa za voće, pomanjkanje kredita za neodgodive popravke, plaćanje zemlje po klasama itd., ali se ne možemo pohvaliti vidljivijim znacima, da se uplaćivana dugogodišnja stanarina bar procentualno privela svojoj svrsi. Dolazimo do logičnog zaključka, da je stanovanje u željezničkim stanovima prilog stanarini, a ne moguće radi povoljnosti stanara to jest željezničara. Obzirom, na ipak svijesno i moralno vršenje svojih dužnosti, u vezi sa nastalim medjuvremenim oteščanim okolnostima u borbi za opstanak, nismo ničime zaslužili da nam se jednim potezom pera oduzme namrla povlastica besplatnog stanovanja, jer je to već bilo priznato i pozakonjeno. kao uslov minimuma egzistencije. I dogodi se čudo.....
S.
Aktuelno pitanje
cu današnje, nije nam bilo pravo* 1, sagnuli smo šiju, sa uvjerenjem, da će kod toga i ostati. Medjutim, što se do danas u tom pogledu preokrenulo i u čiju korist, mukom i šutnjom odajemo status quo. Kada je već uvedeno u život plaćanje stanova, zaslužili bismo veću pažnju za uredjivanje stanova, ako za ništa drugo, a ono kao uredni platci, jer dajemo materijalnu mogućnost, da se potrebna vanjska i nutarnja uredjenja i popravci izvrše bez poteškoća, jer svjedodžba Ijepih i urednih stanova služi na ugled stanodavcu to jest željeznici. Sa redovitim plaćanjem odre-djene stanarine mi smo našu dužnost učinili, i ne mogu se od nas tražiti teže^ žrtve., da iz vlastitih i onako skučenih plaća uložimo koju paru za najnužniji popravak ili manjkavosti stanova. Vidimo doduše, da se prak-ticiia. ne bili se velikodušjem, ambicijo mi željom za red i čigtoću; urednih stanara prošlo »jeftinije« te će oni kao takovi nastojati da u vlastitom interesu učine što je najpotrebitije, da se nedostatak ukloni i red ne-zanemari i ne zapusti. U mnogo slučajeva taj osjećaj i volja urednih stanara, naišla je na odobravanje i ujedno dobro došla. Samo neznamo, kome to služi na ugled.
Pogledajmo što u velikom broju stanova manjka? Prostorija, neop-hodno potrebita, za sačuvanje zdrave mane. Smočnica. Ako se već u vrijeme, kada su se sadanji stanovi zidali, sa bilo kojega razloga nije vodilo o tome računa, nije smjelo to pitanje do danas ostati otvoreno, već obzirom na kulturno-civilizovani napredak. 0 zdravoj hrani ovisi zdrav organizam koji je poput — Perpetuum mobile — ukopčan u divovski stroj — željeznicu. Kakove posljedice, sa gledišta higijene pa i materijalno snašamo pri prenašanju živežnih namirnica sa jednog mjesta na drugo, i to u prostorijama, koje nisu za to ni gradjene i odredjene. osje-ćarno samo mi, koji smo prisiljeni proživljavati ovaj proces.
Da ne griješimo duše, imade častnih iznimaka, rezultata uvidjavnih
Rušitelji na djelu!
U nizu ostalih »visećih« problema željezničkog staleža, postoji vitalno
stanarinsko pitanje. Danas kada se mora paziti na svaku paru, pri samoj pomisli o plaćanju stanarine i visini iste, osjećamo nelagodnost i teret, kojeg snašamo uvježbanom strpljivošću. Sjećamo se nedavnih vremena, kada smo bili ponosni, što stanujemo u željezničkim zgradama
besplatno — smatrajući to benefi-cijom i priznanjem mjerodavnih za naš trud i rad. Bip" je to jedan plus. sastavni dio naše plaće, prema današnjem minusu, to jest plaćanju stanarine u istim stanovima. Ne može se smatrati privilegijem visina odmjerene stanarine, koju plaćamo za državne stanove, kada se po istoj cijeni dobiva i privatni stan sa moguće većim uvidjavnostima stano-davca. U tom i potom pitanju pro-mjenilo se i primjenilo štošta, o čemu je suvišno- govoriti, jer smo sve te udobnosti iskusili na vlastitoj kozi. Dok je stanarina iznašala polovi-
Pri velikih težavah', s katerimi se doslej dosega proračunsko ravnovesje državnega proračuna ter pri dejstvu, da gospodarski krogi, obrtniki in kmetje zahtevajo znižanje raznih vrst davkov, ne moremo računati,, da bo čez gotovo dobo let mogoče doseči v državnem proračunu zvišanje kreditov za izplačevanje rodbinskih pokojnin. Upravičeno se torej bojimo, da boda odločujoči iskali tedaj^ izhod iz zagate v dveh smereh: ali da P-ve-io prispevke za uradniški pokojninski Ui ■ kar bi pomenilo znižanje prejemkov aktivnih in upokojenih uslužbencev, ali pa, da znižajo višino pokojnin odnosno doklad, kar ni Pomenilo najtežji udarec za prizadete j rodbinske tijpokojence.
