Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 232.
Telefonska številka M.
Celje, v sredo, 12. oktobra 1910. *
Čekovni raCnn 48.817.
Leto II.
Pravi cilji klerikalne ob" strukcije v štajerskem dež. zboru.
V Celju, 11. oktobra 1910.
Lansko leto se je v bolje poučenih političnih krogih mnogo govorilo o prizadevanju slovenskih in nemških klerikalcev za kompromisno volitvijo zastopnikov veleposestva v štajerskem deželnem zboru. Šlo se je zato, da bi dobili nemški konservativci polovico ali vsaj tretjino veleposestniških mandatov; s tem bi sedanja napredna nemško-nacijonalna večina v deželnem zboru ali sploh prenehala ali pa bi prišla v skrajno nevarnost — in klerikalci bi se za nekoliko let vgnjezdili tudi
v naši lepi zeleni Štajerski ter bi upeljali ravno isto maščevalno in nestrpno strahovlado, katero gledamo danzadnem na Kranjskem in vinorodnem Nižjem Avstrijskem.
V javnosti se o tem načrtu ni veliko govorilo. »Nar. Dnevnik« je pred zadnjim »zasedanjem« opozoril večino na nevarnost, ki ji preti, danes še morda ne resno, a vendar že v toliki meri, da se je treba z njo ukvarjati. »Grazer Tagbl.« se je takrat norčeval. Sedaj pa je »Slovenec« z občudovanja vredno naivnostjo ali nesramnostjo uvodoma omenjen klerikalni bojni načrt objavil in — isti bahavi »Gr. Tagbl.« že govori o potrebni — previdnosti proti klerikalcem. Ta načrt je danes za javnost sicer le bolj hipoteza — a gotovo je, da obstoji, četudi bi se lahko baš sedaj dozdevalo enemu ali drugemu, da ga je »Slovenec« priobčil le iz taktičnih ozirov glede na še vedno se nadaljujoča pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora v Gradcu. A »Slovenčev« člankar dostavlja, da s temi pogajanji itak nič ne bo ter da klerikalci sploh ne mislijo poprej na mir in redne razmere v deželi, dokler ne dobe krmila v svoje roke.
»Slovenčev« članek je z bengalično lučjo posvetil na obštrukcijo v štajerskem deželnem zboru. Sedaj je pač vsakomur jasno in so s tem potrjene vse trditve »Nar. Dnevn.«, da je gonilna moč obstrukcije v štajerskem deželnem zboru klerikalizem in nikakor ne narodnost. Nemški klerikalci so poslali kot previdni ljudje slovenske po kostanj v žrjavico. S tem je tudi mnogo pridobilo na verjetnosti in zanesljivosti dr. Kukovčevo mnenje, da so klerikalci, slovenski kakor nemški, sploh že v naprej sklenili konec sedanjega in vsakega deželnega zbora, kateri bi ne plesal po
njihovi piščalki. Samo zdi se nam, da še letošnje leto niso nameravali pričeti z obstrukcijo, ker ni bilo pravzaprav zelo popularnega neposrednega povoda. Pritisk slov. naprednjakov glede dež. proračuna jih je presenetil in prisilil, da so posegli brez določenega podrobnega vojnega načrta v boj. Takrat še pod narodnim plaščkom, ker je bil to edino možen izgovor — danes pa so klerikalci v »Slovencu« odkrito priznali, da stremijo v zvezi in sporazumu z nemškimi klerikalci za vlado v deželi.
Obstrukcija postane lahko silno neprijetna stvar in vir velikih zadreg, ako se vleče predolgo in ako začutijo volilci vse njene logične posledice. Dasi nemškim klerikalcem ni nič manj pri srcu sveta vera in dosega klerikalnega režima v deželi, pa vendar niso šli obstruirat temveč so poslali v boj svoje slovenske klerikalne hlapce. Ti so šli in mirno naloženo nalogo izvršili, ne da bi niti najmanj mislili na posledice. Ako bi bili hudobni, bi uprav tukaj lahko postavili čut odgovornosti in obzirnosti naših klerikalnih poslancev napram svojemu narodu in volilcem v jako čudno luč.
Nam je jako ljubo, da so klerikalci tako odkrito pokazali svoje karte. Kajti poleg dosedanjih je baš omenjeni članek v »Slovencu« najlepše potrdil mnenje in stališče slov. naprednjakov na Spod. Štajerju, da ne morejo več iz načelnih niti iz narodnih ozirov podpirati obstrukcije slov. klerikalcev v Gradcu,, Klerikalci nas sami opominjajo s kolom, da bodimo previdni kot na-prednjaki in narodnjaki. Kot narodnjaki zaradi tega, ker nam bo nemško-klerikalni sistem na Štajerskem ravno tako sovražen v narodnem in gospodarskem oziru kakor nam je nemškonacijo-nalen. Saj so še nam v spominu pogrde »Volks-blatta« in izjava, da nemški klerikalci ne dopuste osamosvojitve Sp. Štajerja v gospodarskem oziru! Nemški klerikalci nočejo ravno ničesar žrtvovati in ničesar pripustiti, kar bi škodovalo premoči nemškega naroda na Štajerskem: v tem oziru je dr. Korošec s svojim črnim srcem in skrajno klerikalno nestrpnostjo ter zagrizenostjo, ki ne pozna niti naroda niti svoje domovine, kadar se gre za nadvlado duhovništva, jako čuden in značilen kontrast.
