IZ POROČILA O DELU VIŠKIH MILIČNIKOV V LANSKEM LETU
S svojim premoženjem še vedno ravnamo preveč malomarno
Tudi v lanskem letu našim miličnikom ni zmanjkovalo dela, čeprav so biie vamostne raz-mere, kar bomo kasneje lahko tudi s podatki iluslriraJi, nekoliko bolše. Prav za slednje imajo nedvomno »zasluge« tudi delavci Postaje tnilice, saj so del svojih moči namenjali tudi preventivi. To pa se je na nekaterih področjih že obrestovalo.
Ob spremljanju varnostno aktualnih dogodkov na našem območju lani niso zaznali organiziranih skupin ali delovanja, uperjenega zoper socialistič-no samoupravno družbeno ureditev. Potrebno pa je poudariti, da slabo gospodarsko stanje pa tudi politične razmere doma in v svetu, močno vpliva-jo na razpoloženje delovnih Ijudi in občanov. Lani so bila zabeležena 3 kazniva dejanja (leta 1984 -dva) ter 5 prekrškov s političnim obeležjem (84 -šest). Prekinitev dela lani ni bilo, zaznani pa so bili: en izsiljen sestanek ter dva primera nezado-voljstva. Domnevni vzroki so bili nizki osebni dohodki pa tudi neinformiranost delavcev ter ne-urejeni samoupravni odnosi.
Ze omenjena preventivna dejavnost Postaje mi-lice se je odražala na področju vzdrževanja javne-ga reda in miru predvsem v delu vodij vamostnih okolišev na terenu v smislu opozoril prepovedi točenja alkohola mladoletnikom in vinjenim ose-bam, doslednem in takojšnjem prijavljanju kršitev na javnih krajih kot tudi v organziranju preventiv-nih pojačanih nadzorov na krajih, kjer so bile kršitve pogoste. Tako je bilo lani izvedenih 31 pojačanih nadzorov in 7 preventivnih varnostnih akcij. Sicer pa je bilo lani zaznanih 1010 kršitev javnega reda in miru ter za njih podanih 805 predlogov (84 - 970 kršitev). V primerjavi z letom poprej se je število kršitev povečalo za 3,9 odstot-ka. Zanimiv je podatek, da od skupnega števila kršitev kar 40 odstotkov odpade na ogrožanje varnosti oseb v zasebnih stanovanjih in na kalje-nje nočnega miru. Največ kršitev je bilo storjenih v zasebnih stanovanjih (322) na cestah in trgih : (236) in v gostinskih objektih (98). Še en zanimiv podatek - kar 58.6 odstotka kršiteljev je dejanje storilo v vinjenem stanju (84 - 71,8 odstotkov). Ob tetn zaskrbljuje ugotovitev. da je večina krši-tev storjena v zasebnih stanovanjih, glede pojava alkoholizma pa so miličniki mnenja, da je pri njegovem preprečevanju družbena skrb še vedno prešibka.
Izmed 262 ostalih prekrškov, ki so jih miličniki zaznali in obravnavali pa močno izstopa neizvaja-nje zakona o evidenci in nastanitvi občanov ter registru prebivalstva. Teh kršitev je bilo kar 90 odstotkov. Zlasti velik nered vlada na območju KS Rakova jelša, Zeleni log in Kozarje. Na tem območju je skupno kar 600 črnih gradenj, kar ima za posledico veliko migracijo ljudi.
S področja varstva okolja je postaja milice lani intervenirala v primeru širjenja smradu iz odlaga-lišča smeti ob Cesti dveh cesarjev ter v treh prime-rih odteka naftnih derivatov iz cisterne. Dva pri-mera sta bila zabeležena na bencinski črpalki v Podpeči, en pa v Študentskem centru. Zoper od-govorne so bile podane kazenske ovadbe. Glede na zadnje ugotovitve v občini ni večjih DO, ki bi bile neposredni vir onesnaževanja okolja. Zaen-krat edini večji vir predstavlja le odlagališče smeti ob Cestni dveh cesarjev. Velja zapisati. da na • železnici ni bilo evidentiranih izrednih dogodkov pa tudi večja škoda ne. Lani je bilo zabeleženih 13 delovnih nezgod. Žal pa še vedno kar precej
delovnih organizacij tako o nezgodah pri delu kot tudi o nastali škodi ne poroča.
In kakšno je bilo stanje na področju klasične kriminalitete? Zabeleženih je bilo za 39 kaznivih dejanj ali.12,4 odstotkov manj kot v letu 1984. S kaznivimi dejanji je nastala materialna škoda v višini 75 milijonov. Nadvse spodbuden pa je poda-tek da je bila povprečna raziskanost viške postaje milice in njenih oddelkov 57,9 odstotna, kar uvrš-ča naše miličnike na prvo mesto na območju UNZ
Ljubljana-mesto. K zmanjševanju kaznivih dejanj je vsekakor pripomoglo dobro operativno-pre-ventivno delovanje naših miličnikov. Ob analizi-ranju vseh kaznivih dejanj še vedno ugotavljajo. da je največ kaznivih dejanj tatvin, velikih tatvin, goljufij in poškodovanj tujih stvari. Vendar pa pri kategorijah tatvine in velike tatvine ne gre za neke organizirane skupine ali iste kraje, marveč za priložnostne tatvine. Občani še vedno zelo malomarno ravnajo s svojim premoženjem in sto-rilcem dobesedno nastavljajo svoje predmete (puščanje koles, odprtih stanovanj, avtomobilov
in drugih prostorov).