'Smatramo, da ni prav, če bi odločujoči j čakali z rešitvijo vprašanja rodbinskega pokojninskega fonda detlej, ko bo nastopila kriza, ker bo tedaj rešitev zelo težka in bo ali občutno obremenila državni budžet, ali pa najtežje udarila po prizadetih upokojen-cjh. Prav bi bilo, da odločujoči že sedaj iščejo rešitev na ta način, da z redno letno državno, subvencijo pokojninskemu iondu omogočilo, da se zbere tolika osnovna glavnica, da bodo njene obresti in redni mesečni prispevki članov ionda zadostovali za redno
izplačevanje rodbinskih pokojnin. Tako bi
se rodbinski pokojninski fond popolnoma osamosvopl, postal bi neodvisen od državnega proračuna, rodbinske pokojnine ne bi več obremenievale državnega budžeta ter bi bilo ustreženo obem stranem.
Odločujoči, posvetite pravočasno pažnjo usodi rodbinskega pokojninskega ionda.
U broju 5. »Glasnika nacionalnih« ispoljuje se članak g. Kurenji-a, koji potpuno odgovara listu u kojem je otiskan. Istina, taj članak govori o struci drugova strojevodja, te se ja kao saobraćajac na njega nebi ni osvrnuo, da nije po sadržini zainteresirao i sve ostale struke, i pozvao ih na rad, pod kapu te jedne i jedine pravovaljane i moguće organizacije, u postizavanju odredjenih zadataka, na poboljšanju stanja saobraćajnog osoblja! ?
Navodi člankopisca prozaični su, osobito u pasusu gdje on daje svoje mišljenje, kako udruženje strojovo-dja nije do sada ništa postiglo, i kako je sve ovo što je postignuto (a uopće do danas ništa i nije postignuto, već samo* izgubljeno), da je to radom i zaslugom »nacionalnih«, te da samo »udruženi u toj organizaciji možemo nešto postići«. G. pisac se mnogo prevario, — sad dali zbog neznanja ili hotimično, ili hoće da podvali jednima i drugima — jedna istina samo postoji, a ta jest da sc nijedno sada postojeće udruženje neniože pohvaliti, da je ma što svojom snagom i sviješću svojih članova postiglo, na socijalno - ekonomskom polju za željeznički stalež.
Još do danas nije regulisano pitanje radničkog pravilnika, prav. sporednih prinadležnosti. odijela, premije, satnine. stanarine, automatskog unapredjenja, slobode or-ganizovanja željezničara, itd. itd. Sve je to mrtvo slovo u resoru postojećih organizacija. Što tako stvari stoje nije ni čudo, kada' se nadje ova-kovih drugova kao što je člankopi-sac. koji radi na rušenju ovoga, što su teškom mukom i radom sazidali, mjesto da porade na jačanju klasne svijesti željezničara u opšte. da uvi-
de da bez borbe nema ni uspjeha, kao ni bez motike kruha, i da pokrenu stvaranje jednog foruma svih Udruženja bez razlike, odnosno jedinstvene nezavisne željezničarske organizacije, gdje će se na jedan demokratski i ljudima dostojan način, rešavati sva viseća pitanja, i done-sti celishodne zaključke u pogledu načina za postizavanje istih. Ne, to se sabotira, a radi se na razbijanju stručnih Udruženja u korist onih. koji bi pomoću lične i političke diktature i dalje kočili svaki dalji rad na podizanju standarta željezničkog staleža.
Koliko njihovo članstvo (35.000) imade povjerenja u to »autoritativno vodstvo« i njihov rad, pokazali su nam posljednji izbori za B.F., a vreme nosi breme, pa će nam u skoroj budućnosti pokazati i opet njihovu snagu, snagu te njihove organizacije koja postoji zbog njih nekolicine i posebnog joj cilja, ali koja sa staležom kojeg zastupa nema ništa zajedničkog, doli ubiranja članarine.