Konečno še besedico na naslov nemških nacijonalcev! Rekli smo že, da še morda ne danes ali jutri, ali v doglednem času ponesejo to kliko za vedno v političen grob. Saj stranka ni več
zmožna niti koristnega gospodarskega niti soci-jalnega dela v najširšem pomenu besede. Deželo je zavozila v dolgove, a ven ji ne zna in si ne upa pomagati. Narodnostna vprašanja odobrava z vso nadutostjo in ošabnostjo nekultiviranih nemških malomeščanov in pri pivu ter komentu vzgojenih puhloglavih akademikov. Socijalnih vprašanj se sploh boji kakor hudič križa. Ali je upati na preobrat in preustrojenje? Težko. In vendar bi se še lahko dobila na Štajerskem napredna deželno-zborska večina, ki bi imela smisel za duh in potrebe časa, ki bi bila zmožna izvesti narodnostni sporazum — vsaj po moravskem vzorcu — ki bi rešila najnujnejša gospodarska in socijalna vprašanja. Kajti če se to ne zgodi, bodo izrabili
silo in potrebo ljudstva klerikalci in »reševali« vse te probleme po svoje, vrhu tega pa težko pritiskali vse napredne elemente v deželi k tlom. Za nemške nacijonalce je skrajni čas, da se spametujejo in zganejo — drugače bo zapel kmalu v njihovi hiši boben.
Politična kronika.
Delegacije.
Včeraj so imeli nemški delegatje na Dunaju posvetovanje, v katerem so sklenili glasovati za slovanskega predsednika dr. Glombinskega. Med Slovani in Nemci obstoji namreč pakt v tem smislu, da je eno leto Nemec, drugo pa Slovan predsednik delegacij. Za načelnika vojnega odseka bo izvoljen poslanec Dobernig, načelnika finančnega odseka in pa odseka za zunanje zadeve pa bodeta člana gosposke zbornice. — Tudi slovenski člani delegacij so imeli včeraj ob 5. uri svoje posvetovanje. Glombinjski še kandidature za predsedstvo ni definitivno sprejel, temveč počaka na sejo poljskih delegatov, ki se vrši danes dopoldne. — Zanimiv je konflikt Hrvatov z Ogri zaradi delegatov. Hrvaško-srbska koalicija je kot bivša večina v hrv. saboru in lastnica hrvaških mandatov v ogrskem drž. zboru nominirala svojih 5 kandidatov za delegacije. Druga leta je ogrski parlament te nominirane kandidate brez ugovora izvolil, letos pa ne, temveč popolnoma druge ljudi, katere je predlagal ban dr. Tomašič. Med izvoljenimi so 3 člani koalicije, kateri pa volitve niso sprejeli. Banove „Nar. Novine" groze, da pridejo mesto odstopivših 3 delegatov Madžari v delegacije. O tem konfliktu bode govora v delegacijah.
LISTEK.
Institutka. 30
Roman.
Spisal Fedor Gradišnik.
Dana je nekaj časa molčala ... bila bi rada govorila, toda vedela ni, kako naj prične ... dušilo jo je v grln in mogla ni na dan s skrivnostjo, ki jo teži že toliko časa...
Naenkrat si je bila svesta velikega greha, ki je kakor težak kamen ležal na njeni duši... Bilo je sicer že večkrat, da si je očitala svoje ravnanje, dostikrat dovolj se je zganilo v njeni duši nekaj grenkega... reklo ji je, da ne ravna pravilno, če svoji prijateljici ničesar ne pove o izpremembi, ki se je v tako kratkem času zgodila z vsem njenim bitjem ... neki tajni glas ji je vedno in vedno prigovarjal, naj stopi k nji in ji vse razodene ... Toda odlašala je vedno ... Poznala je svoio prijateljico in vedela je, da jo bo bolelo, da ji bo silno težko pri srcu, ko izve o vsem tem, kar se je v poslednjih dneh zgodilo novega...	,
Mala brunetka se je pomaknila popolnoma
blizu k svoji prijateljici ... njeno telesce je trepetalo v pričakovanju ... njene deviške grudi so se urno dvigale pod dolgim, črnim propasnikom ... tiste velike, kot oglje črne oči pa so proseče zrle v Danin rožnati obraz ...
„Vse ti bom povedala ... vse razložila .. je dejala tedaj Dana, in njen glas je bil negotov in plašan... Pogladilo je svojo tovarišico po njenih črnih, gladko 'počesanih laseh ... gledala jo je in gledala kot da je ni videla še nikoli... večkrat je že poskusila govoriti... a vsakokrat ji je zamrl glas, še predno je mogla izgovoriti...
„Tako težko, veš, tako silno težko mi je... ker ne vem, kako bi pričela..." se,je slednjič vendar ojunačila... To se pravi... da bi ti mogla vse tako povedati, kakor čutim v svoji notranjosti... da bi ležala moja duša pred teboj takšna kot • je v resnici... In to vidiš, mi je tako težko! Povedati ti moram vse, ker je boljše da ti povem sama, kot pa da bi izvedela pozneje od drugih in bi me sodila napačno... Da bi se ne Omajala tvoja ljubezen do mene, kakor se moja ni do tebe — tako bi rada govorila. .
