jA	fek	* i * i	Jjjj^ ^ ■ —.....
^ I	I ^ H| i v ^	fc i IP I h M gdBBy,	.. ^yf , , ^Mj^^MjM.gj^^ ■j^MM^BBf JHfi • i I CUwEL
let© Iffihftj« a k at ]!	VV ^IVUSBm fls	^IjJ^L	tjj^k I j AMERIKA
( ^^^^ ^ ^ ^ ^^	' _ | ri'|f -" -	T ' j-^l ^ ^ftjj^ J^^'. ■"-'" ^ '	' '' ^ ^ " j ^ ' ^^^^ ll	j j
________.._ -"" * _!_ ...'..- - _; _____j______' * 'i
m Božič! Kako mnogo tiidčfB81
prijetnih in lepili mislij nam	2
J V'i uja ta beseda ki .vsebuje	•
j! tr k čar, (la se m ti-le teško kdo	t
ustarlja. Ko je otročja duwa	\[
i že zdavnej pozabila vse, kar je	H
J bilo v mladosti ltpega in pri-	|t
f jetnega, in tega je bilo pri na-	2
ših delavskih otrocih jako nia-	$
# , lo, toda. božična slika še vedno	K
1 deluje na duhove preteklosti,	ji
J- 'božične slike se pojavljajo v	jI
• sve-tleni blesku pred našimi oč-	ji
! j mi. Če vidi čk>ve& vse svoje	jj
! j drage prijatelje zginjati okoli	™
!j sebe, enega za drugim, da st<h	8
! j ji konečno osamljen kakor 'dre-	j
vo ii>rez usija v pusii jeseni, ' ? toda na božični dan se marši- j ! komu »di, kot da bi se mu dav-
■jjR	J \	^	. .. - J
ni prijatelji zopet pri družili, da
?	obhajajo z njim ''srečno in bla-
f-	ženo noč". In če je človek v !
z	trdovratnem boju življenja, ko-
E	neono {pozabil samega sebe, če
,	je cinično sklenil, da to živi je- .!
I	nj«e ni zanj — na božični večer
l	se najde marsikaka utrujena
E	duša, kateri se oglasi vest, ki
k	*t sicer zamrla pri šumenju sve- !
t	lovnega življenja Mnogega so
•božične misli zopet pripeljale !
i	k drugim načelom, k mlado-
I	stnim mislim, dal« so mu no-
I	vih močij za boljšo in vztraj-
k	nejso borijo za obstanek. Mi-
j	stičen, skrivnosten in medolžen j
žar tezi v božičnem ozračju,
|	katerega vzroka sioer ne mo- j
I	remo razlagati, toda mi	j
l	mo. <la ie tukai. da biva med.. - „
f' .—' 7 '' ~ * <
nami.	<
Bciiič je kakor "deklica iz tu'jinfe", ^ prinese f vsakemu j
i svoje darilo. Nikakor ae niti predstavljati ne moremo, da bi zginil (božič iz našega življenja z vso svojo krasoto. Sicer so danes na svetu cinični in radikalni ljudje, katerim ni več do tega življenje, ^n ki tudi prerokujejo konec slovanskega božiča, kakor so ga obhajali •naši stari pradedje, za njimi pa naši dedje in očetje. Toda motijo se, ker božič ne bo zginil nikdar s' sveta. In če agine, te- f daj nastane na svetu tudi drug človeški irod, ki bo imel drugačne po-jme, druge nazore o življenju. Čim bolj materialistic- j
ne postajajo želje in misli človeštva, tembolj bi ljudje potrebovali zunanje sile, neflcega predmeta, kamor bi se zatekali, kadar se hočejo rešiti, ker s cer propadejo v duševno puščavo in duševni mraz. Da, na * svtetu so danes že ljudje, ki zanikajo vse. kar sliši na ime goricota, mehkota in prisrčnost, vsega se hočejo otresti. Toda četudi se jim posreči sko-X p 51 tednov v letu odkrižati se takih idej, takih pojmoy — na božični večečr prešine vsakogar, o čemw ni mislil celo leto. nekaj nerapopadno mehkega, ki zavij^ čioveka v svojo toplimo. In Wes — človeku se «.' ni treba sramovati božiča.
Božič je predvsem praznik
PWIWIVWYVIW <* *m	IV <*<WpiPIVM
j! otn k. Oni, ki š,e nimajo, resne-	1
t\. > ga Jn notranjega pojma boži- l	j
ča, se nehote radtijejo nad bo-	J
jg žičem in to radi božiča same-	J
4 ga. I.n otroci naj tyfr riulu- V	|
flj jejo ta <lan .Stariši, če morejo	f
^ naj ob tej priliia; razvesel«,	j ffl o t reke, saj pojmijd sami svoje
božične dneve, katerih se da-	%
» ne.; spominjajo. Trpka je naša	ji! Rj :-' usoda v. t.jm svetu, kruto .bit-R ko borimo za ztvXjeuie ob-
V . stanek vsi. katerim ie toam uso^*^	1
da podelila naslov delavca. Th ! logično, prav jč, da se enkrat I č'ovek otrese skrbij, ter se uda idealom, i>o kateri »bi lahko ž vel, če n»e »hi 'bil postavljen na svet samo za trpljenje in Ml grenkobo. Zatorej pa dajmo v poeziji bdiičnega prasnika otrokom zaklad božičnih spo-m;nov, ki jim ostanejo, dasi bmlejo pozneje v resnem živ-* ~ • ljenjtj razočarani, ko spoznajo grenfoclbo sveta, toda spomin na veselo božično nop Jim bo vseeno ostal in jih spremljal skozi življenje- Vse «kar nam ;e bil božič nekdaj, naj posta-. ; ne tudi otrokom. Postane pa božič otrokom to, če povzro-
<ia uemje veseije, men-kost ifh poezija skupaj, da povzroči otroku nekaj bliščečega, ■t kar se mu globoko uživi v spomin.
Z.sforej smo omenili o žrtvah kr jih naj stapši žrtvujejo otrokom za »božič. Pri tem pa seveda ne mislimo na denar, pač ,pa mislimo lpopolno ljubezen do otrok, kateri ijtfbezfli se ne more nihče 'zoperstavljati.
i\Te smemi misliti s kakim znmanjim veseljem bodejo vzradostill otfoško dwšo, ne smemo se ustrašiti nobenega ' truda, nobeni ponočne ure, da jim zgradimb mične stvaTioe, pač pa moramo gledati pred vsem, da se ; otrokom vcepi v mlada srca pravi pometi in duh bo!':iča. In ta duh more viedat*
1	1 A -■ I	w ♦ » ,
ic v i<i»iiicui uurnii, ce je se ^a-k0 majhen in siromašen. Kjer se >Jberejo plemenito misleči ljudje, da obdarujejo otroke revnih starišev, to je postranska stvar, pravi pomen (božiča hicire otrokom razložiti le jna-ti. Sijaj, bogastvo in zapravljanje ni pomen "bdžiča. Pri na; delavcih ima božič pomen. Rekel bo kdo, da nimamo pravega poguma o človeški siromašnimi in nadlogi, — ne, o tem smo dobro prepričani, da tare tisoče družin siromaštvo in Kevščina, katerim j« teško priklicati ta večer veselje na obraz. In ravno raditega, ke«r je marsikaterim staršem zagrenjeno življenj« radi nadlog,
bolezni j, revščim«, sflerbij in dolgov, in torej ne morejo uživati pravega božičnega veselja, bi morali to vesdje dati otrokom. In to je, kar smo zgorej menili "žrtve". Kajti največja žrtev matere je, ki živi v revnih okoliščinah, ko s svojim zlatim srcem skuša tolažiti svoje dete in mu v ntfžni mladosti poditi vstran nepotre-
Dalje na tretji strani,
1 - . , . žaH? 1*1 • • " ^
Noč razpenja krila trudna, gora se zavija v sen. ? Ali čutiš, duša budna, da te neka sila čudna vabi v svet pokojni ven?
Z vrha, ki ga temno brin venča in opaja zrak, rad nebo bi gledal sinje, luno in ovezda svetinje, migljajoč v tihi mrak
t
' »[1)5 •	:•• \ " ■>'.:
Sanjal bi o zlatih dvorih, kjer resnica vlada zgolj, kjer v neskončnih se prostorih duh ob solnčnih greje vzorih vsak trenutek srečen bolj-
StlR S TEBOJ!
A. MEDVED.
Vsak trenutek bolj nesrečen koprnim
od aemskih tal. Trudnega telesa slečen rad bi, samotar ne večen, vse pozabil in zaspal.
Tajni zbor duhov ponočnih raj bi sklenil nad menoj, v krogih plaval nerazločnih, peval v glasih milozvočnih zadnjo pesem: "Mir s teboj!"
■ ' • • • p- '."r-. ----- "ir.-tf-.;; -
^^^ CLAmJuR. A &
ft tiit^Mps ............................,.....|MC ^
j^t.. , Jfcfc	p^ p^Mi........ a^J^a ^
'Am« dtmtti in fcntr iij^
pofijj* oa: ...	\
CLEVELANDSKA AMERIKA, '
«11» ST.^CLAUt AVt It E. J
18WUSD TUESDAYS AND RBI DAYS. „ AwMt'Cy 18.000 llsmiMt (Kntamlta j ifflisjF ^AM® CMI rt^urtt.
TKI. CUV. PWINCKTOW f»
I ktrnd NtnaMiN lutttr JuMurjr s 1 Mfc MM, at t k« pott oHh mi Clmlaad, O. Q mator tfc> Act of March ». 1IT>,_ j
No. 109. Tuesday Dec. 22. '24. p r*	m^jOform
'' jfi
Si	Jt.	lj*
Nekoliko pregleda o delovan- J)( ju In gibanju tekom le- -^	ta 1914 v največji & -g
slovenski naselbin«	je
P DELAVSKE RAZMERE. !k
—Kljub slabim delavskim lli razmeram. je slovenska našel- še
■	bin* v Clcvclandu tudi letos
j napredovala. Vlzemimo prvte	pr
L .društveno življenje: Da s i go	Ce
v»e Jed no te povišale svoje	dr
ia«esmente na postavno lestvi1	za I,, co, pa lahko zaznamujejo vsa
||sjek v članstvu, znamenje slo- !>r venske društvene zavednost vc
S<U društva so naredila korak
naprej, in marsikje so odpravi- ini j|li starinsko plačevanje po 50c sn |fta mesec in $1.00 za vsakega
ho
Brn#reca, ter so uvedli pribli- ]>0
tel? »e vselej enako plačuje.	1,1
Znpt bolj modernega gibanja	8t<
v t*šem društvenem življenju.	Pf
Nolih društev razven treh se	^
I lief- letos ni ustanovjjalo, to	(lr
I to je prav, kajti z drtrftvi smo	nil
I raciji za Narodni Dom, ko se fej^ipitelo 85 aktivnih sloven- po skih društev ,v naši naselbini. -Itfajbolje je, da se obstoječa pr pclruštva dobro podprejo s čla- jje fi^.Xepa armada d0 6000 orga-i niziranih^ planov in Članic' v
■;duh. Ne smemo pozabiti na-
I predka Slovenske Dobrodelne	ne
Zveze, ki se je po svoji kon-	R<
I venciji marca meseca lepo	Sh
razvila in si priborila trdno	ha
Ivpodlago. Kljub velikanskim	^o
\ aaSetnim stroškom in izpla-	Nt
čanju več stnrtnin, je narastla	de
£ Magajna nad deset tisač dolar-	ud
Drugi važni napredek je na	nu Kritičnem polju. Svoje dni so
I isti maloštevilni državljani. k'i	jal)
. imeli volivno pravico, volili	J^ I IkoroM^slepo za ono stranko.
p ki> bolj pričala. V novih ča-	^o
opazilo, da naši slovenski dr-	j<0
|'4avljsni pazno motrijo politič-	ra
no življenje, zasledujejo poli-	J)0 tična vprašanja in dobro pre-
»d'jo. konm in kako naj odda-	spr svoje glasove- Dober dokaz
■	politične zavednosti so jako številno obiskana politična	nai zborovanja. pri kateri/h' smo	nik našteli večkrat ml 600 do 800	izd udeležencev. Kolikor se je pač	Ijei moglo dognati s pomočjo vo-	kal tivnega urada je okoli 1300 ro-	'm< jakov letos že volilo v Cleve-	nei
l^landni Collinwoodu in New- diti TOttrgu. Krasen napredelč. Po- 1» c P dučno šolo političnega kluba še ; je letos obiskavalo približno Ijer »d^ *x» rojakov, in 271 novih cel< <fo?avljanov se je letos prido- čar , bilo. S takim uspehom mora- lic« I nto biti^ zadovoljni, in tu ima- $IC
Hra&y	f • •	• • m
I two neovrgljivo znamenje, da ska i^Nt Slovenci zavedajo svoje no- teši
'^jtreaVripravni z rojeni^&Ame- n«eli
Smbf^** '-f^j^žffi^* jjjp, ^1 ^ *'
JJJ I a ima v sebi dovolj sile, da^
I sam sebi pomaga, ne da bi aiu BS3B i vedno koniandrirali razni uai-H* ljenci ter ga držali v straJiuv Samostojno misleč človek^je vedno največf irfe<fe»* v 2jy-[X, ljenju, In narod, ki samostojno misli ter $i ne da narekovati svojih postav- od izkoriščevalcev, rma lopo bodočnost. ... Kajti zavest lastne sile in t moči utrjuje značaj. Letos se v •tu j« vršilo zborovanje za zgrad- F ^ 1k> Slovenskega Narodnega ii Doma v Clcvelandu. 57 dru-1 N
-	štev se je udeležilo konvenci-1 č je, in 21 društet je podpisalo! n to $1800000 za zgradbo. To-1 si da radi res jako slabih delav-|k
^ skih razmer, in radi vojne v b t o« Evropi, se Je zdelo primerno, j h
-	da se zadeva za ncifrj časa! p *4- ;>iMfio«t iin zopet oživi ob prvem I vi
ugodnem trenutku. Društva i ni hranijo denar, In ko napoči za jc gg naše delavce boljše delo, se tu ,'»0 tudi tukaj naprej dflovalo. in Gospodarski napredek tr- kj govcev je v tfbčnem zadovo-1 ti Ijiv, Postale so nekatere riove A trgovine, mnogo se jih je zbo- d« Ijšalo, in dasi imajo trgovci da- ve nes prestati teške čase, ker vt- Si čina njih nima kapitala, razven se nekaterih, vendar opazujemo 111 lepo zavednost od strani roja-1 pc .\ov, ki podpira naše nargdne m trgovine. Dober znak sloven- la ske gospodarske naprednosti! ol) je Zadružna prodajalna v Co- b<l m ilinwoodu, ki posluje v najlep- Ij.i :1- šem redu-	fo
>s Mi v si i želimo, da- leto 1915 *v< ki prinese boljšili časov delav- tnj io cetn, in da bodemo ol> koncu ne je druzega leta lahko gledali na- zi i- zaj 11 a še boljši napredek. po ta	HM
a_ —iSIov. iX'arodna čitalnica jv.|
priredi na »vetr večer zabavno d veieliko z božičnim dreves-Ltlt
j. cent in tombmlo. Ob tej priliki	^ ^ obišče čitalnico Miklavž, ki bo
j. imel veKko in lep# zalogo kra-	(ja K snih daril za otrobe, da pa ne I tir
ra ^o pozabil tudi za odrastle, bo	£a
j, bo skrbel za nje z dobro jedjo	za
in pijačo. Začetek je ob pol os-	t;a
c. mHi zvečer v čitalnlšlrih pro-	j)0
jt štorih. Vstopnice se prodajajo	f|a
pri Josip Kalanu, pri tajniku v	tei
čitalnici i»n pri drugih- članih	ltc
društva. /aJiava se vrš-i v last-	od
q nih čitalniških prostorih.	«js
—Dva velika železniška via- <k>. <'<a sta otlsla pretečeni teden iz ,e Cleveland« .The White Co. je M1?
poslala 700 avtomoliilov v Ru-['* si jo. Avtomobili gredo v San *!! :R Francisco, odkcxler jih prepe- "J1
ljejo v Vladivostok v Sibiriji, . l" potem pa skozi celo Sibirijo v na rusko lw)jišče.' Tri mesece bo trajalo, predno dospejo tja« t ^
1- —Društvo "Gorenjšče čet-	na
1e ne" priredi 24. dec. v prostorih	«e
1- Rotana na stop 125 in pol	do
o Shoff Line. veseHco. Obila za-	M«
o bava bo gotovo privabila mno-	Mt
n sjo gostov iz Collimwooda in	ko
Nottinghama. posebno ker gre	n*5 la del čistega dobička za siroto Mer r- tldovo Trček.
,	rar
—V soboto je bil na Com-	SV(
a 111011 Pleas sodniji pred soc|-	jn
?t nikcni Lieghlyem obsojen ro-	\f£
c! jak Amton Radel, ki je dne 13.	|>(v
" oktolira ustrelil'svojo šele prec\
kratkim poročeno nevesto. Za-
l" govor Radelna je bil na umor	p01
e druge vrste, toda od porotni-	ga
kov je bil spoznan »krivim 111110-	en,
ra prvega reda. Radelje bilLjjjj
pozneje obsojen na dosmrtno	ne
" ječo, katero obsodb6, je udano	pa
sprejel.	str
z
o —Da dobi mesto kaj več de-	J ,
a narja, je nekaj mestnih odbor-
o nikov nasvetovalo, naj mesto ' a 32	,	I stri
0	izda posebna gostilniška dovo-
£ Ijenje, potom paterih bo ne-	so
r katerim gostilnam dovoljeno	1
-	»meti odprto celo noč. V mest-	pov
-	nem zl>oru namerav«|jo nare-	^
-	diti postavo, po kateri bi dobi- Ul
-	1» oni gostilničarji, ki bi plačali	sn1<
1	še posebej $500 davka, dovo-> Ijenje, da smejo imeti odprto
1	celo npČ> Najmanj 200 gostilni-	. -
-	carjev bi se oglasilo za tako	v s
-	licenco, kar bi mestu prineslo	Vs?
-	$100000 na leto. Anti-saloon-	ha, 1	ska liga je že prijavila svoj pro-	pos
-	test proti tej postavi.	kra i —Lovska sezona se je pre-	Bri»
-	nehala v nedeljo ob polnoči. |	kjei
—Novi vojni davek je pri- so
-	nesel v Ckvelandu že $250.000. suh
fefis^ži IfesIu	mk
ja Ameriški dopianik Win. She-.u »
g^ ^ strijsko armado vBos- v u.	P^ o gro-
je	»lih stvareh.
V*	'
►j- ^p ;
a- ; BEG PRED SRBI
e- gv'J ^m it. London, 18. dec. Pot, po ka-in teri se je umikala avstrijska je vojska pred (Srbi, je pot groze, i- Pot, zaznamovana s stotinami fa in tisoče mrtvih in ranjenih. 1- Mnogo umikajočih vojakov in častnikov je od groze spotoma znorelo. Jaz sem bil pri av- , >- strijslki armadi, ko je bežala i- kot divja iz Srbije. Zniaga Sr- J v bije je bila popolnoma- Bil sem Vj ti.esec«^ v Belgiji, na (Poljskem, a pri Premyslu, in povsod sem l n vMel avstrijsko armado, ki je a a napredovala, toda mala Srbija a je pa uničila veliko Avstrijo 11 e na jugu. Več tednov sem se Jj ). mudil v Galiciji pri Premyslu, J1 kjer j«em opazoval junaško r' k hrambo Avstrijcev, Videl sem ^ e Avstrjce, kako silno so napa- z
-	dali »n stali nevstrašeno v naj- t! y večjem ognju. Tofla položaj v f'
-	Srbiji je bil drugačen. Srbi so i1 1 se razjezili do skrajnosti v ob- 11
>	upni usodi, ki je pretila s po- Si
-	polnim unčenjem Srbije. 40 !e s milj od avstrijske meje, je ma- st
-	la srbska vas. Tu so Avstrijci ^ i obesili na drevesa stotine Sr- M
-	bo v. Dne 14- novembra je pe- l1
-	Ijalo vojaško vodstvo avstri]- ** ^ke armade nas dopisnike na t!
; »Vonto. PrepotovaK smo ,150 sl • milj okrožja na severo-zapad- ta 1 nem deln Srbije. 16. mest, sko: ^
-	zi katera smo pr;šli, je bilo po-polnoma uničenih- V vsakem R mestu sem videl več zidov, pre-
1 ■ InVnjanih o<l krogelj. Tu so
>	Avstrijci streljali ina Srbe, Av<-
' strijski častniki so sicer zani- (jj 1 kal', da bi obešali in streljali uj 1 ženske, toda priznali so mi pa, t dn so obesili in postrelili sto- ^ 1 tine moških'. Neki mažarsici ^ 1 častnik mi je s ponosom poka- j 1 zal na neki kol. Razložil mi je. jj " <'.a je napel vrv od tega kola.
potem je prteilil srbsko žrtev, 1 da se je vsedla ha stol, in potem ko je privezal prosti ko-1 ncc vrvi okoli vratu Srba, je X\\ odstranil stol izpod njega. m "Navadno je vsakdo umrl v N desetih minu-tah potem," t je 22 pri^tavH mažarski častnik. Vi- u del sem 25 milj srbskih jarkov, ^k t ier ho trohnela srbska trupla, št Strašen smrad se je dvigal iz njih. Avstrijci niso hoteli po- bi kopati trupelj. Poveljnik nam je je obljubil, da nas pelje v Bel-. ee grad, 25. nov.. Toda vsi načrti je so hMi mahoma spremenjeni. se Kmalu smo spoznali, da Srbi ai| napredujejo. Oni clan, ko- sem ^ se zajedno z avstrijsko arma- vj; do umaknil, je divjal' grozen blizard. Pota so 'bila stirašna. & Mnogo častnikov je zblaznelo, vc ko «0 se umikali . Avstrijci se nc n'«o prej nehali tumikati, dokler niso bili preko svoje meje.
avstrijski poročnik, ki je ranjen ležal ob potu, je videl svojega majorja jahati mimo, ljis in poklical ga je na pomoč, ur Major se je obrnil in ustrelil us poročnika- Major je zblaznel. VI Nn Dunaj sem prišel 4. decern- so bra. Tu sem najprvo opazil sk pomanjkanje premoga. Mesto sl« ga je prodajalo po 15 luntov če enemu človeku. Avstrijci kri- % tizirajo Nemce, ker )frm slednji ne pomagajo dovolj. Ma?ari pa zopet silovito napadajo Avstrijce. ler jipn predbacivajo, da morajo Mažari prestati naj- po hujše napade. Zajedno pa se rel Mažari malo jeze. ker je av- sk Atrijska armada dopustila, da )ia so Rusi udrli na Ogrsko, čas- ma n:karji v Budimpešti so mi pri- \\ povedovali, da so bili Rusi 30. novembra komaj 65 milj od je Budimpešte, toda tega niso smeli naznaniti v časopisih. kai
mfmk-: ■	na<
ke
—-Tri mesta v juini Ohio so ske v soboto glasovala za mokro, ni Vsa tri mesta so bila prej su- zaj ha, in so po sedajni Home Rule spa postavi dobila pravico še en- čar krat voliti, Mesta Bellaire, my Bridgeport in Martins Ferry, pril I kjer povsod stanujejo Slovenci, pro so postala mokra, ko so bila Bir suha nekaj let.	snu
n	11	.	w '
— _	....
Wlk	w ^	V	tf^	*	V	sat
D	Ja	D	■	i
mfaitapq cp no ep	k 110«	trilAirratnA	nciovhoiA
1 UlUvu uVj Uu ui	liuoi	UuvT I ulllll	UolaVl|ujll^
Rnd mirnliil lb nJ%> miuknili ii	-■.Ii- Mnmri # #	# L
" F^^^^Pf	w huh u	«Hi aiq;iUHH 11x11 v v* nCJUu	H8 SO HN8 --wr
> Na Ruskem se vrle hudi boji
n	'
Berolin, 20. dec. Iz Dunaja
n' poročajo sledeče o avstrijski e armadi; Naše čete, ki so kora-a kale na črti Krosno do Zalyci-
0	no*, so pri tem mestu zadele na e hud odpor Rusov. Krvavi bo-
ji so se vršili ob spodnjem delu
tj	rei!<e Dunajec v Galiciji. Rus- 1
n	ka zadnja straža, ki se je na
.	zapadnem delu reke Dunajec
.	trdovratno nštavljala, je bila
v	skoro popolnoma uničena. V južnem delu Poljske se boji
.	nadaljujejo, toda Rusi se pov-
_	sod umikajo. Avstrijska kava- (
3	lerija, ki je zasedla včeraj me-
.	sto Jedrzov, je prekoračila re- J
j	ko Nido. Bolj severno so zdru- •
.	žene nemško-avstrijske čete
.	p-ekoračile reko »Pilico. Ru.si j
.	se nahajajo še vedno v Karpa- J
t	tih na ogrskem ozemlju, in av- (
,	strijsko poroč lo pravi, da se
.	tam vrše manjši 1>oji. Avstrij-
.	ske čete so izpadle iz Premy- ,
!	sila, in so pri tem ujele več sto *
,	Rusov. *
'	n J
( 33.000 Rusov ujetih?
Haag, 20. dec. Avstrijci tr-	1
; dijo, da so tekom zadnjih dnij	*
1	ujeli 33.000 Rusov, V b:tki pri	r Limanovem je bilo ujeitih 26	c 000 Rusov. Tu<li število pad-	5 lih Rnsov je baje veliko. iPVi	* Limanovem so pokopali 1200	1 Rnsov.	*
Nemške sgube.
Bero4i|i, 20. dec. Vojaška	š uprava je izdala 99. seznanhn
mrtviUi1, ranjen?h in ujetih	l:
Nemcev. Ta seznam osebuje	'4
22.6ot oseb, ki so padle tekom	š
zadnjega. boja. Nemška voja-	I?
Ska uprava prizna, da je polk	s
št. 247 zgubil zadnji teden	p
1600 mož. polk št. 240 je zgu-	ti
bil 1500 mol Neki saški polk	z je zgubil v Belgiji v dveh dneh čez 2000 mož. V bitki pri Yser je padlo 33 000 Nemcev, kakor
se glasi nemško uradno poro-	s
č!lo. Vsega I skupaj imajo	c
Nemci do danes 142.650 mrt-	s
vili, 398.712 ranjenih in 267.	a 890 ujetih, torej znašajo nem-
ške zgivbe že blizu en milijon	2
vojakov- To je nemško urad-	u
no poročilo.	t(
M '	, : E
Nemci previdno molče. (
v
p
Berolin, 19. dec. Iz rusko-po- . ljskega boj-i-šča ni nobenih J< 'uradni poroč:j o nemškem uspebn nad rusko armado. n Vlada je sporoma le toliko, da ^ so se Rusi umaknili, toda nem- W ška armada se jim ne drzne S! slediti, ker se boji nove zvija- p če ruake armade.
Kaj poročajo Rus1. ^
Petrograd, 19. -dec. Ruski si generalni štab je izdal sledeče šl poročilo: Na desnem bregu ki reke	na severnem Polj- tc
f/keni, ni noben« spremembe	T na bojiščtn. V bližini Dobryci- tu
na smo pregnali. večje število	P Nfcmcev, ki so hoteli prekora-i ar čiti reko Vi slo. Sovražnik se je moral tudi umakniti z nekega otoka na reki Visli. Velikanska bitka ob Bzura reki se
nadaljuje. Na levem bregu re-	la
ke Visle se vrše manjše pra-	sc
ske s p reds t razami. V zapad-	Ii
ni Galiciji pmo 17. in ji8 dec	B<
zajeli tisoč Ujetnikov, ki so	pr
spadali k nemški diviziji. Mo-	B;
čan oddelek iz trdnjave Pre-	kc
m v si je poskusil prodreti in	<ia
priboriti si železniško zvezo	t iT
proti jugo-zapadu v Jbližini	če
Bircze. Ta avstrijski poskus	po
smo preprečili.	vk
Potopljene angleške Udi je.
t London, 20. dec. Nemške L kriižarke, ki so pretočeni teden ■ obstreljevale« angldka obrežna • neutrjena mesta, so pri svojem odhodu posule morje z mina-- mi, radi katerih so se potopile 1 tri manjše angleške ladije. Ne-i!<a la<tija, ki je včeraj pobirala 1 mine iz morja, je pri 6em delu zadela na mino in se potopila z moštvom. Rešil se je en sam.
Finančni položaj Francozov.
Pariz, 19. dec. Francoski finančni* minister R'bot je v zbornici poslancev naznanil | pcslancem finančni položaj .'Francije. Ribot je zatrdil, da : Franciji n;kakor ne primanku- , je denarja, da bi vojno vodila j naprej. Poleg tega pa je poso- ( dila še velikanske svote dru- ' gim državani", ki se bojujejo^ , Tako so n. pr. Belgijci dobili 250 milijonov . Frankov, Srbi 90 milijonov, Grki 20 milijonov in Črnogorci poldrugi mi-lijon. 1. septembra je bilo v dr- J žavni banki 427 milijonov zla- ^ te rezerve. Ta svota se je do konca novembra pomnožila na 040 milijonov. Vlada je 1. de- ' cembra izdala državnih bondov ,
a *	'1
z» 1.400,000.000 franpeov. Za vojaško se je dosedaj izplača- J lo nad en tisoč milijonov fran- ^ kov, Državna francoska banka je izročila francoski vladi 2. 900.000.000 frankov, in nadalj- J nih 100.000.000 frankov je pri-šlo iz Afri?<e- Vlada je pa sredi ^ ■novembra meseca naročila
■ •• .v	j
banki, da pripravi za narodno ^ obrambo repubJike nadaljnih
šost 11 koč milijonov frankov.	\
i Jr	q (Nladalje je prosil fibančni minister zbornico, da odobri načrt,
po katerem bi imela Francija	^
do konca decembra zlate re-	^
zerve 4.141.341.663 frankov.	^
V Italiji vre
Rim, 20. dec. Več kakor 500 shodov je sklicanih danes po celi Italiji, da .praznuje ljud- ® stvo spomin obletnice, ko je avstrijska vlada obesila neke- ^ ga Oberdanka. Oberdank je j. 20 decembra 1882 poskusil j. -umoriti cesarja Franc Josipa, ^ toda se mu umor ni posrečil. -Bil je prijet in oU jen na smrt Oberdank je bil rodom Trža-čan in navdušen Italijan. Ko ^ je bil od Avstrijcev usmrčen, so ga Italijani proglasili za narodnega svetnika. Vlada v Ri-mfu se silno boji, da pride na ^ dan obletnice Oberdankove u smrti do hudih demonstracij ^ po celi Italiji proti Avstriji. ^
Nov sultan za Egipt. R
London, 20. dec. Angleška vlada je imenovala novega sultana za Egipt, in sicer turr f.( škega princa Hussein Kemala, ' ker je prejšnji kadive ali egip- . tovski podkralj potegnil s ^ Turki. Angleži imajo v Egiptu armado močno 100.000 mož. ^ Proti Egiptu prodira turška armada, ki šteje 150.000 moi. J
Francozi napredujejo.
Pariz, 20. dec. Vlada je izda- nt la poročilo, glasom katerega cc so zavezniki znatno naprtedova ol Ii pretečeni dnij v Franciji in v nc Belgiji. (Posebno znamenit na- sc predek Francozov v-okolici La zn Bassee, kjer so se Nemci toli- pr ko tednov tako trdovratno dr- I ialj. Francoski in anglesiki kritiki pravijo, ^Ta jako dvomijo, iz če so Nemci Ruse v resnici po- so [>olnoma premagali Nemška I da dada je le nad i te ga izdala znta-l V 7 '^M^^KfflHH
;. Ki u .
govita poročila nad Rusi, ker zadnje dnij je bilo v Berolinu opaziti občno ne voljo nad nedelavnostjo nemške armade. Prr Albertu so Francozi zavzeli vse nemške postojanke. Iz Aten se poroča, da je zgubilo 100 mož, med njimi več nemških častnikov svoje življenje,-ko se ie potopila turška 'bojni ladija^ Messudiije. To ladijo so Angleži podminirali.