„ Postoje u tom nacionalnom Udruženju još i druge stručne sekcije, koje su mrtvo slovo na papiru kao i ono samo, a koje, kad bi i članovi koji su u njima htjeli raditi, nalaze kod »vodstva« potpore za postignuće svoga cilja: komad papira, tinte
i koncept za rezoluciju.
Kada će nacionalno Udruženje na predlog tih sekcija izdati statistiku svoga dvadesetogodišnjega »uspješnog« rada pomoću rezolucija i predstavki, ugotovit će se slijedeći rezultat tog rada: pozitiv: jednak nu-Ih negativ: rezolucije i predstavke u duljini dvostrukog obima zemaljske kugle, a položaj željezničara pogoršan.
—Irak—.
Nova godišnja skupština Bolesničkog ~	fonda
Dne 13. marta o. g. održana je ponovna godišnja skupština delegata Bolesničkog fonda u Zagrebu sa jednom jedinom točkom dnevnog reda: Izbor oblasne uprave. Interesantno je Jcako je do ove skupštine uopće došlo. Uprava ie bila izabrana već na prvoj skupštini, ali su neki gromovnici Nacionalnog udruženja, koji u istu nisu bili birani, zakulisno ishodili poništenje tih zaključaka skupštine u nadi, da će na novoj skupštini sigurno biti iznešeni na površinu. Slično su postupili i kod Bolesničkog fonda u Sarajevu. Medjutim ova makinacija nije im ni malo pomogla. Dok su na redovnonj skupštini u Zagrebu dobili ipak 15 glasova od svih izabranih i imenovanih delegata, na ponovnoj dobili su svega 8. To im je nagrada za ovakav nesolidan rad.
Postupak žutih takav je, da za-vrijedjuje najoštriju kritiku. Kad bi ponovljen je skupštine značilo samo blamažu za njih bilo bi dobro; ponavljanje skupštine predstavlja čistu materijalnu štetu za Bolesnički fond. jer je u ime dnevnica itd. posve suvišno izdato preko 10.000 dinara. Za taj iznos moći će članovi da prime manje potpora, oni su oštećeni.
Na ponovljenoj skupštini žuti su se našli u nebranom kiselom groždju. Vidjevši da u zasjedanju fondu na grbaču ne mogu uspjeti, počeli su preporučivati, da se kod glasaffja uvede proporcionalni sistem. Cak i kod izbora delegata da se tako po^ stupi. Ovo je jedna novost kod žutih. Sve doskora, dok su pašovali u fondu, bili su odlučni protivnici propor-
Pred obtnim zborom mariborskega železničarskega podoornega društva
Ca; sada, kad su voljom naroda detronizirani, viču za proporcom. I mi smo pristaše proporca, ali žuti treba da znadu, da ih u gubljenju tla pod nogama ni proporc ne će moći spasiti. Prekasno je!
To je sudbina zvaničnih žutih, ali će ista da zadesi i ove nezvanične, koji su ušli u fond pod plaštem opo-
Prepoved izrabljanja nižjih uslužbencev in delavcev za privatna dela.
Že večkrat je bil izdan odlok, da se ne sme nižjih uslužbencev in delavcev izrabljati za razna hišna dela in privatna dela sploh, vendar so se vedno bolj množile pritožbe prizadetih delavcev, da morajo vršiti najrazličnejša dela svojim predpostavljenim. Sedaj je Generalna direkcija državnih železnic ponovno izdala pod štev. GD br. 23463/38 odlok sledeče vsebine;
»Čeprav obstoja naredba Generalne direkcije, da se služiteljev, dnevničarjev in delavcev ne sme porabljati za hišna dela, je ugotovljeno, da uradniki, zlasti pa načelniki službenici edinic to naredbo kršijo. S takim postopkom je materielno oškor dovana železnica, ker se osebe, ki so plačane za gotovo delo na železnici, porabljajo za privatne posle, poleg tega pa se tudi ruši disciplina. Da bi se ta nedovoljena praksa izkoreninila, je odredila Generalna direkcija vsem Direkcijam, da morajo najstrožje kaznovati vsakogar, ki bi podrejeno osebje uporabljal za privatna dela.«
Ordinacije zdravnikov
Zobozdravnika dr. Kristan in dr. Kac v Mariboru ordinirala za člane bolniškega fonda vsak delovnik od pol 9. do 12 in od pol 15. do 17. ure, ob sobotah popoldne ne ordinirala.