Pri poslednjih besedah se je burno in strastno oklenila svoje prijateljice ... privila jo je tesno
k sebi in jo vroče poljubila ...
„Da, ni se omajala moja ljubezen .. . tako te ljubim, kakor sem te ljubila prve dni najinega znanstva... tako vroče in iskreno te ljubim, kakor more ljubiti le človek, ki mu je duša polna strastnih, ognjenih čustev... In ta moja ljubezen bo ostala neizpremenjena do konca mojega življenja ... ti boš zavzemala glavno mesto v mojem srcu, dasi bo prostora v njem še za druge..
„Še za — druge ? ..je vprašala s čudnim glasom mala brunetka ... Odmaknila se je od Dane in njene oči so postale čudno resne...
„Da, tudi za druge .. / je nadaljevala Dana ... „Saj to je ravno, kar ti imam povedati..
Globoko se je oddahnila, ko je izpregovorila poslednje besede... Popravila si je v naglici lase, ki so se ji razčesali... nato se je dvignila s klopi in stopila k oknu utice ter pogledala naokrog ... Silna vročina ji je stopila v glavo in potno je bilo njeno čelo ... Srce ji je burno bilo, toda zdelo se ji je vendarle, da ji je odleglo, da ji je mnogo lažje in boljše pri srcu kot poprej ... Težak, globok vzdih se ji je izvil iz prsij... njene oči pa so krožile po obširnem samostanskem vrtu ... Pogledati je morala, če ni
Revolucija na Portugalskem.
(Nova republika utrjena. — Izganjanje menihov. — Manifestacije na Španskem. — Atentat na kralja Manuela? — Izgnani Avstrijci).
Zunanji minister Machado se je izjavil napram nekemu dopisovalcu, da je prepričan, da stoji nova republika na popolnoma trdnem temelju. Republika jamči za to, da se izvedejo tndi vse reforme, ki se nameravajo. Vlada hoče reformirati vojaštvo v armadi in mornarici. — Do sedaj je bilo izgnanih s Portugalske nad sedem tisoč menihov in nun. Premoženje kopfisciranih samostanov bo vlada porabila za šolske fonde. — ,Soci-jalistično - republikanska manjšina v španski zbornici priredi prihodnjo nedeljo velika zborovanja, v katerih se bo proslavljala zmaga republike na Portugalskem. Vlada se teh zborovanj že naprej boji ter pripravlja velike varnostne odredbe. — Berlinski „Lokalanzeiger" poroča iz Gibraltara, da se je klatil okoli hiše gibraltar-skega guvernerja, v kateri stanuje portugalski kralj Manuel, nek sumljiv človek, katerega je policija prijela in ki je izvedela, da se imenuje Mateo, — v hotelu pa je bil vpisan za peka Salvas-Sumise, da je nameraval izvršiti atentat na kralja Manuela. Bil je oddan sodišču. — Španska vlada je iz strahu pred republikanskim gibanjem izgnala vse tiste tujce, ki se niso moerli izkazati z dokumenti. Radi tega je morala zapustiti Špansko tudi cela vrsta Avstrijcev, ki so včeraj šli na Francosko.
Štajerske novice.
Celjske Slovence brez razlike stanov in strank opozarjamo in vljudno vabimo, da se udeleže ljudskega shoda, ki se v rš i v s o b o t o 15. okt. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih celj. Narodnega doma. Edina točka dnevnega reda je »Ljudsko štetje«. Udeležite se vsi tega za nas celjske Slovence tako važnega shoda!
Odlikovanje. Cesar je podelil višjemu deželnemu sodnemu svetniku Štefanu Kacijančiču v Celju povodom vpokojenja naslov dvornega svetnika.
Y Celju je imel sinoči znani Čič dr. Negri shod volilcev v Nemškem domu. Udeležilo se ga je sila malo meščanstva; z vso mladoletno mu-larijo, kar je premore naše nemško Celje, ni bilo 100 oseb navzočih. S shodom se niso upali poprej pričeti, dokler niso nasilno odpravili iz dvorane poročevalca za »Siidsteier. Volksstimme«. Tako zelo se boje naši celjski- nemškutarji javnosti! V ostalem se razun običajne zaupnice »nemških« Celjanov ravno tako »nemškemu« Čiču-poslancu ni ničesar hudega zgodilo.
Ali ne bo nič pomagalo? Piše se nam: Sinoči sem zopet šel po brvi čez Voglajno (od Skalne kleti proti Celju) in bi si bil skoro nogo zlomil. Brv je mestoma že skoro čisto trohlena, ima velike luknje, in je posebna nevarnost za otroke, ki hodijo tam črez in ne pazijo posebno, kam stopijo. Ali se poklicane občine res ne bodo ganile? Kaj pa, ali okrajno glavarstvo ni poklicano tudi skrbeti z a varnost državljanov in pripraviti prizadete občine do tega, da napravijo red? Ali bo treba res še drugače govoriti?