Rusi doWjo topove.
Seattle, Wasto. i', dec. Veliki ruski partrk 4^t>vgorod" je dospel sem, da odpelje 165 teških oblegovalnih topov za rusko armado.. Vsak tak top tehta 105 fcon, in topovi so bili narejeni v Pennsy Ivani ji. Drugi topovi in vojni materijal bodejo naložili na ruski parnik Tambol, ki se je ustavil'y Vancouver, Canada.
Veselje je bilo prehitro.
London. 19. dec. Velikansko nemško veselje, ki je vladalo v Berolinu, ko je vlada naznanila, da so R«usi popolnoma premagani, je bilo najbrž prezgodaj. Danes »nemška vlada n« more druzega na-znaniti, ikot da Nemci držijo svoje postojanke. O kakem uničevanju rifke armade ni nobenega govora. Dv^ ruski avgpadi držite svoje postojanke, dočiin se glavna ruska s?la zbira ob reki Bzitra in se pripravlja na nov odločen napad na Nemce. Taktika ruske armarfe je, da se večkrat umakne, nakar iz-nenada napade nemško armado, ter ji znova prizadeva občutne zgube. Da iNVmci ne morejo naprej, prizna poročr-j, lo iz Berolina, ki pravi, da so Nemci hoteli prekoračiti reko Vislo, toda jih je pregnal hud ogenj iz ruskih topov.
Francozi imajo nove topove.
London, 19. dec. Med Ni-ewporl in Middlekerke so angleške bojne ladije obstreljevale nemške pozicije ob belgijskem obrežju, in Nemci so bili prisiljeni se umakniti nekoliko bolj v notranjost dežele. Francoska armada je dobila nad tisoč nov*h topov, ki naj nadomestujejo enako število starih topov, katere bodo predelali. Brzojavka iz Antwerpa naznanja, da se iN<eroci ,pri-pravljajo, cfci se umaknejo iz Francije in da gradijo v sever- 1 ni Belgiji novo obrambeno čr- * to, kamor bi se umaknili. Ta dbrambena črta bi šla od reke > Schelde do Maubeuge na bel- 4 gijsko-francoski meji-
p Italija nevtralna. \ J .
Rim, 20. dec. Italijanski dr-	^
fiavni zbor je zaključil svoje	j
zasedanje, še pred1 odgoden-	f
jem se je izjavi) laški parla-	(
merit,, da bo Italija tekom cele	:
vojne ostala absolutno nev-	, tralna, razven če ne bo sama L
napadena. Poslanci so rzrekli	j
nado, da prinese leto 1915 mir.	c
Dardanele obstreljevane.	č
Atene, 20. dec. Sem je prišla	I . novica iz Darclenel, da je francosko in angkeško brodOvje	t obstreljevalo notranje darde-	j nelske forte. Poročilo pravi, da	s so Francozi in Angleži prej na-	v
T ' ' J	'g rj' ' u- I 4
LoiHlon, 2D- (pe<-. t>r^ojti*K- ra
A	I	_	' ■ J. I L
je mesto v južni Belgiji, okoli
a vso ostro*tjo. Angleško bojno brodovje, ki strelja na nem-
dilo silno škodo nemicim četam. Brzojavka h Berolina ni- %
okreval in da se je podal na
Varšavi^ in velika nemška armada ji sledi. Nemci so še trideset mrtj-ocJ- Varšave, m kakor znamenja kažejo, name* ravajo Nemci Varšavo napasti. »Nemci priznajo, da se Rusi grozno borijo. Iz 'Petrogra-da pa prihaja ob istem času
odbil' in. ujeli v<ec sto Avsltrij
vso P*'^ silno upirajo iNem-
be so tudi ogromne. Nemški
je sam izrazil, da bo imel še in n ogo posU z^rusko armado,
Bll^nod^He'e lo'L na"
reki
^EB^iniin'iJl1W1 * ?
m*t 't^ ' p-~r. • ^ I
n^iuslfpo^s f^sari i - \f irssl ITiii-'
' . ^ /. • . t I'1 fla	Ml -.1 »1 r -i fl ''1 1HT1*L*1
/\n>sieraam. -.o. ucc- ru« p 1 s is'Kotn nemški vojasut *»auc,
^ftrolj zgodaj je obrok pre-	^ ffiajf iz svojega ;paffadi-za m
lega, kar bi otroku skrajšalo	J j
in božično poc?^ Bo-	j
Jstinkte, na pdželjivost insebič-	v
ftOst * ■■ ■	0
želi, na svoje ljube v stari do-	*
Sečnim spominom drugih let,
letaš pač ne bo mogoče zvabiti	n
Radosti wi veselja iz lic naših	j( ^lesrečniihi slovenskih mater.
V»e v solzah^, potrte in uniče-	^
•bodejo zaman vpraševal^ kje	11
jih je podavila, in njih kosti	|
| gnijo na tujih zemljah- Čut	c
otroških solz, grenko tekočih	*
mater, to bo vzelo mesto na-	*
|F¥ikli£ste si to v spomin,	*
bedio in gorje, zakaj mora trt-
dolžni narod toliko trpeti, za-	v
isto veselje, ki ga občuti samo	'
J^j,' da postanemo na svetu	F
ahko brez hinavstva vzdih-	j1
Zadonl naj bp«t Bvropi	(1
nji, kulture trior vleoke, .	p
i kjer »daj narodov nad dvajswjP	$
S drame enujejo globoke. ;	C
Za nvod tem igram ntrutnlm	r
npluogetj zbor «en plan prodira.	s Hfir se to spodobi kraljem?
j Kj« je vendar njih, "mani r a"!	N
»redi »trat dajo povelje,	^
Iven Zorman.	|j
0	«
AJ /V	\
v
j Cenjeni g. uredmik! Opro-	v
•	JkL t $L 1; ^^^ • •.
padrtik" —- oh, jaz t||di —— "od-	ti
Spoznalo za ušesi mokro člove-	š
rišem skor0 naravnost prepo-	s
Kolikor se tiče vaše urednj^Bte	v
^ Stojpr" tffflEfeS
- rej me ne zanima dosti, a dru-	j
gače pa je z mojo malenkostjo	v
in z bistveno vsebino "kramar-	c
I '»	' j.
da ga tukajšni rojaki cenijo	f
tako stvar nt^vgoden m ume-
| moviini. Rekel sem l^^ da '$I-
Kranjške še na Vl)evl^ffie najde, kaj se da bi poznal ta-mošnje razmere, -prosil dovoljenja, če smem izrekati obsodbo na .raznipii cerkvenimi dostojaifttveniki. ki_ so zlasti
javke " v pravem pomenu besede z le prav malimi častnimi izjemami^-Zapomnite, si,jv !g, Oman, da se zavedam, da so časi svete inkvizicije;, ko je vsako smrkavo kajdanče lahko obsodilo neljuba jii osebo v smrt na grmadi, it minuli, prišli pa so mesto njih oni časi, k0 lahko vsak svobodno zraža-mo svoje misli ne da bi se bali denuncijanstva željnih bdžjjili namestnikov.
Kdor je čital mpj dopis v "CI. Am." št.96. pa so-mu znaT ne razmere Slovencev v Avstriji, ta mi bo prifirdil, če mi dal svojih možganov že čisto v nakup božjim kolek tor jeni. ^
Dopis, kakor rečeno, "vaele-trgovca" Omana, i>a kaže ne samo zlofbo, marveč tudi precejšen del duševne inferijorno-sti, in jako, jako malo svetovne naobraze, in kakor se mu vidi, piše za svoje "bravce" samo zato, da bi mislili, da res kaj ve Če kaplan "Oman sam •svoj dopis prečita, mora pač uvideti, da mu manjka prav vsega k sposobnosti ?a omikano javnost — in konečno moja uvideti sam, da je "popolna 4uievna	, |j| JV
Ne bom - na tem mestu razpravljal o Omanovej bajki, na kateri "skali" stoji kalni cerkev, ker se mi vidi, da "Cl. Am" ne snfotri za takim dt-lom, — da pa "kaplanče" rte l)o mislilo, da M morda. ni znana cerkvena ^fcodovfna m vsi njeni zlobni cilji, tom o tej stvari obširneje razpravljal v drugem liste. £lu x Najprvo moram reagirati na dvoje neresničnih dejstev » sicer i) da se zaletavam v sveto cerkev, kajfi če sem konstati-ral celemu svetu znano dejstvo, da je cerkev Avstrijo privedla na rob gospodarskega propada, nisem s tem še nikakor napadel "pravih naukov" Kristove vere.v— Da je temu res tako naj stMjj inevednemu "kapfanfctu" klbkaz naslednjie.
Odkar obstoji Avstrija kot taka, torej kot konštitucijeina država, se še ni potrdila niti ena sama zakonska osnova, kjer bi ne bila povsem upoštevana volja požrešnih cerkvenih knezov, in ko je nekoč go-spodska zbornica fyotela ugovarjati neki duhovniški zahtevi, je zaklicai član nadškof ^rhoenlbom: <kI>ržava zakaj nas pa iniaš?*Mi smo tvoji črni skrivni policaji!" To je sicer govoril sam, ali pomnite, da v imenu vsega avstrijskega dw-hovstva da ne bode te zopet -rekli, da vam očitam posamezne
v In ministerski sedeži v Avstriji so bili večinoma zasedeni s v takozvanimi klerikalnimi grofi, ki brez papeiaevega dovoljenja še kihniti niso smeli. Sedajni vojni minister p). Kro-batin, poznam ga osebno, pa je za časa počitnic, preživel več ur. v samostanski obedni-ci,-kakor v svojem stanovanju. Če jc Ijwlstvo tarnalo »nacH slabimi čas?, so mu škofje rekli: Mfio ze Bj^g pomagal!'' Da in
j Bog bo sodil! ^ s^I je
I jI «i n £	ABV i •
sodilo ljudstvo samo, četudi ne vam in vašim pajdašem v j priU. Seveda'J* ?ak»^r}etno da bi kdo to izmed' vas storil, k*jti oftati ih<ofrp( verniičuva-jf čre<Te,' dokler bode "molzna'', kadar pa bo zasiroteli^pa^ jo bodete izročili "milosti božji". Kaj ne, da je res tako?
«vpbodomiselci£ ne pride «a ^misel »da bi se zaletaval vt-aye-td cerkev, ker 6e bi ne 'bilo ta-
ki ne poznajo drifZega, kot
farško bisago, ki ni nikdar polna. Tudi o vaših trditvah, iko-liko dobrot smo že vžili od ya-; sih nam usmiljenih naukov, bom pisal drugje. Za danes pa vam povem na tiho, kar ma uho, da so vam vera in narod molzna krava, ki vam nudijo 24 ur prostega, forezskrlbnega življenja na dan, in prav nič se ne čudim, če ljudje lahko po-■ tem pripovedujejo mione zgo-I fJJxice o dogodkih v župniščih. ' Z zanesljivostjo lahko trdim, j da svečeništvo našega naroda ; ne bo rešilo niti gladu, niti ga po smrti spravilo v nebesa, ker se duhovni, zlasti "kleri-I -kalnega kalibra" brigate samo za svoj <lc!>iček nikdar pa -ne za blagor naroda, ali pa za zveličanje človešCrih neumrjo-cih (hiš. Če mi n. pr. daste za greh, katerega ste vi naredili in jaz, za par dolarjev sveto odvezo, je to znak, da ste pri nreni iskali saano denarnega dobička, ker lahko veste da 'bova na ta način še oba, vi in jaz, še večkrat grešila. Zakaj pa hodite vi g. kaplanče, tudi k i spovedi, in nič ne plačate za to, dočim se je že mnogokrat pri-i petilo, da so morali "navadni" r verniki že večkrat plačati za »poved? In y.i ste se spovedali . istega greha kot jaz
Kar. se tiče odpadništva, ko-je mi očitate, vam moram naravnost povedati, da jaz "od-padiniiV niti hiti ne morem, kajti komaj sem bil skopan, so J?e drviji z menoj v cerkev; ničesar še nisem vedel o grehu, niso mi bile znane druge teS-koče te solzne doline, in vendar so že drugi namesti mene obljubili čisto i ivljenje. V otročjih (etifr se mi je marsikaj s palico vteplo v glavo; ko me je pa konečno pričelo uči-1 ti življenje, ko sem doživel marsikdo ,bridko razočaranje, se mi je pričelo v glavi svitati, ali nisem nikdar dolžil gorja jceVkve ali vere same Vot tail«, j in tudi danes dolžini le cerkvene iizkoriščevalce v črnih auk-rijah, saj^em dobro, da je na-dik, v kplikor ga niste že po-! kvarili in prikrojili po svojem Iv lastno korist, koristen in j upravičen,!, a kaj -hočemo, če | pa ta nauk eksistira samo v teoriji, praktično pa ga vi, ki ' se hočete po vsej siil imenovati božje namestnike, izvajate tiko, da koristi vam in privilegiranim stanovom, proletari* ; jatu pa je v vsakem oziru samo v pogubo. Da je to živa ' resnica, nam jasno priča usmt-čenje češkega narodnega svetnika Jan Husa, ki je kot kato-1 liški duhoven bičal razuzdano življenje raznih katoliških duhovnov, ki so hrepeneli samo za zlatom in za pohotnostjo. Kaj ne, tudi to ni nič novega, > t-če ni^e naravnost ignorantnp? Mislim, da ji tikih "odJdf|i-
, lanček Oman. no merožajno za , razsodne ljudi, kaj in kako pa mislijo o takih stvareh verni
i	šega, Božji namestnik pa za to,
v	da na račun- ljudske neukosti
d	lepo udobno* iHvi, sestradane-
I,	rau ddavcu pa nfebesa oblju-
, Kako hinavsko in med vr-3 stami dolži IdfaplančegjOmart
Srbijo kot povzročiteljico se-dajne evroj»sJce vojne. To je a binavseina prvi vrste. Neštt-
-	tokrat snm že povedali, ne sa-
-	mo ml, marveč tudi dtuge na-t rcMnosti, 'kaj( i$, vzrok vojni, a • zdi se. da se mora to ignoran-t tnl ničli pf^ej' povedati; te-
-	ga boja med kfonanimi trgov-
-	ci in nemško i*n slovensko raso
I	sled nemške zagrizenosti in sa-mopašnošti nemškega in av-
a atrijskega cesarja, res ni mogel a zaustaviti papeži Zakaj pa ne? d Ker se avstrijski in nemški ce-d sar v resnici toliko zmenita za a papeževe želje, kot za lanski e sneg. Ta dva tička dWbro ve-
-	sta, da jih je papež posvaril sa-1110 radi lepšega, v ostalem pa
l- mora papež molčati in lepo »> svojim duhovnom naročiti, da a ljudi držijo v temi in jih vtrjif-a jejo v čisto nepotrebnem patri-1» jotizmu do "nam • Slovencem i- vsiljene in krtite avstrijske o vlade. IFrav čisto .nepotrebnem e pa me uči g. Oman domoljuJ)-a ja. Da, tam v Avstriji, je naša ( domovina, tam nam je tekla a zibeljka, tam so nas učile naše I li matere našega jezika, čegava o last je bila ta nekdaj opustoše-'i na, pa danes po pridnih Sk>-a veskiti rokah lepo obdelana ► zemlja, ki je damies podofena pa-U radižu? Last je bjla* naših "prid-a nrh pradedov, pa po njih ni-k smo podedovali tfruzcga kot >, trpljenje in sMŽenstvo, kajti i- Rudolf Habsburški, tedaj nem-| ški oziroma švicarski plemeni-a taš je bil s papeževo pomočjo H Slovence oropal vseh njih starodavnih pravic in svobodščin za — menda — večne čase. Po-časi §0 nas oropali vsega tega |. še našega materinega jezika, ,t tako da v letu 1872 slovenščina o celo na Kranjskem v uradih ni j. imela več prav nobene veljave, lt in se nas na naših rodnih tleh psuje srJpsovkq: "Windische Humle!" In v letu 1914 po Kri-e stovem rojstvu je hil knez in / škof Jeglič^ rojen Slovenec,' i. prepovedal v vselh cerkvah |
0	svoje škofije pri liturgičnih' j. shužbah božjih popevati sloven-s| ske pesmi. To je 'bila želja a v-, j strijsko nemške vlade, in cer-
1	lcev jej je ugodila. Torej še Bo-a ga moramo častiti v tujem je-; ziku, katerega •menda Še Bog
ne razume.
še slabše pa se godi Sloven-cem na raznih mejah. Vlada jim ne da slovenskih šol, in n da ni tu liberalne šolske druž- j n >e sV. Cirila in Metoda, bi bili ¥ vjsi ti tisoči in tisoči Slovenci v že ponemčeni ali poitalijanjeni .j Kjdo pa vzdržuje to družbo?
Ignorant Oman *>o trdil, da je e to sad trudj slovenske duhov-jw sčine. Da, duhovni so poma-j. gali ustanoviti družbo, ali ko j. so pravi boritelji za narodno a osvoboditev videli, da duhov-r. »čina namenoma zanemarja to t. važno narodno delo, so jej na-predrtjaki vzeli "iz rok vsako 0 poslovanje m odtekaj drtižfea pod vodstvom takozvanih 0 "kranjskih naprednjakov" ta-ko vrlo napredrtje, da je "ka-^ tolika" vlada že nasvetovala, 7 naj fci vlida to miHjdn^ko pre-[. možen j g konfiscirala.
J? Mi ljubimo svojo domovino in mnogo smo že žrtvovali za 0 njo if še bomo, Če nam bo sre-ča mila, toda ogrevati se za JT avstrijsko-nemško vlado, ni na-' ša naloga, zlasti pa ne naloga 5 tistih, ki poaflajo avstrijske slovanske razmere. Dni, ki te a razmere poznajo. b6do znali a ločiti imena njenih zatiral-
II	cev, kakor tudi ločiti med cer-0 kvijo in državo na eni, in med 0 njenimi odemAi in koristoslov-
| 5 r el# ^
^^a^ttfrat^dlkafi ^top« niik	H fečirtšiti ne,'
da, pisal pia- sditf v Svojem do-] pisu: Če-%tr ^er&Sehim oblastem vidi potrebno zidati novo' cerkev v SiSki; naj jo poatavljo^ iz cerkvenega premoženja, saj bodejo duhovni od cerkve vlekli samo dobiček. Ali morda to ni res, g. Oman?
Vi g. Oman, pa moje stavke zavijate, in to si odločno prepovedujem. ki to zlasti od takega človeka kakor ste vi; kajti pomnite, da pri meni niste prav inič (bolj blagoslovljeni kol kdo drugi? itfče vi ne spoštujete resnice, kakor bi biTo to pričakovati od Jeatolwkega duhovna, jo spoštujem pa jaz. Očividno lažete, da niste prebrali stavek za stavkom, če vam je bilo preignorantno, čemu ste tedaj odgovarjali in poleg tega še napadali urednika, ker menda neče dajati dopisov svojih naročnikov vam v cenzuro. Seveda, jaz vem dobro, da ste oseben nasprotnik njegov, vam je-4e žal, da njegovi novci niso priromali k vam, ; načelen nasprotnik ste vsemu, kar diši po svobodomiselnosti in napredku, ■ i.
Prav radoveden pa sem, kdaj in kje so cerkveni ljudje skrbeli za sirote in delavce? Vsa korist, ki jo je kdaj imelo ljudstvo od te vrste ljudi, je bila "sv. inkvizicija", in koliko te vrste ljudij se je popolnoma ! posvetilo revežem ? jRa menda nima g. Oman v misliih kakih redovnikov alt redovnic? Jaz res ne vem, in prav rad bi tte-lel, naj mi g- Oman, ki se čisti jako podkovanega, to pojasni, in ko bo to storil, mu bom ana-logrčno odgovoril, Dose daj mi •.je znano, da so se taki redovniki udali uboštvu samo zate, da so prav udobno živeli, in če so se "pristulili" k kakim javnim dobrodelnim zavodom, je hilo to vedno v zvezi, če ne 1 direktno, pa indirektno s kako Mdbičkanosnostjo. Glede podpiranja StarišeV pa tn n* morem odgovarjati, ker vem samo to, da jih. Oman ni poznal, kakor ne pozna mene, ki'da jih žaliboze danes nimam več, a L dokler sem jih imel, sem jih, ne da bi se hvalil, pod sicer tešikimi življenskimi pogoji do smrti preživljal, če je g. Omanu dana ta čast, ne vem, in me 1 tudi ne briga, ker to ni v prav , nobeni zvezi z bojem za obstoj I naroda slovenskega m za pri-1 dobitev narodnih svobodščin. I »Kar se tiče verskih razmer, •, sem že omenil, kje 'bodem od-
•	govarjal, kakor tudi to, kako ■ so (umirali papeži prezgodaj ra-» di vojske, o vsem tem se.bode-: va do dobra zmenila g. Oman,
samo svetoval bi vam, da vzamete v roke zgodovino, jo paz-1 ( no prečitate. časa imate dovolj, 1 saj za vaše kosilo bodejo pre-] skrbeli delavci in če tudi hi i samim manjkalo za sol. Nove-i ga seveda tudi v zsgodovini ne i bodete ničesar našli, kajti kar '. je zginilo v nepoznano večnost i j je ta nas vse staro, kaj novejšega pa vam bom povedal iz - sedajnostl, ker vam morda ni ► znano ali vrdeti nečete.
Za avstr. cesarja in njegovo vlado se pa ne bom nikdar
•	ogreval, k*r so mi le predobro [' znane vse krivice, ki so se nam
•	dogajale. Naša pokorščina pa je b'la stjajno poplačana s tem,
1 da smo bili brez svake druge krivde pognani v daljno tujino, daleč od svojih dragih, če pa vi ' dolžite Srbe ropanja po deželi, vam povem, da so hiti bas Srbi oni junaki, ki so naj?eč pripo-, mogli k omejitvi robstva in tla-t čanstva po poganskih Trnkih. . katere vi kot krščanski (?) du-L bovnik z Avstrijo vred hvalite.
in nič se ne bom ču<fU, če bo-k (fete »nekoč: zapisali v ono cun-. jo, ki sliši na ime "Am. SI." — j Živel turški sultan!" saj se to
•	danes že na najbolj krščan-. skem Dunaju dogaja. B. L.
X	......- 4	viMitl* aaiHillut. todtt koaeoi po*w I S'^feK'M
•-^BPt'• -4- ■•^tn^^zvS&^M^^MiSf'Uldvr tirklmfct Ntferiivriii Kal- 1 §
^ ^^	d^ifi^ruS&^^ift I J
.j. •■
t ^ ^
M _	B»1»B, » PUU«»1n . lUlMfar Law la m
X Je zelo utneinipripravek kar petr- r'Mow"«*'- g i.v
X	*
♦ W. F. Sevmra Co.,
T	A ^ A A A ▼
Slovencem rojakom naznanjam, h sea ot-voril doto trgovino z najfinejšimi čevjp
imel vedno le najboljše čevlje, J
tajavec,
.11	' I ^iiih f I I	■rMimii'—i	. II. I I J .^i -	.1-1 II -	r»	I I	II	' 1
r- - 'V	i.., ....in ^ .«ni'. '• i,' , , , i., .umiii.i I ,.!,,^!,
. S t* ■ " l"-t	iV.išS ^-' • - ..^^l^nHj^^^^H
W mL
•^kipllcLOVENSKI J
JWU »Jgrebni zavod, zaloga I
ŽELE in avtomob^Hza 11
waaaaBBiBa P"like-	I
6108 St. Oak I SffiSln^JK II
I ^
H Papiram sobe, oprav- B I ljam mizarska dela, j
D ^^	i^s
I no zadovoljnost. fl
SI f 1 I I ; ^vC ' S||||i|
i	j- ________________ ...»jiL._________________ - - I I
rmmuajMBEn
I jih cenah večji del svoje zaloge. Sedaj imate lepo priliko,da kupite božična innovoletna darila, II M in sicer ure, verižice in prstane, zapestnice in vso drugo zlatnino in srebrnino.	11
I Ta listek je vreden 15 centov pri vsak^u d za^nakup zlatnine, božičnih in nbvoletnih daril. H
I	Eno najlepših božičnih daril ali izvrsten okrasek za hišo intldm je Columbia grafofon. Imam 11
j jih v zalogi vsake vrste in cene od $17.50 do $200.00. Spodaj vidite slike in cene raznih Colum- 11
|I •
COLUMBIA GRAFO-
NOLA. Te vrste inštrument
• . . ,•'. * ,•■••*
U	i i	■ •■« • v,;..- t '«. kJglSjSfc
► seje ljudem najbolj priljubil. P Na milijone te jih je prodalo p zadnja tri leta. Cena mu je •amo $50.00, toda ie jako I trpežen in ima mil čist glas. b Proda se na mesečna odplačila.
'ECLIPSE' za $25.00 iz-vrsten grafofon. Kdor hoče 'M imeli dober initrument in ne izdati mnogo denarja, ta naj kupi "Eclipse". S tem bodete popolnoma zadovo- ^
ljni. | Veseli bodete vi in
. -i' ' ;■'> ' ____
vaia družina.
Prodaja se na mesečna odplačila.
• .■:	,.'■> 1 . ••' - - " • • •• -..-v. ■■	. - * ■
C-;'*.' 'iW'I'^'V« > WW«	^V'' ;
•., ' 1 . "'wil'.^a"'' <fc»?| J. >■ * E f,	v.--
"THE MIGNONETTE" krasen grafo-
1. '
fon za $100. Vreden $200. To je ravno inštrument kot najbolj prija ljudem. Lep okrasek vsakemu pohištvu že sam po sebi ^ je ta inštrument pa še posebno priljub-
' ' M • ■ .. * " : * j' •
(jen po svojem milem, čistem glasu. Lahko ste ponosni, če imate ta grafofon v
w. t
Vi pritboete n gmk is prikaže se plošči, kater« želite. Veja sum $75 al $85. To je najožja ceia a katero Mite krasea trafofoo.
mmmmmmmmmmmmmmmm—mmMmmmmmmmmmm—mmmm
P - '4 [ •	■ ... ■ - • sfe' ->' :
"NEW REGAL" luksurijozen grafofon za samo $50. Vrhunec 1 umetnosti v grafofonih. Močan, trpežen združen s finim glasom. Nič lepšega ne more kupiti za svoj dom kot ta grafofon. Na mesečna odplačila.
FRANK ^^J^^ISbII^^
NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA Z URAMI, ZLATNINO, SREBRNINO, COLUMBIA
GRAFOFONI IN PLOŠČAMI,
6033 ST. CLAIR A VE.
/ ^.y.JbWij. J yul n^Fj .	I
OstttftovlfniBi 13.	'Glavni teat*: t? »?<
,ft!fl if•:	n ft
iHBff i	^mv n * i
Inkorporirnas v drlavl Ohio if 1M4.
h hbm h I . „	„,.„.„„ ,ln.	„ . .	»' •
j|Prna8ea n i K; JO i iN 'KNItv., eiti;> »t. vlU A venuen^
Tajnik* i* IIA HUD OVKRJj IK i	J3ast fcitreet. >
[Zdravnik: JAMES M 8RU&KAH, «117 8t Clair Krmil, i ' l B|iU: Frank Jakšič, 3112 St. Clair Ave. Joeip Huaa, 110« R. 56 »t. ^■H, 1365 E. 55 8t Frank Cerne, «034 St. Clair Ave. Anton Ordlaa pfClair Av«. Ignac Smuk, Kast t»tb 8t AntoaOiUr 1188 E. «i at. ZvexiOO gasilo "CLEVELAND0KA AlfBIUKA" ; ml HBKiti. druse u rudne stvari In denarne nakasnlce naj se poilljajo «a gtavtoga tajnik*
Ki« glavnega urada ie nahaja na 1051 B. ttad Street, prvo nad-atrort«, »adej. Coy, telefon: Prlacetoa 117« R.__
I nega urada S D. Z.
zapisnik seje vfhov->ra. ki se je vršila 10. v pisarni vrhovnega
taik otvofri ob 9 uri in pozdravi navzofc-
imen v rhovnih od-navzoči so: John 'rimož Kogoj, Frank ik. Jernej Rnaus, J, car, Frank Jakšič, rne, Ignacij Smuk, », Anton Grdina, in •tir- -	- \r'
1 odbornik je Frank eri dela pO noči. p car čita zapisnik e 12. nov. in se »prej-
nik poroča, da je do-pga rojaka i* jBesj* ms m o v katerem "pro" iztis zvezinih pravil, lerava tam ustanovi-ruštvo in se priklopi-
«se naroči, ida odpo-jeno in naj piše še dafrke glede društva, jnik poroča, da se v začetku januairja Ii 14 mesečni računi ci novembra 1913 do
o v a! cefji rac « nov >«0 >vanl bratje: Frank jnacij Smuk in Josip
ja za osem urno deti oloči $3.00 na dan,
za časa pregledovanja.
Društvene tajnfke in tajnice «e pa prosi, da za za mesec december pošljejo malo preje mesečna poročila kakor pred 10. januarjem 1915, ker začetima j an. se prične že s pregledovanjem kftjig-
Nadalje -se namanja tajnikom in tajnicam, da z prepisovanjem asesmentne knjige naj toliko časa počakajo, da dobe rz glavnega urada na novo sestavljen imenik članov vsa-cega posameznega društva^
Predloži se ipotrdilna listina za umrlim članom Jak. Deč-man, društva štv. ft. ker ni listina pravo močna, se sklene, da sc -piše ženi v stari kraj, sklep odborov« seje.
Predloži se mrtvaški list za umrlega člana c- št. 1053 J01*1 JerSe, društva St. 1. zavarovan 'a $300 umrl dne	nov.
varale smrti zlomljen -hrbet. fker pa omenjeni član zapušča posnrrtnino svoji sestri Ani Jalovec, in ta je umrla 39. junija 1914, se sklene da se počaka toliko časa, da bode izvoljen oskrbnik, katerejnu se bode potem izplačala posmrt-nina.
C. št. 1276 Agnes Bohinjc, članica društva št. 4. se ji bolniška podpora odkloni vsled :pomanjklivega v zdravniškega skazila. .
"Predložijo ^Ise/pomankljive nokaznice za bolniško podporo od članov društva št. 1. c št. •16 John Vmtar, i. c. 29 Eng. Paušic, c. 43 Ig. Kašič in c.379 Louis Zura, vse nakaznice se
Iin'win 1 lil., J	'	"	'	_	______
Račun med S. D. Z. in krajevnimi društvi
.DOHODKI	. - I STROSKI
.5 .2	E S
t ^ i I '5 * it" fit ti
11 .5 S ' 1 I Sr'v I 31 f x & l ž l gj t s S & H ž g, js
? 3143.26^255.8750.40 $2.^5 .:.... I.... I...........|$ 377-ool$377-oo).......|. .
33-59	2S 2$ 6 9o..........................I ^oooo|....... 6oo.oo|. .
37-oS	3075 6i5..........................I......................I- •
120.19	55.50 20.35 .75...... ... ...........I <102.16 102. i(j ....... J. .
41.55	30.75 6.15.................... 4.43I 16.00 16.00.........
28.59	18.00 3.60 .75.............25...... j........................
g" 60*5	48 23 9-00 -75 ...........25 ...... I 33.00 33.00......... .
29,37	2300 480 75...........25......j 10.00 1000.........
86.24	66.00 13.20..... 11.00......... 9.80! 15.00 15.00........ .
