Mraa|a liiala. 421. itevlltu. V UHOM, i ponrtcua fte Zl. MKflftn 1910. Caaa 4 vira)* Letnlk X1IIL Juir&nja fsta|a v LJ«M|aali ne leto............. K 12 - pol leta............. i, 6* fcetrt leta.............. „ 3 — na mesec......... ... N 110 Dopisi naj se frankirajo. Rok opisi te ne vr«f*jo Uredništvo: KnaTlova oHci it. 5, (v pritlićj« »t»#> teleUt *t S4. Izhaja vsak dan zjatraj. L»#san*na itovilka 4 *turj*. luenti: 65 mm tiroka petit vrsti 14 vim. Pri vetkratni iaterdji po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vpotlatve narofnifle te oe odra. Jatraals litafa po posti sa Arstro-Offr*koi vte leto...............K 18 — poi leU...............„ 9-- četrt leta.................4 50 na metec...............„ 160 Za inozemstvo ćelo leto...........28* — Opratiištft: Kiaflovi ilica 5, (spo4aj, ivoriičelevo), telefoo itSS. Najnovejše vesti. — Brzojavna In telefonska poročUa „Slov. Narodu". Zborovanje Mladocehov. G. — Praga, 28. novembra. Vee- raj se je vršilo jako mnogoštevilno obiskovano mladočeško zborovanje, katereinu zborovanju je predsedoval predsednik mladočeškega eksekutiv-uega komiteja dr. Š k a r d a, ki je po-ročal o ponesrečenih česko-nemških spravuih ]>ogajanjih. Potem se je pe-čal tuđi z volitvijo predsednika v enotni češki klub ter oznaeil način, kako se je pri tem briskiraio drja. Kramara, za nedopušten. Dr. Skarda je izjavil, da je ta način nara vnost razžaljiv za dosedanje plodonosno delovanje drja. Kramara, katereinu se mora dati zaupnica, v ka-teri se mu izraza neomajano zaupa-nje čeških volijeev. Govornik je iz-recno poudarjal, da njegov govor ni-kakor ni naperjen proti predsedniku enotnega češkega kluba drju. Fied-lerju. Nato se je dr. Škarda pečal s i-eško-nemškimi spravnimi pogajanji ter izjavil, da nemške jezikovne za-hteve v dosedanji obliki za Čehe ni-kakor nišo sprejemljive. Čehi so prej kakor slej pripravljeni k spravi, ho-čejo za to spravo tuđi nekaj žrtvovati, toda zahtevajo, da tuđi Nemci po-kažejo dobro voljo in da so pripravljeni h kompromisu, kajti le s kompromisom je češko-nemška sprava mogoča. Predpri prave za nadaljna Češko-nemška spravna pogajanja. G. — Praga, 28. novembra. Tekom včerajšnjega dne se je vršilo mnogo privatnih posveto van j med češki mi politiki. Prihodnji teden se bodo baje spravna pogajanja med Čehi in Nemci na Dunaju pričela in načelnik enotnega češkega kluba, dr. Fiedler, in načelnik nemških poslan-eev na Češkem, dr. Urban, sta toza-devna vabila že razposlala. Konfe-renc se bodo baje udeležili tuđi češki in nemški socijalni demokrati, in pri-čakovati se srne, da bodo ti spravili pred vsem vprašanje volilne reforme za češki deželni zbor na dnevni red. V obeh vprašanjih, tako glede jezikovne rabe, kakor tuđi glede var-stva manjšin so Čehi in Nemci pripravljeni k nadaljnim kompromisom. Veleposestvo bode zopet igralo vlogo posredovalca. Če se dunajska upravna konferenca, za katero je do-ločenih 14 dni, posreći, potem bo — kakor se zatrjuje — najbrž sklican češki deželni zbor se pred božičem k zasedanju, če ne, pa v zadnjem tednu decembra k seji, v ka ter i se bodo spravne točke ratificirale. Nemci proti s pravnim pokajanjem na Danaja. G. — Liberec, 28. novembra. Včeraj se je tukaj vršilo zborovanje nemških nacijonalcev, na katerem se je protestiralo proti temo, da bi se češko-nemška spravna pogajanja na-daljevala na Ihinaju, kjer da bi bila jx>gajanja odtegnjena kontroli čeških Nemcev. Na zborovanjo so tuđi napad li poslance Malija, Reihelda in Wolfa. Debata je bila jako burna. Veliko zborovanje združenih moravskih privatnih nradnikov. B. — Brno, 28. novembra. Tukaj se je včeraj vršilo veliko zborovanje združenih moravskih privatnih urad-nikov, katerega zborovanja se je ude-ležilo tuđi več čeških državnih po-slancev. Bila je sprejeta resolucija, katera zahteva med drugim »koraj-šnje noveliranje zakona v pokojnin-skem zavarovanju zasebnih uradni-kov nadalje zahteva v resoluciji od-ločue korake proti draginji in konč-no zakonito uvedbo nedeljskega po-eitka. Polkovnik Radić oproščen. B. — Belgrad, 28. novembra. V sobo to z večer ob pol 10. je sodišče razglasilo razsodbo proti polkovniku Radiću, ki je bil obtožen, da je rav-nal pri prevzemanju vojnega materijala proti interesom Srbije. Obtožba se je opirala na šest točk. Sodišee pa je oprostilo obtoženca vseh teh točk. Prepovedane kinematografske predstave Tolstega pogreba* G. — Varšava, 28. novembra. Policija je konfiscirala vse filme kine-matografov, ki