Tatvine. — Beg. Kočijažu Štefanu Korenu na Plevni pri Celju je ukradel nekdo zeleno
morda kak nepoklican gost v bližini, kakršnih se nikdar ne manjka v tem tihem zavetišču nedolžnih src ... Nikjer na svetu ni morda toliko hinavstva, toliko zahrbtnosti in neodkritosti kot v samostanskih institutih... Strogi disciplinarni red in pendantovsko nadzorstvo v vsakem prostem trenutku: vse to je kakor nalašč vstvarjeno za vzgojo hinavcev in denuncijanstev ... Poleg vse te strogosti in natančnosti pa se tudi ne more ubraniti tega, da bi gojenke ne storile baš nasprotnega kot se hoče doseči... Prepovedan sad diši — tako pravi predgovor in nikjer se ta izraz boljše ne udejstvuje kot ravno v institutih ... K temu pride še dejstvo, da si takozvani nadzorovalni organi drže svoje zaupne osebe izmed gojenk samih, ki imajo nalogo, prinašati vsako besedico, vsak še tako nedolžen razgovor do poklicanih ušes — vse to seveda za primerno nagrado... Ta obstaja po navadi v tem, da uživajo te odkritosrčne koleginje za svoj efijaltski, podli čin največjo protekcijo pri odločilnih organih in s tem se napetost med gojenkami zopet podvoji in potroji...
livrejo s čevlji vred. — Jerneju Stranjšaku pri Ljutomeru je nekdo ukradel hranilno knjižico za 800 K, suknjo, klobuk in nikelnasto verižico za uro. — Neki postopač Kellner, katerega so mislili spraviti v prisilno delavnico, je v Celju svojemu spremljevalcu utekel.
Iz St. Petra pod Sv. Gorami. G. urednik, s Černelčevim popravkom ste ga*grdo polomili. Da Černelč noče oddati županskih poslov, ste pisali že sredi septembra, on pa jih je oddal šele pretečeni teden, okrog 7. oktobra in sicer klerikalcu Drofeniku, in Vam je seveda takoj poslal »popravek«. Tako se lahko dementira in popravlja. Černelč, ki se je do nedavna štulil za naprednjaka, je res tudi rekuriral na glavarstvo zoper izvolitev g. Hudina za župana, češ da ni bil pravilno izvoljen. Tako je preprečil, da ni ta naš somišljenik že sedaj v uradu. Okr. glavarstvo v Brežicah je sicer z odlokom z dne 1. okt. Černelčevo pritožbo odbilo, vendar — najbrž na pritisk kaplana — hočejo klerikalci naprej rekurirati na namestnijo in potem na ministerstvo, samo da obdržijo še nekaj časa moč in nam delajo zgago. Ljudstvo je silno razburjeno na g. Černelča, da ga celo bojkotira. Ponosni smo lahko na naprednost Št. Petra.
Nasilen hlapee. Posestnica Marija Bogovič v Obrežu pri Brežicah je odpustila 8. t. m. hlapca Jožefa Vodopivca zaradi ponočnega potepanja iz službe. Vodopivc je vsled tega grozil, da jo bo z revolverjem ustrelil in hišo zažgal. Hčer je tudi že z nožem napadel, a je ni mogel ujeti. Mati in hčer si poldrug dan niste upali nikamor iz hiše, dokler ni orožništvo nasilneža vtaknilo v luknjo.
Globoko pri Brežicah. (Izginil je) neznano kam 20 letni epileptični Anton Cizel iz Piršenbrega občine Globoko. Kdor izve kakšen sled o njem, je prošen, naj to naznani županstvu občine Globoko pri Brežicah.
v Dobova. Gospod Jelnikar torej ostane na svojem mestu. Dobival je vse polno odlokov in brzojavk, da je prestavljen, a ni se dal ugnati, kajti pravica je bila na njegovi strani. Da se je tako izteklo, se ima zahvaliti svojim odločnim zastopnikom. Tudi mi smo z zanimanjem spremljali v so stvar in nam je povolji, da se je tako izteklo. Čestitamo mu na njegovi odločnosti!
v Dobova. Kolera straši. To čutimo tudi mi Dobovčani, kajti osobni vlaki zdrdrajo mimo nas, kot da vozijo živo kolero. Zelo čudna odredba je to. Zdravnik pregleduje osobne vlake še-le v Brežicah, dočim smo mi oškodovani na prometu in smo v večji nevarnosti, ker smo vedno v tesnem stiku fs Hrvaško. Naši ljudje se lahko vozijo v Zagreb, a ne morejo ob povratku izstopiti v Do-bovi, zato pa raje izstopijo na Savskem Marofu in gredo lahko brez preiskave domov. Precej drugi dan pa so že vsi v Brežicah po raznih poslih. Kaj torej koristi preiskava v Brežicah ?! Pozivamo me-rodajne oblasti, naj posredujejo, da bo zdravnik preiskoval osobne vlake proti Zidanemmostu že v Dobovi, kjer je največ osebnega stika z Zagrebom in proti Ogrski!!
Dobova. Čebelarska podružnica za okraj Brežice je imela svojo ustanovno skupščino pretečeno nedeljo, t. j. 9. tm. Posetil nas je g. nadučitelj Tomo Kurbus ter s svojim lepim predavanjem navdušil čebelarje za umetno čebelarenje. Shod se je vršil v gostilniških prostorih g. Cvetka, kateremu smo čebelarji za to uslugo hvaležni. Vsekakor pa je žalostno, da kdo, ki sicer ni čebelar, skoro nalašč moti govornika s svojim glasnim govorjenjem. — Predavanju je vse sledilo s pozornostjo, seveda ni bilo mogoče vsega natančno pojasniti, ker ni bilo v to potrebnih čebelarskih sredstev. G. predavatelj pa nam je obljubil, da nas na spomlad obišče še enkrat in mu bo mogoče vse, kar je pripovedoval, tudi v resnici pokazati. Za trud, ki ga je imel g. predavatelj z nami se mu prav iskreno zahvaljujemo. Tačasni odbor obstoji iz sledečih čebelarjev: Fran Vadnal, Fr. Šavrič iz M. Obreža, Josip Ogorevc iz Sel, Iv. Zaje iz Vel. Obreža, Josip Držič iz Gabrja in J. Čančar iz Vel. Obreža. Vsi ti naj pridobivajo za podružnico zavedne čebelarje in skrbe, da bo ista tudi uspevala.