23.02	15.00 3.00.................... 5.25I........v................
56.96	28-35 840....'............. .25	11.43I ri.43.........
35-96	23.25 4.65..... 4-oof................I........................
22.89	5.00 2.70..........................I........................
65-56	(>°°.......................>•••■! 7400 74.00.......
M, 15 ! 4'47l 22.72	15-75 300........................I....................... •
fHl id j HI 14.13 -75 -2-io....................J5:,....I........................
W n I 130-»» 77-^6 4425 8.70........... .........M....|....,..................
U' 1$ i 28.95I 21.30	6.001 . 1.651......................I......................i. .
I$ao6p.ooi$nao.92 $734 70!$ i63 6si$5-aS Si5 .....Si oojli^8!*1 a3»-59 $638.59 $6qq.oo[. .
za me.ee auguat 1914. A.e.mrnt No. 10.
II	"t-1) O H 6 fi K I -- STROSKI-
t J^---—- » ■	-r—........... - ----------WHijTii',»11)
■1 ti g if -5.	-S .c lis. If 11
H^HfW E g 1	O',c C^ ž MM g^ 1 gr- I > S
; S l Si 2 *3 -.H^J .1 ^	« I	I i «
i I 1 (S I g s s 5 ■ dE s	-as ž I g
u !$ '>i7 7339-26|$25r>.73$ 50-25|$i.5©($;... .	.|$37i.oo|$37i.oo|$.......
H3-74i 33-59 23-25 6,90 ..... ..,,.....v. \ U■.. 1.. .. 27.M 27.14 .. /.....1
HHhiII 3708 30.75	6.15)...it. • 42.00 42.00..... . . :%)
B56.00I 20.10....................O.25 I3-58 U-58........ ..
30.00 6.00..... 5'3£......2Sj >-37...................- • . - -
U725 3.45.................49.00 49.00I..........
47.25 8.85 .....	........^	11100 III0° --........
, .'* 22.72] ^5*75! 3*ooj .... ...... . . .
'kt. 1914, dne 27. nov. 1914 si t -pa domil roko, in prosi za ol-niško (podporo, se sklene, a se odgovori društvu sklep »dborove seje. ^ prat predsednik pfedloini ra-un advokata Frank T. Culii-m, od meseca aprila 1. do 8- nov. 1.1. za razna vprašaa-a in sestave ne&aj listin v zhe-ku $25 račun se oddbri.
Izvoljen je bil odbor za odo-renje opravihiika aH reda pri ejafo, bratje Jobn Gornik, J.M. idiškar in Frank Černe.
Pri nastavljanju novih urad*-likov in uradnic pri krajevnih Iruštvih v mesecu jaimiarju, se »ode to vršHo v smislu pravil očka 102 potom vrh. uradmi-:ov.
Pre^ednrk zaključi ob 12 v. sejo. -v % ^
Fr. Hudovernik, vrfr. zap.
- -nli'^Ri"] -C. ■"'" .....'■'
Prehlajen vrat*
PONDELJEK
Mokre noge tv^j. Prehlajen vrat danee Bo#m je rekel nnj rab-m Swahinc, gotovo cdravil p-oti preblisne na Tr*m Swabine, 28c r lekar i Zahtevajte
25c V LEKARNI.
_
KAVARNA "TRIGLAV"
Slavnemu ^bčinstvu nazman amr da senT*9!T^rw}fV**fta-arniške prostore na 6028 St "'air a ve. ,kjer bodejo cenje-lim gostom na razpolago dve lovi fini igralni mizi z najbolj-o opravo, prostori so jako redno in mično opremljeni in krbljeno je- za komfort goltov- Polna 7»loga vsakovrst-lih n>ehkih pijač, okusme kave n . dober prigrizek ob vsakem :asu. »Naša želja in ci-lj bo, da >ostrežemo vselej vsem v njih x)polno zadovoljnost. Lepa ;olba na razpolago za domače estanke in prijateljske pogo-ore. Priporočam se rojakom :a obilen obisk.
JOHN TOMA2IC. 6028 St. Clair ave. (103)
ga, da poravna svoj dolg $20, ker sem sicer prisiljen drugače dclbjti svoje plačilo. Josip Tr
čete, 6120 -Glass ave (1103) ■ ' ........
Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 r. - tPfin in Kisik Uradne ure od 9-^1», in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od
Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko In nemško. 5402 Superior ave. vogaV 55. ceste. Cleveland. Ohio.	.. (23-46)
ffi^'Vi"",'"' lijftwi i
- POZOR I I' ' Jl Kdor Ima poravnati kaj- dolgov alt komur je bil pokojni Joeip Bere kaj dolian. ki je atanoval na 10S3 BL 64 8t naj ae javi « vaaito tlrjatvUo In dolgom pri Frank Kolenc, 11S7 B.S0 Street	(iftl)
......— rr*--
i dr lupeson. ;
ki je bil prej 2 dr. Schottom, je preselil urad in »t»novanaje na 6408 St. Clair ave. Uradne ure od a — 4 in od 6 — 7 zvečer. Tel Cuy Princeton 2986 L (a)
fino vino
vedno dobite pri Jos. Koželu Belo, niagara in concord vino Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos Kozely, 4734 Hamilton ave. ---------- 1 11 '	(88-15
Odvisno je od vag "da se prepričate, ako nam ne verujete, da je
■n^HnjuH
Pure Rye Whiskey
i lato naravno i let staro igaaje 'j prve vrate ia garantirano od Zjed ANtoWe flviitl ftt«
' > v«	'
Zahtevajte	žganje. V aa
lagi pd Vseh boljiih gostiteah,
■■ iHIRs
steklenica $1.00 THE
OHIO BRANDY DISTILLING COT.
6102 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
agent.
ki bi »prodajal žganje privatnim ljudem, dobi dobro slu-žibo. Oglasi naj se na 5819 St. Clair ave- A. Cohn. (101)
K	. =1
A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna. cafe: carniola
3222 LAKESIDE AVL
iba. Vedno *veie pijsče.
»	=N
6426StQtfAY(L
Govori ie Jovewko in ^vat-pni aa razpolago. Ženske
. - *	^^Agi^i
3taC#ZLDI• LrfVBaU lWvW4^pa™llW^
ki urad v mestu, kjer se govori
ril ^
Uradne nrej
Od 9*30 do ll>ao'doj». Od 1:90 dO 5.-00 pop. Od 6:00 do SiOOavefcr
408JL
Telefon etanovai^a:
Eddy 1856 ML b.......................
V času boja, [
I
padejo,
I- - v--."''	a
močni 9 o
•stanejo, j
B
. ^ -1 - 1 ■ v ojhkk bo kmalu končana, lo H
sedaj je Cas. da se pripravimo	|
delo. Vojika V Evropi pomeni	X
ve«jo prosperltelo -v Zjed. dr	A
iavsh, slabi &»l bodejo kmalu	t
mlnfll, vsi tovarne In delavnice	if
bodejo delale s polno paro, zah-	jP
5	tevalo se bo čim dalje reč de-	^ E lavcev. ••
I 'Zdravi močni ljudje dobijo	C
£ najboljša meita In so prvi po-	P
J klicani. Ali ste vi močan, adrav	fl
i mol, da lahko opravljate svoje	fl
| dnevno delo in zaslutite svojo	A i plato?
| Oe nista, sedaj je čas, da se	M
[I iosdravlte. Bolni mOlje ae mo	0
A rajo delati. 0e je va«e sdravje	rf
| slabo, ali imate rermaUtem, ka-	m
I ko oosno. pljučno, lelodčno, je-	X
g trno bolezen, «e je vala kri ne-	J
9 čista, vadi llvcl slabi, je vala	X
9 dolžnost, da poskusite vse, da	6
1 ozdravite, da bodete eden luned	t
| onih srečnih ljudlj, ki so sdravi	M
K in vedno prvi upoštevani pri de-	|
a Zdravje in moč je lahko vaie, g K	če vpraSate Dr. L. B. Slegel- 1 4	steina, 746 Buclid Ave. Oleve- X 9	land. O., ki Ima skoro najbolj- J I	le in najbolj moderne tdraml- D ^	Ike urade v tej delell, po pol B I	noma opremljene s najbolj moli	deraimi pripravami, elektrlč-K	na zdravila vaake vrste, Qson, r	X-farke in serdm zdravljenje, jI	Katero uporabljajo le najlKiljU »	prlpoznanl ftpecljallstl v Bvro-
9	pl ca zdravljenje kroničnih bo |	leznlj.
| Ce telite, da ste močni in
^	sdravi, oglasite se v zdravnlko
>\	vem uradu med 9. uro dopoldne
I	do 4. ure popoldne ali med 7. in
K	8. uro zvečer. Ob nedeljah pa
i	od 10. do lt. ure. Pošljite nam
I	svoje ime ln naslov, In poslali
|	ram bodemo posebno kujjlico,
I	kjer vidite slike najbolj moder-
I	nega idraroISkega urada, kar
6	ste Jih le kdaj videli. Tu je bilo I	le na tisoče ljudij ozdravljenih I	tekom zadnjih 22 let
j DR L E. SIEGELSTEIN
permanent bum*. i 746 eucud ave buzu 9. ceste. cleveund. ohio
Naprodaj v Collinwoodti
posestva in zemljiiča (loti) prav po nizki ceni. Slovenski prodajalec Josip Vidmar,i52ij Luknov ave. N. E. bli7u šole (.17-14-36-151 prošnja. .
Gotovo je čltateljem Usta la sna no, da me je pred enim mesecem zadel mrtvoud na levi strani ter ml fl*'<taj ae velja leva roka in noga nič Postal sem nesposoben si vsako da
10	in moram letati, ker se ne moreni gsnitL Bdlai zaslutek bi ml Ml K prodaja smodk, ker pa ne morem ho diti, ne morem IU sa tem zaslužkom Obračam se torej s zaupanjem do gg cieveisndskih trgovcev In foaUlnl čarjev. naj bi mi blagovolili dati ka ka naročila *a smodke ter nil na ta način pripomoči v bef ln nadlogi, ki
........ * .""""".''"^HF"; "?
f V *'	rj^dKflF • " M
B
p H
J x^K^^HT N Vi.*-*
National Drug Storel ,
Slovenska Iskana.
vogal St. Clair ave. in 61. ceste S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniike predpise. V ra-logi hnamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45)
Dreserj . postelje, omare, sto-l:, gugalniki, mize, se prodajo jako po ceni. 1798 E 55th St.
IK jbk
B v
t)>->—p--—
DRKERN.
\ m.g • k ... y r^zT ■ fSmfingM naznanja slovenskemu občinstvu spremembo uradnih ' ur. Sedaj so uradne od 10*12 dopoldne in od 7-8 zvečer. . in stanovanje: 6202 St. Clair Jave. (Nad Kauškom.) j Telefon Princeton 1628 W.
Slovenka UKe skžbe v kavarni > ali v kuhinji. Vprašajte «u . '1303 W. 25th St.	(102)
. . j* . 4 . ji > i aiAlA aft jAii 4 All i itii Alftiiaial«
Tllliltiili il mmm BI Mwftl tU lildi liw B^MMMMUUBiftUUBiB^
I	FINA DOMAČA VINA. £
m Najboljše vrat«, belo ali rudsis . . $1.00 ga Iona ^
m Popolna zaloga tropinjevca, slivovke in brinjevca
3 Tropinjsvec ... $2.50, $3.00, $3.50 galona	F
Slivovka .... $2.50, $3.00v $3.50 galona	K
Brinjevec . . . $2 50, $3.00, $3.50 galona	K
J Rum.....$2.50, $3 00, $3.50 galona	fc
3 Rye žganje . . $2 00, $2.^0, $3.00 galona
Grenko vino . . $2.00, $2 50, $3.00 galona	P
POŠILJAMO ŽGANJE NA VSE KRAJE
1 Grenko vino samo do 24. dec 6% steklenici. £
3	ENA GALOHA VIHA ZASTONJ, CE KUPITE 5 CAL ŽCAMJA E
I A. COHN. I
9 5819 St. Clair Ave., Cleveland, O. Oba telefona. C,
4	Naročit* dane*. Spr«J*mamo tudi poitna naročila.	K
------- ------"........
■	|W
Čisteije in Kkaqje oblek. 1
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Mpikeohkks.........a......$lJO0 Ženske klklje.....................80s
Molka aokigs................$1.00 žeoake dolge suknje.......»1.00
JopW
.. ........................
SOc Ženske obleke
t 0 lil
Ths MMM DRY CLEANING Co.
CmLi^w ' 1574 E. 55th ST. EsstiSS!
A. J. DAMM, poslovodja	\
*	a——a	jj|
■ " ■■	— 1 -1 —L..! J-.Ijaaa—ipgpi iiiim'inf 1 i
jnrr TT^I 1r VVTVTr TTirTr tttTTTTT a "T Tr Tr * ™ * r
f STEPHEN ZGONC, j
l	CHISHOLM, MINN.	*
I Costilnicaf in javn| notar. J $
^	V zalogi imam domače in importirane pijače t
f in Smodke. Ako vam pri Kai^ji neu povedo za i|j moj proator pazite na številko 109.
|	BRIVNICA V KLETI.	|
Lm, .S -S * .»..a. .a .a.	„♦,.#..>, .lint,A A »I« -JUtSi jŽlfl
fTTTT TTT	t I T " I T " " I I T I I I l i I I I i
	■.....mi ■ .i i------J--'----------—--•
p-	i	Q
—■ '	— ——mmtmmarm^mmmmtmmm^^m—m	■ '	H
PROSTA DARILA.
Rerolrer. »ritcT pas za brušenj*. Bssprodati n or»mo is logo pravih amcriikib nr Tekom trideset dajj dajen o sastonj k TSako uru, kiju kupite prt nas. garantirano $2 00 briter. P»s sa bruienjc, vreden SI 00 in lep $6 00 revolver s 7 streli,, t rtj $8 00 vrednoati blaga XH»t >nj in n ia 20 lat garantirana kraaaa airerilka nra, rr«. dna 915.00 samo au.-fS SS. Blago se poftlje C.O.D. in lahko prej pregledate. pred no kupite, če st« sadov« |jn platajte • sprra kompani t $;».95 sa $34 00 vred .osti blaga. Ta ponadba velja samu n 30 dnij. Piiite ali h'tfete iensko ali moiko aru.
P CARROLL CUTLER COMPANY,
D*p«. SS, Chkaf*. 1IL . . , |
........—i-i'----- ■ -JJi---- . . . _
■	JUhSP MARlNClC	8T. CLADt-AV. |
I Cenjenim rojakom se priporočam sa nakup vsakovrstnih nr. I H verttic. priveskov, prstanov z Jednotnim snakom|||saka Jednote. «
5	I,at ToreJ^ro^kl! iellt« umealJIvo blago kupltt alt »oprtvIU. I I pridite k meal ta videli bodats, da ste bolje »oatreleai kot pri ■ i kaken, tujcu. Moje geslo Je dobra poatreiba.	|
■	8a sahvaljojam sa obilen obisk moje trgovine, ki sa oahaja I
I IToTČ^mi**0™	* ^ Ne POX>WU g
,i ■ " . ■ i ■ i i" " 1 iPSfii IDitfllltli^llulriilCBnillliiil 1 tfyjilflHljilvBMiPKUurKll I . ' tpCJJLrK.
1 VTmrrrTi f IflfVT v tnut H* i NrVrMfl /h IVI II ril 111 I f I I
! f1LTLUia 11 J Hl tff ^ : ^ j 1
_______niJiHiTiit«	C .?;
(NnflUjCfvAM]P fVHIMI VI JHlM%w	"I UBUMJ®?BflJV	V
rwn< "Tkipr t rti")	#
• M^te^ ~	% potMtnii L j. p. ;
—> " - "V.'»u.I'M. n- T
em je pa prišel Maksi-r\~MeJc;«ikt>. Hntion, ki H|lfigte od nd&lkj JviTjkMH'la pO bliftču in	4si jf prizade-
vala na vse načine, da bi jo 5 opazil cesar-niu vqna d ugajala, ali pfc je imel prevelike skrlii, zaman, vse njeno prizadevanje ni imelo nobenega uspeha. Njen poldžaj je postil jako žalosten. Don Um i s je poneveril večje S^otc, k> M»-riom je morala poklekniti pred nekim ministrom, da njen soprog ni foil kaznovan, pač ,pa samo odpuščen iz službe. Očetovo premoženje je bilo zapravljeno. Siromaštvo se je bliža-1 o lepi Francozinji. Kljub temu jo3e don Luis preveč ljubil, da bi ji pustil opravljati navadna dela. Ker je znala precej slikati, je prodala razne slike, in -svojemu možui »pripovedovala,
!da precej dobro zasluži pri tem. Resnice pa don Luis nikdar ni zvedel Bilo mu je tudi prav, ko je Marion predlaga-se preselita v Quere-jer je bilo znano, da iko ;po ceni živeti. .Niti
I ti, da je Marion sledila ekemu možu, ki je imel službo pri vladi, in je g tega tudi silno bogat, iiht se je polagoma na-i dejstvo, da ga njego- 1 preživlja, in da gre vse m redu.	i
cesar Maks pri*el kon- ' :tabra v Queretaro, da ie boja z Ju^risti, je n Luis službo sarženta I vi armadi. Doi> Luis se jal tudi pri onem od- j i je spremljal cesarja i ndo. Zopet je imel več- < mje do Marion, in nki i , da se ima tudi za to » eadnaliti samo Marion. « fiil je len in s časom se je po- t staral. Marion je naredila a njim, kar je hotela. Le glede i ljubosumnosti ni razumel no- < bene šale. Marion pa je posta- < la pametna, fn globoka skriv- 1 nost je ovijala vsa njena de- j
Onega popoldneva bi se mo- 1 ral don Luis ze vrniti domov, kajti cesar je že zdavnej zopet 1 dospel v Cerro de las Cam pa- 1 nas. Toda -neki sarient, ki bi | imel opravljati str alio pred ce- 1 sarjevim stanovanjem, je obolel, in don Luis je moral prev- ' zeti njegovo mesto. Tako je s sporočil svoji ženi, ki se je ra- * ditega lahko nemoteno ti dal a v ljubimko vanju nekega moža, ki ji je pričel zadnje čase dvor- <1 janiti jfel	■ '*
Ta mož sedi nekaj korakov 8 otl nje in ravno tako neutrud1- ? no kadi cigarete kot ona. Bil je bled, komaj tridesetletni 1 mož, z resnim, da celo lepim s obrazom, ki pa je kazal globo- c ko udrtine, vznamenje strastno preživele mladosti. Oblečen ni ,n bil kot Meksikanec, pač pa kot Evropejec. Brez dvoma je te r mož videli boljše dneve. !m»- d nova! se je kapkan Brandon, in J' povedal je, da je zapustil svojo * domovino Georgijo v Zjed. dr- v zavali, ker ni moged preboleti, da so severne države zmagale « nad južnimi. Bil je to Ralf Pe-
tov.r J . • 'V'*?'	: •*!
ni bil ta človek toliko ° herteben, bi ga morali pomilo-vati. Vse kar je imej idealov svoje mladosti, vse so mu iz- |J trgali, vse vzeli in povsod so ^ j ga pregnali. Ce je pomislil; za- tj kaj ni Elize ttstTelil, ko jo je I imel v svojih rokah, ki si se oi danes sam pognal najraje kro-v gfavo. Georgiano je samo žrtvoval. Revolucija se je st ponesrečila. Pobegniti je moral iz. lastne domovine. Nikdar g( več »e mi mogel vrniti tja, kjer te
pravega imena niti omeniti S <bc »g**,kcr ^ bil znM skoro
\
ku. Tako inu ni jirebstajalo druzega kot d* se prebije skazi z'vljeriM Mkbr P»£ ve in ' zna. (jnffegati stfodfiHc Mi«. Everett a, bivši načelnik new-jrorške bogaie. mladine, je moral s luži d rfvc^ krtih v prista-n iS čili $ t£ni, da je opravljal navadita' tJžaška dela, dokler ni zaslužil toliko da si je kupil pošteno obleko in prilel v glavno in^st0 Meksike, kjer je skušal, da pride naprej^
Toda tudi tukaj ni imel sreče. Za pošteno, stalno delo je bil pnevec pokvarjen. Po silnih težavah je prišel do tajnika nekega uradnifka. ki je posebno norel za domo Marion de Guarato. Toda ta sluiba mu ni kaj posebno nesla.
Kot tajnik gospoda Marjes ♦e kmalu opazil, da obstoji nekako razmerje med Marion in med njegovim gospodarjem. Saj ni imel druzega delati kot ugibati skrivnost drugih ljudij Tako se je znal tudi sam kmalu lipeljati v Ibiši Marion, kjer je kmalu postal domač gost.
Priznati si je moral, da Eli*-ze ni nikdar resnično ljubil; le njegova sebičnost ga je podžgala, da jo je "hotel imeti na vsak načinu Toda v osebi Marion je bilo nekaj, kar ga je dražilo in priklenilo na njo. Bila je to neke vrste mačja narava v Marion, ki se zdaj laska, zdaj praska.
Sprva Marion mi mnogo zaupala Ralfu, ker se ji je zdel prereven, toda kljub svojjemu pre stane m u življenju, je imel še vedwo dpvolj mikavosti , za mlado-ženo. Tudi onega popoldneva sJtf^ftdeta skopaj v sobi, in Raft se je drznil ji poljubiti roko, toda ona mu jo je odtegnila s pripombo: "Ali ne čuje-te korakov zunaj?"
Toda bUi so le koraki poslanca, ki je prinesel sporočilo, da mora Guarato še nekaj časa os»tati v cesarjevem taboru. Kavno sedaj torej se je nudita Ralfu prilika, d« ostane še nekaj časa v hiši, in porabi te trenutke v svojo zabavo.
"Vidim, da se dolgočasite v moji družbi, krasna ižena," reče ko vstane. Pustil vas bom samo, in mogoče vam bo bolj prijetna"
"Ne govorite tako brezpa-metno," odvrne Marion z nasmehom. "Ce imate čas ostanite. (No, o čem sva že neki govorila?"	% ' "O moji brezkončni ljubezni
"Pardon, govorila sva o cesarju, «*e se bo mogel zdržati v Meksiki," pripomni Marion.
"To je bilo še prej," zavrne Ralf. "Moje poslednje besede so bile namenjene vašemu srcu, moje ustnice so govorile določno govorico, katere pa vi mečetc razumeti."
"Mblčtte o tem," reče Marion. "Vi ste pameten mož — don Guarato vam je poznan — veste, kakšne posledice bi bile, če bi shitil, da mi dVorite. Nevarnost je za vas in za mene." v "Za mene gotovo ne, ker še nikdar nisem poznal nevarnosti, pač pa mogoče za vas. Ali j smem govoriti nekoliko bolj odkritosrčno?" "Dobro, pa govorite!" "No torej!" reče Ralf. "Ali bi pobegnili z. menoj, če bi imel kakih dvajset do trideset tisoč dolarjev?"
"Lepa svota^ je tof reče ona. "Toda povejte mi, kje jih hodete vzeli?"
"Saj še mojega vprašanja ni- i »te odgovorili."
"No. glejte, vi mi stavite po-} i £oj, ki je popolnoma nevrje-ji :en." pripomni Marion. "Rav- 1 io tako b| lahko rekli: "Ali mi1 >odete dali poljub, če skočiva < Dfc* skupajvisoke strehe?" ! Ralf se kratko zasmeje. i I
\ I ' .A- MfjAt
0,[>	"Ce'rte Iri* upAhne denar, n«c
p Hbi gpvortj,? nj«yp/' odvrne p<f « :jlem. "Toda dobim iih gotSvoJ'-"Tn če jih ne dobite?" f. r- ; Ali vani- trasem že povedat r ^a sem imel svoje dnij milijflr t- 4e pod svojo upravo? In mc^ il -jmanl, jih zopet dobim." r "T<yej <3cratko rečeno, povej* i- te mi, kje bodete denar dobE-v $?"
e 1 "To je moja skrivnost/' odvrne Ralf. " In denar dobim i- samo v tem slučaju.' če hočete e iti vi z menoj, sicer se ne bri-l- gani za denar." i- "AH res ne? Torej vam ni k nič za denar, če mene ne dobili te?"
b "Ljubim vas," odvrne Ralf kratko. "Ne šalite se z menoj." s "Toda, dragi prijatelj," za-i- kliče Marion, "midva se ne bori dove nikdar z jedinila. Ako mi
1.	me morete dokazati, da imate t toliko "denarja--"
j, "Denar dobim gotovo 1" kli-
-	če Ralf.
r "Ali hočete krasti?" vpraša 'Marion.
«- "In kaj zato, če bi radi vas e denar ukradel? Kaj imate tu?
-	Kaj zgubite, če greste z menoj i — mogoče v Evropo, mogoče
-	v 'Pariz?"
t Pariz je imel še vedno velik >. nnlj v na Mariona. V njenih
-	očeh se posveti. "Ce mi oblju-
-	bite, da pridem v Pariz, -bi že I naredila 1 :alko neumnost," re-
-|če z nasmehom. 1 "Dobr0 torej, obljubim vam. I da va-s-^eljem v Pariz," odvrne 1 Ralf. "Na don Guaratu ne zgu-i bite ničesar, in kar vam je <^on
-	Marjes. sem tudi jaz laliko , vselej in ve<lno."
i Marion se smeje.
"In še nekaj," pristavi Ralf,
-	"den Marjes, vaš sedajni ljub-ček, se ne bo dolgo držal."
"Zakaj ne?" vpraša Marion , nekako čmerno. i ^ "Ker bo cesarstvo- kmalu . propadlg, in potem bodejo tu>* i di ministri odstranjeni. Sicer
-	je sani precej bogat, toda pu-
-	stranski dohodki njegove službe so vendar toliki, da lahko
r razkošno živi. Ce pa služba od-; pade, bo pa moral znižati tudi
-	svoje dohodke: Dovolj, moja
-	ljuba Marion, recite da, potem sva pa v štirinajstih dneh že na
-	potu v Pariz!"
Tu se začujejo na hodniku
-	koraki. Fino uho Marion jih je
-	takoj spoznalo kot korake* svojega moža-
i "Vsedite se," reče hitro.
Guarato prihaja. Moj odgovor . dobite jutri ali pojutranjem."
Ralf se hitro vsede; nekaj minut pozneje vstopi Guarato. : Bil je utrujen in prašan, in ; zdelo se je tudi, da je čez me-. ro pil. Marion vstane in mu ! gre precej priijazno nasproti. ( Odvzame mu plašč, obriše mu čelo, odpne sabljo, sploh nare- [ dila je vse kot ženske, ki se čutijo krive napram svojim mo- , žem in hočejo, da bi jih mož . ne spoznal.	^	j
Guarato se zlegne na stol m j težko diha. Tožil je o vročini | in se šalil z Ralfom, (ki je znal takQ spretno igrati svojo ulo- , j go, da Guarato nikakor ni mo- ( gel pogoditi, kakšne načrte kji-je Ralf z njegovo ženo. Zdajci % prkfe Marion in postavi srno ( pijačo na mizo. Ralf hoče ^ll- < ti, Guarato pa ga pridrži in re- |
| "Caramba, če bi Juatfšti
vedeli, danes bi lahko dok^li	č
' cesarja v mišji pasti."	c!
| "Res? Kje pa?":vpraša	s
navidez zelo miren. -V	v
Guarato začne pripovedoW-	h
ti, kako so danes jahali na jb-	k
J izvedovanje, in kako so pristf-	k li pri haciendi.
"Nas je bilug sicer samo	k
oseiiKleset," reče. In z deset-	'2
krat večjim številom Juaristov	n
M se prav lahko spoprijeli. Ce|	ti
I "O, offlrjc bogatejši kot sam t cišarl" žakiiče Ouirato, kate-| I remit je bilo 'jako ljubo, da je | ^ smel k$j posebnega ^ipovedo-
l
>, ' "No, kdo pa je?" vpraša
Marion. . ' | mv • ^ "Ugani! Bden trojih Ijub-g čkov — ne, ne, nekdo, katere-- ga si zelo rada videla!" odvrne Gwarato, ki sicer o . tem pred-. metu ne bi tako QČif& razprav-« Ijal^. če bi imel nekoliko bolj ^ čisto glavo.
jf "Eden' mojih — " ponavlja n Marion oliotavljaje. Gotovo c je bil imenk njenih ljubljencev j jafl«io velik, ker je premišljevala dalj časa, kdo bi moral to
li biti'
j "Ah, šališ se z menoj!" za-kliče potem. "Ti bi rad slišal, If koga sem jaz imela rada." » "Ne, ne! Le pomisli — ta-krat še nisi bila moja žena — ^ na hacieindil
jj Matrion se nehote strese. Ta-koj se je spomnila na Edmon-da de Treport. Dasi je zadnja > leta slika mladega in krasnega Francoza zginila izpred njenih a oči, vendar se je pri najnian-, jem spominu zopet obudila v a njeni duši. Seveda, danes ni ču- 1 j tila več onega v sebi za njega . kot tedaj. Nasprotno celo zje-( e zo se je spominjala onih časov.
Osramotil jo je, zapustil. Ti-^ soče mi sli j in sklepov se pojavi ^ v njenih mislih. »
"Ne vem," reče konečno. e "Prav nobenega veselja ni-| mam, da bi ugibala."	li
"No, glej jo »francoski kapitan, ali si že pozabila na nje-t ga!" zakliče Guarato začuden radi obnašanja svoje žene. "Ka-a ko se je ze imenoval? Ali ni bft kapitan de Treport?"
"Aha;ta!" reče Marion. "Slišala sem o njem, da je name- ; raval kupiti posestvo v Me-l ksiki."	'	l.
* Tudi Ralf je posluhnil, ko je I 1 začni to ime. Znano mu je bilo, i <la ste živele družini Treport ; , ;n Buhting^v prisrčnem prija- 1 ^ teljstvu. Dovolj, ime je spom- i nilo Ralfa na pretečene čase, j J na zgubljene na»de, in obudilo < je staro maščevanje v njem. i I' "Da, cesarja je pogostil pri
zajutreku," na4aljuje Guarato, < j "in njegovo veličanstvo je bi- < j lo jako zadovoljno z njim." < "Kje. pa je ta hacienda,?" j k vpraša Ralf še enkrat. Gua- |
rato natančno popiše lego ha-1 t c-ende. .	' j
"Ali je Edniond ofŽenjen?" i ^ vpraša 'Marion.	. I c
"Da, njegovi služabniki so 1 povedali, da je poročen, in po- < . vedali so tudi, da je njegova t , žena nežna, fina dama. Videl i , je nisem, toda zvedel sem, da 1 je pred' osmimi dnevi postali i ' mati sinu."	| /
1 Dasi je -Marion hotela ostati č mirna, vendar ni mogla pne- \ ' prečiti, da se ni nekaj kot sen- j ca vleglo pretko njenega obra- s za. Kdmond poročen, (najbrž s srečen oče otroka — ona sama ti , pa nima nobenih otrok! j 1 ' f "Juaristične bande lahko o- m 1x>gatijo, če oropajo haciendo," n reče Marion, in v mislih je že- " lela svojemu nekdajnemu Ija-: bimcu nesrečo in pogubo. p j | "Zakaj? Ona drži bolj z Ju- j; aristi kot s cesarjem!" odvrne č Guarato.	| n
i "No tedaj »bila prilika za k vast" zakliče Marion in pogle- t< da Ralfa kot bi hotela reči: n ^Naprej! Pridobi si mojo lju- p bežen s tem!"	v P
Ralf ft razumel pogled. h "Toda to ne bo lalhko," rt- E če kreotec. "PrvJč je hacienda ci dobro pripravljena — nekaj vi sto delavcev je tam, ki znajo ni vsi orožje sukati, in drugiv je haciehdero ameriški državljan, ki ki razvije ameriško zastavo, ; kadar se 'nevihta bliža." : je Ralf pljune pred sebe, Ka- rt
doline in £ljiinfh gtfr. Dolgo časa zre skozi okno, potem pa, kot bi nekaj .za trdno sklenil, gre k pobočniku don a Marjesa-! in ^rosi za konja. Rekel je, j da mora jahati na neko haciendo v bližini, kjer ima opravke-
Jalial je proti vzhodu-. Noe <t je naredila, toda mesec je prijetno obseval zemljo. Ralf si je dal lego »haciende dovolj opvsati, in je torej vedel natančno, kam jaha.