Dr. Radšel Franjo, specialist za pljučne bolezni v Mariboru ordinira ob pondeljkih in sredah od 13. do 15. ure, ob petkih od 14. da 15. ure in sicer v Majstrovi ulici 15.
Dr. Lutman, specialist za notranje bolezni v Mariboru ordinira odslej le ob pondeljkih, sredah in petkih od 13. do 15. ure.
Dr. Jamšek Miroslav, zdravnik
zicije. Njihovi postupci u svega nekoliko tjedana dokazuju, da se u socijalne probleme željezničara slabo razumiju i da im malo do njih stalo. Medjutim suditi ćemo ih po dalnjem radu. Ako će biti jednaki kao i vladajući snaći će ih ista sudbina.
Član.
za IVi rajon v Ljubljani ordinira v ambulanci na gorenjskem kolodvoru in sicer dnevno od pol 11. do pol 12. ure.
Zdravljenje na Golniku se mora nastopiti na določeni dan
Uprava zdravilišča Golnik se je ponovno pritožila, da v zadnjem času člani b. f. ne nastopijo zdravljenja dotični dan, ko so poklicani, marveč mnogo kasneje, vsled česar trpi zdravilišče škodo, ker stojijo postelje prazne. Vsled tega je glavna uprava bolniškega fonda odredila, da bo moral odslej vsak član bolniškega fonda, ki ne bi nastopil zdravljenja točno na odrejeni dan in izostanka ne bi mogel zadostno opravičiti, plačati iz svojega celo oskrbnino za one dni, ko je po njegovi krivdi bilo mesto na Golniku nezasedeno.
Prepoved prevažanja alkoholnih pijač
Radi ponovnih primerov brezplačnega prevažanja alkoholnih pijač v trgovske svrhe je gosp. generalni direktor izdal strogo odredbo: »Brezpogojno je prepovedano prevažati alkoholne pijače z vlaki brez plačila voznine in v trgovske svrhe vsemu železniškemu osobju in njih svojcem. Pošiljke te vrste se tudi ne smejo shranjevati v prometnih pisarnah in od tu prodajati privatnikom.«
Gospod generalni direktor osobito odreja, »da se opozori vse kontrolno vozno osobje — revizorji, da o priliki revizije voznih kart pazijo tudi na prtljago potnikov in na po-. šiljke v službenem vozu in da v primerih, ko voznina ni plačana, prijavijo potnike radi doplačila, a uslužbenca, ki je to povzročil, prijavijo radi kaznovanja.«
Upravni odbor Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru je izdal letnoi poročilo za leto 1937, iz katerega posnemamo sledeče podatke;
Društvo je imelo dne 1. januarja
1937	11.859 članov, pristopilo pa je tekom leta 847 članov, umrlo jih je 139, črtanih pa je bilo 57, tako, da šteje društvo na dan 1. januarja
1938	12.510 članov.
Člani so v glavnem uvrščeni v dve skupini in sicer skupino, v kateri plačujejo mesečno po din 5.— ter imajo pravico na posmrtnino v znesku din 3200. Teh članov je 1602. V skupini z mesečno članarino din 12.50 in s pravico na posmrtnino v znesku din 8000.— pa je 10.370 članov. Ostalih 538 članov plačuje različne prispevke od din L— doi d'n 7.— ter je sprejem v te skupine ukinjen.
Račun zgube in dobička za leto 1937 izkazuje sledeče dohodke in izdatke:
a) Dohodki:
Članarina	1,639.951.92
Najemnina	319.940,—
Obresti hranilnih vlog	201.750,73
Pristopnina za leto 1937.	3.400.—
Skupno torej	2,165.042.65
b) Izdatki:	
Izplačane posmrtnine	747.540.—
Uprava hiš	68.835.97
Upravni stroški:	
Osebni izdatki	63.200,—
Poštnina in man. Pošt. hranil.	11.509,—
Pisarniške potrebščine	6.550.50
3% provizija	34.334.57
Potnine	1.951.25
Davki društvenih hiš	92.573.25
Zavarovalnina hiš in pisar.	
inventarja	4.788,—
Odpisi od hiš in inventarja	58.992.96
Bolniška podpora	1.200,—
Sejnine uprave	8.370,-
Pok. zavod za nam. in boln.	
blagajna	8.575,—
Kurjava pisarne	1.789.75
Rentni davek in koleki, nakaz.	
stroški	1.720.34
Podpore članom	7.400,—
Nagrade zaupnikom za nove člane	472.—
Stroški dveh	občnih zborov	19.476.50
Pravni stroški	4.908.25
Razni izdatki:
Agitacija, razmnoževanje okrožnic, nov. nagrade revizije, »Služb, list« itd.	9.766.25
Skupno torej	1,153.953.59
Presežek te poslovne dobe znaša torej din 1,011.089.06.