Iz Grobelnega. V torek, 11. okt. okolu osme ure zvečer je nenadoma izbruhnil ogenj in upe-pelil gospodarsko poslopje Čebelarjevo vulgo Cig-larjevo. Domači so ravnali na podu slamo; pri tem se je preobrnila navadna svetilka, vsled česar se je vnela slama. V par sekundah je bila vsa streha v ognju. Živino so še srečno rešili iz hleva. Pri tem se je posestnik nekoliko opekel. Ker so vsa poslopja s slamo krita, je bila cela vas v
nevarnosti. Vse hvale vredno je domače prebivalstvo, ki je neumorno gasilo, tako da se ni vnela par metrov stran stoječa hiša. Čast bodi izrečena enemu železniškemu in poštnemu uradniku, ki sta neustrašeno in neutrudljivo delala, dasi je veliko močnejših delavskih močij držalo križem roke! Proti koncu požara ste prihiteli požarni brambi iz Št Jurja in Šmarja. Povdarjamo, da je bila iz Št. Jurja »trška požarna bramba", ki je s tem dokazala, da še živi in deluje bližnjemu v pomoč, dasiravno jej nasprotniki že oznanjajo „Requiem". A kje je bila „okoliška požarna bramba"? Spi pač »spanje nepravičnega".
Iz Hoč. Kakor čez noč so izginili prejšnji železniški uradniki in na njih mesto so prišli novi. Vprašamo pa ravnateljstvo južne žel., je li potrebno, da se mučimo tukaj z uradniki, ki nočejo umeti slovenski ? Mi ne trpimo komedij, ampak naj se strankam postreže na prvo zahtevo. Če ne, pa proč s takimi uradniki. Pa ravnateljstvo ravna principijelno narobe. Prejšnje uradnike, ki so nas razumeli, je premestilo v nemške kraje, sem pa nam je dalo nemčurje.
Iz HoC. (Na pošti). — Stranka: „Prosim, štiri petvinarske znamke!" — Poštarica: „Wie? (Kako?)"1—Stranka: „Štiri petvinarske znamke!"
—	Poštarica: „Was soli das heifien ? (Kaj se to pravi ?)" — Stranka: „Štiri petvinarske znamke!"
—	Poštarica: „Also vier..." Stranka: „Štiri petvinarske znamke!" Poštarica: „Ich verstehe das nicht!" (Ne razumem tega)... itd. — Škandal! — Ta dijalog kaže, da bi bilo poštarici vseeno, če bi tudi prišlo do prepirov. Dasi je imela stranka pravico na svoji strani, ker poštarica kot taka na slovenski zemlji mora biti vešča slovenščine, je bila stranka končno prisiljena govoriti z drzno žensko nemški, da se je preprečil javni prepir. Kaj pa, ko bi stranka nemški ne znala? Pa ker je poštarica videla, da je boljšega sloja, se je kratkomalo kapricirala na to. — S tem člankom se opominja obenem slov. inteligenca v Hočah, da govori na pošti dosledno le slovenski, ker se drugače poštarica razvadi. Posledico te razvade vam kaže gornji slučaj.
Dopisi.
v Brežice. Dovolite, g. urednik, da Vam napišem enkrat nekaj o naši krasno duhteči ulici, ki spada bolj v kako gorsko vas, pa ne v mesto. Cesta zanemarjena, ob cesti jarek, poln blata in gnojnice. V ulici je par hlevov, iz katerih kar na ulico izlivajo gnojnico, da v potokih teče in razširja smrad. Prisežem, da dobimo tu najprej kolero, če pride k nam. Ni čuda, da baš v tej ulici ljudje vedno najbolj bolehajo. Kolikokrat smo se že pritožili; prišli so »gospodje" pogledat, malo poeimali z glavami, — in šli. O seveda, ob volitvah obljubljati je lahko. A obljubo izpolniti ? Pa seveda: v tej ulici so večinoma Slovenci, te pa itak lahko vse vrag vzame. Tudi en vodnjaK v tej ulici je takšen, da je za ljudi vedno nevarnost, da bi se kateri proti svoji volji vode napil. Radovedni smo le, kdaj se bodo vsi ti nedostatki odpravili in se naša ulica napravila za modernega mesta vredno ulico. Mislimo, da ima tudi glavarstvo pri stvari nekaj govoriti. Ali ne? Če to ne bo pomagalo, bomo pač šli dalje.