so predstavljali pogreb Tolstega. Policija se namreč boji, da se ne bi s kinematografskim i predstavami ljudstvo vznemirilo in da ne bi nastali izgredi. Vsled tega je prepovedala tuđi vse kinematografske predstave o pogrebu Tolstega. Oporoka Tolstega. G. Petrograd, 27. novembra. Tolstoj je eez svoja dela testamenta-rično razpolagal. Vsa novejša njegova dela pripadajo njegovi rodbini. Rčerko Aleksandro je poveril, da izda njegova fi«'la, zahteva pa od nje,da cei izskupičtk prve izdaje daruje kmetom, kat* rim je Tolstoj testamenta rično zapn til tuđi grad Jasno Poljano in 500 lesetin polja okrog gradu. Vse manuskripte najnovejsih del Tolstega ima njegov prijatelj Čert-kov. Istotako ima Ćertkov vse manuskripte za dnevnik Tolstega, katerega je do pred smrtjo Tolstoj izda jal. l'repisi teh manuskriptov pa se naha-jajo tuđi v neki banki v Tuli. Nemiri v Moskvi. B. — Moskva, 27. novembra. Včeraj so se vršile tukaj velike demonstracije proti smrtni kazni. Policija in vojaštvo sta jako kruto nastojala. Aretiranih je bilo 181 oseb, med temi 60 dijakov. Boleien sfMinskega kralja. B. — San Sehastian, 27. novembra. Španski kralj Alfonz se je pod-vrgel v Bordeaux tezki operaciji. Stanje kraljevo je baje zadovoljivo. Tepen angleftki ministar. B, — London, 27. novembra. Ko se je v soboto vračal minister Char-eh ili z nekega volilnega shoda, ga je napadel neki neznani pristaš ženskih volilnih pravic ter ga s pasjim koro-bačem pretepel. Komaj je minister svojemu napadalcu usel, že je priSel drugim v pest. Napadie so ga namreč tri sufragetke, ki so ga zopet z,a čele pretepavati. Policija je koniaj resila ubogega ministra iz nep**ijet-nega jn>ložaja. Pap«^ž proti modernizmu. G, — Rim, 27. novembra. V cer-kvenih krogih se zatrjujt, da pafxAž v bližnji bodočnosti skliče važen kon-zistorij, v katerem hoče govoriti proti modernizmu ter proti napadom, ki so se vršili nanj ob priliki proslave 401etnice osvobcnlitve Italije. Stavka železničarjev na PortunaI- skem. B. — Lisabona, 27. novembra. Na Portugal skem se vedno bolj razširja stavka železničarjev. V Koboto so za-eeli stavka ti železničarji največje j>ortugalske železnice Minco - Đuro. Skoraj noben vlak ne more voziti. Samomor. B. — Pnlj, 27. novembra. 201etni prostovoljec pri vojni mornarici Vaclav Tolkel se je i? neznanega vzroka ustrelil s svojo službeno puško. Upor mornarjev v Braziliji. B. — Rio de Janeiro, 27. novembra. Vse ladje, na katerih so stavka-li mornarji, so se udale. Mir in red s? je popolnoma povrnil. Nesrečna stava. G. — Sarajevo, 27. novembra. Posestnik Pero Kromljak v Prnsacn je stavil z nekim svojim prijateljem, da izpije cei liter ruma v dveh požir-kih. Pero Kromljak je to tndi etoril. Komaj pa je rum izpil, je padel nir-tev na tla. Zapustil je tri otroke. Kolera v Carigradu. B. — Carigrad, 28. novembra. Danes je tn obolelo za kolero 27 oseb in 17 jih je umrlo za to bolez-nijo. Velikanski poiar. G, — Berolin, 27. novembra. V Newarku je zgorela velika tovarna Newark - Paterbox Company. V tej tovarni je bilo zaposljenih na stotin1 žen in deklet. Ženske iz prvega in drugega nadstropja tovarne go se še mogle pravočasno resiti. V tret>em in četrtem nadstropju pa je zaprl požar delavkam vse izhode in od strahu so mnoge ženske radi tega poskakale iz visočine skozi okna na tlak. Većina od teh delavk je našla pri tem smrt. 25 težko ranjenih delavk so prepelja- 11 v bolnico, 25 jih pa še pogresajo. 12 strasno raagorelih trupel so potepr-nili izpod razvalin tovarne. Po drn-irih poroćilih je zgorelo ćelo 40 delavk. Vihar na Kaspiikera jeiern. B. — Astraham, 27. novembra. Na Kaspiškem jeseni je divjal strahovit vihar. Mesto Đirjnčjakosa je pod voda Jugoslovanska delegacija. Skoro ob isti uri, ko so se češko stranke vr državneni zberu zost«. Oba lista sta strogo klerikalna ali iz njih so duhovniki vsaj nekaj izvede-li o tem, kar se urodi po svetu. Zdaj bo pa še tega konee. K1 eri kale i ho-eejo duhovnike odvaditi čitanja »Va-lerlanda« in »Reiehs|Hxšteta /,oj>et oditi. Mestni očetje so namreč Tiajeli različne slaboglasne meščanske barabe, ki so pred očni i župana se zaleta-vali v omenjena časnikarja^z nnme-noiu, provocirati skandal. Casnikarja, ki seveda poznata honetnost eelj-ekega župana in tistih pošten jnkovi-čev, ki so zbrani okrog- njega, sta bila primorana zapustiti za poslusalcc namenjeni prostor obč. sveta. Ti celjski mestni očetje moraj-o lepe reci uganjati, OvSojila so klerikalci mnogo grešili, da je