Premoženje društva znaša že nad din 10,000.000 ter je naloženo v:
1.	hišah v vrednosti	3,489.000.—
2.	vlogah pri denarnih zavodih 5,907.000.—
3.	investicije v novi hiši	366.000,—
4.	vrednostni papirji in inventar 300.000,—
Letno poročilo zaključuje upravni odbor društva s sledečim pojasnilom in apelom na vse članstvo:
Račun zgube in dobička izkazuje* da je blagajna zaključila poslovanje za leto 1937. s pribitkom v iznosu din 1,011.089.06. Učinek vzajemnega dela in solidnega gospodarstva je razveseljiv. Prenagljeni pa bi bili vsaki novi ukrepi in upi v pogledu zopetnega zvišanja posmrtnine, odnosno znižanja mesečnih prispevkov z ozirom na prikazani presežek. Ta presežek je še vedno nezadosten, da bi se nalagala društveni blagajni nova bremena. Obveznosti društva na-pram članom so se v pretečenem letu celo povečale s pridobitvijo skoro 900 novih članov. Vsi člani brez izjeme morajo imeti jamstvo, da bodo njihove pravice ostale neokrnjene tudi v bodoče. Parola vseh članov naj bo še v naprej: pridobivajmo nove člane! Tako bomo najlažje spravili v sklad naše obveznosti napram članstvu na podlagi realnih računov zavarovalne tehnike v sorazmerju prispevkov, dajatev in umrljivosti.
Računski zaključek naj bo obenem apel na vse članstvo, da ostane zavedno in disciplinirano, da bo društvo v stanu! v polni meri izvrševati svoje obveznosti. — Le z vzajemnim delom se boi vzpostavilo zaupanje, ki je eden glavnih pogojev za procvit društva. Delo v tem pravcu bo rodilo trajne uspehe.
Iz okrožnic
Izvleček društvenih pravil mariborskega železničarskega podpornega društva
§ 2.: Namen društva je: izplačati ob smrti člana njegovim zaostalim od občnega zbora določeno podporo v svrho dostojnega pogreba.
§ 3.: Za člane se sprejemajo vsi železniški delavci in uslužbenci ter njih žene do 38. leta starosti.
§ 11.: Z dnevom pristopa, ako je vplačana pristopnina s prvim prispevkom, si pridobi vsak član pravico do podpore.
Podpora se izplačuje po sledečem redu:
V	prvem letu članstva 1/4.
V	drugem letu članstva 1/2.
Vi tretjem letu članstva 3/4.
V	četrtem letu članstva in nadalje nolna od občnega zbora določena vsota. V slučaju smrti vsled nezgode v službi se izplača takoj polna od občnega zbora določena vsota. Posmrtnina se izplačuje po sledečem redu:
a)	ženi po smrti moža, možu po smrti žene;
b)	zakonskim ali nezakonskim otrokom;
c)	pri sodnijsko ločenih po odbitku pogrebnih stroškov zakonskim ali nezakonskim otrokom umrlega, pri
»Glasnik železničara i brodara«
se spodtika nad zadnjim uvodnikom v »Ujedinjenem Železničarju« ter hoče biti sedaj popolnoma neinformiran o spremembah, ki se pripravljajo v železniškem ministrstvu za delavce. Odločno odbija, da bi njih organizacija dobila od železniške uprave kak osnutek novega delavskega pravilnika na vpogled odnos-
nedoraslih otrocih njihovemu oskrbniku;
d)	ako ni otrok, zaostalim še živečim starišem:
e)	ako ni v določbah a, b, c, d, navedenih preostalih, lahko član poljubno v oporoki določa o posmrtnini;
f)	vslučaju, da po vseh točkah a do e ni pravnih naslednikov, zapade podpora društvu.
Člani, katerim se očitno dokaže, da so pristopili k društvu, da bi ga izkoriščali, nimajo pravice do navedene podpore.
§ 12.: Podpora se izplača upravičeni osebi proti dokazu upravičenosti in oddaji izkaznice, mrtvaškega lista in pri poročenih uradnega potrdila skupnega življenja. Ako se podpora po preteku 9 mesecev ne dvigne, zapade društvu.