Druge slov. dežele.
v T istrskem deželnem zboru so v seji 10. tm. slovenski in hrvaški zastopniki pričeli z ob-štrukcijo, ker bi italjanska večina rada sprejela nekatere predloge, ki bi bili na škodo prebivalstvu. Obštrukcija se je včeraj nadaljevala.
v Dr. Laginja odložil svoj delegacij ski mandat. Delegat za Istro, drž. poslanec dr. Laginja je zaradi bolezni odložil svoj mandat Njegov namestnik bo dr. Mandid.
v Višje deželno sodišče v Gradcu je ustreglo pritožbi državnega pravdnika ter potrdilo zaplembo „Slavijinega" inserata. Menda ga ni bilo človeka na Slovenskem, ki bi bil kaj drugega pričakoval.
Dnevna kronika.
v Stavka železničarjev na francoski severni železnici. Stavkujoči železničarji so pretrgali mestoma telefonske in brzojavne žice ter razdejali tudi nekaj lokomotiv. Stavka se vedno bolj širi. Pričakuje se splošna stavka na vseh progah francoskih železnic. Proga severne železnice je od vojaštva zasedena, da zabrani nadaljna razdiranja. Vlada namerava one stavkujoče železničarje, ki so še podvrženi vojaški službi, poklicati pod orožje
ter jih kot vojake prisiliti, da izvršujejo železni-čarski posel. Tekom včerajšnjega popoldne se je vendar posrečilo spraviti nekaj vlakov proti severu, zlasti proti Koloniji in Bruselju, deloma s pomočjo vojaštva. — Vlada upa na skorajšen konec štrajka, ali pa vsaj, d« bodo železničarji od svojih zahtev nekaj popustili, na kar se bodo pričela med vlado in železničarji pogajanja. — Včeraj je imel ministrski svet sejo, v kateri sta ministrski predsednik Briand in delavski minister Millerand poročala o stavki na severni železnici ter sta poudarjala, da je stavka bolj političnega in revolucijonarskega značaja, kakor pa gospodarskega. Mnogo železničarjev je proti stavki, podlegli so pa terorizmu voditeljev. Današnji vladni list bo priobčil dekret, s katerim se organizira že-lezničarska družba po vojaško, in s katerim se skličejo vsi železničarji, ki so še podvrženi vojaškim obveznostim, k 20 dnevni orožni vaji, tako da bo vladi mogoče vzdržati popolen promet na vseh progah. V slučaju potrebe bo vlada uporabila pri železnicah tudi strojnike in kurjače francoske mornarice.
Velikanska nagrada. Kakor se je že poročalo je nekdo povzročil v tiskarni lista „Times" v Los Angelos v Kaliforniji grozovito razstrelbo, pri kateri je nastal požar in je imela tiskarna ogromno škodo; ubitih je bilo tudi več oseb. Kdor zasledi storilca, dobi 100.000 dolarjev nagrade. Doslej so zaprli 17 oseb, ki so osumljene, da so provzročile eksplozijo.
v Dr. Milovan Milovanovič srbski poslanik na Dunaju. Dr. Milovan Milovanovič postane, kadar odloži svoje sedanje mesto, baje srbski poslanik na dunajskem dvoru. Vršila so se že tozadevna pogajanja, ki so imela ugoden uspeh.
Poskušen umor in samomor. V Niči je tre-
Ijal 24 letni baron Aleksander Zalkolski, sin ruskega generala, na svojo ljubico, gledališčno pevko Lino Berny. Oddal je na njo dva strela, vendar je ni nobenkrat zadel. Tretjo krogi o je pognal sebi v glavo in je bil takoj mrtev. Mož se je ustrelil vsled obupa, ker ga pevka ni več marala.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Železni čarska stavka na Francoskem.
Pariz, 12. okt. Na shodu, katerega je imel nocojšnjo noč narodni delavski sindikat, se je sklenilo pozvati železničarje vseh francoskih prog, da takoj prično stavkati. Ta sklep se je sporočil s pomočjo automobilov takoj vsem železniškim ravnateljstvom. Ako se ga bodo vsi železničarji držali, bo že danes Pariz popolnoma odtrgan in ločen od sveta. Razglas generalne stavke železničarjev je vzbudil v glavnem mestu največje razburjenje. Vlada se temeljito ukvarja z vprašanjem, kako bi oskrbela vsaj večja mesta z živili in bi zabranila pomanjkanje in draginjo. — Stavkovni komite je dal včeraj zjutraj ves v bankah naložen stavkovni fond dvigniti in spraviti na varno mesto, da bi ne bil zaplenjen. Iz pokrajine se poročajo nekatere posameznosti: pri St. Lazaireju so prerezali stavkujoči vse brzojavne žice. Na belgijski meji so na vseh železnicah 20 m na dolgo tračnice strgane s pragov. Postajenačel-nikom so se odposlale zapečatene instrukcije. Za straženje severne železnice je komandiranih 1500 mož pod poveljstvom jednega brigadnega generala. — Ministerstvo se bo potrudilo promet vendarle vzdržati po konci četudi v omejenem obsegu. — Za službo v električni centrali Zapadne železnice je komandiranih 46 vojakov.
Pariz. 12. okt. V veliki mestni tržnici je danes sočivje znatno poskočilo v cenah. Prebivalstvo s strahom pričakuje bodočih dogodkov.
Pariz, 12. okt. Uslužbenci Vzhodne železnice so sklenili stopiti danes opoldne v stavko.
Pariz, 12. okt Predsednik Fallieres je pretrgal zaradi železničarske stavke svoj dopast in se je vrnil danes dopoldne v Pariz.