Kaj je hotel na haciendi ? Sam ni vedel. Treport je bil v zvezi z onimi, katere je Ralf Fjnrtno sovralžil, in to je bil dovolj velik vzrok za Ralfa« da je sovražil Edmonda. Z lahkoto je premagal težavno pot, in bilo je okoli desetih zvečer, ko je dospel v dolino upanja. S seboj je imel daljnogled, in pri j dobri mesečni svetlobi je spoznal okolico hacende. V gozdu pred haciendo priveže konja oJ> drevo, potem pa gre peš naprej. Kakih« 500 korakov od liaciende se ustavi. V neka-terh sobah gori še luč. Iz žepa potegne daljnogled in opazuje. J
Prva oseba, katero opazi, je bil Dante s. Obraz in postava tega starca so ostale vsakemu, kdor ga je enkrat videl, neizbrisno v spominu. Ralf je dobro vedel, kakšno ulogo je igral ta starec v življenju Ri-charda. Le »on je kriv. da so se ponesrečili vsj njegov- načrti.
"Tebe bi kaj rad prav hladnokrvno ustrelil," mrmra sam i za sebe. 'Toda to je premalo za tebe. Ce foi le vedel, kako bi te mogel mučiti, kar bi te \ bolj bolelo kot smrt!"
Tudi Edmonda je lahko spo- 1 znal skozi daljnogled. Torej to je mož, za katerim je Marion ] nekoč norela. Imel je vzroka 1 dovolj, da ttidi njega sovraži. 1 Ralf je bi že namen)en, da .1 zapusti svoje opazovaiišče, ko ; je natančno preislf«! vso okoli- 1 co, kar z&čuje na levo od se- < Ne nekako plazenje. Zdelo se « mu je, kot bi se približevale > živali, kot bi kdo z bičem po- ^ kal, kot fbi kdo naganjal iživi- \ no. Vmes so se slfšali klici m * govori, in zrak je bil tako čist, ^ da je Ralf vsako besedo razu- , nvel.
"Se dve minuti, jasna gospo- ^ da!" sliši neki anoški glas v i dijalektu. "Tam se že vidi ha-cienda. 5e po tem hribu nav- i zdol, in tu smo. Naprej, na- i prej
' Kdo neki je to? Oddelek 1 potnikov, ki je slučajno prišel ^ mimo haciende? Na vsak na- , čin je torej sklenil, da poča- " ka. Z daljnogledom pogleda v ^ dotično smer in vidi dva popo- a tna vozova, več tovornih mul 1 in četo priganjačev. ^Sfe^l Temne mračne slutnje se i pojavijo v srcu Ralfa, ko opa- j zuje to nočno spremstvo, in i cimdalje hitreje mu začne kri A po žilah krožiti. Poleg vozov . jahate dve moški postavi, ki i ste zbudili Ralfu kljub temi A silne spomine. Četa kmahi zgi- > ne za skalami in drevesi. Kma- 1 lu pa se pojavi pred mogoč- 4 l ini i vrati haciende, krepak* J mojki glas, najbrž stražnikov: 1 'Odkod ste! K^o ste!" JPred v rat m i naSUM kratek U pogovor, in dasi je Ralf napenjal vrat, vendar ni mogel ni- ' tesar slišati. Toda sltšui je od- , nev besedij, in ^delo se mu je co bi ga kdo zakopal v led. Po- * eni pa dvigne roke in nekaj , nrmra. Zdelo se je kot da bi >ri segal maščevanje. Kmalu 1 lotem vidi, da pride neki slu- J labnik v sobo, kjer sta sedela I idmond in Dantes. Vrata ha- 1 iende so se medtem odprla, in I m sa četa je bila kmalu zbrana J ia dvorišču.	jj
"Richard! Alfonzo!" začuje € lice. r /-"	~. I J
Ralf se nasloni na skalo, kjer J e opazoval. Toraj sta bila v € esnici^ Tu v njegovi neposr^l^
' "	*" i. lir 1
' zoajc.1 OulOZK jp,nza SVOJf
■ ogrinjalo 111 ■ pozdravi osebno n j
jEiftmondu otroka, preko kaW:' i regale Bfea; iu^Rich^Ktskkfe;:
neta, bil je otrok Elize in Rt-j charda. katera je RaH blazno
1 sovražil.
Zenike zginejo v drugi sobi, : kjer je Ralf radi gostih z&sto-• rov mogel opazovati le njih semce. Ura za uro mine, Ralf pa še vedno gleda s hriba na ' haciendo. Nefkaj ga je težilo, : breme njegovega sovraštva, ali pa teža njegovih maščevalnih. nVslih- In potem, ko se vspne na konja in počasi jaha proč, 1 še vedno gleda proti haciendi. Konečno pa nažene konja in proti jutru pride v Queretaro. I Nobenega odločnega načrta še n> imel, toda v njem se je že nekaj jasnilo.
J Od onega dne je med tednom večkrat jahal na haciendo. Ko so* se veselili prijatelji, tako slučajno združeni, ko so s$ zabavali s priprosto zabavo, tedaj je strmela na vrhu hriba pred ihaciendo črna postava Ralfa kot roparska ptica, njegove oči so se zabodle v njih. krog in grozile, da ga pre-bodejo. 2e sb mu bili znani vsi prostori ua haoiendi, vsaka soba, navade vsakega posameznika. Toliko je bilo gotovo, da je Ralf, kadar si jie zmislil kak načrt, slednjega počasi izpeljava!, in vselej zadel točno in gotovo.
Tako strašen je bil ta na^rt po maščevanju, da je svoje na- i čf-te glede Marion skoro požar b'l ali pa jih zapostaviL Marion je to opazila, toda kot vse ženske, se je ona začela čimbolj zanimati za načrt, ko je opazila, da bi se mu Ralf rad .m. 1 i p 1—1 'mi 1 ........um.
jrir,	i* : • • ■ -j
ill'-I' ' '»^tt T • 'i'"'-' if^Hl
■. j '''i - c'.'Jl; I > i* ' I^Bs^B
far	je računal na pn^^^E.
t j* Pueble.in Mexu	tod.'
y Zveza jer bila povsod Pr?MB
na. Pnefbia je bila v oblasti Ju-» i, ar-istov. v Mexico City P*Ml
-	pričakovali vsak trenutek na
1 pa republikanske armade. Zatd| f je cesar prišel zopet na svojo i a staro idejo, da napade nasproti
nike na odprtem poljw T? i za t0 je potreboval cel l armado. V Queretaro ni|ple« e pustiti nobenih čet, toda kljub , temu ni smel pustiti trdn^fH . brez posadke. Treba je bilo tiRS a rej oborožiti, da branijo ntrje|| I ne točke. In na tem. na&tpiB e cesar Maks v začetku meftSfl e maja delal s sVojimi genera l K; V sredi-? maja je pozval c^B f sar vse moško prebiva&gpl
-	Que ret ara, da se oborotži^^H^ , 5000 možmi je hotel iti iz trdi
> iijave in zagrabiti Juaniste v
-	njij^ lastnem taboru.
1 Med 12. in 13. majem je bjl
-	Ralf jako delavea|l&d|9^H tMarjesa je dobil poČitnMH
: Splošno so mislili, da jiij UMtfl
-	blja za to, da hodi v taborijM i aristov in poizveduje za SoVtflj 1 žnikove postojanke. Imel jtiH
-	di več daljših pogovorov 5 pol-
, kovni kom Lopezi, o kllWiH 1 se je govorilo, da je najb^fl
-	udan cesarju.
) Dne 14. maja proti večeru je
prijel Ralf v stanovanje GuaiS| t ta. Dobro je vedel, da saržegfl
-	Marion dSi Lno, sedečo
t fote$t. Videlo se je, da je utru-; jen in napet. Vsede in rcd|^H
ti
da kupite svoje potrebščine skoro zastoj
1	1	^ 1 11 " , *
SAMO ŠT RI DNIJ ŠE PRI	^^
hranite 50 ali 60 centov na dolaiju. Imamo stotine A predmetov, katerih vseh ne moromo omeniti.
.	.	* n* \	f	J	,
_ ' • ,.	fTt	. _. w	» f
te bitro. Aopet smzane cene na olifu.
'mM	'
J^BOtRlM^ TOP • • • • 31C|
$1.50 ženski nmon suits •• . .
30c o(re6l s f« lerib as:.	■
65c žeuta ratern .	1
^l.UU zessu ms n»ei)i fc* •
1« pn v«.	•• f.'.\ .m	K	■ ^
« ij&t BRv MR snycc
' Se maski1 srak«	I
, mVWv IUNP:	9	■ 0 ' ■ ' ■ •
AA j—A: j-jtj __
- *	t "	i^m
'•10 $ ono, kar ie ugodno za AtM pi® skociovart viaoi, Jcer
Hdov, poseboio tam,
■	tBFjB* treba radi nepouce-
tva nastopiti jako §e»im prepričevalno, da se MiBhga mrena izpred oči ^Hmg||tti bolj svobodno
Ki da »e ,narodu da boljša H^ksha, da se narod nauči, misli nekoliko bolj svobod-■Wk glavna naloga našega HHkh&l. Kajti naloga časo-^^^^Hnmo, da na rodil •sporoča dnevne novice, pač pa HHHgobro časopisje narod tudi politično oddajati in mu kazati pot, po kate/i pri<le ko-hltM popolne svobode — Bo politične in delavske. I ln če je kje to potrebno, je
■	to potrebno pri nas, kjer naši Iflarodni^nasprntniki ne opus.ti; P'i'b nobene prilike, da ne goljufali zdravega razuma naSe-
1 ga tjjroda. in da mu ne bi rme« so tako jasni
iiier
aVm.
% ker sm0 doslednji v na-. HBfcNB^Tin v naših načelih, I pdkafžeino namodti v«e sle-tpaflji fn zločinstva, ki jih ^e j Atrija počenjala^ nad4'|iaso I domovino, smo prisiljeni, da
HS^iSI0 tu uradno iziavo tt
strijske vlade, ki je bila priob-I Cena v ljubljanskih listih, ki
milosti avstrijske vlad*, H ]|ve<fna izhajajo, da držijo na-K-od v ^pokorščini. Ta uradna p izjava avstrijske vlade se tfadjftjj Surovo obnašanje ranjencev E ulicah! Ljubljansko vojaško ppo veljat vo priobčuje sledeče tj K Prišle so tožbe, da ranjeni vo-
I jaki prosjačijo prt the&anfc; mm dogodki, ki so rta Škodo t armadi, se ne smejo !i«č vrti*. j Klijti s tem. da ranjenci berači čijp pri meščanih, se havadijo
jt&hjeni in bolni vojaki av-Hij&e armade ;tamijejo le ftftafctno prošnjo na svojih do-
• rveč seclaj v vojski. ■Be onim. ki imajo
L -	v
avstrijski ranjenci prisiljeni, s da javno po cestah beračijo, * ker se drugače pre%iti ne t morejo.
Toda bogati ministri, vitezi, f grofje in baroni, ki so zapelja- 1 Ii delavci narod do vojne, ne < pomislijo tega, pač pa je njim * za "ugled' armade". Zato so « tem revežem celo beračenje v prepovedali, naznanili pa niso, ' kako 'naj se siromak preživi, < ki niraa dela, ki je ranjen, ka- 1 tenemu je krogi j a odtrgala ro- ti •ko ali nogo\ ki ima ženo In j atfOčiče!
: : In ociglod vsemu temu pa I pride uradna izjava generala, I ki doiži meščane, da niso "ro- i doljubni", če dajejo ranjenim i vojakom podporo in nekaj jesti. '	i ' Kolikor mi poznamo naše < Slovence, mi dobro vemo, da Slovenski narod ni beraski na-roti. Naš narod ima preveč ponosa. da bi beračil. Mi vemo, i da marsilkateri Slovenec raje . 'akoto trpi kot bi iner^čii, zato pa je feeračenje ranjencev v stari domovini strašno zn«v ! menje grozne lakote in po-man-kanje meti našim narodom. '
Če Avstrija ie sedaj z lako- \ t o plačuje one. k j. so za njo pre* J ■Hli svojo kri, kaj 'ho šele potem. : ko bo strašna vojna končana.
Veliko bo takih, ki bodejo hodili v raztrganih vojaških ■ i si^njah "s hrabrostno svetinjo" na prsih od hiše do hise, prosili bodejo kruha, in pripovedovali bodejo, kako so prišli na heraško palico, potem ko i so pre lili svojo srčno kri za • Avstrijo, ki jih je tako poplačala, da hotiijo z beraško palico po deželi, -ji, h,,
Že sedaj, ko je Je vojna, grozi Avstrija, da fco vsakega za- , prla, kčtOr l*e drzne beračiti, to-*da kaj bo pozneje, ko jih bo »totisoče hodilo po deželi ii> beračilo? Ali bo Avstrija naredila po vojni posebne ječe. j (te zapre te siromake, ki so se j za njo tepli? * "j > ' ■ Prazen želodec, otroci po- J kopani" od lokate, izenska jeti- ; čna od pomankanja, beraška j palica — ječa, to je plača in j nagrada ^vstrije svojim "ver- j nim iti hrabrim Slovencem"! Slovenci — berači — po milo- ; sti avstrijskega cesarja, ki je ; na stara leta prelil potoke člo- 1 veške krvi! Huhuhuhul ),- -o--
—To pa moram že reči, prija- j telj, kar si oženjen, ti na oibleki nikdar ne manjka noben gumb. —Da; veš, moja zena me je že na ženitovanjskem potovanju naučila gumbe prišjvati.
nenfti glaaovalo za ali proti rojni, takrat so nemški socija-isti, ditžavni poslanci, zapusti-i dvorano, ratven dveh. Za-itopmfki nemškega proletarija-a so postali naenkrat zajci lenwkega klovna Viljema št.z.
Takrat je bit važen trenutek, fe se prepreči svetovno klanje. Praza je, kdor si domisljuje, la so nemški socijalistični po-Janci z odstramitvijo protestirali proti vojni. Takrat je bil :as, da bi povzdignili sVoj glas f parlamentu ter dokazali vla-ii, da je vojna pogubonosna in Sjarbarizem za človeško dru-£bo. Celega sveta proletariat je obračal svojo pozornost na Nfemčijo, in govorilo se je, da prihodnja rep«WiJ<a v Evropi postane Nemčija, krona blaznega Viljema pa pojde med staro šaro.
Danes smo preživeli presenečenje od strani nemških so-cijalistov. Takoj ko je zbruhni-la vojna, sem čital v nemškem socijalističnem listu v Cleve-larKlu, z imenom "Echo", da smo mi iNemci najprvo,Nemci, potem pa šde socijalisti. In mi nemški socijalisti ne bodemc dopustili, da Ibi ruski tbarbai prestopil nemško mejo. In koliko razlike je pekazala dana šnja vojna metf rtisknri kv nem ^kim bart>arjem!
Res je. da d»nes v Rusiji niso' vse iste Civilizirane" razmere kot so v Nemčiji. Toda ali se more prištevati Nemčrja danes med civilizirane države i Katera država je tako milita ristična kot Nemčija, katera diržava si je pripravila tolike morihiega orožja kot ravne Nemčija- S tem je Nemčija do kazala, da nekaj išče, in' pois kaJa je v zvezi z Avstrijo da našnjo splošno evropsko voj no. Kako so gledali nemški so cijatisti, ko je Nemčija napove dala krvavo klanje, tega nan
na ramah nemških «ocQalistov«
radi tega, ker so v parlamenti	I
dovolili sredstva za Vojno, in	I
drugič, ker niso vstali kot en	1
vsem svetom protestirali, da si c*ri roke umijejo radi njega. Ako bi bili nemški socijalisti mednarodni socijaliati, potem takem bi gotovo kaj ukrenili v tem kritičnem času ter strmoglavili Viljema It.	t ? j ' Jaz vem, da v Ru«iji vlada absolutizem, ako pa prhnerja-mo ruske revolucije nemškim, pridemo takoj resnici na <hm, da je ruski narod bolj zrel za republiko kot nemški. Ogrom-ttio število ruskih pisateljev, svobod orni selcev nam dokazuje, da je v Rusiji velikp socija-listov, ki delujejo na to, da se strmoglavi absolutizem in se uvede svobodna relpublika. Nemški socijalistični listi pišejo dames polne knjige in časopise o ruskem, angleškem, francoskem m belgijskem militarizmu. Popolnoma ,pa mol-č'jo o nemškem. Razume se, da ako bi ruski car net Jbranil manjšega brata Srba, ^n bi Anglija ne b^ 4rotei?tira,a proti uničevanju Belgije, tedaj bi bila ttiničena današnja francoska repubJ ka in ne bi bilo več sla-bostne Srbije. Ali so Francoz-je, Angleži, Belgijci ali mogoče Rusi udri i v Nemčijo? Ali niso Nemci planili kot gavrani v vse te dežele in potnandrali vse pred seboj. Kdo je torej prvi začel to barbarsko delo?
Ako bi bila Rusija tako tni-1 Irtaristična kot je Nemčija, da potem bi se lahko drugače pisalo, ampak danes je prišlo na • dan, kdo je bil prvi pripravljen > udariti in poinandrati človeške -jpravice! Socijalist na jeziku je biti lahko, delavni socijalist pa lx)lj teško. Socijalistični list "Echo" v Cleveland« lahko zagovarja kolikor hoče nemške sodruge, pribito pa ostane v i svetovni zgodovini, da sonem-
j7» . •• SSi® ' ♦•;"•••■« '4, '' SSBSSS9B9999BBBS99SB99SS51*
-i •	,	, I
iz katerega se bod|jo teško k*
v "" " .....*.........................■—• "' 1" ■*■'""■
^imllinjPotočnik priporoča rojakom v burgh svojo pf]b<Halno a melv-kimi pijačami, cigarami, cigaretami in z vsakovrstnim finim (Mianom. Za vsak obisk bom rojakom gotovo hvaležna. Antonija Potočnik, 7901 Mattel ave. ; iTKv;* --S1" ^
POZOR! Slavnemu občinatvu naznanjam, da aem aa namenila prodajati moje pristno vino Za
anlh cenah, in sicer:
Rudeče vino galona .....75c
Rumeno vino galona....». .85c
Catawba vino galona----$100
Delaware vino galona.. .$1.as Za pristnost vina Jamčim Vaak odjemalec je prošen, da prinese posodo a seboj. Za obila naročila ae priporo-čam.
PRANCES LAUSCHE. (xax St. Clair Avenue
, \ Naznanilo. T
Slovencem in Hrvatom se priporočam za obisk mojega novo prirejenega Pool Rooma, kjer prodajam tudi vsakovrstne mehke pijače, dobre smpd-ke in cigarete. Kdor me obišče -na božični dan, dobi lepo darilo. Voščim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. John Vuk-šinič, 984 Addison Rd.
Vesele božične praznike
irt srečno novo leto zeli. Vsfettt svojim odjemalcem spodaj podp;ttMii slovenski mesar. Priporočam se tudi v novem letu za obilen obisk. Imam vedmo v zalogi fine doma pre-kajene šunke, klobase in drur go meso. S spoštovanjem
^ John Btbeinik, slovenski mesar i-n prekajeva-lec. 1231 E. 61 st St.
.»..--v•;, v
Ali imate mogoče pohištvo naprodaj? AH bi radi prodali? Danite mali oglas v "Ameriko", in pohištvo bo kmalu prodano
ymmmmmmmm*mmmmmmmrn
pokojnemu Josip Bevc, ki j« stanoval na 1093 E. 64th St. da se sedaj zglasijo pri Frank Kolenc, ki stannje hi U27 E. 6otih fit. Opominjam jih, da rtoi« to v najkrajšem ča«% sicer pbodem primoran' pozvati sodišče na pomoč. Frank Kolenc.
l M naa plačatejahto^vat
—^^^juSutgtt-■
m	. '	'
25. decembra na božič. Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina *$ct, za ženske toct. V soboto pa je ftWk igre, t§ na Štefanov dan, začetek ob 7. uri zvečer. Igrala bo izyrsina •godba na pihala. Dobra prilika 2a plesalce. Preskrbljeno bo tndi za. prigrizek in suha frta. Vstopnina 2jct. z ženo. posamezna sena loct. Torej v petek in soboto v Grdinovo dvo-ranou 6005 St. Clair ave. (103) 1 m	..........ijir
-w-vwwww-wwwwvwwwwwwvwwv-www-wwwwwwwwww-w-w-wwwww-wwv Wl-Wwwwww w-w^w---^---
E F. INTIHAR,
JAVNI NOTAR IN ZASTOPNIK V VSEH ZADEVAH.
Prodajam zemljišča po jako nizkih J '. cenah in na male obroke.- v
Pisarna v meau: 314-16 B. of L. E* Building. Tal. Central 6,	Bell Main 692
URAD V COLLINWOODU: 1571!? Waterloo Rd.
Jm
i	Najbolj moderoeintar-
I	i^V^k	pežne čevlje za celo
tf	družino dobite PRI ti i
II	I
^ I	i ^
i Vesele božične praznike in srečno^ novo leto
II
M <7 a ^»v 1 «»_ • _ w^l.«,: f'« if v fcffi ff ^ II JLbl božično darilo imam neKaj Krasnega za 11
__	—	• 11 .
vsakega Slovenca in Hrvata«	II
II.	_	—	i
■ . _ ^	,	______________J ,M
FRANCES TURK,!
Prva Slovenska I
I	Se priporoča slovenska fa-	I
štron a pogreta renče. ■ ■"i.; J Izdeluje krasne šopke za ne-v veste ■ za peril .Vedno
•	n.	n	I
srde cvetke vseh vrst v zalogi Cene cvetlicam so nižje kot so Me prej. -:- -:-
i: •	/oaaiii KaTMy	.^'.'i
^fm&lMFr
\JHbvIP-7	I
I	^VHQ^HIp-	■
I	I
I	v	I
h'^f'v.'^ft"	T* .' T
6010 ST. CLAIR AVE.
I	J
TelefoiCPrinceton 1834 K
I	I
i _ _ |
' _ - 'A
: VINKO PRISTO^ -
SLOVENSKA KAVARNA IN BILJARDI.
I 6112*14 ST. CLAIR AVE. ' ^ ■ f-f;
^ H
f	T ALI .IS T
^	9b ZABAVE ?
^	mmmmm—mm	mrnmmmmm
)	PRIDITE V KAVARNO VINKO
S	PRISTAV-A, kjer je vsako nedeljo
►	popoldne
IZVRSTEN KONCERT
S	ter lahko pijete dobro črno ali belo
S	kavo, čaj, limonado in druge meh-
\	ke pijače. Ako ti želodec godrnja
S	imam. na razpolago dobro znane
\	Kogojeve klobase s kislim zeljem
►	ter druga gorka in mrzla jedila.
( f | Za razvedrilo gostom imam na raz- p' '
►	polago tri dobro urejene biljarde, t	šah in domino.
f.	Želim vsem znancem in prijateljem vesele božične
f	praznike ter se priporočam za obilen poset, za kar
£	vam bom gotovo hvaležen.
* A	■•■>' T ■ h .• •, •'/• f ' " W ' •>•' . *• * •	."i H
i i	rnmmmrnmmmfkA
L	I M I, I I I .Mil . Ill H. IMI . ». ■ ,	I	^ ;
\	VINKO PRISTOV,
L I	SIX)VENSKA KAVARNA,
(	6112-14 ST. CLAIR AVL
m - ■	.-.i. j i »•	• M	Nfi
ZDAJ VEMO!
^Kdor par.no zasleduje vojna
mu $e narava podelila vsaj nekoliko zdravega razuma m ne-I preveč nepotrebnega avstrtj-
vže zdavnej priti do prepričanja, d a ta vojna. Set nima primere v zgodovini, ni nastala iz ; (morebitnimi gospodarskih potfeb, marveč i* gole nemške sovražnosti in blede zavisti napram vsemp Slovenstvu. *
Ce natančno prekrivamo
bini "Habsburg in Hohenzol-lern. gospodarili $|ov«ili, odf nosno Slovenci. Toda v tem ko so miroljubni in dejali naši pradedje neumorno obdelovali .njihova takrat še malo ro, dovitna brda in skalnate obronke, da »ose pošteno preživeli, in napravili zemljo rodovitno, so prihrumeli Vsi oboroženi nemški vitezi raiznib roparskih rodovin nad nje, jih neoborožene postlal i — kolikor jih niso poklali — »z njihovih obdelanih posestev, katere so potem obdiržali za-se, kar pa je ljudstva na tej zemlji' ostalo, so ponemčili, poznejše s silo pcUristjanili, potem pa so širokoustno kričali, da so jim prinesli kulturo, prav kakor <da ropanje spada Bed najvišja kulturna dela in posilstvo pa da je pravi* Boti&Ji blaigoslov. — pgodovina nas uči, da so si p/ivandrani Nemci, na ta naftn vstanovili razne cbčine, iz teh občin dežele, kronovine, poknježene grofije, vojvodine, nadvojvodine, kajti ' vpoštevati je treba, da so se najbolj drznim roparjem podajali taki deli zemljišč v njih mačje varstvo aH V fcotovih slučajih celo v dar. Ko se je jfotenr združilo v eno skupino Več takih kulturonosnih ropar-jev, (grofov in baronov) je či-«to naravno postala potreba, da vsi ti roparji dnbijo svoje-^i^gl^«^ in Jaijo
zaklal a ti drugače umoril iKRt kra%> — tandldap svojega Ipte tekmeca jn to vse v m**
me*ju nemške ki*ture, Tako §liyt totaj zgodilo, da so fllij tvt*i pradedje gori i«l rtke Lade (Elbe) pognani doli na skrajni jug, kjer so se vsaj za organizirati in si tudi iivo-B^ivoje kneze, ki naj bi varovali nje in njih posestva pred tujim navalom. Pa bili so pre-šRf<i in oborožena sila neni-lš|cih kulturonoscev, roparjev X. Habsburžanov jih je podjarmila deloma * orožjem v roki, deloma pa j'fl* je pokupila od ibarantačev z Kristusovo vero- — Tako je nastala nemška Avstrija in prav nič drugače sedanja Nemčija, kjer so nekoč bivali naši krvni bratje Cehi. — Obe ti dve veliki evropski državi, ki štejeta danes skupno I iS milijonov podanikov imata tako kulturno zgo dovino, — da se oba cesarja lahko potrkata na prsi in rečeta : Vse najino premoženje je sad nemške kulture — ropanja in najini pradedje so bili '' Ra ube rhauptmann -i''
Ifo »e je Avstrija na tako kulttironosen način tako zelo razširila m povečala, je naravna potreba pač silila sama k civilizaciji, in res so se pričele vstanavljati šole, toda izključno nemške. podjarmljenim Slovanom pa. če so hoteli biti deležni dob»t šolskega pouka, ni kazalo druzega, nego po-nemčiti se, kajti blažena Avstrija ni hotela žrtvovati niti f cka niti počenega groša za Slovensko slovstvo ali za Slovenske šole, če tudi so bile državne šole vzdrževane z naloženimi skupnimi davki, koje je občutil najbolj Slovenski kmet. Tako je naš narod moral zaostajati, nemški pa je na-! prtdoval itak le v smislu goa-podstv* in samopašnosti. Danes je in ostane nepolbitna resnica. da če bi bHa Avstrijca vlada vladala pravično in rezala svojim podanikom kruh; in kulturo po jednalkej meri, . te daj bi bili zlasti nadarjeni Sk>-
v #|glc4 tem dejstvom so zla-ti' iNemci najmanj uprayice-ni očitati nam kak barbarizem, še manj pa s0 upravičeni si de-vati a« glavo krono "kultnro-noscev". K*r imajp so priropali od nas, kar so se naučili koristnega je šlo vedno iz naših Žuljev. Nasprotno pa je z nami $love»cu Kar pomni zgodovi-•li iot;pasj4ponižen na- j rod. Kar so na|i> pradedje n^-t«ri 4o nas koristnega .naredili, so M »Napel ali '^kradli ffi
Primož Trubar pustil natisniti pp^i Sl^vewxi "molitvenik, je niorafjired posvetnimi in cer-kvenuni .ohjastvi bežati iz roj-. Ine grude v tujino, da tni zadavil, izdelke njegovega truda in res IcnTuiTnega dela na Slo- -venskem literarnem polju jia je pustil slovenska izdajita škorf Hren OChron) v Ljubljani, tedaj v ofrčju Slovenske zemlje, javno sežgati. Kar snio -lanes Slovenci in kar znamo/ vse je sad našega lastnega truda; delavnosti, požrtvalnosti in u pre-egljive vztrajnosti. Kar mo »hoteli započeti, vse nam je prepovedala nemško-avstrij-*ka "kulturožefjna" vlada. Ni < e nas nfti pustilo, tla bi se sami kultu mo po v/Kliknili, na VFfl-k naš napredek je bil v očeh t'h "kulturonoscev" greh vele-'rdaje, ki se fcazpujc s smrtjo n z vzetjem posestya- V znak kulture so nam potiskali v roke samo krampe, matike, lopate ko«e in vile, ker Nemec za delo ni vstvarjen, on je nad-člo-v<k. gara in dela maj Slovan, (Vemec.pa naj gospodatje. če na so se naši pradedje zgrhža-H nad takim počet'em, so jih vtaknili v ječe,*1 od- kjer ni bil<* rrrtve, če pa s*o to pritožbo doprinesli v obliki ponižne •mošnje, so jim potisnili v roke "natanoHre'' in plašili jih s lun dice m in .pefolgm. — Tako k ul-turo ho nam prinesili ti ml Boga poslani Nemški kulturonos-H EL r#?ceto v n^mm ko se zbog Slovanskega— |Ki4»ratimstvftr- vseh Slovanov vže ni moglo popolnoma prezreti, na-m ne ^voščijo niti te-
I^Mf i tf^T**11^ x1jjievai?
^roparskim All%icem. 7Ji a4i| versko i nI narodno sovražne Albance je Avstrija zidala šole, TOaški Slovenci pa za 2o.ofr> (*rbk ne dobe niti ene Slovenke šole, dasi so tržaški Slovenci plačali vže milijarde davkov Avstriji, Albanci pa so ijubcek* avstrijskega Pepeta princa Vida takoj zapodili. Avstrija jfe sebi : podložne in zveste Slovane vedno črtila in itpt mačeha sovražila, z roparji pa <lenar zapravljala. Ali se je tedaj čuditi, če vidimo danes v sladkem objemu lepo tropere^no deteljico — ceBar nemški, cesar avstrijski in — turški sultan — terfKj potmnei treh aiajvečjih roparskih družin. kar jiih pomni zgodovina.
Južni Slovani v obče, so stremeli za civilizacijo in kulturo, roparskim poglavarjem je bilo to od<yeč, za to so prišli na dan z kulturnim delom svojih dedov in pradedov, zrmo-rilnim orožjem.