klerikalno gospodarstvo z deželnim denar jem vse prej kot hvalevredno, da gospodarilo klerikalni nepnuularno, nevestno in šušmarsko, to ve danes že vaak, kdor ni udarjen s slepoto. To slabo gospodarstvo je spravilo deielo v največje stiske. Deželna blagajna je prazna, porabljen je eelo denar, ki bi se ga deželni odbor sploh ne smel dotakni-ti, porabljen je denar, ki je bil (lovo-ljen za druge naniene. To brezumno gospodarstvo je uganjal deželni odbor, ker je pričakoval, da mu vladi dovoli najeti 10 milijonov posojila. Zdaj mu je pa vlada to posojilo od-rekla. Šuklje je hodil po Dunaju o«i Pouci ja do Pilata in prosil za to po-flojilo, a ni opravi i ničesar. Če ei vlada ne premisli, oese v izrednem za-sedanju dež. zbora ne dobi kak izhod, potem bo marca ali aprila meseca dežela kranjska lahko napovedala konkurz. Vsa čast takemu gosi>odar-stvu! Vseh Cnkov dan. Zveza Ćukov je ime!a včeraj svoj občni zl>or združen z javno telo-vadbo. Ta dan vseh Cukov se je kaj žalostno obnesel. Udeležba klavrn«, nikjer nič vneine, nikjer nič navdu-šenja. Čuki so se plazili po mestu ka-kor bi jih bilo sram. Prihodnjič naj prirede svojo slavnost na dan vseh mrtvih; to bo najprimernejši dan za njihov občni zbor. Slučaj je nanesel, ila smo o priliki te totalnoponesreče-ne priredbe iz vedeli iz življenja in delo-vanja naših Cukov nekaj detajlov, ki so vretini, tla se jih zabeleži. Tako sta dva Ćuka pripovedovala, da v neki vaši telovadijo Čuki v — totenkamri. To je gotovo inijpriinernejši kraj. Tain se ti katoliški junaki lahko va ilijt> nenvoteno. Ce je slučajno v mrt-\ašnici kak mrlič, naj ga kot liberal-nega vohuna posta vi jo pod kap. V totenkamri se bodo Čuki lahko do virtuoznosti izvežbali v t-dinih vajah, za katere imajo sinisel, to so ^>na4l-prijemi za vrat«, potem >^sek po obrazu« in »]x>dsunek v trebuh«. Dalje smo iz vedeli, da je v nekaterih kraj ih cojenje jmbožiiosti glavna naloga Cukov in da so telovadn? vaje omeje-ne na pritiskanje mehov, plezanje po vrvi, kadar se zvoni, in nakladanjo žnpnikovih drv. Za take vaje zado-štuje seveda jako skromna telovadna terminologija. Pravi jo, da izhajajo Čuki s povelji »haptaht — auf — bista har — holt« in zdi se nam, da to za telovadbo. ki jn Čuki ero je. popni-noma zadostuje. Končno bodi še omenjeno, da je renomirani katoliški fcomponist Svetek za vč^rajšnjo slavnost komponiral po vipavskem 11a-rodnem napevu jako nrimerno slav-nostno kantato »Jeri Miško«. Javen shod je priredilo v soboto zvečer agilno »Politično gospodarsko in izobraže-valno društvo za Vodmatski okraj« v gostilni rodoljuba g. Bizjaka v Bohoričevih ulicah. Shod je bil izborno obiskan. Predsedoval je gosp. Bizjak sam. Glavna govornika sta bila g. nadzornik R i b n i k a r, ki je obširno in pnljudno obrazložil dan- danes jako pere£e draginjsko vpraia-nje, in pa nameato obolelega dežel-nega poslanca goep. dr. Novaka dr. Tavčar, ki se je pečal z mizernim našim deželnim gospodarstvom, ki so ga klerikalci zavozili globoko v blato, ter natančno pojaanil vso krivico, ki bi zadela Ljubljano s potrditvijo famoznega novega cestnega zakona. Govorili so tuđi še gg. M r a k, L a v-tar in Praprotnik, kateregra zadnjega se je v znamenju bodočih volitev »Slovenec« spomnil s »prijaznim« napadom. Vsi govorniki so za svoja izvajanja želi obilo priznanja. Sprejete so bile nas led nje resolucije: I. »Na javnem shod u dne 26. novembra zbrani zborovalci narodno-na-predne stranke protestirajo proti po-Btopanju klerikalne deželnozborske većine v draginjskem v^prasanju in zahtevajo, da se odpro meje za uvoz živine, da se dovoli uvoz tujega in tuđi argentinskega mesa. Pozi vi ja jo c. kr. vlado, da sa odpravi carina na meso.« II. »Na javnem shodu v Vod-niatu zbrani volilci najodločneje ugo-varjajo, da bi za Ljubljano skrajno krivičen nacrt novega cestnega zakona dobil Najvišje i>otrjenjt% ker bi vsled tega moralo deželno stolno me-sto, ki že itak zdihuje jkhI težkimi davki, nositi bremena, katerih bi pre-nesti ne moglo.« III. »Shod narodno-naprednih volilcev v Vodmatu z veseljem pozdravlja v stranki združe-nje starejših in mlajših moči. Z ob-žalovanjem pa jemlje na znanje od-stop zaslužnega strankinega načelnika gosp. državnega poslanca Ivana Hribarja od vodstva stranke, in želi, da se skoro povrne na delo za narodno-napredno stranko v Ljubljani. Obenem pa izraza neomajeno zau-panje novemu načelniku g. dr. Ivanu Tavcarj u ter mu izraza svoje spoštovanje.