Pariz, 12. okt. Vojno ministerstvo je sklenilo poklicati od višjih uradnikov Severne železnice 1369 in od nižjih 27.860 na tritedensko orožno vajo.
Revolucija na Portugalskem.
Pariz, 12. okt. „Agence Havas" poroča iz Lisabona, da so vesti o nameravanem napadu na tuje bojne ladije, ki so v Taju usidrane, popolnoma neresnične.'
Pariz, 12. okt. Portugalska vlada je sklenila npeljati splošno vojaško obveznost.
Pariz, 12. okt. Monarhistični časopisi izhajajo v Lisabonu zopet. Vsi pišejo jako zmerno, nekateri so se celo sprijaznili z republiko. Vlada je popolnoma reorganizirala municipalno gardo.
London, 12. okt. Angleški kralj pošlje svojo jahto v Gibraltar, da odpelje kralja Manuela in njegovo mater, kraljico Amalijo na Angleško.
]Lisabon, 12, okt. Dosedanji provizorični finančni minister Telles je odstopil. Na njegovo mesto pride Jose Relvas.
Ministerska kriza na Grškem.
Atene, 12. okt. „Agence Havas" poroča: Kabinet je podal danes svojo ostavko. Sodi se, da prevzame Venizelos sestavo novega ministerstva.
Potovanja ruskih državnikov na Nemško.
Petrograd, 12. okt. Poročilo listov, da misli potovati ministerski predsednik Stolypin na Nemško k carju Nikolaju v Friedberg, ni resnično. Pač pa ntegne priti tje novi minister za zunanje zadeve Sasonov.
Velikanski gozdni požar v Severni Ameriki.
Novi Jork, 12. okt. Vsled gozdnih požarjev v Minesotti je uničenih 13 krajev. Po zadnjih poročilih je v ognju našlo smrt do 2 tisoč oseb. 2.100 četvernih milj. gozda je pogorelo že dosedaj, a ogenj divja s podvojeno silo naprej in grozi tudi gozdovom v angleški koloniji Manni-tobi. Plamen šviga do 200 čevljev visoko. Ljudje v okoljenih mestih stoje v rekah, da so varni pred ognjem in se od časa do časa potapljajo, ako nastane prehuda vročina. Iz dveh mest so skušali prebivalci ujiti po železnici, a so začeli goreti tudi pragi in so onemogočili beg.
Tržne cene.
Dunaj,11. okt. Borza zakmetijske p r i d e 1 ke. Dasiravno so bila inozemska poročila nekoliko slabša, se je tendenca vendar držala. — Promet je bil manjši, le koruza je bila za 10 v višja.
Trst, 11. okt. Sladkor Centrifueal pilčs prompt K 30 do K 31 za dobavo K 27% do K 28 V*- Tendenca medla.
Budimpešta, 11. okt. S v i n j s k i se j m. Ogrske stare težke 146—147, mlade težke 152—154, mlade srednje 154—158, mlade lahke 160—164 v kilogram. Zaloga 32.849 komadov.
Budimpešta, 11. okt. Mast. Svinjska mast 172, namizna slanina 146.
Praga, 11. okt. S1 a d k or. Surovi sladkor nova kampanja K 2150. Tendenca: mirna. — Vreme lepo. "
Budimpešta, 11. okt. Žitna borza. Pšenica za oktober K 10'28, pšenica za april K 10'35, rž za oktober K 7'54, rž za april K 7 76, oves za oktober K 7"98, oves za april K 8'36, koruza za
maj K 5'43. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca medla, promet 25 tisoč met stotov, pšenica v efektivu za 5 v cenejša, ostalo nespremenjeno, termini slabejši. Vreme lepo.
Listnica uredništva.
»Ravnatelj kislih kumare": Ljuba duša, če bi odprli predale za opisovanje takega ponočnega poljubovanja, kam bi pa prišli ?! Naši čitatelji bi se nam lepo zahvalili! Privoščite jim vendar veselje! Dokler ne bo nič hujšega tam v lepem mozirskem trgu kot poljubovanie pod okriljem noči, še ne bo nič hudega! — Zetale: Ta stvar je presneto kočljiva in — tožljiva! Ali so zanesljive priče? Poročajte! — Št. Peter pod Sv. Gorami: Hvala za pojasnila! Pozdrav!
Poslano.
V predzadnjem „Štajercu" objavljeno obrekovanje imenujem lažnjivo in izjavljam, da na izbruhe rokomavhov sploh ne reagiram. GABERJE, dne 10. oktobra 1910.
Viktor Konečnik,
569 i	posestnik in strojevodja.
V Gradcu se takoj sprejme priden
peMi ute
zmožen nemškega jezika. Sprejme se pod ugodnimi pogoji in z malim plačilom ter je že lahko starejši. Kari Kirsteier, pekarija belega, črnega in luksus peciva, Gradec, Griesgasse 38. 571 1
A. Jurcov naslednik Alojz Sen čar, špecerijska trgovina na debelo in drobno v Ptuju, sprejme tekom meseca novembra t. 1. spretnega 22 — 26 let starega
prodajalca,
ki je zmožen slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru ter tudi zmožen voditi trgovske knjige. Kdor se zanima za to
mesto, naj stavi svoje pogoje pismeno. Zgoraj imenovani sprejme takoj tudi močnega
učenca
z dobrimi spričevali in poštenih starišev. — Učna doba 4 leta.	572 3-1
Nikdar več
ne menjam mila, odkar uporabljam Bergmanuovo Steckenpferd - lilijino mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Tešinju na Labi. da to milo, ki edino najbolj učinkuje vsa medicinalna mila proti solnčnim pegam, kakor tadi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfamerijah. 120 40-35
Razglas.