Do danes je ljudstvi} zabavljalo na rovaš obeh nemških cesarjev, ali poročilo nemških poročevalcev zadnjih dni nas je uverilo, da temu ni tako. Poročilo z dne io. t. m. pravi:
"•Ljudstvo v Be*olinu je silno vv-nemirjeno radi cesarjeve bolezni, ali če pride najihujše, t. j. da cesar v tem času umrje, to n% stvari nič ne spremeni, saj on ni vojne napovedal in je ne vodi. Vojno je napovedal Aemški narod in jo vodi ter jo bode vodil dalje I"
Sedaj smo na jasnem, ta izjava nam je več kot dovolj, zdaj vemo vsi, da je ropanje in vničevanje drugih narodov prešlo v meso in kosti celotnega Nemškega naroda. Dosedaj smo to samo domnevali, a javna nemška izjava, ki je tem bar hačem uŠla iz ui>t nam svedoči, da. imata tako Avstrija kot ■Nemčija v vojnem programu i "Vničevanje vseli Slovanov". Več ne bodo pomagali sedaj
i	jH ' • V V' •• ' -
V i X	JMZrs
od takih-barbarov v prihodnjo-
sti ? Kulture nas ti roparji, de-ilomrzneži pa gospodstva — željni bahači gotovo ne bodo učili. da bi pa posnemali njih bar-'•barizem, smo, če tudi se nas ;je namerema v ixiulturnem na-jpredovanju zadrževalo — ven- ,
iar le "pregentlemenski," a 'eno storimo vendar lahko in jo je:Kadar btnlo ti široko-us}ticj;«i sanjali;o>vojih kultiw^' nfh delili jjm zgodovinsko in javno dekazimo njih narvecji ; barbarizem, in to vse do tlej» ' dokler se ne bodo pričeli sami 'fainovati svojega imena. Kdor ti poreče: "Nemec sem 1" odgo vori mu ."Potem ai prvi barbar!''	B L.
CH
Skrivno«t naših podpornih Jednot.
fe: ivS/ ^l' ''v^s
Kadar^se srečamo s kakim zastopnikom velike organizacije ali zavarovalne družbe, pride pogovor na naše slovenske podporne Jednote, na katere velike zavarovalne družbe nič kaj lepo ne gledajo. Navadno reče zastopnik zavaro-
■ T	,	■■ ;; i
valne dri^be:
"Se kakih dvajset let, k več-' jem trideset , in podpornih Jednot ne bo več!" To govori zastopnik velikih kompanij tako prepričevalno, kot bi bila to
popolnoma gotova in dokaza-
i ' . '-t . na stvar. .
"•Nemogoče je," odgovori; mo, "kajti ali ne pristopa v te organizacije vsak dan na sto- -tine novih članov prav tako : kakor v vaše zavarovalne d>fu- i žbe. Ali ne veste, da se v vr- | stah podpilrnih Jednot naihaja- : jo večinoma pfiprosti, toaa i zavedni delavci, ki ne morejo plačevati velikih mesečnih naklad pri zavarovalnih družbah- i •d navadno zahtevajo trikrat ; takole naklade ^kot naše
bivalstva delavski narod, in izmed delavcev prihajajo ae^e-stalio nove vrste članov k šim.Jednotam."	f ! ,
i "Da, da, to je vse le^" jtf* vrne zastopnik kompanije, to- ! da^organizacije nimajo piti v primeri toliko gotovega denarja in, premoženja, kot imajo na4e Insurance kompanije, vaši asesmenti so čimdalje večji, državne postave čimdalje bolj stroge, in ljudje neprestano umirajo pri svojem delu ali se pa ponesrečijo, da vleče po4-poro." In še mnogo dokazov je podal ta zastopnik, in neprestano je trdil, da podporne Jed| note nimajo obstanka.
Vprašanje je, ali bodejo naše podporne slovensike organizacije dolgo trajale, ali imajo svoj trden obstanek?
Naše podporne organizacije obstoje večinoma iz delavcev. Delavcev je bilo vedno mnogo in vedno jih bo dosti, in brez dvoma je. da bodejo delavci tudi zanaprej prav radi pristopali W Jednotam, kakor so dosedaj, kajti v zgodovini slovenskih podpornih Jednot imamo le malo ali skoro nič slučajev, kjer bi se moglo dokazati, da podporne Jednote niso hotelet plačati ali storiti, kar so se zavezale tedaj, ko je član pristopil v organizacijo. Kadar je kaka pritožba kje pri kakemu članu, tedaj se to zgodi navadno iker član ni spolno val pravil, katere mora imeti vsaka organizacija, da pošteno vodi svoje posle, ker brez pravil podporo dajati, se pravi iz-koriščevati Jednoto- Jednota pa mora ravnotako paziti, da gre vse poštenim potom kot mora gospodar paziti pri svoji družini, kako jo bo preživel.
In naš:b podpornih Jednot ne podpirajo bogati delničarji, pač pa denar, ki ga imajo, je bil spravljen skupaj od delavca. In če se pripeti nesreča, da je treba enkrat več plačati, pa tudi delavec drage volje poseže v žep, četudi večkrat malo bolj teSko, toda pomaga pa le,, da spravi Jednoto
ski milijoni, in marsikdaj jede- j
se ne phačuje toliko, da" bi ostajali milijoni, od katerih potem vlečejo delničarji velikanske .svote dobička, pač pa se plačuje toliko, da se reši vsa vprašanja zavarovalnine, in je na strani še dokaj ; lepa rezerva, za izvanredne slučaje.
Naše slovenske organizacije so last »naroda, in narod ddbro ve, da so te Jednote in organizacije narodna potreba, zato pa je obstanek naših podpornih Jednot na podlagi pravičnih in pravilno razdeljenih asesmen-tov, toliko časa zasiguran, dokler se bo narod zavedal, kolikega pomena so zanj podporne
Jednote0:: ' • __________________
LArBOV flOLDFN It D	|
KRUH
je nnfrjen V pekwr- i tako Čist, kakor od vaše matere, draga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi gro-eeiji. p^'f ■ ^ j •
Jacob Laub Baking
4919 LORAIN AVE.
'' ■ Jfe $k.$bk M dkilkilktik	i"*
: '1 j^ 4 w	^ .	p
3 ''.kj f. • t j ■ s'. JFfcti' 1 V i
ANTON ZAVIRŠEK,
2 ^ ST. CUOR AVE. I
Voščim veaeU	|
božične Aslkifie! I'^S
UmITI
Paulin,
Car. E. 53rd St. and I Hamilton
SLOVENSKA j| GOSTILNA ||
[ Vesele božične praznike.
!tiui'iiiiiiiiint!iiii!iaHiiiii[riii'iiiiiiiii»iai:tiiiiiniia!!iy . IITTTTTTIITTTIT f T 11 .t TIT T .
M	~
h v A. SAMIČK, i
■ ■ 'St1'	h
:: j Slovenska ^
H froc^rya||: ^
m. -ji 'PsEBrt .' . v •, ^ Vedno sveža živila po ^
^	zmernih cenah. 2
* i
~ 6120 GLASS AVENUE H
v. -, ~ • |;	H
S Vesele prasnike |
l- o4ieraJwm a
^illl iil^XJLIlIllilXllXiU? " ■ n
R Iiebman,
X
I Moderna brivnica
I Kupujem in prodajam 4 fine lea*.
Izvrstna postrežba. j J
Masiranje ^ §
mjp j .	_ vH
«	• , , H *	li
i i k a W M Iš |c I® Ik i PH 1H
II 6009 8T CLAIK AVE
II	blizu 60. ccate	j
M	alvil	■/** , •/•■ft '*»,/? V
Izdelujem vsakovrstne |( slike, osebne, ženito^vanj-1 ske, športne, društvene, 11 itd. Cene oc|$3.00 naprej ducat Pri naročilo 1} 12 slik, dam veliko sliko J zastonj. Najfinejie delo.
Se priporočam
A. RYCHALSKI,
flOOe ST. CLAIR AVE. -JI
Pri nas plačate lahko vse račune za plin. Prihranite si pot in odstotke.
i K. i f mBSB W^^L r-——l
\—— —
r3Ž£uliLiLjllu£	.....'"' ^Lf m
i !mU)10I1S1
I OlCrVCnSRl joiogT&j
z.«« rj-jf	11)4 Broadway 9
■ Izdeluje slike to lenitbe in drulinske slike, otrdlj ^^^^^^^^^ slike, po n4}nov^ii modi in po nlskih cenah. Zs fSJH Trdnostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko »liko t nnravni velikosti I
s«stoq|. - - H;' v; ..	... l^M^Mi
m* vse DELO JE GARANTIRANO, -m
• -L--« -	,,. ..
aer bo se poslednji poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno
.--v
denarje v staro domovino.
PoiiijatTe ne pridejo T sedanjem {ara tako brso naslovniku ▼ roke, pač pa v teku 20 do 24 dni.
100 Kron - - $20.00
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava.
Frank Sakser
a ^Js j/i t . v ' ffift'	it i 'V-v i 'jt&Sn' '*	i - , f	if-A	' ■ ^
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
^ S 6104 St Clair Ave., Cleveland, 0.
. • ; -- - -
Kadarkoli nimate uap^ia, n« dolžite usode. Poskusite preiskati vzrok za neuspeh, in čudili se bodete, ko bodete videli, kolikokrat je bila vaša laatna krivda. Vselej odstranite vzrok in ogibajte se jih v prihodnjosti. Ce vale zdravje ni v redu, ali »o prebavljalni organi slabi, in če vam | zdravila niso pomagala, poskusite
ameTRKTNKO j
ll
ld bo redkokdaj ostalo brez uspeha. Je zanesljivo zdravilo pri prebavi lj&lnih teškočah, ker popolnoma sčisti telo in prežene nečisto snov t# | utrdi telesne dele, da so sposobni spolnovati svoje dolžnost bre* pomoči
TO MODERNO ZDRAVILO IMA PRIJETNO GRENEK OKUS IN DELUJE HITRO IN ODLOČILNO.
Rabite je, kadarkoli nimate apetita, kadar ste zaprti in trpite na posledicah tega, kadar koli imate bolečine v spodnjih delih telesa, ima- g to maladijo ali druge sBčne neprilike.
F^O LEKARNAH.	J
JOSIP^TRINER,
1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
Ne pozabite, d. imaTrinei^T Unimen^ cbbre po.ledice primrna- |
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.	^^^^^^^^
ioa- — NO. IM.	CLEVELAND, OHIO, TOREK, aa. DECEMBRA 19x4:	Part two. — Drogi dat
fo-vavi Božič.
r ljudem tik zemlji..... »ko pedje se čuje ,v viša-Jorija, hozana, Krist se
etnajstoatirinajst let je >, odkar so prišli iz ega trije raodri j« se po-Učeniku sveta v miru. toliko let je minulo, od-Herod dal poklati vse )jence, ko je iskal Krista, je rodil- fav odmeval je stoik po Jeruzalemu, ko utni Herod, dal moriti cvet naroda. 2e tedaj se je praznoval božič s prelivanjem
*	krvi, v trenutku, ko je donelo
Iz višav:'Mir ljudem na zemlji-L ---------
^Gflmi rl1'"	.	■ »-s
Vstari, puhli in krvavi Evropi bodejo letos tudi obhajali božič, praznik miru, sprave in novih nad. Toda kakšno bo to praznovanje! Herodi so vstala V Evropi, še bolj okrutni, ae - ibolj -nasilni in krviželjni, kot
I	je bil Herod ob Kristusovem rojstvu! Herod je pomoril nekaj tisoč novojencev, in še da-
•	r nes se ga zgodovina s studom
'n gnjevom spominja, Ikot največjega tirana in zločinca. Herod se je bal, da mu novorojenec ne vzame krone, zato je dal pomoriti mladino, .v aadi da bo med njo umorjen tudi onri, katerega se je bal.
Toda moderni Herodi v Evropi presegajo svetopisemske-r ga Heroda. iMifijoni, in zopet milijo« cvetja moškega -življenja ' so nahujskali eden na druzeg? kot divjo zverino, da se koljejo, gritejo, davijo in žgo kot ranjeni tigrU Moderni Herodi so strgali materam ^ iz rok njih'nade, njih upe, nji--f hovo prihodnjost, napohttli so = jih s fanatizmom, pognali jih na <bojne krvave poljane, kjer od dneva do dneva ne vidijo druzega kot kri, strašno kri, črno žatrjono kri, svežo, rudečo (kri, ki teče v potokih v najlepših krajih Evrope. Mladenič, prej prijatelj svojemu (bližnjemu, danes koprni po krvi. Moderni Herodi sooahuj skali brata čez brata, da si kaiejo' zobe kot hijene, M ki grebljejo po Rrobiisčih in iščejo mrtvaških kosti! U vseh 't > kotov Evrope p** se čuje grozni, klic: O Kristus! O Kris-
/ Božič je! Skrivnostna tišina, feilitobno-prijeten mir "lada na Bpydu, snežinke pokrivajo I zemljo, laljno padajo ena na drugo. Mehka je njih odfcja,
II	svetijo se kot bisernici.
Pri motni svetilki v od'4a!je-; nem delu mesta čepi v dve gu-E di stisnjena stara mamica. Oči I je zaprla kot bi se 'bala pogledati okoli sebe, ali kot bi se tresla pred spominom, da zunaj divja umor, klanje, požigi! 'i Zdaj pa zdaj se ji trepalnice nekoliko vdign-ejo, da zagleda polmrak pred selboj, in iz srca gf se ji privije vzdih: O Kristel
Potem pa zdrči starki po licu teška, ogromna solza. Eno samo solzo je prelila, toda ta je povedala stotero gorja. Oči so Mi skoro usahnile od dolgega f joka, ena sama solza je privrela še na dan, da pove o srčni žalosti njeni. Potem pa zopet vzdfone, in krčevito sune iz
Potem se ji pa zamrači čelo, I oci mahoma odpre in pogleda % proti oknu. Tam daleč za gorami se bliska! Ognjen steber se $ pojavi pred njo.
"Vtzeli so mi jih., vzeli ! Ali § so to kristijani! Sedem j-rh je bilo kot hrastov, pridnih, delavnih kot bučele, in tisočero krvavih srag sem potila, da sem jih vzredila in naredila, kar so? Pa je prišel birič in de-4 Jal: Starka, daj tvojo kri sem! Mi jo potrebujemo. Cesar je v
pahnejo z nebes! Antikrist je na svetu. Kaj jih boš božala in negovala doma! Cesar je velik gospod, on jih potrebuje! Sovražnik se bo zapodil po domo-
"	vini, če ne daš svojih orjakov!"
:	Blazno je zrla starka na biri-ča, ki je govoril (besede, ki so
-	jo zadevale kot konci nožev :	v srce.
"Boj ,se Boga!" je odvrnila
*	starka! "Kaj itfeni cesar 1 On
*	ima vsega dovolj, jaz sem pa
5	stara in bolehna. 'Kdo mi 1>o »	dal jesti! Kdo *>o Boga, pahnil ;	z nebes! Lažete, krivičniki, po-»	gani! Ali sem menda kukavi-'	ca, da bi pozobala lastne <mladi-'	če, ali sem menda hijena, ki 1	zgr ^p Svoj zarod? Bežite, psi!
>	Cesar ima dovolj kosti, katerih t	se lahko nagloda, ne da bi drl
-	mojim junakom kožo s telesa!
-	Ali res n'mate usmiljenja? Kaj
-	začnem jaz starka, ko se ko-i	maj gibljem! Ali mi bo cesar 1	dal jesti, ali bom morala pla-
>	žiti se po kanalih, da povžijem, i	kar je podiganam ostalo v njih ;	gnezdih! Bojte se Boga in poj-t	d tel"
1	In biriči so šli. (Pa so se vrni-
-	Ii, in več jih je prišlo. Starki so "	vzeli njene sinove, odpeljali so
*	jih kot pse in st snili jih v boj-
-	no vrsto. Vsakemu so dali v ro-
-	ke puško, nož in smodnik, pa
-	so jim rekli:: Tu imate orožje-s	Pobijajte, koljite, davite! Ne i	prizanesite nikomur., Cesar je i	v nevarnosti. Več 'bodete pok-
laK, prej (bo cesarju bolje- B*jt<
*	za Boga, morite! Duhoven vas
-	bo blagoslovil, da bodete bolj t	srčni in raje prelivali kri l
Prišli so na bojno polje I Bit-
1	ka se je bližala. Tedaj stopi
1	pred regiment vojaški duhoven
»	s križem v rokah, dvigne roke,
-	zavije oči proti nebe^om in za-1	kličefO^neskončno dobri Bog!
-	Ti se nas usmili. Daj zmago
>	našim ljudem. Daj d^ se bode-i	jo borili kot k.vi, daj da pobije-
-	jo sovražnika n ga uničijo. Je
*	resnica, da si tudi sovražnika »	našega ustvaril po svoji podo-
>	bi- zapovedal si nami da ne
-	smemo ubijati, toda o Bog, ee-
-	sar je v nevarnosti, in zanj se j	borimo. O Kristus blagoslovi
-	orožje, ki bo pdbijalo sovraini-»	ka!
f	Tako so končali molitev.
»	Nastopili so častniki, nahuj-
k	skali so fante, razdražili jih do
1	fanatizma, in planili so sirpma-
-	k v svojo smrti .Na milje in
-	milje daleč se raztega bojna
-	poljana, cvet naroda pada kot
-	snopje pod ženjicami. Strašno ,	tuljenje in hrepenenje pretre-
*	sa človeku mozek in kosti. Ko-3	pita konj tlačijo obraze i.n trup-
*	ia ranjenih, ubitih! Leže nako-»	pičeni eden na drugemu-, kri
enega se meša s krvjo druze-
-	ga! Satanski prizor!
i Starka je zvedela, da je pa-
-	dlo vseh sedem njenih junakov.
6	vse so pobili in zaklali! Sirota
-	še vedela ni, da je to mogoče. 1	Nemo je žrla v človeka, ki ji t je pripovedoval. "Blede se a	mir!" je dejala. "Kako morejo
*	moji sokoli ležati v grobu, ko so bili še teden dnij nazaj ve-
-	seli pri menil Bogve, kam so se 3 skrili, da pridejo pozneje na-5 za i T'
3 Toda stari« ni dalo miru. Bo-
a žič se je (bližal "Kaj," si misli
-	sirota "če jih res ne bo do-i mov 1"
t In odšla je na bojne poljane. e Strašen smrad se ji dvigne nasproti! Tam leže, hu! Koliko jih je! -Njeno oko nc more seč; a tako daleč- Tesno ji postane
-	pri srcu! Kaj če je res, da so tu-e fli njeni zraven? In s povešeno
glavo, globoko sopeč se je li spodtiikala starka po bojni pol-e jani, njene oči so živahno za-^ (kle vsakega mrtvega ali ran-o jenega! Tri ure je skala- Trud-a na je 'ie postala. Noge se ji ši-k, bijo... 'Glej — tam tam, nek-
-	do g'blje z glavo. Hiti tja!
! Vseh njenih »edem "sokolov v leži na tleh, raztrgani, mršavi, e krvavi, in globoke rane jim ze-, vajo na telesa. KH ^ o,
enega do druzega, a pri njih glavaih, se je naredila strašna luia človeške krvi, njene, materine krvi, ki je tekla h teles njenih sinov. Najmlajši je še pri zavesti f Bolestno, umirajoče pogleda mater, Ikomaj viden nasmeh se pojavi na bledih ustn'h, ko zašepeče: Mati, zlata mati! Glej jih tvoje sokoli-če. Se v smrti smo združeni. Rekli so nam, da moramo klati in ubijati, pa smo klali, dokler nas niso samih poklali. Pa sem prosil Boga naj mi pomaga, toda pomoči ni bilo.. Z Bogom, mama! Z - - Bo - - gom!
Napol rhrtva je prišla domov. Um se ji je omračil. Včasih se je smejala, ko se je spomnila, da so ji sinove poklali na bojnem polju, še danes ni vrjela. Trd la je, da so pri cesarju v dobri službi.
TaJkih slučajev bo letos sto-tisoče v Evropi. 'Krviželjni cesarji so poskusili zadnjič svojo moč, njim na čelu blazni Viljem in gnj li sivec na Dunaju. 'Predno je hotel zatisniti oči, ibi se rad navžil še človeške krvi! Hotel je praznovati'krvav božič! Dobil ga je. Pol milijona ranjencev leži po Av-strij , skoro milijon po Nem-čij", milijon drugje- Vse ie kri, le 'kri, le kri! Kdor v mirnem času ubije človeka, mu povrnejo z enakim! Kakšna kazen pa naj doleti vrhovnega morilca, ki je povzročil, da je upadlo cvetje narodov, ki je povzročil milijone sn^rtKj,- ki je razdejal stotisoče domove I V peklu ni zlodjev, ni ognja dovolj. da povrnejo morilcu na debelo. 1
Krvava Hosana na nebu ae
bo Jetos pela, s kTvjo bo oiblit | človeški mir, in med angeljsfco petje ob božiču se bo mešalo hropenje mladeniče v, k> umirajo daleč, daleč na bojnih poljanah za blazne, kronane glave, katere niso nikdar site človeške krvi!
Krvav božiči
--o-
Vojna in politika.
Vojna je posledica političnih razmer med posameznimi clržaivami. Vojno razumemo le tedaj, ako spoznamo njeno pravo ozadje,, ki ga tvorijo na-cijonalne, gospodarske in kolo nijalne d ference ,med vojsku-ječimi se strankami. Vojna in politika ste v najožji zvezi. Nemšlki vojni pisatelj Clause-witz pravi, da ste vojna in po-lifr'ka takorekoč le dve različni proceduri v eni in isti stvari; spremenila so se le sredstva. Vojna stremi za istim c:ljem, katerega politika ni mogla do-seč'. VocHni državnik predaje po tej teoriji v trenutku vojne napovedi vjodstvo postopanja v vojaške roke. Kar diplomacija ni mogla res'ti mirnim potom, t0 naj doseže vojaštvo s silo. Ako motrimo dogodke letošnjega leta s tega vidika, odgovarjamo lahko na vprašanje: kakšen cilj ima sedanja vojna?
Splošni odgovor se pred vsem glasi: cilj te kakor vsake vojne je uničiti oboroženo silo sovražnikovo. Ta cilj pa je zgolj vojaški Vojaštvo, armada ozir. njeno vodstvo mora ■•'meti edino ta c lj pred očmi-
j Najpopolnejša zmaga nad ne-prijateljem to je vojaški ideal. Praksa je (dostikrat mnogo skromnejša. Politična prevdar-jenost smatra često za koristno se zadovoljiti le z delnimi uspehi, se držati gotove mere. Ko je 1. 1740. iPruaija premagala našo armado, te svoje zmage n^ popolnoma izkoriščala, temveč si je zadovoljila z odstopom Slezij«. Tudi v vojni 1-1666. je omejila Bismarckova politična prevdar jenost ideale pruskih generalov: Prusiji ni F'lo za to, da uniči Avstrijo, temveč da si zaisigura hegemonijo v nemškem "Bundu". Tudi francosko^nemska vojna 1. 1870. nam je dokaz, kako ozko so spojeni politični in vojaški c iji> Po velikih zmagah nad francosko armado, po ujetju Napoleona HI. zavzetju Pariza so imeli nemški generali Francijo v svojih rokah in nadaljevali ;bi bili lahko svoje operacije do popolnega podjarmljenja države. Toda cilj: osvoj:ti Al-zacijo in Lotaringijo in s krvjo ter železom skovati ujedinjen-je Nemčije je bi'1 po za sedenju Pariza dosežen — in vzroki nad al j ne vojne so cxlpad K An-"■lfško-burska vojna je nastala vsled imperialističnih teženj an&leške države: Buri so se proti tem težnjam borili za svojo eksistenco.
Odločilnega pomena je tudi trenutek vojne napovedi-
O tem. kdaj da naj se po orožju odloča zO»pet politik, državnk. Ta mora izbrati čas, ki za njegovo državo najugodneje'. zato mora vedeti kdaj da je lastna armada najbolj in nasprotn;kova najmanj na voj-
no pripravljena. Poznati mora torej stanje lastne in nasprotnikove oborožene sile. O vojni odloča vedno politik in nikdar vojak. Zgodovina bo enkrat so-d"»la» tudi o vzrokjh in povzročitelj \h sedanje, vojne. Odgovornost, ki zadene državnike za vsako vojno, bo posebno velika za sedanjo vojno, v kateri gre za meštevilne milijone rn strahovite hekatombe človeških življenj- Državnik se sme odloč ti zai tako vojno Je, kadar je eksistenca države v pog'belj. Tudi o tem pa Sodi še le zgodovina.
Vsa zgodovina evropejskih vojn nam nudi primere, kako I so posamezne države stremile i z oboroženo silo za političnimi I cJj':. Toda zgodovina nam ka-1 že tudi, da vojskujoče države i niso vedno dosegle svojih ciljev. Rusija si je 1- 1904. hotela
■	prokrčiti pot na morje daljne-
■	ga Vzhoda. Vemo, ' da se ji ni 1 posrečilo. Tudi »Napoleonov • pcOiod na Rusko l. 1812. se je > ponesrečil — ker je l>:la Rus'j a
■	teritorijalno premogočna. da 1 bi se jo 'b;lo moglo definitivno i poraziti. Manjša država lažje
-	in hitreje podleže: usoda Bel-l giie nam to dokazuje.
j Kaj je pol teni cilj sedanje ;jevropejske vojne? Najznačil-1 nejša in morda tudi najpravil-nejša formula pravi, da gre za i prvenstvo v Evropi. da> za hegemonijo celega sveta. Ena in ; druga skupina vojskujočih s« , držav stremi za tem visokrm , c Ijem. Na bojnem polju se od-
-	Loči, kateremu pripade svetov-j ni promet. Obseg in mero us-1 peha pa bodo zopet določevali -J politiki in ne vojaki. Vojna »iz-
I	vira iz poftike in zopet v njej
-	končuje. 'Velikanski pomen gj i današnje vojne leži v dejstvu,
r da ne gre za delne uspehe, tem- i
-	več za eksr-stenčne cilje. Na
-	evropskih bojiščih se dane* ■
-	bolj kakor kdaj -borijo armade ' a kot prave zastopnice narodov
-	iw n? držav — to je karakter s-i tikon evropske vojne.
—o— .'Ji
. . • • •• in
Nov alučaj kolere v GradcujB
r Graški listi poročajo, da se je v četntek pripeljal v Gradec , transport nad 500 bosenskih relkrurtov. Sanitetni načelnik dr Palmrioh je izločil dva moža, 0 ki so ju pripeljali v deželno bok c nišnico. Pri enem rekrutu sO
II	j mikroskopticho tn bakteriolos-" j ko dognali kolero. Transport ®! je bil na" to pet <Hii kontoma-
a j iNemški časopisi na Ruskem.
" Ruski ministrski svet je pre-n 1 povedal od 1. januarija naprej v Uhajanje nemšike "St. Peters-e burger Zeitung" od 1. aprila pa a sploh izhajanje vseh nemških a časopisov na Ruskem.
0	j Trije škofje pod francoskimi
1	, zastavami. Od začetka meseca " I avgusta sluzjo v francoski ar^ fcWrmadi tudi trije — katoliški ško-.e fje. Skof in partibus monsignof; j" Ruch, star 39 let in služi kot
razideljevalec darov med voja-* ke, apostolski vikar v Sianra monsignor Perros je poročnik' " in star 44 let, škof v Corta m e Avor:o monsignor Moury pa je' J1 star 39 let in služi kot prepro^|
li Denar, katerega plačate za e- taaopta, Je nejbolje nalojen
tis MODERNA ZDRAVILA. ^
! i'!1'	. ■ ivjr ,, . >.,	i -S	b -i	'	1 »	* " '/	" '" * 1 ■■	.••*• "'r 1
i	• -	. • •• \j	/S t. v"	. / . ' - .'i. 1 • ^;' '.tfim ... ' ' .'i1	• ,.,;• -\,nr.'	. . > w v^SSa
Naši uradi zivzemejo skoro polovico vsega nadstropja Permanent poslopja na Euclid Ave., ter so na ta način največji m najbolje opremljeni uradi v državi, ki se rabjjo samo za zdravljenje kroničnih boleznij.
Imamo najbolj moderne priprave za diagnostične namene in rabijo se najbolj moderni aparati, kar jih je v tej deželi.
Preiskovalna soba. Ta aoba je opremljena aa mikroakopična, fluro-	Oaone in sinusoidal soba - modelirana po vzgledu velikih senate-
•kopična in a X žarki preiskovanja, sa preiskavo krvi in vode.	rijev v Evropi sa zdravljenje katarja r nosu, grlu želodcu,
Z vsemi temi aparati sa respoUgo nam ni treba ugibati o	|cdyicah ^ preba¥UaInih organih.
vali bolezni
\ . i , _:_u___
, —---——— 1	- 1	--—i ■■ --——	......... ........................*-—-
•r-;	. : • : .	1	' -	■ ■ '	r :	•;.	•	fc&k
••r,	i	.	(	■ ',	' v"
Ko pridete v naš urad, vas natančno preiščemo m takoj povemo, če vas moremo zdravili ali ne.	Ako vas sprejmemo v
zdravljenje, tedaj ste zagotovljeni, da storimo vse, da vas ozdravimo. Povemo tudi naprej, koliko velja	zdravljenje, da vsakdo
natančno ve, pri čem je	* Ozdravili po stotine Slovencev, ozdravimo tudi vas, če se da vaša bolezen sploh ozdraviti
URADNE URE *0D 9. ZJUTRAJ DO 4. POPOLDNE. OD 7. DO 8. URE ZVEČER VSAK DAN. OB NEDELJAH OD 10 DO 12.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN,
,	' .	j i (•_.	f t	, if JUIfMg	1
TRETJE NADSTROPJE ŠT. 308-9-10-11-12-13 PERMANENT BLDG.
746 EUCLID AVE. BLIZU 9. CESTE	A
žalostni dnev so postajali zu |Snaj; tako nizko so s e spuščali Kama zanosi v i oblaki, da se je Bvidelo kakor da vse na strehah < in se tbodo vsak hip razgrnili doli po ulicah, ki s() bile dolgo-
Ljudje so hodili semintja hi-, Ipro, nikdo ni postajal na oglih g kakor poleti ko je bilo nebo vi-• »oko in so cvetele na oknih
Al: vendar so bili ti obrazi nekako svečani, bogve kaj so P videle njih oči, da so se mno-gokrat zagledale tako zamiš-
Zadnji dan pred Božičem je bil namreč in vsak je hodil s > svojimi sanjami. . . in iskal pri-f jateljev, s katerimi bi morda skupno prebil tisti veliki večer, I ko je v srcu vsakega človeka g toliko nerazumljive sreče. . .