§ 14.: Člani, kateri zaostanejo s svojimi prispevki več kakor tri mesece, se smatrajo prostovoljno izsto-pivšim.
§ 25.: Pravica do v § 11. navedene podpore se ne more prenesti ali zastaviti in je civilnopravno netož-Ijiva.
no, da bi ga dobila od komisije, ki ta pravilnik izdelava. Oni o novem pravilniku odnosno njegovem načrtu sploh nič ne vedo, čeprav v isti sapi trdijo, da je resnica, da so podvzeli korake na merodajnih mestih in protestirali proti izdaji »takega« pravilnika.
Kako so zamogli protestirati, če sploh o vsebini načrta niso bili obveščeni ?
Pri letošnjih volitvah v bolniški fond naši zvezarji niso imeli sreče. V zagrebški, beograjski in sarajevski direkciji je proti oficielni zvezar-ski listi nastopila še »opozicija iz njihovih lastnih vrst« marsikje najbrže dogovorjeno, ker je oficielno vodstvo uvidelo, da bo le težko dobilo še v kaki direkciji večino za svojo listo. Zvezarske veze so pa vendar še zelo močne, saj so povsod tam, kjer je njih oficielna lista pri prvih volitvah pogorela, dosegli razveljavljenje volitev odnosno dopolnilne volitve, da se pri teh primerno korigira rezultat.
Le v ljubljanski in subotiški direkciji je šlo brez večjih pretreslja-jev in ponovnih volitev, povsod drugod pa so morale nastopiti višje sile. V beograjski direkciji je oficielna lista z znanim zvezarskim prvobori-teljem ing. Gjuričem pri prvih volitvah pogorela — bile so seveda razpisane dopolnilne volitve, ki so dale primeren rezultat in pripomogle oficielni zvezarski listi do malenkostne večine. V sarajevski direkciji so bile volitve razveljavljene ter so se dne 1. marca še enkrat poizkusili oficielni in neoficielni zvezarji. Zmagali so »neoficielni« ro ogorčeni borbi z letaki. v katerih sta si obe skupini medsebojno očitali gorostasne ob-dolžitve. Oficielna zveza je naslovila na naslov svojih prijateljev v opoziciji letak, s katerim opozarja vse železničarje, da naj se čuvajo onih, ki so leta in leta mešetarili po zadrugah in fondih. Očitajo tem »mešetar jem« kupovanje zlasti ur po 5000 dinarjev, perzijske preproge po 25.000 dinarjev, zaračunavanje dnevnic za eno in isto potovanje na treh
mestih, dviganje denarja, kolikor so ga pač potrebovali in vse to na račun zadrug in institucij.
Opozicija zopet očita oficielnim zvezarjem, kako so dali izglasovati na seji bolniškega fonda dne 7. febr. 1938 kar stotisoč dinarjev nagrade ing. Goluboviču, katerega kum (bo^ ter) je nosilec oficielne zvezarske liste ing. Milojković itd., itd.______
V zagrebški direkciji so še nekako speljali volitve, pri konstituiranju pa že ni šlo nekaj po načrtih, ker je bila prva skupština bolniškega fonda razveljavljena in sklicana nova. da se »pravilno« izvolijo novi funkcionarji bolniškega fonda.
Pri vseh teh »volilnih transakcijah« je seveda stopilo v ozadje najvažnejše vprašanje, kaj naj se v bolniškem fondu ukrene, da bodo zaščiteni interesi članov, zlasti delavcev z ozirom na dejstvo, da se vedno bolj podčrtava možnost' znižanja hranarine. Zvezarska gospoda, ki si je s pomočjo imenovanih skupšči-narjev in naknadnimi volitvami še vedno obdržala večino v glavni skupščini bolniškega fonda, bo morala že 20. marca pokazati pravo barvo, ko bo morala izbirati med enotnim nastopom za zaščito železničarskih pravic in med »priljubljenostjo in dobrimi vezami« navzgor.
Ali si že pridobil novega naroinika za „Ujedinjeni Železničar»?
Leto 1938. je Cankarjevo leto. Zato naj vsakdo stori, kar le more, za razširjenje knjig »Cankarjeve družbe«.
Zvezarji med seboj
)
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d„ Maribor. (Predstavnik: V. Eržen.) — Odgovorni urednik: Adolf Jelen. Maribor. — Lastnik in Izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«.
Predstavnika- Jurij Stanko ▼ Ljubljani tn Adolf Jelen v Mariboru.