Prostovoljna razprodaja gozdov v Socki, kateri so bili poprej last Zaloške grajščine, se bo vršila v soboto, dne 15. oktobra, ob 9. uri dopoldne in v nedeljo, dne IG. oktobra ob 1. uri popoldne v Temnem in Brezovem grabnu. Prodalo se bode še nekaj kosov gozda. Opozarjamo cenj. kupovalce, da se prodaja s tem konca.
Zbirališče v Temnem grabnu.
%
Adolf Bursik
Čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v mo- ' dernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi z g o t o v I j e n o obutev.
Št. 51.897.	242 l
Ponudbeni razpis
za oddajo dobave gramoza iri priskrbljevanje za-preg na državni cesti stavbnega okraja celjskega za dobo 5 let, t. j. od leta 1911 do 1915. Potrebuje se: 1. Za km 95—107: Pravilen gramoz iz dozdajšnjega'konjiškega kamnoloma grajščine kneza Windischgratz v Konjicah. 2. Za km 95=-—LOJ: Droben gramoz iz dolomitnega konjiškega kamn&loma zakonskih Mihelak v Konjicah, eventualno iz dctfomitnih kamnolomov bližje okolice.
3.	Za km 108—119: Pravilen gramoz iz Pod-gorje-kamnoloma gospe Terezije Bračič v Verpetah.
4.	Za km 108—119: Droben gramoz iz dolomitnega kamnoloma gospe Ane Konec v Stranicah.
5.	Za km 120—126, potem 131—141: Pravilen in droben gramoz iz dozdajšnjega Socka-kam-noloma veleposestnika gospoda Janeza Jeschocnig v Ar ji vasi. 6. Za km 142—154: P r a v i 1 e n gramoz iz Grajskovaškega kamnoloma gospe Marije Mo-horčič v Vojniku. 7. Za km 144—154: Pravilen gramoz iz Podgorce-kamnoloma g. Franca Brišnik na Vranskem. 8. Za km 146—154: Droben gramoz iz Trojanskega kamnoloma g. Lovrenca Podbevšek v Trojanah in 9. za km 156—160: Droben gramoz iz pod 8. navedenega kamnoloma. Pravilen gramoz mora imeti enakomerno velikost po 3—4 cm, droben gramoz tako po 1/a—1 cm v vsaki smeri. Cene, katere je navesti,
razumejo se od kamnoloma na mesto drž. ceste za kubični meter, raztolčen in zložen. Glede za-preg jo razumeti cene za par konjev in dnevno opravilo, t. j. od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer z dve uri trajajočim opoldanskim počitkom. Na-daljna pojasnila podaja c. kr. okrajno glavarstvo v Celju med uradnimi urami. Nekolkovane ponudbe vložiti je pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju do 15. vinotoka 1910 in se je ozirati pri nastavljanju cen na pristojbine za zavarovanje proti nezgodam, za bolniško blagajnico ter od-stotnino. Erar pridrži si izrecno pravico izbiranja med ponudniki, oziroma pravico, podelitev dobave sploh opustiti. — C. kr. okrajno glavarstvo, dne 27. septembra 1910.
%)TQToT<^ToTQToTnIaIflInIa^
%
H
C
M
I ICS N
Na debelo!
Na drobno!
Priporoča se
narodna imovina

galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač
Celje Priča & Kramar Celje
Graška in Krožna ulica.
511 35-12
a
Si M
31
H
3 n
5
H
3 n 3 m
3
H
3

Darujte družbi sv. Cirila in Metoda!
^šf!
Pisalni stroj z vidno pisavo:
L. C. SMITH & BROS
m
Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazovanje stroja pri
Zvezni trgovini
V Celju.
ima: tečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah pri izseku, tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu.	266 -32
i

Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj.
Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajte prospekt!
10 letno funkcijsko jamstvo!

i

R. D1EHL, žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropino vca, brinovca, vinskega žganja i., domačega
konjaka.
iSMHIC-
t
Postne hran. račun st. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon st. 48. _____= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
,LASTNI DONI'
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure
© © © dopoldne. © © ©
54
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član	_	. _	_ .
zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- ||Ot Affl Cf|| |h /q| nilne (vloine) knjižice in jih obrestuj^ letno po	^ V ' ' '
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odtegnje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
Edino narodno
ftl prVa jnžnoftajosfr Hamnosešlp
Stavbena ln umetna kamnoseška obrt B strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov iu :::	cementa.	:::
Špecijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilu iti miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, poliranje ln s
struganje kamena s troji.
teaj
XaailM*4«Si*l?N JmhSIi« Brzojavi: ,KamnoseSka in-in$in]$^G DrUZI dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
m~ ............ _
tla prava zidanih ali betoni-rani tijro d b i n s k i h grobišč
H:ifV-. f,'(rakev).	:::
66
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih ploSč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude« ::: lavanje napisov v_ Iste. :::