Vse to vrvenje je opazovala | • te podstrešne sobice vdova Gptaa in tako ji je bilo, da bi se
^ |Xekdajf takrat — v pretek-| losti, ki pa se ji je zdela tako gfdalee... daleč. . so bili tudi zadnjo tako srečni časi. Takjat, ^ ko je bila še otrok pri svojih starših in ni poznala skrbi in | borbe za življenje, takrat je flpHa srečna kakor nikdar poz-pneje. 'Ali minili so tisti časi in |sedaj je bila zapuščena vdova I s svojo, sedemletno hčerko Fa-I niko tam gori v podstrešni so-pbVi, mrzli in nezakurjeni, med litirimi mračnimi stenami, ki 1niso imele drugega nakita, ka-dolrfo prcgo zelenkaste vlage. In poleg vse te bede je prišla | še bolezen: mala Fanika se je j zvijala v postelj;- pod lahno podejo kot da jo vsak hip zadu-
I Preštela je v mislih zopet ||kse znance od katerih bi mog-H| ddbiti kako pomoč, a vse je rale davno po«etila, večino brez ppspeha, ker ljudje so grdi in BSfa-ijateljstvo delijo navadno s t ini, od katerih upajo kaj
Stopila je zopet od okna Hpfe pogledala po ortiari, a našla; ;;; tii drugega, kakor par raztrga-Mtti nogavic, na sebi pa je imela ^^Hsamo eno krilo — kaj bi
| Skoraj ti je zaželela, da bi Bumrla s Paniko vred — potem Ifef bilo vsaj vsemu konec... i
Ali ta misel se ji je zdela tudi | strašna: koikokrat je upala, da Gn še povrnejo zlate ure, ko od- i raste Panika in se reze vete v i I kpo dekle, kakor je bila ona— "Mamica" —jo je predramila |||| zamišljenosti, ki se je pre-
"Mamica, dopoldne si rekla, i Ida je nocoj sveti večer, je zaje- t • cala in zaprla oči.	i
Ana je prisedla k njej na rob postelje in se zamišljeno za-| gledovala v njen bledikast i
I* "Sveti' večer bo nocoj, da, ^ Panika. Le moli ker na ta ve-pčer se je rodil tam v Betlehe-mti Jezušček in ravno tako ga \ je morda zeblo, kakor tebe-Ampak dihala sta vanj voliček in osliček in ga tako ogrela in | pastirčki so ga prišli gledati in sveti trije kralji so mu prr-I nesli tako dragocenih darov, da . bi nama že košček tistega pomagal iz te revščine. Glej re-vica si — bolna, a jaz nimam, da <bi si saj zakurila sobo in bi J bil: tako lepo na toplem — no- ! coj, ko je sveti večer in se jih J bo toliko in toliko srečnih raz- ! govarjalo ob topli peči ob po- ! j| gačah in še bogve pri čem, a . jaz nimam niti toliko, da bi ti • kupila kruha —"	j
P "Da, zakuri mama," jo je ^ prosila Fanika, a Ana se ni H . dvignila, samo solzo si je otrla. J "Počakaj Fanika, zvečer ko j nastane mrak in ti bom pripc- ' vedovala kako lepi so božični J prazniki."	, t
"Ali glej, mama, kako lep} ' bi bilo ko bi nocoj napravica ja- j slice in prižgala sveče. Vel ta- t ke pastirčke, rdeče in pisane z » h ovčicami, kakor sva jih imeli j I lansko leto. O, to bi bilo tako j ' lepo m ko se zmrači bi zapeli: ' iT "Sveta
noč, blažena noč —— | ( I Vse že spi —	i
je polnoč..." le to bi bilo tako lepo!"
Ana jo je poslušala molče in < srce ji je bilo nemirno kot Še i
l t ' ■ ^ *. ™ n koli- Kolikokrat je pela do- I ma ob jaslicah z druiino to pe- J sem. a danes ne more niti last- I ni hčeri izpolniti te želje, ko ve 1 Zl| da ostane spomin ha ta večer v J 1,1 človeškem srcu večno. Koliko- g ic krat se b0 Fanika spomnila, da 1 ^ nista praznovali z materjo ni- 1 kakega svetega večera, da ni- I sta imeli niti jesti, niti drv, da I bi si .zakurili mrzlo stanovanje, i l}m\ "Fan'ka, vse napravim," je I 'J1 vzdihnila po dolgem molku in 1
jo poljubila na lice. 'k In vzravnala se je nenadoma I n tako resen in zamišljen je I Z1 bil njen pogled, da se je Fani-j|
10	ka ni upala več prositi. Nekaj I časa je gledala t^ko proti okrni. I
'* potem pa se je nasmehljala I kakor je Fanika že dolgo ni vi- I e dela in se zopet sklonila nad I .s njo.
u "Vse napravim Fanika! Sve- I a ti večer je in tako mora biti, I r' da »bova saj nocoj srečni in ve- I a seli- Jaslice naprav m in prav 1 vse tako kakor imaš rada ti in I a sladčic ti prinesem in rozinovo a pogačo."
e Fanika se je nasmehnila in je objela mater z mrzlimi roči-" cami.
0 "Oh, to bo lepo, mama." l" Se nekaj časa je slonela Ana | pr: hčeri in videlo se je, da pre- 1 mišljuje nekaj težkega, a ko jo 1 n je Fanika zopet opomnila, da j e je čas, se je dvignila.
"Z Bogom in pridna bodil
11	Ko se vrnem, ti prinesem vse, a kar si želela."
l" Na ulicah je bilo vedno več
ljudi, hiteli so vsekrižem in i c) Ani je bilo hudo že ob pogledu I :I na te srečne in zadovoljne o-
■	braze' Pred vrati je nekoliko 5- postala; kakor da se še vedno
a ne more odločiti, a naposled je 1 e zbežala po ulici in se ni ozrla 1 0 nikamor.- Zdelo se ji je, da so I i- obrazi- vseh uprti vanjo in ji berejo mimoidoči kar iz oči t ono grozno misel, ki ji bo re-
-	šteljica iz telhi muk... Ko je
e dospela vsa zasopla do visoke I z hiše, v kateri je brivski salon. E
0	je zopet obstala in se zagleda- I s la v tla...	® j Skoraj se je hotela obrniti in =
oditi, a zopet se je spomnila 4 » Fanike, mraza in gladu in bi I a tr0 kakor v strahu, da bi se ne C
-	skesala — je pritisnila na kiju- I
*	ko in vstopila.	'
1	Zelo *«e je začudil brivec, ko I mu je Ana razodela svojo že- J
i Ijo.	•
i "Ali jih ni- škoda? Pomisli- f . tel"	f
i "Moj Bog," je zavzdihnila C » ker drugega ni vedela — kaj I
-	naj mar razodene svoje težave I t temu tujemu človeku.	f
"No, kakor hočete, jaz jih 6
i	kupim za — dvajset kron." 1
In Ana je prikimala-	V
Ko se je dotaknil s škarjami 1 , tilhika, jo je zazeblo po vsejfk 4
•	telesu, toda stisnila je zobe, da | ni krknila in trenotek potem 1
>	je bila brez — las.
Ali božični večer sta prazno- J t vali s Faniko veselo. J. IP. ^
i t JOHN
TURK, ,
I	; Slovenski krojač
» jji, j i
! ; malci vselej zadovoljni. j! j|
| | 3952 ST. CLAIR. A V. j| j j fcoooooooooooopomata^ ;;
ii	FRANKJI
II	KMET, | i
11 SLOVENSKA \ ' t GOSTILNA	t ii
■	t ' ■ i ii s , Božični poidrar in rot- % ;
! t čilo m no to lot*.	i j;
>	i '	J i-
3922 ST. CLA1R-AV. * j j
t H	! !:
Samo $9.00 sa celo leto, in i dobite "Oev. Ameriko" v hiio a i vsak teden dvakrat	i
fa	r ™
A M	w	__,__hI jm
%M -'mM-^^ j^asini^ MM ^aHHfMHm HM BMB
lr IIMUlUlfll H -I
i Ju alf KLILLLI 1
''-Immfftrr*..... 1 —aH
I 4734 HAMILTON AVENUE. I
I Veliki
in vedno snažni I I gostilniški prostori. I
H'
I Vabim vsakega prijate-	H
Ija dobre pijače in hitre	I
I postrežbe. Velika zaloga	||
dobrega domačega vina.	I
Pri meni dobite vedno	I
čisto in pošteno blago.	1
Samo prve vrste žganje	R
. linijske smodke in vi	1
I dno sveže pivo.	I
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO ' i j I	NOVO LETO I	I
M. Marešič, |
Prodajalna moildh oblek, obuval, srajc, klobukov j zabojev po najnižjih cenah.	' j
SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE.	j
4322 ST. CLAIR AVE. J
i i m*««««« w^isaiaw«
Geo. Matijatkot
Slovensko-hrvetska trgovina s vso moško opravo, čevlji in perilom. Slovencem se priporočam | sa dobro blago In nizke cene.
6319 St. Clair Ave.
..............1 .	U . 11 1 "■.....1111 ................... I.1W1 -g"1 U ' ""
ftaaeaaaeeeeaeeeeaaeaaaaaaaa eeeaaeeeaeaeaaaeaeaaaeaj;
Fr. Vesel,
yr>a slovenska mesnica
Sveže in suho meso vedno v zalogi. Pristno blago g zmerne cene!
4030 ST. CLAIR AVENUE.	S
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SLOVENCEM !|
-' i	•sssz—ss—Baammam 1 1 -u~
M. BIRTIČ,
Slovenska Mesnica
Vedno sveže in čisto meso. Mojim odjemalcem želim vesele praznike.
1029 E. 61st ST.
^LI STE 2E »PONOVILI NAROČNINO? SAMO $2.00.
fflSrališ«CfWl®^''■ 't^S^l	v	'^Ž^nkŠ1
g
zHi^ . ^ai:. P	->• i.4 < r v Pttf % Msmz ' ■ ■■■/•■J- a v'-n	bt
^Jj	Jp-'Jj&v '	K
1 Cafe Carniola j
I A. M. KOLAR, lastnik |
j 3222 LAKESIDE AVL I
J Voščim vsem Slovencem vesele p
3	mE*
Vf^V^^wH Vf^V^^V^H■f^W^^w^B Vf^V^^V^H ■f^V^^V^BVf^V^^V^H Vf^V^^W^I Vf^^V^m V
^ft ■	f "»r " f 1 f* - i* f	ji f" 1» f * f" 1» f » v i* W v^v^
J. S. JABLONSKU
i SLOVENSKI FOTOGRAF j
n
H
Se priporoča slavnim slovenskim društvom v izde- I
lavo najlepših in najcenejših društvenih slik. 1	1
■	m
I Nadalje izdeluje fine poročne in krstne slike, kakor I kdo želi. Vedno točna, poštena postrežba, cene I I vedno najnižje.	I
i Velika naklonjenost, ki jo mi Slovenci skazujejo, je I
HI 1	v
najboljši dokaz, da so pri meni vedno dobro in
i	H
I poceni postreženi.
I Vsem dosedanjim prijateljem želim vesele in srečne I I božične praznike ter zdravo in veselo novo leto. I
X $. jaMomki,
I	6122 ST. CLAIR AVE.	I




Na Silvestrov večer
•Po enolični sneženi poljani ■ je .bežal vlak in samo eriako-fenerno drdranje koles je motilo I tišino v kupeju. Včasih sem stopil k oknu, odgrnil zaveso I in pogledal v noč, pa kamor je s zablodi! pogled — povsod samo neizmerna snežena plan... t't upa t am v daljavi kaka lučica I *'n visoko gori nebo mirno in, $ posejario s tisočerimi zvezda-| trii. Telegrafični drogi so beža-I li mimo, včasih tudi samotna | železniška čuvajnica, a pod ppnenbj .enakomerno drdranje i koles, kot da se peljem sllcozi
Neštetokrat sem pogledal jlita uro, pa čas se je vlekel leno p|n počasi ali pa se je zdelo saj men' tako, ko sem mislil na $ daljno domovino in srečo ti-ste-| ga večera pod domačim krojil- Cisto sam sem sedel v kupe-Z; ju in tako se mi je zdelo še vse dolgočasneje, še vse bolj pu-|.$to in naposled sem se stisnil ■Ntot in skušal zaspati. Pa se mi ni dalo, zopet in zopet sem ; itopal k oknu, gledal na to, jV gledal na ono stran, kot da hočem izagledati tam kje sredi t he nočne poljane znan obraz ali bogve kaj, da sem pričel naposled nemirno hoditi gorin-' dol.
Slednjič je vendar zabrizga-f la lokomotiva rezko in cvileče, da se je razlegal pisk daleč v noč in kolesa so zaropotala . glasneje in sunkoma po križa-jočih se tračni* f" T v
Odprl sem okno in pogledal *^po postaji pri razs«ritljeni čakalnici, nekaj oseb je izstopilo m izginilo za ovinkom v noč, samo gori iz prvega nadstropij je lila v noč svetla luč .. Zi'<j pa zdaj je hušknili mimo okua temna senca, nekdo je obstal
pp Oknu s čašo v roki--
dalje nisem mogel opazovati, ker vlak se je premaknil rn ena-: komerno so jela *zopet ropotati pod menoj težka, masivna ko-
Takrat je vstopila mlada gospodična zavita v dolgo
i
, mantiljo na kateri so se iskrile v drobne snežnrke. Nekako plaš- p no se je ozrla po kupeju in vi- j del sem, kako je obvisel njen j< pogled na meni. Ko je odložila (d skromen zavojček in razpela s ogrinjačo, se je zelo neokusno zasvetila njena rdeča bluza, s Lahno je prikimala v pozdrav in mi sedla nasproti, da sem t lahko natanko opazoval njen t obraz. ;Ni bil ravno lep, ustnice č skoro nekoliko pre&Toke, a oči so gledale izpod temnih n obrvi sanjavo iti boječe, tako otroške so se mi zdelle, da sem p se čudil, ikako da potuje sama...- n Parkrat je uprla vame vso jj krasno luč svojih boječih oči j( in naposled, ko nisem vedel £ kako bi pričel pogovor, sem za- n zehal prav nespodobno in za- k mrmral bolj sam zase: "Ta prokleti dolgčas —b ■Pogledala me je pozorno in j( je prikimala:	1
"Grozno... in posebno no- s coj	*
Tudi njen glas je bil boječ £ in ko je spregovorila, je gleda- j. la v tla.	k
"Kako to mislite, gospodič- r
na?"
"Sivestrov večer je vendar, k zadnji dan v starem letu, jutri p nastopimo novo —" je opomni- r la in me pogledala skoro očita- s joče.
"Saj res," sem pritrd'1. Lep- n še bi bilo doma ali koderkoli v > kaki družbi kot na tej puSti p vožnji"	n
Prikimala mi je molče in se n ^alostno zagledala v rosno r okno. *	v
t}"KratkočJ*snej<;, bi bilo gos- 8i podična, da šrte Ostali v družbi g domačih —" a še predno sem n izgovoril do konca, je odkima- » la in zamahnila z roko.	n
"INimam nikogar! Vi ste mo- d goče v tem oziru srečnejši?" v / "Srečnejši?" sem povzel. J' "Mater imam, no, pa če se spo- a minjam nazaj, sem bil tudi do- Sl ma na ta večer vedno ves nezadovoljen. Pravzaprav je to h smešno t Saj je vendar večer si kakor kak drug in vse sanjavo t; pričakovanje novega leta je (k lahko največja bedarija: kjejv pa je zapisano, da se prične no-|U
«1 . I U .1	' I M 'I
"Hp' ' vo leto ravno nocoj, šteje se
pač, kakor bi se lahko štelo od julija ali avgusta, a vse drugo je ljudska domišljija. 1N0, seve-(da, tudi baj(ke in sanje so včasih lepe."
Gledala me je začudeno in je skimala.
(9 "Mtoj Ibog, dom imate in mater kakor pravite, pa govorite tako mrzlo in grozno, da bi se človek skoro pohujšal..."
Zasmejal sem se in sem primaknil nekoliko bliže.
"Motite se, gospodična I Se pred kratkim, ko sem videl tam na postaji skozi okno vesele ljudi, ki so praznovali v posta-jenačelnikovem stanovanju večer starega leta, sem se spomnil da nastopimo kmalu novo, ki nam bo prineslo bogve kaj
—	so me obšle takšne jokave, bolne misli, ker kolikortoliko je vsak izmed nas zaljubljen v to sanjarjenje. V naši naravi sami je že, dasi je vse skupaj smešno, kot sem rekel! Kakšna Čuvstva bi vas recimo navdajala, ko bi slavili božič v poletju, ko so vse aleje in ulice polne razJkošn lh dam in svira prome-nadna godba pozno v noč, kot kje v južnih krajih? In nasprotno se zamislite v Veliko noč. svetlo in solnčno, z novimi slamniki in dehtečo pomladjo
—	tam kje na severnem polu med večnim snegom in delom! No, v dite, tako nas omami par neznatnosti, ki so se jih izmislili gotovi ljudje pred davnim časom največ sebi v korist, in mi zdaj slepo verujemo vanje f Z istimi- zvoni zvone na starega leta dan, kakor pri pogrebu, a mi hočemo varati lastna ušesa in če bi prišel človek in nam rekel; bedaki! —bi se nanj še jezili. Tako je, gospodična! In prav tako ste lahko veseli tu v dolgočasnem kupeju kot' v kaki ibogati družbi, ako ste se napotili in kako veselo pot."
Zadnja beseda jo je zadela huje, ko vse druge, ker videl sem natanko, kako je vztrepe-tala. Še trepalnici so se ji za-klopile kot da noče niti v duhu videti kraja kamor se je napoti, la. In ko se je . zopet ozrla va-
me, so bile njene oči še bolj otožne in z amfiSljene, tako so se svetile kot da jih je orosila skrivna solza..-,
"In vendar «0 spomini tako natanko, lepi," je povzela nekaj časa. "Koliko veselja, koliko sreče vživa marsikdo nocojšnji večer. Tudi jaz sem bila nekdaj deležna teh leph Sil-vestrovih večerov, ko smo tako nestrpno pričakovali dvanajste ure, da pozdravimo novo leto, pa je minulo vse tako kmalu..."
"Križ čez preteklost," sem jo skušal potolažiti — "in pričakujmo raje kaj nam prinese bodočnost. Sicer pa, ako ste tako zaljubljeni v ta večer, ga boste pač še lahko mnogokrat preživeli bolj veselo nego danes: mladi ste še in človek zna cen ti srečo šele po nesreči, veselje šele po žalosti. Bogve, kako biserna bodočnost vas še pričakuje!"
"To življeje je grozno..." je šepnila komaj slišno, a kot da se je prestrašila lastnih besed, je dostavila glasneje: "A včasih vendar tako lepo...
"Samo to je vrag," sem opomn i, — " ker je veselje in lepota navadno za nami, gorje in skrbi pa pred nami."
Takrat je vlak obstal in ona je pobledela. Dvignila se je in zapazil sem, da je njen čevelj razparan čez in čez.
"In sedaj odhajate," sem dejal skoro mračno, ker vedel sem kam vodi njena pot.
"Odhajam, dasi me je strah ..." je šepnila in mi podala roko. "In to rayn{> nocoj, ko me veže na ta večer toliko sponi nov ...
"Pozabite jih gospodična in z novim letofri pričnite novo ž;vljenje, kjerkoli in kakoršno-koli, samo konca se ne bojte, ker ta usojen vsakemu!
Pogledala me je hvaležno in je odšla. Samo na peronu se je še parkrat zasvetila izpod man-tilje njejna rdeča bluza, tudi razparan čevelj je pogledal. parkrat izpod krila, na to je iz-ginHa kamor j« bila namenjena... Jaz pa sem ostal sam in bilo me je strah »bodočnosti..
ANTON LOGAR,
MODNA TRGOVINA
3837 ST. CLAIR AVENUE	I 1
iij!^ PRIPOROČAM POPOLNO ZALOGO DOB- ^f^ REGA MODNEGA BLAGA ZA OBLEKE. | VELIKA ZALOGA ČEDNIH ŽENSKIH KRIL PO NIZKIH CENAH. VSE MOŠKO IN ŽEN- j SKO PERILO.	I
V ZALOGI IMAM TUDI PRIZNANO DOB-	f
RE IN TRPEŽNE ČEVLJE ZA MOŠKE,	[|. B
ŽENSKE IN OTROKE. VSA MOŠKA OP-	|M
RAVA. FINI VOLNENI MOŠKI IN ŽENSKI	II JOPIČI PO NIZKIH CENAH.
PRIPOROČAM SE SLOVENSKIM GOSPO-	'M
DINJAM, DEKLET AM IN ŽENAM TER	%
FANTOM IN MOŽEM. POSTREŽENI STE	|1
VEDNO POŠTENO IN ULJUDNQ.	. Jj
VSEM ODJEMALCEM SE ZAHVAUUJEM f H IN PROSIM ŠE NADALJNE NAKLON JE-
. vesele praznike in novo uto. i
v'	ii j;?/?	.t ..• ! •*' & T'--; f'-* V i''"' W * • mJSH
Prva hrvatsko - slovenska trgovina s pristnim, doma izdelanim tropinjevcem in izvrstnfm vinom
^■Kk	-	^U/-	j; v	■
hi	I L	mJ U	LJPI I mb
m wkm m	H	H^^l
2537 St. Clair Ave.
Na tisoče mojih rojakov priznava fino kakovost mojega pristnega j vina in tropinjevca. Prodam na leto do 40.000 galon vina, in j do 5000 galon tropinjevca, katerega sam kuham, i Pošiljam na vse strani Amerike. Pišite po cene. Za vsako pošiljatev jamčim. Ko enkrat naročite, ostanete naš odjemalec.
i JANKO POPOVICH, 2537 St. Clair Avenue.
L	' t	,	■ -
Gostilna in dvorane za društva.
|	i	—mm—m—mm——
rj	|
| ^ «
komu.
---
No« je dobra in koristna jtvar v rokah pametnega' in dobrega človeka, toda nevarna in pogubljena v rokah otroka i\\ zloč nca.
Ravno tako je tudi časopis data vreden, ako dobremu služi, toda je lahko strup in -naj- ; večje zlo narodu, ako je v rokah lahkoumnih otrok in narodnih izdajalcev.
Takojj ko se je začelo krvavo klanje v Evropi ,nam je .bita vedno Pred dobra bodočnost našega naroda, zato smo se prvi dan vojske postavili na slovensko in slovansko stal šče. Od tega stališča se nismo umaknili niti za prst in se tudi ne bodemo, dokler ne \ iprevidimo. da je kaj druzega boljšega za naš slovenski narod. Mi smo z vsakim, ki je ' ia delo za boljši napredek slo- ' venskega naroda, za svobodo la.šega naroda, in bodemo proti vsakemu, o katerem smo preplan-, da dela na škodo ' svojega naroda.
Veliki Hrvat A. Starčevič je 1 iejal, da bi se zvezal s Kitajci, Se bi vedel, da bodejo hrvat- ' tkenip narodu koristili, in vča- 1 lih je! treba se zoperstaviti rod- 1 lemu* <krtitu, ko opazimo, da ! ►lednj dela v pogubo svojega 1 laroda.
N epic i in Avstrija so razde- ' ili naš naro<l, oslabili so ga, iripeljali na beraško palico, in 1 uiredili so neumen dober del j lešega naroda. Zato smo, in : ficer samo za to z vsem srcem J n du&o, ne prot: narodom, pač
;
sa -proti vladam Nemčije in Pittfje, dočim zavezniki, nas->ro*niki Nemčije in Avstrije, 1 liso. našemu narodu še nikdar ftjp' ^a.r^dil:, kolikor nam pač iore zgodovina povedati- Za-O nas pa človeštvo in pamet pducujeta, da smo z njimi, do-cjer oni ravnajo z nami kot v (| Mdmi in svvOjim bratom. r Da se to razume, ni treba fipiizega kot zdrave pameti in Ihtavega srca. Le nespametni. PKvi in skrijnri nszadnja- 1 lic« Ijttfdje morejo danes stati || strani naših zakleti stolet-lih 'sovražnikov. Mi moramo mti na strani onih, ki rušijo jell, v katerih je nad 6oo let zdi-loval naš narod. I.Tako je mak slovensko prepričanje, to je politika razuma, srca in narodne koristi, tako |qio narod vedno učili, da se Itgi drži in bolje mu bo. In če ^ pri tem našem stališču z na-Hi le nekaj tisoč ljudij, smo lahko zadovoljni na uspehih, Iter so nam ddbro#*trane vse ipletke in odurna sredstva, ka-fora rabijo avstrijski plačani njoni, da obdržijo naš narod ir tmini, in ker imamo pred oč-pti vse lopovščine in peklenske Mi onih, ki tudi v tej\svobodni $ftieJ hočejo mučiti del naseli naroda, da mu še tukaj gospodarijo in ga derejo iz kože, K^o mu spaznili žep in mu omračili um.
Nihče se ne sme ustrašiti, če doibi pred sel>oj predstavnika l|tiro-ogrske trhle podlosti, nemške tranije n osabnosti. vsak naj s pomilovanjjem gleda Jia človeka, ki sili v jarem, ki ne ve, da ga je slovenska mati rodila, pa sili flc -nemški. Lev pozna levinjo, tiger tigrov-IrO, srna srnjaka. Kakq> da ^bi potem Slovenec ne vjedel ka Slovana, kf je iste krvi in po-^otyenja, in sili k Nemcu (in we.la avstrijska vlada ni druze-jka kot kopica ošabnih Nemcev) ki je bil za Slovana, neprestano ših^4p«ja.
Držite srf to£n6 svojega slovanskega stališča. Posebno v tej svobodni deželi ne moremo trpet' privržencev avtokratič-nrh in nadutih .Nemcev, ker nas prostor je med Slovani .Cehi, Slovaki m Hrvati se gibljejo, da se otresejo jarma, ki jih je tlačil stoletja, glejmo, da tni ne bodemo <zadnji, da ne bodemo iti pod pete onim, ki so s petami doseraj na nas stopali.
MglfV;
f -O-
Katehet: Kaj je Bog rekel jfcači v paradižu ? fr Učenka: Po trebuhu se boi gazila in celo življenje boi
^■ nt J*" '.i -.<

Brez naslova.
^ Lerkin Stanko.
Vel k dan je .bil že zunaj, ko sem «e prebudril- Pomladni dan 1 je sijal zunaj, tako prijavno zaupljivo so sevali solnčni žarki, vse je bilo mlado, prenovljeno, prebujeno.
•Polastilo se me je neko čustvo, veselo, a mučno ob enem, tam nisem vedel, ali naj se zjo-čeni veselja nad belim pomlad- 1 njim dnem, ali .tiaj <plakam nad svojo bolestjo 'n bedo. Živ I kontrast sem se dozdeval sa-mu selni, če sem pogledal ven, : •v prebujeno naravo. Svetel solnčni dan zunaj, a v moji du- 11 Ši tema, brez vsakega solnca veselja.
Sam sem sedel sinoči v < predmestni gostilni. Costi to- i bakovi oldaki so se vili ob i stropu in stenah te.r silili na < dan pri majhnih v»ratih in še 1 pri manjših oknih. Pri drugi I večji mizi je sedelo vse polno ' veselih ljudii, nekateri že pre- 1 cej omamljeni od alkohola, drugi še bolj trezni, a govorili H rn vpili so vsi vprek, da drug 1 drugega skoro ni razumel. Jaz sem se le malo menil za to družbo, ke»r me niso zanimali njii-hovi vsakdanji pogovori. Zatopil sem se v svoje misli in sča- * soma sem se tako zamislil, da ^ nisem nič več slišal, kaj so oni nr: dolgi mizi govorili. Nekako lenciba. nekaka neobčutnost za vse se me je polaščala, našlo- 1 nil sem se v kpt ter strmel v 1 težakov dim, ki »m: je v zavitih in ~<^ttih .kolobarjih vil rkoli feoinaj brleče svetilke ter zavijal v motno svetlobo.
Tako bi bil skoro zadremal v svojih sanjah, da me n; vz-dramil nov prišlec, ki je prise-del k moji mrzi. Ze takoj pri vstopu sem opazil, da ni človek, foi bi Mvel biezkirbno/'z* nič se meneč, ampak, da ga nekaj tež; in da ni tako veselo razpoložen, kakor moji sosedje pri dolgi mizi.
BH je že precej star, v precej ponosen i delavski obleki, obraza podolgovatega z redkimi lasmi, ki so postajali na nekaterih mest;h že sivi. Obraz mu ie bil posajen z globokovdrtf-mi gubami, ki so bile tu in tam zategnjene v Ibolestne poteze in črte. Sploh je 'bil cel njegov obraz tako izrazit, da bi natančen »opazovalec že iz njega mogel iraabrati vse skrbi In nadloge, ki ga tarejo.
iPrimaiktnil sem se bližje in ker me je začel zanimati, sem ga skušal ogovoriti. A on se ni dosti /.menil za moje besede, pc-tlsnil je svoj klobuk še glo-bokeje na čelo, nekaj nerazločno zfttnrmral, globoko zakaš-ljal in zopet je vladal molk med nama.
Ko sem videl, da s sosedom nikakor i*i mogoče začeti pogovora, sem se zopet pomaknil bolj v kot in .se znova vdal svojim mislim. Temne in meglene so vstajale precl mojimi očmi 'konture domač:h pokrajin, na katere že dolgo, dolgo nisem mislil. Privadil sem se bil skoro temu življenju, ki sem ga živel sedaj, privadil temu večnemu potovanju iz enega v drt'jg kraj, živel sem zapuščen, osamljen kakor 'Hvi dandanes toliko ljudij. 'Pa tudi jaz se nisem brigal dosti za ostali *v«rt, celo domaČi kraji, domači hribi in doline, da celo podoba moje matere je npkako zatem-nela v mojem srčtt, in pretehta so tako že leta, ne da bi se kaj pdbrigal zanjo. Sedaj pa se me je polastila neka čudna tesnoba in nehote sem so po dolgem času domislil zopH irrtere in neizmerno hudo se mi ie storilo, ko sem , se zavedel kako
eni jo pozabil. "Ven Ur jc moram zopet enkrat pomniti, te moje dobre mam.v, ?>m izpregovoril v svorh »ni^lih nelkoliko l>olj na ta<o, da je moral slišati tudi moj sosed Kajti, kakor hitro so mi ušle te besede preki ustni<j, se je z neko nenavadno kretno obrnil k meni, me tako nekako' čudno presimlivo pogledal m še enkrat vprašal: \___ _____
"Kako ste rekli? (Svoji materi da pišete? Ha, ste pač srečen človek, ker cel0 v taki dru-i žbi misl-ite na svojo materi" - "Le ne sodite prehitro,"
J;mL( - > t
ti, da dtfbra je, veliko je skrbela zame, a sedaj, sedaj, ne, tudi pri meni ni vse takio, kakor bi moralo bki."
Več mu nisem hotel omeniti, ik>er se je tudi on vedd v začetku proti meni nekako nezaupljivo.
"In še enkrat vam pravim, da ste srečni, če imate mater ter jo t-udi ljubite, kajti ona vas gotovo ljubi. Tudi jaz nisem poznal drugega, kakor Iju-ibezen do svoje matere in skrib za vsakdanji bori košček kruha."
"A tako, imate še družino?" sem vprašal kolikor mogoče radovedno, želeč zvedeti še kaj več.
"Da, tudi družino imam, prazaprav sem j0 imel, ker sedaj jo nimam Več, ali če jo imam, ni več vredna tega imena. Glejte imam tudi sina. Močan je in krepak, prava moja podoba. Ko je b'l še otrok, sem ga vedno najraje videl, nikdar nisem čutil utrujenosti, kadar sem prišel od dela domov, ves izmučen in izmozgan, in mi je on priskakljal nasproti in objemal moja kolena. A kje so že tisti časi, saj skoro ne smem več misliti nanje. Dasiravno je postalo tu notri" — in pri tem je pokazal na prsi — " trdo in skor0 neobčutljivo za take mehke stvari, mi sili vendar solza na dan, kadar se »poAi-n:m tistih dni. A pozneje, saj veste, je zašel med tisto tovar-šijo, med tisto prokleto tovar--šijo, ki ne pozna dmgega, kakor kozarec vina pred seboj in ta mu je zamorila in iztrgala njegovo (inio in obenem tudi pokorščino in spoštovanje do starišev. Pozno zjutraj je začel hod:ti domov iz gostilne, kjer ie skoro sle hern dan popival s svojimi pajdaši. Svaril sem ga nekaj časa po očetovsko, a ko sem videl, da prijazna očetovska beseda nič ne izda, je zakipelo tudi v meni, zarohnel sem tudi jaz in'takrat hi se bil skoro izpozabil nad njim.
Od tistih časov nisva spregovorila nič več besedice. Nekaj dni je hodil bolj redno domu, a čez teden dni je izginil."
Razgrel se je pri pripove-danju Čez dalje "bolj in pil je v dolgih, željnih požirkih.