« Upajmo, da bo ta dobro uspeli shod rodil tuđi obilo uspe-ha za napredno stvar v Ljubljani. Na javen shod t Idriji, ki ga je priredil poslanec G a n g 1 za svoje volilee, je poslal Oswald pi-sarja Kanduca in ključavničarja A. L o g a r j a, da mu poročata. No, in res so prinesle »Sloveneeve« idrij-ske novice poročilo o shodu iz Os-waldovega peresa. To poročilo pa ni drugega, ko sama laž in grda zavijanja. Ce je te laži sporočil Kanduč Osvvaldu, tedaj opravičeno domneva-mo, da se je ta absolvent klerikalne zadružne sole v Ljubljani učil v šest-mesečnem tečaju samo laganja in zavijanja resnice po klerikalnem receptu. Nočemo se baviti s klerikalni-mi grdobi jami, ker upamo, da si bo poslanec Gangl še drugod poiskal za-doščenja. Konstatujemo le dejstvo, da si idrijski klerikalei morejo pomagati le z grdimi lažmi in zavijanjem resnice. Umejemo klerikalno jezo na poslanca Gangla, ki izvira odtod, da more sedaj vsak razumen človek pre-soditi, kaka ničla je bil prejšnji kle- rikalni deželni poelanee naprana Ganglu, ki je poslanec res, kakor jih je treba. Klerikalni kletveniki pa bodo prejeli žv zasluženo plaoilo. Slovensko gledalUće. »Tat vseh tatov,« komedija v šti-rih dejanjih, bpisala Fr. de Croiaaet in M. Leblanc, pottlovenil Fr. KobaL Kakor ne je čitalo v reklamnih noti-cah, bi moralo biti to delo nad vse duhovito, polno drastičnih satir, tako na birokratičnost sedanjih sodišč, v prvi vrsti pa na povsodi tako zelo priljubljeno policijo. Z radovednostjo je hitelo občinstvo v gledališče, da vidi slavnega Arsene Lupio, toda marsikdo je inogoče prav neprijetno presenećen, ker delo ni zadostilo nje-govemu nagonu in zadovoljilo še manj. Brezdvomno lx>de oni srednji publiki, ki nori za neverjetnostnii Sherlock Uolmesa, nepopisno u^ajal. Kaj ti videli bodo pred se boj histro-umuega tatu, ki vodi ves državni aparat za nos, občudovali bodo njegovo nepojmljivo prisotnost duha in divili se bodo slovećemu detektivu, ki po neverjetnih, a včasih prav logičnih kombinacijah izsledi najdrz-nejšega vlejmilca, ki vsak viom brzojavno naznani in se inu tuđi posreči. Razume se samo po sebi, da je ta tat tuđi najmanj vojvoda. Samo konec, ne vem, če jim bode povšečt»n. V naravi vsakogar leži, da zmaga vedno dobra stvar. Tu pa je ravno nasprot-110. To pa je že odpustljivo v tem slučaju, ker pisatelja sta hotela proslaviti junaka tatu in ali bi ostal po-teni še junak, če bi padel? Torej je čisto naravno, da zlomi še tako moč-čno »zarjavelo« verigo in se na ne-naraven način oprosti z — bombo v roki. Treba je sedaj še, da pogledamo posamezna dejanja. Prvi akt — napoved Lupina še zanimanja ni vzbudil in dobro bi bilo, če bi stal tako v ozadju nekdo z bičem v roki in bi nekoga priganjal, da govori glad-ko in brez požirkov in tuđi pravilno slovenščino. Drugi akt — izvršitev vloma že še gre, bilo je vsaj nekoliko življenja. Za vse te nezgode nas je pa nagradi 1 tretji akt, ko si stojita slavni detektiv in svetovni vlomilec nasproti. Duhovitost dialogn, menja-vanje nadoblastja, obvladanje sanie-ga sebe, spas nad slabšim, to so štirji elementi, iz katerih se krešejo v res-nici iskre, ki elektrizujejo občinstvo. Da je bilo igranje v tem aktu na višku, nam ni treba posebej omenjati, saj nam zadostujeta imeni N u «"• i č -B o h u s 1 a v. Četrti akt — bog Lu-pinov i>ada vidno po duhovitosti. Ne-verjeten je, zato nenaraven, in ker ni naraven, je prisiljen. Na ta način smo secirali komedijo in izluščili zrno, ki je pa bore malo, a v bistvu čisto. O g, solistih prav na kratko; Izvrstna sta bila v tekmi za boljše igranje g. N u č i č in gosp. B o h u • s 1 a v. Ali to pot je odnesel prvo tla-rilo še vedno on — Bohuslav. Nu- LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Ah, tvoja sestričina naj gre v bolnico, če je res bolna, se je razljutila Lizika. Ti ji vendar ne moreš pomagati. Stregla ji bom; nikogar nima, kl bi se zanjo pobrigal. Saj ima denar, naj si pa koga dobi, je rekla Lizika trdosrčno. Ti vender nisi, da bi bolnikom stregla. Ti si rojena za princezinjo in ne za postrežnieo bolni loteristmji. Elvira se je med solzami na-smehnila. Bilo ji je ugodno, da jo ima Lizika rada. Sicer pa sploh ne verjamem, da odhajaš zaradi te bolne sestričine, se je razbudila Lizika. O, jaz se ne dam kar tako v zmoto spraviti. Nekaj se je moralo zgoditi. Moj svak je kar ponoči }K)begnil iz hiše, zdaj hočeš iti ti, papa pa se grdo drži in ko sem mu rekla, naj te lepo prosi, da še ostaneš, me je razžalii. Kaj, tvoj dobri papa te je razža-lill