In katera dejanja prednjačijo na področju go-spodarske kriminalitete? Le-ta dejanja so bila lani v porastu - 55 (84 - 30), največkrat pa gre za nedovoljeno trgovino, neupravičeno uporabo, ne-dovoljeno razpolaganje s stanovanjem, gozdne tatvine, nezakonit lov. Povprečno je bila škoda v višini 66 milijonov dinarjev.
Mladoletno prestopnišlvo je bilo lani v močnem upadu. Obravnavali so 172 mladoletnikov (med
14 in 18 letom starosti) kar je za 49,1 odstotkov manj kot leta 1984. Na vesti imajo predvsem tatvine. poškodovanja tujih stvari. Mladoletniki. ki so jih obravnavali. so žal še vedno prepuščeni sami sebi in ulici. velika večina pa jih živi v socialno neurejenih družinah. Zmanjšalo se je tudi število obravnavanih otrok do 14 let in sicer za 50 odstotkov v primerjavi z letom popreje.
Lani je v občini nekajkrat zagorelo. a požarov z izjemno veliko materialno škodo ni bilo. Skoraj v vseh primerih je bil vzrok človek oziroma člove-ška malomarnost. Tudi na tem področju je bilo
vloženo veliko preventivnega dela, nenavsezadnje tudi dobro organizirane akcije NNNP - Požar 85.
Cestna vamost in prometne nezgode
Lani je bilo 1159 prometnih nezgod, s smrtnim izidom jih je bilo 17 (6 manj kot leta 1984), s telesnimi poškodbami 196, samo z materialno škodo oziroma prekrški pa 946. Še to. V promet-nih nesrečah s smrtnim izidom je umrlo 8 pešcev, 5 kolesarjev, 3 vozniki osebnih vozil ter 1 sopot-nik. V vseh prometnih nesrečah je nastalo približ-no 141 milijonov dinarjev škode. Glede na čas se je največ prometnih nezgod pripetilo v juniju, juliju in avgustu, sicer pa so bile najpogostejše nesreče ob petkih in to med 14 in 16. uro. Daleč največ nesreč se je zgodilo na magistralnih cestah (Dolenjska cesta od Karlovškega mostu do meje z občino Grosuplje - 280, Tržaško cesto od meje z občino Vrhnika do Trga MDB in Ažkerčeve do Cojzovega mostu - 229 ter cesta od Škofljice do meje z občino Ribnica - 63).
Med vzroki so prevladovali: neprilagojena hi-trost (310), alkohol (124), neupoštevanje predno-sti v križiščih (123), nepravilno prehitevanje (68) ter nepravilno razvrščanje (40).
V  35 prometnih nezgodah so bili udeleženci otroci, zaradi poškodb sta dva umrla. Tako kot vsa leta doslej, so miličniki sodelovali v akcijah po osnovnih šolah, ki so jih organizirali mentorji prometne vzgoje, nudili so pomoč pri občinskem tekmovanju »Kaj veš o prometu«, še posebej tes-no pa je bilo sodevanje pri akcijah občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Pri kontroli in urejanju cestnega prometa je bilo delo miličnikov okrepljeno. Tako so lani izvedli 131 akcijskih nadzorov, 116 radarskih meritev hitrost, izrekli 8.813 opozoril, poslali sodnikom za prekrške 3.624 predlogov, izrekli 6.388 denarnih kazni, napisali 15 ovadb za gospodarske prestop-ke, odredili 47 strokovnih pregledov za voznike, »zalotili« 519 vinjenih voznikov, uporabili 334 al-kotestov...
Iz samega poročila, pa tudi iz tabelaričnih pre-gledov srao izdvojili »črne točke« - raesta po posameznih KS, kjer je zabeleženo največ pro-metnih nezgod.
V  KS Milan Česnik Tržaška cesta - Trg MDB (17) ter Tržaška cesta pri hišah 2,5, 7. ... 28 ter 34... 46 (23), KS Malči BeiičTržaška-Gregorino-va (21), v KS Stane Sever Tržaška cesta - odcep na avtocesto (27) ter Tržaška pri hišah 118... 131 (17), v KS Krim Dolenjska-Orolova (19), Dolenj-ska - Galjevica (38) ter Dolenjska pri hišah 18... 88 (58), v KS Rudnik Dolenjska pri hišah 90... 289 (54) v KS Lavirica Dolenjska pri hišah 25 ... 432 (25), KS Škofljica Dolenjska pri hišah 413... 467 (20) v KS Pijava Gorica Cesta od Škofljice do meje s KS Velike Lašče (22).
Izdvojili smo le tiste KS oziroma mesta po posameznih KS kjer je na »črni točki« bilo zabele-ženih več kot 15 nesreč. Velja zapisati, da v KS Rakitna in KS Želimlje lani niso zabeležili nobene prometne nezgode. Zal. tako kot lela nazaj, je že na podlagi teh podatkov moč ugotoviti. da je najslabša prometna varnost ob sicer najgostejšem prometu še vedno na obeh vpadnicah, Dolenjski ifi Tržaški!