"P«red par dnevi pa sem zver del, da je pobegnil s svojimi pajdaSi, a v nefloi krčmi so se nekaj sporekli in tekla je kri. Sedaj (pa sedi v kaznilnici in ko sem prišel zadnjič k njemu, je zarohnel nad mano, me divje pogledal ter se obrnil v stran, kakor ibi hotel reči: Vi ste vsega tega krivi. — Takrat nisem mogel izpregovoriti nobene besede in ko sem prestopil prag ječe, mi je po dolgih letih kanila solza na mrzli tlak.
To je življenje, vidite, ki reže človeku gu'be in črte v obraz, »kiakor plug brazde v njivo. Upognilo me je skoro od tistega časa in postarat sem se za nekaj let. In moj sin mi naredi -kaj takega, pomislite, moj sin, za katerega bi vedno prisegel, da ga ni boljšega, za katerega bi vedno dal zadnji novčič svojega bornega zaslužka. Težko me je obremenil na stara leta Bog, a vendar strlo me tudi to ne bo, nosil iti trpel bom sam, če prav poka bolečine in sramu moje očetovsko srce."
Nižje je sklonil glavo, bo-lestneje so se zategnile orte in poteze i*a njegovem obrazu.
Skuhal sem ga na različne načine potolažiti, a opazil fcem, da niti sani prav ne verjamem svojtm ibesedam. Tudi mene je Streglo nekaj v notranjščini, hitreje so se valili oblaki tobaka pred .menoj, nataknil f sem kloibuk in brez pozdrava odšel.
Vrelo je potem tisto noč v moji notranjščini in zjutraj sem se zbudil bolj truden, kakor sem legel zvečer.
Danes pa je lep pomladnji dan, vse živi "novo življenje, vse vriska, drhti in cvete, samo meni noče tema iz duše, tudi jaz si moram nehote priznati :
Ah, moja mati, ko bi ti vede-Ja, kje je sedaj tvoj sin, kaj je je v njegovem srcu, upognilo bi tudi tebe in tudi tebi bi težka skrb za sina zarezala še marsiktero gubo v tvoje uvelo obličje. * •
f • *
l	j '' 'i • ■ f
i A I I 5
KOREN,
|	J
I 3829 St. Clair Ave. f
I Slovenska > 1
grocerij*.
[ '. '. .'^BaA'	Jf j
Rojakom se uljudno j
•	priporočam.
•P
l 1 i nmmmmmmmmmmmmwji |
■	SLOVENSKA j
■	BR1VNICA J
a	|
| John Tomažič i
6026 SL Clair Are. > >
i Vesel božič in * J	novo leto.	y
1 !
• tH|liIlllllllllll|IIIl!l)in»ll)lliilMlHliill!lll|lHlllllll«im^ £
X	"
I	■
i Josip
j Sajevic, j
- ! j | ' !!
(Priporočam se Sloven- ] j cem, da me obiičejo ob i j praznikih v moji gostilni, j (
i ■ H 6317 ST. CLAIR AVE. !
j ;
M
i'
y tfm^fMW*!^*}- tf> IH ill ill W H! Ill HHl i ill ip I Ht^Hn^
I JOHN 1KR0MAR,
I Staro znan« slovanska |
GOSTILNA
Vesele praznike in | •rečno novo leto
I 998 L 63rd ST.	I
i ' 1
Frank | I Makovec, I
!:	I
; Slovenska gostilna. |
Vesel Božič voKim | prijateljem.	^
I / 945 E. 63rd STt ,
i____r, i
^TTTTTTTTT I! I T T I r T T T ! II U-
M
t Anton l ^ Shepec ^
E	=
c Krojačniea, ~
obleke za simo in ^
**
^ spomlad.	^
6617 BLI88 AVE. H
p	3
'rimiiiiu-iiiiiiiiliiiii.'
j J. Jerman |
1 slovenska
i gostilna |
i 1 1 p
| 3840 ST. CLAIR-A V. |
Vottim vesele praznike.
J
I 0
PRIPOROČAMO rojakom posebno fine, trpežne J čevlje za praznike in za delavnik. V zalogi imamo J samo prve vrste blago. Vsak nai odjemalec je zado- f voljen z našo trgovino. Kadar kupi enkrat, pride go- J tovo se. Priporočamo znane in fine ENDWELL čevlje, i Vsakovrstno obuvalo za moške, ženske In otroke in { celo družino. Posebno močni in trpežni šolski čevlji, v
v
Rojakom se priporočam za obilen bbisk.
v
- - - • - ----—; i
-——----— i
ROJAKE POZDRAVLJAM IN VOŠČIM SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE! \
r
'^najstarejša sl vinska trgovina^
V CLEVELANDU.
■H
.	s	t.	..'i'wl III
Naša trgovina je znana vsem Slovencem po Srni Ameriki kot ena ^ najbolj zanesljivih, ki se peča s prodajo finega domačega vina in izvrst- . nega staro-krajskega
> ' ■ - 1 brinjevca.
Naročila pošiljam po vseh Zjedinjenih državah. Pišite po cene in j
j« I H
, po vzorce za blago. Enkrat pri nas naročite m ostanete naš stalni odjemalec.
Ceqjaim odjemalcem se priporočam v obfla narofila.
Voščim vsem vesele božične praznike.
M. QRILL,
S308 ST. CLAIR AVE.	TeL Central 1301 K I



skih armad
l. Hi
|fl«£velika država ima eno K armado in po eno, dve
. su mira se drže armade na "mi-
[HKjpreti, tedaj se armada ^■m||na vojinii stalež, in sifcec
BHPmjprvo oni, ki so zadnji BlpQi svojo vojno slmžbo, in ba potem še druge let-
^^^H^večje	pozo-
■v $55. leti. Kadar se to zgodi da je spUošna mobili-
^B^J'ibor, kateremu na čelu
HBejfačelnik .generalnega šta-
MHljifjeob času vojne navad-
Rliij|.yrtiovni poveljnik armade.
HHpmlni štab priredi vse voj-
9Hni&fte, .pazi, da ima vsak ar-
Mfildnl zbor svoje določeno sta-
!Ui vrhovno narizoro-I izvršitvijo vojnih
■ vojnih čet imamo: Bbilne, in domače, to I, ki se pošiljajo na fl, in domače, ki sto-H ah ali straižijo nto-lažne točke v svoji Afobilne čete se zo-I več delov, to je in-■i ipešci, konjeništvo R ter štabne čete. m imamo še sape rje, Irhe iz lopatami in I se vojska utabori. Benirje in pijonirje,. In telefonske urad-Hx>velj ter sanitejce. Ba dbstoji i z 200 do kompaniji na Čelu ■tiri kompanije tvo-»jon, kateremu sto-Bna>jdr, trije ali več Htvori regiment ali Ikovaiikom kot po-■Dve ^ti tri brigade Btijo, kateri stoji na
čelu eneral ma'orali" dmaar I šal, dve ali tri divizije, s(popol-njene s topništvom in konjeni-štvom pa tvori armadni zbor.
Konjeništvo je ra»deljeno sledeče: -Četa ima od 125 do ^1156 konjenikov, katerim zapoveduje kapitan, tri Čete pod majorjem tvor rjo akadron, tri, štiri ali pet škadronov pa tvori konjeniški polk, tri polkovnije tvorijo »konjeniško brigado, dve al? tri brigade pa tvorijo klonje niško divizijo, kateri stoji na Čelu podmaršal ali general-pol-kovnik konjeništva.
Artilerija aH topništvo se deli sledeče: Ena baterija ima od 130 do 180 vojakov, topničar-jev, s štirimi aJi šestimi tofpovi (v ruski armadi ima baterija 8 topov), bateriji poveljuje stotnik.	z • To so glavna pravita razdelitve raznih vojaških močij, v posameznih državah so sicer male razlike, toda v glavnem se strinja ta vojaška organizacija po celi Evropi.
Da bolje razumemo vojno stanje razn'h evropskih držav, hočemo pogHedati vojno stanje razjriih dr*žav, in pričnimo z Nemčijo, ki stoji povsod v prvem redu, kar se tiče otgani-zacije.
V mirovnem času obstoji nemška armada z 3M39 čaist-tVkov in 768.540 vojakov. ^Vojna dolžnost v .Nemčiji je prisiljena, in v času nesreče, je dolžnost vsakega Nemca, ki more nositi orožje, da se postavi v bojno vrsto. V-sa kNemec je (podvržen vojaški služjbi od 17- 1 do.45. leta. Prava vojna služba, se pa,začenja z 20..letom. V aktivni armadi sJuži vojak 7 let, dve leti neprestano, pet let pa v rezervi pri konjenici in airtileriji. Vsak vojak je ne- 1 prestarto prideljen kakemu vojnemu oddelku, in vsako leto mora služiti vsaj osem tednov v rezervi. Jz aktivne službe prehaja nemški vojak v domo-branstvo ali armado druge linije. V domobranstvu ostane vojak dve dobi: prva traja pet let, in v tej dofci je pozvan dvakrat pod orožje, in vselej se uri
Druga doba traja šest ali sedem Jet, toda v tem času se sjplosno ne poziva na vojaške -
vaje.	1
Konečno moramo računati 1 še -na črno vojsko, za obrambo domovine, v katerem se nahajajo vojaki do 45. leta. Črna vojska je ravno tako razdeljena na dve dobi: £rvi oddelek črne vojske zahteva vse mos-šfce od 17 do 39 teta, ki iz kakega koli vzroka niso .bili v vojaštvu izvežbani. V cfrugo dobo pa spadajo vsi moški od1 39. leta do 45. leta, izvežbani ] ali neizvcajbam*. »Nemška armada pripušča k službovanju kot 1 enoletne prostovoljce samo iz* 1 šolane mladeniče, ki plačajo sami svoje stroške, in kateri kot častniki poučujejo domohram-styo.	■ , , .
IPri organizaciji nemške armade tvori šest bataljonov in-fanterijsko polkov ni jo, dve polko vni j i dajete eno brigado, dve brigade eno divizijo, dve diviziji en vojni zibor. Toda v slučaju .popolne vojne mobilizacije šteje »nemški armadni zbor skoro deset divizij, če prištejemo druge pomožne čete kot ar-tSlerijo, .konjenike, saperje in sanitjce ter druge čete. Zato tvori ena nemška divizija od času vojne 21.000 mož, in en armadni zbor broji skoro 60. 1 tisoč vojakov brez domobran-stva in črne vojske, kar bi pomnožilo armadni zbor na 120 i tisoč mož.
Avstrijska armada je slično organizirana netmki. Disciplina med moštvom je izborna, orožje, posebno topništvo je i<f ! vrstno. Toda vojaška bremena, ki jih mpra nositi Avstrija so silna, morharica je pa Skoro fcrez pomena, im se tudi v se-daijni vojni še ni slišalo o avstrijski mornarici.,
Angleška armada šteje v mirnem času kakih 300.000 . mož. Na Angleškem ni prisiljenih naborov kot v Nemčiji ali v Avstriji. K vojakom se vsak izapiše .prostovoljno. Tudi sedaj, ko je vojna, služijo sa- < mo prostovoljci v angleški ar- 1
madi. Disciplina ni tako dobra kot v avstrijski ali nemški air-madi, toda angleški vojak je bolj kJelaven, samostojno misleč in preudaren. Kakih 100.-000 vojakov vzdržiuje Anglija v indiji. 60.000 indijskih, čet »e nahaja sedaj na Jbojišču- Angleška mornarica je prva na svetu, in posekaj netnšiko in francosko. Tekom te vojne te vojne so zgubili Angleži že 14 večjih ali manjših bojnih ladij, ki pa materijalno niso škodovale mnogo brodovju. Nemško brodovje se še vedno drzne priti iz dobro zavarovanih luk.
Francoska armada je ena najibolj organiziranih armad. V mirnem času šteje do pol milijona vojakov, v vojsfcimem pa preko tri milijone. Izvrstno je francos/kO poljsko topništvo Francozi imajo izvrstne trdnjave ob nemški zemlji- Začno se na severu pri iToulu, potem se pa v jujčtoo-vzhodni meri vlečejo do Verduna. 43 večjih ali manjših zapornih trdnjav se nahaja na tem svetu- Verdun in Beftfort so baje nepremagljive. Ne samio, da Nemci niso mogli priti v bližino teh trdnjav pač pa so jih Franoozi z več naskoki pregnaili nazaj. V francoski armadi služijo tudi Zua-vi, ali zamorci iz Afrike, ki pa imajo popolno vojaško izobrazbo. Posebno drzni so za naskoke.
Ruska armada Šteje v miru poldrugi milijon mož, v vojski-nem času pa je število različno. Ruska vlada pravi, da lahko poštami šest milijonov na bo-iišče, nekateri trdijo še več. Cvet ruske armade so kozakS, in sicer pescT^kot na konjih. Kozpki pešci niso sicer dobri za napade, .kakor -so nemški, toda za okopom se branijo dO zadnjega in jih je teško pregnati. Ruski vojak je potrpežljiv in ubogaj"'v, Je škoda da je med častniki mali del podkupljiv ali pa pomehkužen, fao, tega se ne more trditi o ogromni večini častnikov.
Samo $2.00 ca celo leto. In dobite "Clev. Ameriko" v hllo vsak teden dvakrat
' »TiiiSZHv^ •'' '	* ' -'ii;
IIIIKIlMrtSMMSM

Rojaki prijatelji!
Želim vam vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
Zahvalim se vsem mojim odjemalcem za naročila in podporo v tem letu.
Zavajujem hiše in druge stvari proti ognju. Prodajam hiše iti trgovine. Priporočam se rojakom za isto zaupnost in naročila, kot so mi jih skazali letos.
Mojim neprijateljem in sovražnikom pa želim isto, kakor oni meni. Lahko so prepričani, da ne bom molil za nje ! Obračunal pa bom z njimi po zaslužeitfu, Če mi bo le mogoče.
s SPOŠTOVANJEM
JOSIP ZAJEC,
1378 EAST 49th ST.	CLEVELAND, 0,
; •' •	•	'	'if	|V .
*	' '	,	Jf
_i.___i_1_1_i___■_i—
1 Prvo si podjetje za prodajo vsakovrstnih pijač
I _NA DROBNO IN DEBELO.__
I	Zahvala in priporočilo.
Zahvahvaliti se moramo slovenskim in hrvatskim gostilničarjem v Clevelandu, okolici in po Združenih državah, ki so nas tekom leta podpirali s svojimi naročili. Priporočamo se tudi za prihodnjost in garantiramo, da bo od nase strani postrežba vedno poštena, točna in po zmernih cenah.
i	Pristni brinjevec.
To je jako priljubljena pijača, za katero dobivamo čimdalje večja naročila. Pravi pristni brinjevec, iz pravih staro-krajskih jagod, je Ie oni, ki ga delamo mi. Vlada Zjed. držav nam je podelila varstveno znamko, da se varujemo ponaredb.
i	Zaloga žganja na debelo.
Mi vam sedaj lahko postrežemo z vsakovrstnim žganjem priznane kakovosti po najnižjih cenah. Prodajamo na galone, majhne sode in barelne. Točna in poštena postrežba. Pošiljemo tudi ven iz države. Poskusite naš izvrstni slivovec, konjak, D rum, razne likerje ter domači drožnik. Pošiljamo na vse kraje Zjed. držav po nizkih cenah NAJBOLJŠE
i	domače vino
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
THE OHIO BRANDY DISTILUNG CO.
6102-04 St. Clair Avenue,	Cleveland, Oh^M
Zofka Kvedrova:
Težko je čakala mati na pomlad. In tudi TiHca je vedno bolj hrepeneče štela dneve. Kadar pride toplejši čas, soln-ce, mehki vetrovi, bo 'ta bolezen gotovo prenehala. Tilka bo lahko cele dneve sedela v cvetočem vrtu, v čistem opojnem zraku < n nič več ne bo kašljala.
y*e je upala mati od pomladi za svoje Ijjubljeno, bolno dete- Dnevi bodo daljši, svetli in prijazni; solnce. zlato in toplo bo vlilo novih močij sla/bt-nernn telescu od prvega bujnega zelenja po vrtovih bo sku- 1 hala mali bolnici okrepčujoče juhe «n pijače in vsak dan nove pisane cvetlice bodo razveseljevale temne, žalostne oči nične deklice.
Tudi zdravnik je obljubo v al, ' da se bo bolezen obrnila pomladi na boljše. "O, gotovo bo TiMci odleglo, gotovo! Kajti solnce in svetlolba, mehki, laskajoči pomladanski zrak lepote na novo se vzbujajoče narave, to so najboljša zdravila. 'Seveda... organizem male bolnice je pač zelo oslabel, pljuča so »i* jako razdejana, ampak vendar — dokler je življenje v telesu, tako dolgo je tudi upanje v rešitev in ozdravljenje. In »pomlad, spomlad dela mnogokrat čudeže...
že dolgo je bolehala deklica ?n od jeseni ni več zapustila postelje. Zima je bila dolga in stroga; huda »ona je stiskala mesto, in dežele, mrzli viharji fo »e podili od severa k jugu m vlažne, mrzle megle so za-strupljevsle zrak s svojim krutim dihom. Deklica je potrpežljivo ležala na svoji bolniški postelji '!n je bila Ijubeznji-va in vedra, kadar ji je neusmiljeni kašelj privoščil nekoliko oddiha. V nočeh jo je mučila vročica in sesala -iz nje moč in zdravje. Vedno bolj slabotna je potajala m trudna. Ato njeno bitje je bilo od dneva Vnehkejse, gnljivo krotki so njeni pogledi, čudovito sladki božajoči dotiki njenih rok.
Od nekdaj je mati to dete posebno ljubila.
Tilka je bila zadnji otrok ne posebno srečnega zakona. Najstarejša hčertca in oba sinova so nasledili očeta, ki je bil od narave zelo samostojen, duhovit ali ob enem hladen in ■Skoro osoren človek. Talka je bila popolnoma po svoji materi, mehka in prikupi j iva, brez obrambe proti trdim besedam in mrzlim pogledom. Sinova sta bik odšla v daljni svet, še ko je oče živel; veliko veselje sta imela do tujih jezikov in tujih zemija in kmalu sta si ustvarila novo življenje v dailjni Ameriki. Neodvisna čud očetova, njegova železna, brezobzirna energija in nenavadna vstrajnost, so jima kmalu pomagale k uispdhu. Pisala sta materi dovelj Iredko kratka pisma; zadovoljna poročila o svoji trgovski spretnosti; o čustvih in osdbnih doživljajih nista n'koli poročala. Spodobna in suha so bila ta pisma, prav nič talko, kakor bi jih bila žeMa mati. Tudi starejša hčerka, ki je b;la -na deželi prav dobro in skoro bogato omožena je prav malo podedovala od sanjavega, mehkega bitja matere. Bila je popolnoma druge vrste, »sposobna in pridna ali kakor se je materi zdelo, nekoliko preveč prera-čunjena- Tudi k njeni duši ni znala mati pravega ključa. Sa-, ma, čudeč se nad seboj, je znala mati čestokrat premišljevati o čudno hladnem razmerju, ki je vladalo med njo in njenimi najstarejšimi otroci- Saj so bili vendar kri njene krvi, meso njenega mesa, vse tri je poro-d la v bolečinah, dojila na svojih prsih in vendar so si bili tako boleče tuji in daleč. Ni mogla prodreti do njihovega bitja, kakor tujka je stala pred njihovimi dušami, kakor je stala enako tuje vsa dolga leta njenega zakona pred dušo svojega moža in je zastonj trkala in prosila, da bi se ji odprlo...
še le ko je Tilka prišla na svet, pozno, nepričakovano in skoraj neradno sprejeta, je postala v pravem, skrivnostnem,
'.xiy___-X..W-.- . — -----1 J ^ »ji
smislu inat:. 2e takrat v prvih mesecih je čutila tajno in čudovito vez, ki jo je strinjala s tem detetom. Oni dnevi so bili polni bogatega svetega presenečenja. Tudi prvim trem otrokom je bila mati: hranila jih je s sokovi svojega telesa; njihov smeh jo je razveseljeval, njihov jok jo je plaš'I; ponosna je bila ,da so se krepko in zdravo razvijali. In vendar je bilo pri Tilki vse drugače; bogatejše, globokejše, blagoslovljeno. Vsak dan je bil ne zasluženo krasen, od dobrotljivega Boga darovan doživljaji iNe-vidljive, nei.ne, zlate n ti so jo tisočero poj:lei k otroku. Čutila je, kakor še ni nikoli čutila: ta otrok je moj otroki
Njeno srce se je zbudilo in pomladilo v vriskajoči sreči1. Čutila je. kako ji je bogata in pred'vna ljubezen preplu-la dušo. In iz očij deteta je čutila odsetvanje svojega silnega čustva, *e lepše, bogatejše, povišano v ganljiv čudež- Vedno v vsakem trenutku je spoznavala : to dete me ljubi, kakor me še n'kdar -ni ljubilo živo bitje. Vsa razočaranja, ki jih je b;la doživela, vse kar jo je težkega in bolestnega doletelo, vse je zibrisalo to dete iz njenega »pomina s svojimi ljubimi, nežnimi očmi »s svojimi mehkimi, laskajočimi rokami. Pomagalo ji je nositi življenje; mnogo ponižanja, nvnogo grenkega, marsikatero žalitev je odrinilo od matere s 'svojo zvesto pr-srčnostjo.
Tilka je bila še majhen otrok. ki ije komaj samo tekalo in že je bilo njeno srce bogato in zrelo, kakor odraslega človeka: plemenitega in dobrega človeka. Tako bogato je bilo bitje male dekl'ce ljubezni, kakor cvetoča jalblan cvetov pomladi. Njena mala otroška <hi-ša je ibila zvesta 'n ginljivo vdana. Ni razumela disonanc življenja, ali občutila jih je, kakor fin, občutljiv inštrument. Njene majhne roke so bile pogumne v ljubezni', nikdar se ni obotavljala pogladlti, poboža-t\ potolažiti, kjer je slutila kak nesporazume k, kaiko bol. 'Ničesar grdega, surovega ni mogla prenesti, nol>enega prepira. S skrivnostjo sigurnostjo je čutila vse naslade svoje matere, slutila je njena razočaranja, njene tuge in skrbi in skušala jih je pregnati tu linriiati' s svojimi pofljubi in svojo nežnostjo. Vse, kar je storila njena mati, je bilo v njenih očeh prav storjeno. Neizmerno jo je ljubila; popolnoma ji je ,b la vdana, globoko in 'brez zadržka. Kakor nekaj svetega, brezmejno osrečujočega je čutila mati to ganljivo, slepo privrženost svojega otroka.
Dokler je biJa hči še doma in oba sinova, dokler je oče živel, jei bila Tilka srce družine. Skozi njene prste so šle vez od enega k (drugemu jkarkoli se je zgodilo, zamotalo, vse je pogladila, razvozljala. -Nosila je dobre besede, kakor v zlati posodi od enega k drugemu in hude in zlobne je zatajila, prikrivala, spreobrnila jih v svoji čudoviti dobroti, odvzela jim žolec in jih storila neškodljive « svojimi majhnimi, dobrotlji-vini i rokami, že s svojo prisotnostjo 'je zamejila prepire in ni ga bilo bitja pod solncem, ki bi znalo na tako lep način popravljati razprtije, da so jo niodali vsi ljubiti, ker je sama tako toplo, lepo in močno ljubila, so se tmdi med seboj ljubili bolj, zaradi nje, ker je ona to želela.
Potem so odšli sinovi v svet, starejša hči se je omožila in kmalu potem ije umrl oče. Tilka je bila stara takrait sedem let.
• Ko se je materi in nji življenje zopet nekolko vravnalo v miTen tok, sta se preselili v predmestje, kjer se naslanja dežela .s svojimi travniki in gozdiči ob mesto. Dnevi so jima postali tihi, polni neke po-sebhe, »idilične lepote. Tista leta so se zdela materi pozneje najzadovoljnejša in najsrečnejša doba njenega življenja. Obedve, mati in hčerka so tekmovale v medsebojni ljubezni. Vsak dan nove, mehke in prelepe besede ste našle ena za drugo, nežna presenečenja, darove, cvetlice, Točna dela,
.... .	' us" '.L	" i.i
smehljajoč« in ginljive usluge. Skromno premoženje ju je varovala skrbij in nemoteno ste si spreminjale vsakdanjost v priprosto ali svetlo in sladko lepoto.
Tako so minevali dnevi, dokler ni izačela Tilka bolehati. Ze vedno je bila precej slabotna, ali bolna ni bila še nikdar. Zdravnik je predpsal okrepčujoca zdravila, dobro hrano. .Stvar bo minila sama od sebe- Tilka je hodila v šolo, kakor prej. Ali nekega deževnega in viharnega jesenskega dne je prišla vsa bleda in pre-mrznjena domu in mat' jo je morala takoj spraviti v postelj-Dobila je pljučnico.
Neposredna nevarnost je sicer čez kakih deset ali štirinajst (lmi minila. Ali Tilka se ni mosfla ojačiti in bolezen je po-lahko prešla v jet'ko.
Najprej mati ni bila posebno v strahli. Misel, da bi ji moglo biti to dete odvzeto, je bi!a tako nepojmljivo grozna in neusmiljena, da se niti poroditi n; mogla v njeni duši. Življenje brez Tilke se ji je zdelo ne mogoče. Tako trdno je bih zvezana vsa njena bodočnost na b tje tega otroka, da bojazen sploh ni imela pristopa do njenih mislij in čustev. Ali ko se je teden vrstil za tednom in ;e Tilka postajala vedno slabej-ša :n medlejša, je poseigla včasih v črnih nočeh pošastna, koščena roka v materino srce n ga ranila in trgala v brezobzirni, krvoločni pohoti.
Kaj je mogoče, da bi ji njeno dete, umrlo, njena mila deklica ?4i To dele lijenega srca. njene duše. njenih sanj?! To bogato, ljubezivvo detej blagoslovljen in čudovit dar min 1-jene in dobrotljive usode?! To dete njenega naj globoke jšega b;'tja, ki je spolnilo zvrhotna vse njeno nekdanje najsmelejše Uvrepenenje po sreči ? prečudežni meri?!
Ko je prišel zdravnik, mu je padla skoro k nogam, proseč ga pomoči in tolažbe. In zdravnik je tolažil, miril, ika-kor je pač njegova sveta in ganljiva pra/ca miriti, oblju-bovati, motiti in lagati do konca. Da ne bi matere obupale. Da pod<p;rajo svojim otrokom v zadnjih mesecih in tednih pred smrtjo 'še toliko radost-n h trenutkov, jasnih pogledov, kolikor morejo; da posu- , iejo smrtno pot svojega otroka z upi in nadami in vedrimi nasmehi, k' so kakor rože v trpljenju.	' Čas je mineval, pr šla je zima In s teškim srcem je čakala mati na pomlad, na solnce. Tudi deklica, ki je bila stara zdaj 'koro deset let, je čakala od dneva do dneva; gledala skozi okno, kalko se je topil sneg ;,n se je južni veter, smel in objesten, val'1 preko hribov in gozdov. naznanjajoč prihod pomladi.
O, bila je že trudna od ležan-ja! Včasih se ji je sicer skoro prijetno zdelo ležati v postelji bolna in slaba ;:n gledati mater kako ji streže in kako jo ima rada. Ali potem jo je zgra-b:l kašelj in je rezal v prsih, kakor z noži. vročica je prišla in ji je jemala moči vedno l>olj. Videla je, kako postajajo njen' prsti tenki in slabi, kakor ovenelo listje rož.
Oh, Ikmalu naj pride pom-, lad, kmalu! Potem jo bodo nesli na vrt, l<#ala bo na solncu cel dan in hlro bo ozdravela. . In mati, njena ljubljena mati bo zopet vesela in bo prepevala od zore do mraka. Tako lepo je bilo poslušati jnaterin smeh i in njeno potje. Kadar bo pri-. šel prvi topli pomladni dan, da i bodo okna celo popoldne lahko odprta, bo prosila mater, naj ji . kaj poje, kaj radostnega, sme-i jočo, veselo pesem. ». r Prišlo je toplo solnčno po-l poldne in mati je pela, kako i si je bila Tilka želela. In še
•	lepši dnevi so prišli; travniki in ■ livade so zelenele in drevje je
•	začelo cveteti. Tilko so odne-: sli v vrt in mati ji je prinesla
•	spominčic in mačehk. §e ni-
•	koli ni imela Tilka tako pre-
-	čudovito lep h očij, še nikoli se . ni tako lujbeznjivo in sladko
-	nasmihala, kakor zdaj. iNadze-i meljsko lep je bil njen smeh-
-	Ijaj, nežen in sladko otožen, ka-t kor pozdrav z neibes, balzam
"M" IRiT ii ■''vr^^r" ;-r
trpečemu materinemu srcu, skrivnostna mana prestrašen}
in plahi duši. Kajti Tilka je bila,vsak dan bolj slabotna, kakor d lh/ so bile njene besede. In vendar je bik> njeno bitje bogato, kakor še nikoli, prete-kalo je neopisljive miline, kakor prepolna časa.
Neki dan, ko je bila pomlad najkrasnejša, divna/kakor čudež, ko so modre glicinije in bele.akao je medeno dišale, ko se tje vspenjalo nebo v čaTod-n'., nepojmljivi lepoti v vis in je bilo solnce zlato, toplo in božajoče, kakor še nikoli, .je Tilka v vrtu zaspala. Neslišno je zaspala in njen sladek mil nasmeh je ostal na ozkem, bledem, ginlf vo lepem otroškem Obličju. In iko je prišla mati z velikim šopom cvetlic, ki jih je bila natrgala po gredah, zopet k nji, je videla, da je njeno dete — umrlo. Njeno#dete najljubše dete,, svet sen njene duše in njenega srca, ginljiv^ in prekrasni, žlahtni cvet njenega bitje- — Tilka mrtva!
Mati je padla z obrazom na zemljo ;n je obležala poleg smrtnega ležaja švoje hčerke. In ni mogla ne vpiti, ne jokati :n toži ti. Tudi poznejše, ko je prišla dekla in pripeljala >zdra-vnika, mati ni mogla jokati. Prosila je le, da sme obdržati truplo svojega otroka do pogreba v stanovanju- Naj preskrbi namesta nje, kar je potrebno, naj brzojavijo po nje-4 no starejšo hčer, naj naročijo, kar se mora naročiti, krsto in sveče ' n cvetlice. Ali .zdaj naj io pustijo samo in celo noč naj. jo pustijo samo z otrokom. ;Naj nikogar ne puščajo lk- nji, no bene obiskovalce, nobene to-lažnike- Ona želi biti sama z otrokom. Da bo vzela slovo, dolgo in nemoteno slovo od nje. Mnogo ji mora še reči in I zahvalit1' se ji mora^ posloviti se mora...
Kakor v omotici je bila šla mati za ljudmi in je gledala, kako so polagali mrtvo hčerko na pare in jo okinčali s cvetlicami. Solze so se ji odprle in kakor dva skrivnostna, tiha vira, .so, tefcle brez prenehanja po bledih licih. Kakor 'z kamna izklesano je postalo njeno obličje, ustnice so bile ble-<l'e in brez krvi, čelo se je svetilo mirno in belo, kakor iz mramora.
Potem, ko so jo pustili samo in je tišina, kakor zid obkrožila njo in mrtvo deklico, je sela k postelji, vzela roko mrtvega otroka in se zasmilila. Dolgo je gledala tenke prste, ki so ji. negibni ležali v dlani, gledala jih je, kakor dragocen •umotvor. Mehka in mila je bila to drobna otroška roka; vedno je b la polna za njo najlepše ljubezni; neštetokrat jo je božala, ščitila slabotna ali zvesta; nešteto dobrot in uslug ji je skazala.