je vprašala Elvira in se zasmeja-la, dasi ji je bilo tako težko pri srcu. Da, razžiilil me je, je z resnobo izjavila P^lvira. Spodil me je iz pi-sarne. In še t: ko, da sta to slišali obe tipkarici. Ob« >ta se mi jx>smehovali; opazila sem t > dobro. O, ko bi še jaz imela kako bolno sestričino — koj bi se preselila k njej, saj bo zdaj it»k smrtnodolgočasno pri nas. Pri vsem tem govoritM^njii je Lizika pač za trenotek pozabila na svojega svaka, ali prišel ji je kmalu zo-pet na misel in ko je hišina za nekaj časa zapustila sobo, se je Lizika okle-nila Elvire in poljubljajoc ji solzne °^*i» j° j^ izpraševala, zakaj je Sveti in ponoči zapustil hišo. Portirju je naročil, naj mu posije njegovo prtljago v hotel; rekel je, da ga ne bo več nazaj. Ti Elvira gotovo veš, kaj se je zgodilo. Toda Elvira ni hotela ničesar povedati in je s tem v Lizikinem srcu vzbudila velik sum, kateremu pa ni dala izraza, sum, da misli Svetlin prelomiti svojo obljubo in se zopet poročiti. Tri mesece po tem, ko je Elvira zapustila hišo, je Lizika izvedela, da je bil njen sum utemeljen in da se je Svetlin poroeil z Elvire. Da bi Lizika preveč ne tugovala po Elviri in da bi je ne hodila obisko-vat, je stari gospod peljal svojo hcer-ko naj prej za nekaj časa v Benetko, potem pa jo je nastani I v kampanjo, \ kateri je umrla Olga. Kampanja je bila toliko blizu Trsta, da je stari gospod lahko vsak čas šel za svojim i kupčijskimi opravki v Trst in da jo zopet lahko vsak čas šel obiskat Li-ziko, ki je prebivala v kampanji s ^vojo guvernanto. Kampanja je bila Svetliuova last. Podedoval jo je bil po Olgi. Toda oni dan, ko je zapustil hišo svojega tasta, se je odpovedal tuđi dodšči-ni po Olgi. Pisal je Sancinu, da ne mara ničesar tega imeti, kar mu je v svoji oporoki volila Olga. Stari gospod mu je na to na kratko odgovo-ril, da te odjiovedi ne sprejme, ker nima nobene jiraviee do imetja, s ka-terini je Olga razj>olagala. Naznani 1 mu je pa ob eneni, da bo to imetje po najboljši vesti in vednosti oskrboval, dokler si Svetlin ne premisli ali dokler sodišee ne doloei, komu da pripada. Svetlin je vso stvar izročil svojemu odvetniku, ki je obljubil, da jo poskusi kako v red spraviti in se od tistega časa ni več brigal za /apušči-no svoje žene. Stari gospod jo je dobro oskrboval in ko je naselil Liziko v kampanji, je v svoji trgovski knji-gi na dobro Svetlinu vknjižil primer-no vsoto kot najemščino za kampanjo. Sancin ee je skoro več mudil pri Liziki, kakor v Trstu, saj je bil poletni čas, ko kupčija ni cvetela in je i/. Trsta pobegnil. kdor je le mogel. Delal je z Liziko izlete po Krasu in I»o trik rat n.i teden obiskal grob svoje hčere Olge. Ob nedeljah je vedno ]>ovabil n-žilo |K> družabnem razveilrilu. Meil temi povabljenci mu je bil najljubši mlad sodni u radnik top gre. Jeanete pL Fftdranspergove v vlog-i Venere. Mrziična radoved-nogt napolnila je gledališee do zad-njeg-a kotička in nestrpno je pričako-valo obeinstvo, kdaj se dvigne zastor. Zgodilo se je in bili smo — očarani. Resnično, nihce ni toliko prićakoval. Visoke nade in upe, ki smo jih stavili na njo, nadkrilila je v polni me-ri. Njen glas, oi>evan že tolikokrat, njena šola, proslavljena ob vsaki pri-liki, žela stn veeraj triumf in postavljen je temelj lovorjevemu vencu, ki ho hode nanizal v dog-lednem času iz kristal i zo van ih biserov njenih vlog, ter ji opletal bohotno ponosno glavo umetniee. Položila je v Venero srce in dušo, pog-lobila se je s čudovito pravim ]>ojmovanjem v vlogo in zato jo je kreirala tako, da ni na njej iiobeut'ga ranljivega mesta, kamor bi mogla zadeti še tako oštra pusica strožega cenzor ja v živo. Prebit je led in prosta je trujeva pot, ki si jo je izvolila ga. Fodranspergova, in po tej zacrtani pot i koraka naj poguni-no naprej. Brezdvonmo dovede jo ta pot v oni lepi, bajni hram uinetni-kov, v katerega je poslala naša tužna domovina že lepo število sinov. —-Občinstvo ji je prirejalo navdušeiie, prisrčne ovacije in v znak globoke zahvale, počašćena je bila z prekras-uimi šopki in naj nam milostno do-"voli, da pridenemo vsem tem nebroj-uim cvetksim Še eno kot simlK>l naj-visjega odlikovanja, to je, začet no lo-vorjevo pero. O vprizoritvi sami, ter o g*. so!istih poročamo v torkovi ju-■tranji izdaji. Za danes naj zadostuje le toliko, da je bila prelistava kot ee-!ota zadovoljiva. b. Zelezniška nesreća. V nedeljo zjutraj ob 1/23. uri je na postaji Zalog pri aranžiranju vlaka 854 za vozila lokomotiva 1712 na končni tir, kjer je skočila s tira in se t> snežnim plugom zarila globoko v zemljo, kar je provzročilo, da je lokomotiva obstala in se ni zvrnila po foregu navzdol. Rešilni vlak je odšel ob 4. uri zjutraj od tukajšnje kuril-Bice. Ob 10. uri dopoldne je bila lokomotiva zopet na tim. - Verski zaklad. Oskrbništvo verskega zaklada se je iz Radovljice preselilo v Bohinjsko Bistrico. Dobri prijatelju (Dopis s Štajerskega.) Casniki »Tagespost«, »Tagblatt« in dr. i>oročajo o banketu ali odhod-Bici, ki se je pred kratkim priredila na čast dež. sod. svetniku dr. Fr. Glasu v Ptuju. Pri tem vSo igrali glavno vlogo znani poštenjak J. Orni g" s podrepniki, kakor so dr. pl. Plachki in drugi. Popivalo se je 4, reci štiri večere zaporedoma; glavna »bitka« je bila 19. t. m. v »Vereins-ltausu«.Hujskak> se je na vse mogoče pretege proti odsotnim Slovencem. Znani nemškutar Schusehteritsch iz Sv. Vida čutil je potrebo, v imenu kmetskega slovenskoga ljudstva slavljencu kaditi. Treba je pri poni niti, da je ta nemškutar občino Pahrež, katerej je nekaj let načeloval, znatno oskodo-val, da #a je poštna uprava kot po-štarja radi nezanesljivosti odstavilu. Tak mož je torej nastopil v imenu kmetskoga ljudstva. Dober tek! Najbolj za n im iva dejstva je ra-Bodel g. Ornig; imenoval je Glasa nvojega najodkritosrčnejšega prijate-Ija, ki mu ni bil le pri veselih prili-kah dober svetovalec, ainpak ki ga je k višku držal tuđi v težkih urah. Bravo! Sedaj je torej jasno, kdo je J. Ornign pri njegovih številnih nma-7jqnih aferah dajal potulio in ponod; nihoe drug, nego sodni predstojnik dr. Fr. Glafi. Ce «e je v slovenskih list ih trdilo, da Orniga podpirajo raz-liČni glavarji in aodniki, se je vedno reklo, da so to denuncijacije in obra-kovanja nedolžnih nraduikov. Sedaj je dokazano, da slovensko Čaaopisje, posebno »Slov. Narod«, ki je imel dostikrat priliko, se baviti z dr. Glasoiu, ni nikdar denunciralo, ampak vselej poročalo resnico. Le pomislimo, kako umazane sodne tož-be je J. Ornig imel 8 Kalehbergonu Krizmanom in drugi mi Štajareevimi uredniki, ki t»o mu očitali razno sle-parije in gol j uf i je; to so bile težke ure; v vseh teh je bil g. Glas njegov edini zaščitnik; le pomislimo, kako vlogo je igral J. Ornig pri pobegu svojega namestnika Fr. Kaiserja v Ameriko radi hudodelstva goljufije. Dr. Glaa je kot konkurzni komisar dosegel, da mestna hranilniea v Ptuju, pri kateri je Fr. Kaiser že leta in leta eskomptiral ponarejene menice, ni ničesar izgubila, ker je dopustil rubež v prilog te hranilniee tuđi v tišti noči, ko je že konkurzni edikt na sodnijski de&ki blestel. To so bile tisfa ure za J. Orniga; vsak drugi, t. j. pravičen sodnik, bi lahko J. Orniga radi tega spravil na zatožno klop; a dr. Glas je bil angel varuh zanj. Vsi (Iriis-i upniki so izgubili pri Fr. Kai-serju velikanske vsote, samo mt^stna hranilniea ne, ker joj načeluje J. Ornig. Lahko ga torej sedaj imenuje 7ii častnega občana. Mi Slovenci smo veseli, da je odnesel dr. Glas pete; pod njim se je ju«tR*a korumpirala; pc»d njegovim voilstvom se je dogodil slučaj Franc Bratuša, s katerim je avstrijsko pra-vosodstvo osramoćeno pri vseh civiliziranih narodih. Boj? nas varuj ta-kih — sodnikov! Razne stvari. * Gostitev posebne vrste. V sa- lonu gospe Aligre v Parizu so se zbi-rali znameniti možje, ker so tam obi-rali vse svoje znance, sicer pa je gu-spa iH>gostila svoje goste jako pičlo. »Ko bi ne oglodali poleg čaja in kruha tuđi še svojega bližnega, bi morali trpeti lakoto!« je vzkliknil po jako skromni večerji nekega dne vojvoda Languais. * Napad na oder. Iz Madrida po-ročajo: v gledališču »Novitades« sa je igrala socijalna drama v kateri se #Iasi neka pointa: »mrliči proletarij-cev se morajo raztelesiti, da morejo zdravniki zdraviti bogataš«*.« Več di-jakov se je dvignilo pri teh besedaU raz sedeze in udrlo na opa, ali pa jirn ji- rop izdatcn postranski zaslužek. Zvečer prijadra ćela tolpa jadrenic v morsko <>£ino, kjer napadejo nič si u teče barke in inajhne ladje. Boj je vedno neenak ne samo glede ste vila, marveč pred vsem, ker so roj>arji znani s krajev-nimi razmerami. Pred kratkim se je odločil j>eterburški borzni komite na-stopiti z vso strog-ostjo proti ropar-jem. Kupi] je motorski čoln in posta-vil na nje^a moćno oboroženo posad-ko. Dan iu noč se vozi sedaj ta čoln pred pristaniščem in opazuje vsakj bumljivo ladjo. Tekom dveh dni .:e ustavila ta ladja 20 jadrenic in je našla na nekaterih tuđi res ukradeno blago. Ali se sine katoliški duhovnik ženiti ali ne? Na to vprašanje ni tako lahko odgovoriti, kakor bi se mislilo v pr-vem trenotku. Široki sloji našega naroda bi na to vprasanje brez dvoma odgovorili z odločnim: ne. Toda ta »ne« ni brez-pogojno veljaven. Svoje dni je bila pač prepoved ženitve za katoliške duhovnike sploš-no veljavna. To je bilo takrat, ko so bile cerkvene naredbe veljavne tuđi za države, to se pravi, da so se tuđi vladni organi ravnali po odredbah katoliške cerkve. V tem oziru pa se je kljub kle-rikalnemu vplivn v politiki vendarle mnogo izpremenilo. Nekatere države so se popolno-ma otresle oerkvenega vpliva, druge pa so ta. vpliv kolikor mogoče ome-jile. Prišlo je do tega, da so nekatere države, ne ozirajoč se na cerkvene predpise, katoliškim duhovnikom nara vnost dovolile ženi tev, dočim so druge države molce trpele, da so po-samDi katoliški duhovniki cerkvi pokazali hrbet ter se oženili. To stali-šče državnih oblasti uporabljajo ved-no bolj in bolj katoliški duhovniki. Ker pa cerkev duhovnikom ne dovo-ljuje zakona, morajo le - ti seveda preje odpasti od cerkve. Takšni slučaji se vedno bolj množe. Tuđi pri nas v Avstriji se vsako leto prigodi več takih slučajev. Vzpričo teh, vedno se množečih slučajev, da duhovniki odpadajo od cerkve, da ee lahko oženijo, je naj-višja cerkvena oblast jela razmišljati, kako bi se dalo preprečiti to zlo. In papež in kardinali ko prišli do prepričanja, da je najboljše sredstvo proti temu zlu, ako se cerkvena naredba o prepoved i ženitve duhov-nikov ne izvaja s skrajno stro-gostjo. Sedaj je papež izdal naredbo, v kateri pravi med drugim: Ako se je kak duhovnik oženil, lahko pridrži svojo rodbino pri sebi, pod pogojem, ako ne sluibuje v isti župniji, v kateri je preje služboval, in ako njegova ženitev ni dala nobenega povoda za javno pohujdanje. Javnost je to papeševo naredbo tolmacilo tAko, kakor da bi bil pa- pež odpravil celibat. Temu pa ni tako, kakor je razvidno iz poveda-nega. Ne da se pa tajiti, da je s pape-ževo najnovejčo odredbo moćno oma-jana naprava celibata, ki je dejan* sko bil že pod Leonora XIII. od pravljen v gotovih pokrajinah Južne in Severne Amerike, kakor tuđi pri grčko - katoličkih duhovnikih. Vse kaže na to, da borno v krat-kem dobili oženjene župnike. Sprva bodo le - ti med nam i še redka prikaze n, po tem pa se bodo množili, do-kler celibat sam na sebi ne postane brezpredmeten. Celibatu se torej polagoma y gotovo izpodmičejo tla v srećo naroda in —• duhovnikov samih. Za kratek čas. Fajmošter Matevž: Kako je neki to, da se ravno pri Št. Vidu vlaiki k r i ž a j o. Fajmošter Jaka: E, zato pač, ker je tam cerkev. lsdajatelj in odgovorni urednik: flauto Pu&toalemaek. Anton Šare Ljuljan taonni niita it. 5. u npii ludin ilin (nspnti |lnn ptfli) piMm MA vezenine aajcenejSi naknp 1B2 oprem za neveste. Pekarijo" vzamem v najem s/ebrnarjem 1911 v mestn ali boljšem trga na dezelt. Naslov po?e upravniŠtvo »SI. Naroda*. flbcinska hranilnlca v Drnlin v Dalmaciji s preje ma hranilne vloge od K 2-— do K 10O.0OO-— preti 5 ° 0 obrestovanju, ter povrata zneske do K 5.000 — brez odpovedi, zneske do K 20.000— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izpla- čevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje y slovenskem in hrvaškem jeziku. 3825 Xa varaost aranllnik tIoo 1b n|tt obre- siOTSjiIe jajB« oMfiui 9mU. fvolilski Uši^i MM I Ijsbljansko občinsko volitcv I po Bovem občinskem ia vo- I lilacm redn. hiSa i ml mka h itfbt Cmnm SO vinarjev. Komisijska založba Jfarodne knjigarne J U v Ljubljani. A 44A i. • Usojam »i vljudao oposoriti, da san prevset 9 slino zashostn Jta taiDfo zromato, najo«nej£l zavod Ra kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite u kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in meoićne kredite 1 & Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, L nadstr. 3^ XXXXXXXXXXXXKXKXXXXXKX BOŽIČNA DA RILA! 11 Predno si nakupite božičnih daril il blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene ! — Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete : takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki : h. suttner, imm Mestni trg ali Sv. Petra cesta. Specialna trgovina najnovej^ih precizij^kih ur (s izpričevali točnosti) 8vole lastne tovarne ur v Švici z varstveno latmko ltIEO". NafveČfa zaloga ur, zlatnine In srebraine, fnvalov ter briljantnih nakltov itd., Utotako ogromna lsMra kina-srebrnega blaga, kakor nastavkov, iedilnega orod|a itiL, vse v najmoderneisem sloga. Postrežba strogo solidna. Cene najnižje! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno posto« Telefon 273. Brzojavni naslov: „H. Suttner". :: Cenik zastonj in poitnlne f*jr»«»sto. k JrgiTsto-rtrtia haafca y LiDbljapi' Mi mM: Inttpn ilta a 7. um rone lUtt %fft\twu vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga p# 4v.V»; rentnl davek plačuje zadruga tama. — Sprejeaa vloge na tekoči račun; na sahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najraziičnejSe načine. — aaraataai «aa|alalca: zamenja tu) denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srećke itd. Nakazila v Ameriko. — Esfcsastira trgovske menice. — Preskrbije vnovčcnje menic, nakaznic, dokumentov Itd. na vta tu- in Inozemska trfišča. — lUaja nakaznice. Vsa pojasnila se rfobe bodisi nstmeno ali pisneno ¥ zadružni pisami. 10 Mu m raNa iinidie ti 9. U12. piiilhe ol 3. m 5. BotmovljoM lota 1S82. 23 Kmetska posolilnica Ijabljanske okolice rsfrlstrorauaa aaatr«aja s ai»oam#|rao saveso v Ustioi zatražim l«n ¥ L|nbl]aBl na Duujski cesti St. 12 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K S3v11t. 111-11 upravnega premo2enja................K 20,719.510-99 obrestuje hranilne vloge po 41|2°|0 iir«x vtak«fi •tfbltka r«ntn*«a 4awka. kater^ga plaČMJ« posojllnloa ••■1« xm vloanlke. Spi*|«B* tadi vloflo na tokoU račun ▼ ztoz! m iekoTnlia pro-■iotofli la |ih abrostalo «d dao vlogo do dao dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 2 0f000.000 Pasojnj« na ■•Ml|la6a pa 51 /4°/0 m I1,° Q «• amortizacijo ali pa po 9k'40/0 araa aaiartlzaolja | na atanlca po 9%. Posojiliica iprejema tidi vsak drugi atćrt glede tmortizovanji dolgt. DBADHE DIB: vsak daa od 8.—11. la od S.—4. tzvoa aedolj la prazalkov. Talaloa *L 199. Fostn« knallalc« ratan ŠL 919.409. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA w uubljaiii. Stritarjeva ulioa štev. 2. Sprcjema vloge na knjižice in na tekoči račun ter ]ih obrastale Delniška glavnica: K 5,000.000*— Rezervni zaklad: K 450000-— od dne »loge po 4»/»% *i«to. — Knpnje in prodala vredneatne n . „ . c i- x- /» i tx.»o ________papirje vseh vnt po dueTnih tanin.------------ Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sara|evu. Dolžnost vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki „SLAVIJI". Podpirajmo torej domač elovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti y najširšem obsegu. vzajemno zavarovalna banka v Pragi je najvcčji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. Ogromni rasarvnl fonal K 4a.S12.797-— jaatclja sa popolno tarnott Rffnkff nilDIIIl11 ima Poset)no ugodne in prikladne IftnlfH VIRDII1IM j« res tlotuska zavarovalnica z vse-DUIIIUl HilLJiVlJH načine za zavarovanjc življenja. MlIulU ffilallVIJII skozi slovansko - narodno upravo. Dfinlffl rifinilfl11 razpolagaz najccncjSimi ceniki za DffnlrH VI IDI II11 Smotno podpira narodna druStva, DUIlAll itAUiVIJH preskrbljenje za starost, za slučaj DUIUIH •f#UIWIJII organizacije in prispeva k narod- smrti roditeljev, za doto otrokom. nim dobrodelnim namenom. Dftnlffff VIHnilllM razdeliuje ves čisti dobiček svo- Dftnlrfl VIMHIH14 stremi za izboljSanjem in osamo-DlUlKD ^LAVIJh jim članom DUHIlll „alJlVLJA svojitvijo narodnega gospodarstva. _______Ka piliniiH daje im ulje imulii adu kuke Jlffljr! Liidljaii. ••■ 11 ■ »|it f i.. .*. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. 1 Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Pre*ern*w« uliea «ev. 3. .-. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Denarni promet do 31. deoembra MM Md *!• mllljonov kron. ObstojeAlh wlog nad 38 milijonov kron. Za varaost vloienega denar ja jamči zraven rezerwnega zaklada še mestna občioa ljubljanska z Tsem promolenjem iii z veo SVOJO mo&jo. Izgube vloženega denarja je nentogo6a9 ker je po pravi tih te hranilnice, potrjenih po c. kr. dešelni vladi, Izključene vseke epekuleolje t Tloženim denarjem. Vloge se sprejemajo Tsak dan in se obrettujejo po 4V4% brez odbitka; nerzdignjene obresti ae pripisujejo Tsakega pol leta h kapitalu. Sprejema Rezervni zaklad aed 1 »nijea krea. ▼lošne knjižice drugih denarnih saTodov kot gotov denar. Posojila na semljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj V«9/« u leta Daje posojila na menice in vrednostne papirje Za ▼arčeranje ima vpeljane lične aloamafto hs*a9tHalkev ▼ podpiranje slovenskih trgovcew in obrtnikov pa kreditno dmttvo. 4 Laatalna la Uak *NaxWae tiaknrae«,