"Hvala ti, ljuba draga, mala, dobro ročica, stotisočkrat ti hvala! Bogato si obdarovala svojo mater, mila mrtva ročica! Hvala ti stokrat, da si bila topla, «da si' bila živa!"
Potem se j« .zagledala mati v olbraz svoje mrtve deklice, v njeno lepo, mirno obličje, ki ie za večno izginilo življenje iz njeiga. Zagledala se je v lepe, ljubeznjivo začrtane ustnice, ki so jo tolikokrat poljubovale na lica, na čelo, na lase, na roke. Vseh poljubov se je spomnila, ki' jih je sprejela od svojjega otroka. Oh, kako genljive so bile, te ustnice, kako neizcrpljiv vir otroške ljubezni so bila ta usta.
"Mamica, glej kako te imam rada; vse česar se dotakneš, ljubim," je rekla Tilka, kolikokrat in poljubila knjigo, ki jo je driala mati v rokah, pentljo, vf jo jfc nosila v lasefy ročno delo, ki so ga šivali materni prsti.
Oh, kako sladka so usta njenega mrtvega otroka! Neštete, kakor zvezde nebeške, so dobre in drage besede, ki so jih govorila, "O, hvala, ljpbe instn*ee, preljubeznjiva usta, ki ste zdaj mrtva in za večno zaprta, hvala vam neopisljiva! Kakor seme previdnih rož so padale iz vas, blage in prelepe besede v materino srce in tam bodo kliler in cvetele, dokler bo kaj življenja v meni."
"Hvala ti preljuba deklica,
iBhi&ii^■ iiyii• • •
ni bilo prekasno in preblaže-no vsa ta leta, katera si živela
. z menoj?! Neizmerno mnogo si mi dala, ti moja preljulba, ne-pozaibljiva f Saj ne vem, če smem.žalovati, da si odšla od mene. Ne vem... Ob, preče-stokrat bom točila prebridke solze neopisljive tuge iza teboj, •pre grenkega, neutešljivega hrepenenja za temi bogatimi dnevi minulih let, ki se nikdar, nikdar ne, bodo vrnili več nazaj... V neopisljiv- tugi bom stezala roke za teboj, predraga... In vendar vedno !bom on- j tila, tudi v največji žalosti bom i čutila: Hvala, ponižna hvala teb', dobrotljivi Bog, Da si mi dal to hčerko, da sem jo smela imeti in ljubiti leta in leta!"
"O Tilka, ljubeznjivo dete moje, saj nisi umrla. Dio moje' smrti boš živela z menoj. Vsak trenutek mojih bodočih dni i bom mislila na te. Kaj nii nisi stokrat in stokrat slikala bodočnost svetlo in blaženo, previdno, prelepo, kakor v pravljicah? Moja stara leta si ovila z dišečimi rožami svojih otro-šk h obljub razkošno in prelest-sftno v neizmerni ljubezni svoje bogate in glofboke duše. Sama pojdem v starost, odšla si-
draga, prerano.....In vendar si
mi 'že v naprej posula mojo sa-, motno stezo z biserji svojega srca, blagoslovila si mi vsak dan s svojimi čist "m i in g'nlji-vi. m i željami. Leta bodo prehajala in jaz se bom. preljuba, spominjala dobrot, k o si jih bila namenila za moje sivie la-, se. Umrla si in y end ar bojs živela z menoj, v mojem srcu, do zadnjega mojega dira. Hvala ti, tisočkrat hvala!"
$veito zahvalno daritev je obhajala mati ob mrtvem otr<^ ku za njegovo življenje.
I ta čudovita misel, to vzvišeno čustvo je ulivalo previdno moč v materino stce in nad-z)emeljsk»j mir. Kakor mečista skušnjava je zdrknil raz njenih ram temni dbup. Ko so prišli ljudje, da ločijo mater od mrtve deklice, so našli ženo pozna-menovan0 od osode, ranjeno v dno duše in vendar že zbrano. Vsi so čutili, glejte, naj-
da^tej Ten^C^%^n0darUlseSni zgrudila v prah; vzdignila se
je visoko v svoji neizmerni ne-
—--------------------------------
i - - .. .
na je okincana v svoji tM
se vspenja visoko in pre«
PRVO IN EDINO ^
SLOVENSKO PODJETJE
^ MEHKIMI jJ ^ PIJAČAMI ig
»p	' '-i1'. ''^P^^MaK ■ L '
ii
Fin, vedno svež pop, ginger beer, čresnjeva voda, kola in vse druge mehke pijače. ZahtevajM po gostilnah, da dobite mehko pijačo, delano pri slovenskem podjetju. Dolžnost nas vseh je, da podil piramo Slovence.	I
1 • -laSM
Vsa pija£a se.,izdeluje v čistih, sanitarnih prostorih, vse steklenice so sterilizirane predno se zopet rabijo.
' • . _	■ - v'	'4 j j
Vsa naročila se razvažajo.
Double Eagle Bottling Works I
J. POTOKAR, vodja.	11
4126 ST. CLAIR AVE.
r 'v-----V	' '
JOHN GRDINA,|
i 6025 St. Clair Ave.	6025 St. Clair Ave. Ijj
j MVTOE DVOBAHE1» |
■	{y —
Slavnim slovenskim društvom priporočam svoje obširne ! in lepe dvorane za vsakovrstne prilike, kakor društvene s^je, M ! večje shode, veselice predstave, svadbe in krščine. V d*ora-jV nah je vedno prostora, ker jih je pet in so vse velike.
Svoje rojake pa prosim, da me ob božičnih praznikih | obiščejo, da se pomenimo kaj o starih časih in spijemo eno ka- Ig j pljico novega vina za boljšo in srečnejšo bodočnost. J	'" v
^	I	11
i Voščim vsem vesele božične praznike ^	in srečno novo leto!
H9HH
i II !■ »1 fin tlm I IIWiT»»1WMI
-	I
--tirft^Jmit ir	s-?


I Lopovi na bojnom
HLela pišejo: 2e so se po-fc bojnem polju lopovi, ^Rv človeški podob-, ki Hmjo žepe padlih, nrnt-Hp&jenih in kradejo vse, IB-' .pride pod roke. Po ^Hroi&i, ki <se je vršila po ^^Bfo sledile strašne noči. HKKriž v Evropi ima ■Bo delo, kajti pade toli-■pj j na bojnem polju, da ^Hfcle pobrati vseh ratijen-HHpomaški ranjenci so le-dneve m «oči na jnih poljanah in na mrlje da-p se- je čuk) njih strašno zdi-fevanje in len čanje, poleg tega Mp&ropeli ranjeni konji in KHHnp^ volkov i, ki so prišli h HH^Bicakor hitro so ■ se BjSjnifai puške, topovi' in ba-HK To je strašna zgodba, BHbopisana kot najbolj kr-HBfogodek v zgodovini.
^rce so ihodili po bojnih prižigali (kresove tam, HK|||ibiio največ ranjenih.
ki so svet li daleč ^^HEJso bili kot vidna zna-^^Hjk umirajočih in ranjenih HHtefi ki so klicali na po-HHfNa te kresove so paz (i Mpfaiki in zdravniški pomoč-HHM so hiteli tja, kjer so za-
IJgiije. In zdravniki ter aiJn tk-i so mnogokrat Icako se med ranjenci (sumljive figure, kot I kot smrtne sence. !Pr i -le in zginejo. Večino-I maiopridaniči, lupežr, li mladeniči, stari od
0	let, 'ki -so uporabili Image in premage ene I: armade, da oropajo ' |te d6movine, ki so v
<HF	|
■ domovino padli. Seve, 1'niki in rojih pomočni- * e obotavljajo mnogo, (gledajo take človeške fistrele jih na mestu, < I strele te človeslice voJ- 1 litavijo nad njih grobo-no znamenje, da vsak- J
1	so to roparji -mrtvili, i
upoštevajo niti onega, kar vojak s seboj nosi, niti fotografije, ali slike svoje lastne družine, starega očeta ali mile matere, katerih slike je nes^j s seboj, Jco je odšel na bojno polje.
V neki vojašnici v ^uelhau-senu je zbranih mnogo teh re-lilt v ij, ki so bile odvzete lopovom, m ki so pripadale poginulim nemškim ali francoskim vojakom. Te vojne hijene so kradle pisma maiter, zaročeni«, sester, v katerih se je izražala topla ljubezen do Vojaka, ki se je bori* na bojnem polju. Kradle so te hijene prstane s prstov ranjenih, svetinjce, male slčice, sploih vse, kar je vojak noisil pri sebi drazega, da se je spominjal na domovino, na očeta, mater, ljubico ali pri-telja, ko je odšel iz domovine na boj no polje.
Nekemu padlemu vojaku* je bilo ukradeno na bojnem mrtvem polju prsni o, v katerem se je nahajalo 3000 marlc denarja. Pismo je poslaJa svojemu ■simu ykrbna mam"ca, ki je pisala sinu na /bojnem polje sledeče: Ljubi sin! Pošiljaim ti vse, kar smo mogli, {Vroča materina ljubezen te spremlja. Bog daj, da se nam vrneš zdrav!
Nekemu ubitemu francoskemu vojaku je bila ukradena fotografija njegove družine. Na fotografiji je bifl naslikan ta vojaik, -v njegovem naročju njegova dva otroka 'iti zraven žena. Žena mu je poslala to fotografijo na bojno«poJje, da se i o ?>pomiwja in ne pozabi v krvavem boju na maJe otročiče-Žena m-u-piše: Moj dragi! Pošiljam ti sliko tvojih malih, da se jih spominjaš. Vsak dan prosim, da se vfneiš in še enkrat objameš tvoja dva otroka, ki tako hrepenita po tebi. Jaz pa, tvoja žena, te z ljubeznijo pri-čakuje.m. Bodi hraber, toda čuvaj se!
Tudi to pismo rn sliko so ukradW vojni lopovi, hijene na bojnem polju.
Ta vojak je 'bil ubit v vojski, žena je dobila njegovo obleko,
a v njej .ni 'bilo slike družine.'' *
: Revica, kaj si je nrslila, sama - je ddbro vedela, da je njen mah
■	preje«! sliko, otrok.
Zadostne so fe slike z bojne-
■	ga polja, gj-ozne so človeške • muCce, toda tiagnjusne so člo-. ve ske hijene, ki hodijo po boj-
■	nem poJju On kradejo najdrai-
■	je svetinje sinovom domovine.
-o-
avstrijski milijo. narji.
Ljubi rojaki, milijonarji so povsod, kjer ni ljudi, ki trpe m stradajo, ki trdo delajo in molče umirajo. Gospodje milijonarji žive v velikih in bogato opremljenih palačah in v zračnih n lepih prostorih, kjer se vieiiko laglje prenašajo težave sedanje vojne, kakor v zaduh-lih sobicah; koder časih stanuje po pet in šest ljudi.
O, da, imena milijonarjev je tudi citati med velikodušnimi darovalci za ta m oni tnamei). Ta je nekaj dal za vdove padlih vojakov, ta celo za brezposelne delavce. Se veliko več je pa takiihi milijonarjev, katerih imen ni nikjer čitatii
MOsterreichishe Volkszei-tung" je zadnjič okrtač la du1-najske milijonarje, da jih je povsod dobiti, samo ne tam, frjer je treba kaj žrtvovati. Po informacijah tega lista je m Dunaju 1100 milijonarjev, a izmed teh se jih je z darili za ranjence :td. oglasilo samo nekaj nad sto, vsi drugi so ostali skromno v zatišju in niso v sebi čutili poklicati, pokazati nekaj kavaJirstva.
Da, nekateri dunajski milijo-narj so se tudi oglasili z darili. •Ne govorimo o takrh velemili-jomrjih, kakor so Rotschildi in drugi Naibobi, ampak o "malih milijonarjih", o ljudeh, ki imajo po 10, 15 ali 30 milijon-okov. I/fiied vseh se jih je ogla- 1 silo z darili kakih sto, a večino- 1 ma so darovali v — papirjih.ki 1 p h cedaj sploh ni mogoče pro- i dati. Darovali so po 1000 do < 10.000 kron in nj hova imena | so blestela v vseh 'bonzijskih 1 'časopisih- '	1
"Osterneichische < tung" se je postavil na stališče, da Jbi vsak dunajski milijonar iaihko daroval 100.000 kron-kar bi pri 1100 milijonarjih dalo »iuo milijonov. To ibi bila vsota, s katero bi se dalo res kaj izdatnega napraviti. Toda dunajski milijonarji se niso zmenili za apel "Osterr, Volks-zeitung" nego so raje obdržali svoj denar.
Se slabše kakor dunajski milijonarji, so se obnesli budim-peštanski m sploh provincial-ni. DarovaM so kar mogoče malo, ali pa celo nič. Noblese ni nobeden pokazal.
o- . i
V AjNGLJJI SODIJO, DA BO VOJNA TRAJALA SE NAJMAJNJ ENO LETO.
London. Vojaški sot rudnik "Times" ugovarja, da bi mogla Anglija p03<tav.:ti le 600 tisoč mož, ter trdi, da se nahaja pod zastavami angleške armade »žle i mrljon ' 200.000 mož; novi rekruiti pa se javljajo v tako velikem številu, da jih vlada s svojimi pripravami kar dohajati ne more. Sedaj se nahaja 100000 indijskih itn kanadskih čet v Evropi. Te čete in pa one, j ki se sedaj vežlbajo v kolonijah so temelj, na katerem bo treba graditi naprej. lAnglija je poslala v Francijo del svoje avant garde. Ostale čete bodo sledile spomlad' 1915-, glavna angleška sila pa pride koncem 1915. »na bojišča. Angliji se nikamor ne mudi. Ker se je priglasilo sposobnosti zahteva več, kakor kjerkoli v Rvrorri. Sicer bi bi prrtok pro- j stovoljcev generala Kitchener-ja .naravnost preplavil.
—Pazite se, kaj pišete v staro domovino. Tam odpirajo vsa pisma, in bi mogoče lahko s svojo preveliko gorečnostjo j spravili v zadrego svoje v stari j domovini. Ne devajte denarja v pisma, ker ste lahko prepričani, da ne bo nikdar prišel pra- I vemu v roka,
Najbouše Domače Vino.
Rojakom po Ameriki se priporočam v obilna naročila IZVRSTNEGA DOMAČEGA VINA. Nad petnajst let že pošiljam domače vino v skoro vse države, kjer prebivajo Slovenci, in vedno so bili vsi naročniki zadovoljni z mojim vinom. Letos je grozdje posebno dobro in vinska kaplja je taka kot že leta ne.
Cene so niqe kot drugje, blago izvrstno.
Vsem odjemalcem voščim vesele in srečne , božične praznike in srečno novo leto!
' ♦ ■
FRANCES LAUSCHE
6121 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio
JJJjjjJ^jjjj
Prva slovenska, čevljarska trgovina v Žužemberku.
Slovenci, pridite k domačemu človeka, ki vam pošteno postreže.
I
Pri meni lahko kupite vsakovrstne čevlje, kakoršnje si pač morete poželetl Da pa v resnici lahko vsakemu ustrežem in postrežem, sem se potrudil, da sem dobil v svojo prodajalno čevlje, ki so priznane kot najboljše. V moji trgovini lahko dobite najfinejše čevlje za dečke, deklice, fante, žene in može, tako da ni treba nikomur iti iz moje prodajalne praznih rok.
I	Y-	•— — ^ —	^ —	^^ ^^	m	■ m mmm^^^^^^m. —a-,—- - — " —~ —■ ^ ^ —■ — —	i~ii~ir-ir~	ruxn/vrifuvuvwArij* ^j\JV\jTjTUTJTjTJLr>rtiTi*
L	.
Vsem Slovencem in Hrvatom se priporočam za obilen obisk ter želim vstin
srečne in vesele božične praznike! Vam dobro znani	j
JOHN TRATAR, 3855 st. clair ave.
I ■ iix_ h.. . .te?

v I
fwljuc K svetoyjm politiki.
(Walter Uppmann.)
Svetovna politika je v roka(h izurjenih ljudij, katerim pravimo diplomat je. Večina ljudi smatra diplomate za skrivnostne in zelo potratne gospode, ki imajo silno lepe besede, toda včasih prav n:č časti. Sedaj pa teo je nastopila \ojna, pa smo se tudi prepričali, da so diplomat}« jako nevarne osebe, ki lahko vsako uro zaneti jo. strašen ogenj najbolj flfrvavik vojsk. Diplomatje'so l^idje, kil imajo v rokah rtifr flri vojno* vsakega naroda. iil ^
Diplom at je nam govore, da so hoteli ohraniti "Balance of Power", enako razmerje med velesilami v Evropi. Toda to nI res. Diplom at je nikdar njso želel' enakega razmerja med velesilami, pač pa hoteli to razmerje uničiti v škodo ali korist ene ali druge države. Zakaj? Mtogoče za to, ker bi Nemci radi gospodarili v Parizu, in Angleži v Berolinu? Gotovo ne. Saj niso blazni. Toda Angleži pravijo, da hočejo Nemci osvojiti Belgijo in Nizozemsko in Angleii tega nikdar ne dovolijo. Angleži trdijo, da je odvisna njih narodna eksistenca od tega, da se Nemci ne pola-ste Belgije in Nizozemske. Toda zakaj je to? Kdo bo rekel v lAnleriki, da je velikanska Canada nevarna Zjedinje-nim državam? In naše ameriške meje niti zastražene ali zavarovane nisdl Zakaj je torej n. pr. mesto Antwerp v angleških očeh nevarno «a Anglijo, Če je Antwerp v nemških rokah ? Odgovor je ta: Nemčija baš ne želi, oziroma ne more želeti, da bi osvojila Anglijo, toda če dobi v roke in oblast Belgijo in .Nizozemsko, bo Nemčija tako močna, da ji vse evropske sile skupaj ne morejo ničesar. Toda zakaj se Anglija in Nemčija želite bojevati? Ce ste brali kaj zadnje politične prepire med evropskimi
narodi, ste zapazili, da so se evropske velesile prepirale za Maroko, Perzijo, Albanijo, Kitajsko in Tripoli«. Torej vzrok prepira mora ležati <n*kje v Balkaniji, v osrčju Afrike aH Autje- In te dežele, radi kate-l rili se diplomatje prepirajo, so - vse nekulturne, naravna boga-i »tva y njih še niso izrabljena, • njih vlad« je slaba in nima ob-i stanka. T0 so tohej boji, ki jih i bijejo evtfppffctf diplomatje, i vprašanje je^k^o bo d ob M te i bogate pok^aj^e v svojo oblast, ki so bogate po naravnih zakladih, toda revne po lastni obrambi. Torejče Anglija re-1 (&. [k^ni^a pren^bčna, Mesf Belgiji,Atit-Twerpr ni» fti^ataskef tem povedati, da bo Nemčija tako močna, da kjerkoli se bo pripetil kak prepir glede neizrabljenih dežel, da bo Nemčija povsod na 'boljšem, ker bo imela silno moč.
Toda' kaj koristi' ta silna moč, ki daje zadnjo (besedo v boju? Kaj zato, Č£ ima Nem-č!ja.ali Anglija prvo besedo v afrikanslkih kolon., če so nem-šk' ali angleški plemeniti sinovi plemenitiiht starišev v visokih kolpnijalniih službah? Da. precej razlike je v tem. Kajti če Nemčija dobi sv^pyno tržišče v roke, lahko naredi za sebe v:'Sok tariif, ki ji bo nosil stotine milijqnov, nemško blago pa bo preplavilo tuja tržišča, in največja prosperiteta vlada v Nemčiji. Ta prosperiteta pa zopet pomaga nemškemu militarizmu, ki bi postal tako mogočen, da ne bi bilo posvetne sile, !ki bi ga mogla streti. Pa še nekaj druzega pri tem je. Nemčija bi v tej sili in premoči protežirala svojo trgovino na račun drugih narodov. In tu bi postajali nemški kapitalisti čez noč multi-milijonar- -ji. In glejte, za to prvenstvo v trgovini se diplomatje borijo, in ker niso mogli tega prvenstva doseči mirnim potom, so zgrabili za orožje.	j
Radi tega tudi lahko razumemo, zakaj bogatini v Nemčiji tsko radovoljtio plačujejo vojni prispevek, plačujejo stor
1---.
i tisoče in milijone, da vzdrihije-
i jo mornarico m vojsko. Oni dcfbro vedo, da izurjena m močna armada lahko pridobi deželi nova tržišča, pomnoži njih bogastvo. »Ne smemo reči, d'a >Nemd prav posebno ljubijo prelivanje krvi, toda prelivanje krvi mora biti pri Nemcih, ker sicer ne morejo ropati drugim narodom dežele in tam uvesti nemško trgovino. Lahko te Nemce pnmerjamo z ameriškimi kapitalisti ali tru-, stijani. Res je, da ameriški kapitalisti neradi dajejo podkupnino raznim državnim uradnikom in osebam, ki jim pomagajo po goljufij do boljše trgovine. Ameriški trustijani bi tudi rije lineli, da bi smeli svobodno iti neov'rano goljufati, ne d!a bi jim bilo treba za to žrtvovati še poseben denar. In tako je v Nemčiji. Nemški milijonarji in kapitalisti -sicer ne dajejo radi državi denar, da zbira in pomnožuje vojslto, toda ker vidijo, da je to ddbro za nje, pa z veseljem prispevajo.
Sedem velikih, držav samo je na svetu1, in te so: Anglija, Francija, Rusija, Nemčija, Avstrija, Japonska in Zjedinjene države- Resnica je, da te države niso vse enako močno. Avstrija je več ali manj odvisna od Nemčije, katere dekla in ponižna služabnica je, Francija se pa zanaša na svojo zvezo z Rusijo i'n- Anglijo. Italija je siromaška dežela, in tudi Japonci nimajo preveč bogastva, posebno ker so v zadnji vojni z Rusijo domalega zapravili vse svoje narodno premoženje. Raditega torej je med devetimi državami na svetu, ki kaj štejejo, jih le pet, ki si znajo v resnici preskrbeti rešpekt. In te države so Rusija, Zjedinjene države, Anglija in .Nemčija. In konečnio odločba Im usoda vseh evropskih, da —L lahko rečemo vseh narodov na svetu, bo prišla od teh štirih narodov i Usoda milijonov in nvlijo-nov privržencev raznih narodov, njiih. svoboda in samostal-nost je odvisna od teh štirih velesil.	. 'J
i je položaj Rusije najbolj čudo-i vit, takoj za njim pa pride sta-i lišče Zjeditijenrh držav. Olavm i cilj diplomatike iZj edin jenih , držav je iv osrednji in južni
-	Ameriki, nekofiko manj na
-	daljnem vzhodu. Sedaj« ko je
-	(Panama prekop gotov, smo i postati močnejši r^arod na Pa« i ciifiku. Toda Zjedinjene države
-	se še ne zavedajo, kako ogrom-: na sila smo postali ratfi Pana-
-	ma, in še le bodočnost bo po-
-	kazala, kakšno mesto bo nam
-	odkazano v svetovni politiki.
Tudi rusko ataliiče je neko-
-	Hkočmltio. Rusija ima svoj ■ svet na dveh zemeljskih delto, i ki tega sveta se mnogo ni ob-
•	delanega. Rusija »kriva meiz-, merne zaklade Še v svoji lastni
•	i zemlji. Toda tudi Rusija si že-
•	li več sveta. Toda njen cilj ni-i so prekomorske pokrajine, ' pač pa svet, ik». leži okoli veli-i kvh državnih ruskih mej. Zato » se Rusija skuša razširjati na 1 račun Avstrije, Turčije, Skandinavije, Perzije im Mandžurije. Rusija postane nevarna Angliji, če se razširi popolnoma do Indije in na jugu do Carigrada. Toda dosedaj Rusija ni imela mogočnega brodovja, zato na morju se ni mogla kosati z Anglijo. Glede Perzije se je med AugTijo in Rusijo že skor0 vnel boj. Toda Anglija je kmalu sprevidila. da potrebuje Rusijo, kajti nemška mornarica se je pričela prehitro razvijati. Zato je Anglija sklenila zvezo z Rusijo.
Uspelh takega položaja je, da se vrši resnični boj med Anglijo in Nemčijo. Drugi narodi imajo različne cilje, katere siku š a jo doseči z vojsko in nagodhanr. In tak je današnji svetovni položaj: Devet narodov sedi pri mizi in igTa igro za svetovno vlado. Kadar sc j:.m zdi, se prepirajo, kadar ni* majo druzega, pa grozijo, kadar menijo, da je sila, rabijo orožje, im kadar nimajo druzega, pa goljufajo. Dobiček igre je pa tako vel;k, da se ne boji- ■ jo nobenih žrtev, da bi igro dobili.. Zato pa, kadar govorimo \ o miru fn razoroževanju, mo- |
fSkrivnost svetovnega miru lezi v tem: Ali se morejo posamezni narodi zjedimti glede dežel, ki naj se razdelijo med1 posamezne narode? To je uganka, ki se mora rešiti. Naj-prvo »e mora evropske narode naučiti, da so medsebojne pogodbe in podpisi vladarjev in ministrov (nekaj več kot pomemben kos papirja. Zato pa mora biti vsaka nagodba med evropskimi narodi tako močna, da se jo drži večina narodov, ki je pripravljena podpirati jo iz; orožjem, če je treba. Druga zelo valim a zadieva je, da se narodom v razni^ cesarstvih m kraljestvih da svobodo ali popolna samovlada- Treba je zamoriti birokrate m vsak marod zadovoljiti, da ne bo vedno gledal na revolucijo, da si pribori boljše čase, pač pa da bo s tem zadovoljen, kar ima.
Tretja glavna stvar je, da se razširi kultura v onih krajih, kjer so jo sedaj zanemarjali, da ne bodejo mali« narodi izkoriščani od velikih. Iker nimajo toliko civilizacije kot njih veliki sosedje. V tem pogledu se da posebno mnogo narediti v južni A mer-ki in v j užni Evropi.
To je velik) program, todta svetovni nrr je tudi ivelilco upanje. Je sicer silno težaven posel živeti v miru na tem svetu, toda če to dosežemo, smo dosegli največjo srečo sveta. Odstraniti se mora vzroke vojske. Vi lahko uničite Turči- , jo, razdelite Avstrijo, izročite ; Alzacijo in Loraine Franciji, I plačate odškodnimo Belgiji, po- I bijete s sveta Prusijo, vojske ! še ne bo konec. Diplomatje, v ! službi kapitalizma bodejo is- i kali vedno novih vzrokov. Mir 1 Ibo tedaj, kadar bodejo možje ! Ikmotfli svvoje ošabne strasti, j ko se bodejo spametovali,1 da -če ves svet skupaj drži, bo < gotovo ohranjen mir in vladalo ■ zadovoljstvo ma svetu.
i
Pri nas plačate lahko vat ! račune sa plin.
Prihranite si |! pot in odstotke.	t
j ;
P ©d I
; ; f
Garantirano trpežno delo, nizke cene. Svoji k svoji
i- £ •i	r
f. Suho meso, kranj. klobase, fina slanina |
j JOS. ŽUL1CH, j
I MIHAEL JALOVEC, I
Naše vino je letos posebno dobro in ae pri- »4 poročam za obila naročila rojakom po Ameriki
6424 8PILKER AVE.	I
j Andrej KRAINZ, |
II SLOVENSKA GOSTILNA
I- Priporočam ae rojakom za obilen obisk ob praznikih. Slovencem voščim srečne t	božične praznike.
I	1113 Norwood Rd.	t
H	I ^laH^fl	M W	H H
I ^^^ ^P	flj I	I l: ^_ ~ ^_ ^^ ^_
^r ^r	m	I I
^ w ^ w	^ w i ■	HI tifl i	li l l
f': i"r' ^I^^^hprf ^■^^Bp^1	mm	mjm ^h
I Slovenska	trgovina s pohištvom	in železnino. j
NAJBOLJE	UREJENI	SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD. I
l	. I
Zaupanje občinstva v trgovino pride	Priporočam se za nakup dobrih pe-
i od poštene in dobre postrežbe, če je vsak od-	čij za gretje in kuhiqje, za premog ali plin.
jemalec zadovoljen z blagom. Pri nas vedne	Velika jzbera najbolj raznovrstnih pečij. Ima-
prav radi postrežemo vsem, ki se obrnejo do	mo vso kuhinjsko posodo in razno orodje, ki
nas. Zahvaljujemo se torej vsem odjemal-	se potrebne pri gospodijnstvu ali pri delu.
s	'
cem letošnjega leta in se priporočamo za
prihodnost.	Slovenski pogrebni zavod
^ j . llA j . ■	in balzamiranje.
Kadar želite dobrega pohištva po	r	J
zmernih cenah, obrnite se na nas.	Naše cene za pogrebe niso nikdar
[Novoporočeni pari si lahko izberejo ^^^^^	pretirane. V tem letu smo imeli več pogrebonl
celo pohištvo pri nas. Ne bodete plačevali Nova velika avtomobil ambulanca in bolniški voz eden najlepiih v Cleve-	kot kdaj prej, znamenje, da nam občinstvi! i
f . v „ • i . landu. Jako pripravna, da se prepelje telko bolne rojake sli ponesrečene v bol-	,/ . .
|J dragih cen, pač pa vam postrežemo z dobrim . ^inko. Priporočam se, da vselej pokličete, kadar potrebujete. Imamo kočije b	zaupa, ke ne pretiravamo cen in vodimo n^l
I blagom po nizkih cenah.	| avtomobile « vse prilike.	_J lepše pogrebe v naši naselbini.
cS ^	-M1 ZAHVALJUJOČ SE SLOVENCEM ZA NAKLONJENOST, SEM UDANI
| 6106-8 ST. CLAIR AV. JOSIP ŽELEp SLOVENSKI POGREBNIK
□ Trgovine tel. Princeton 1277 L	Hišni tel. Princeton 1326 L
j^Sfc^TirPT^ l^i	■■ iTBTTia SM il Blisisnai	M H llHiSIlaiMi ISIM IlIllMu I 11'BHifc Iiwil li SM ■ 1IISI—ni
• <>	m »■ -—»
I p^	ULEVELANDSKA AMERIKA
I	NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. |{
m^r. 102. — NO- KM.	CLEVELAND, OHIO, TOREK, 22. DECEMBRA 1914. Part Three — Tretji dd.
I^^^B in Slovani.
Ime i Slovane vedtoo I sakldo, lei je količ-I zgodovino našega l a nas Nfenici danes Hražijo, se vsakdo Hča, ker nas kličejo I Azijate, divjake in
H, ki ima v sebi eno Banske, to bene, te-Bipi kri, in se mu I toliko nekulturno-lih Nemcev, ki so Bro in plemenitost Kazali v Belgiji, ko Hi a iženske in otro-
Hnimo, da Nemci do Bine nam niso niče-I storili, da nemške Hmadeževane s ple-I > naših najbolj ple-Bv, toda že to, kar B>, bi bilo dosti, da Bt edien na strani Borijo, d-a store ko-I bahariji in divja-
K čudimo se, da je M»d nanfi nekaj prodanih duš, Bte-vl$čejo z Nemci in so pro^j Hmpnonf, kajti taki ljudje so I bili italic vedno v vrstah onih, I ki so grdili svoj lasten narod, ^HBIdajaili tujcu ter ste veselili HSg&j, kadar se je delala ško-Kf^jovaniom. Zato pa imajo E Nemci tak 'napuh in ošabnost, ko vidijo, da je v slovanskih i vrsUh toliko izdajic, ki grdijo , tur uničujejo svoj lasten rod. ^ je kdaj med Itemci pri-I pe|ilo kaj tacega ? Po dnevu z , |.lučjo lahko iščete Nemca, ki j ta ^ekel: Hudič vzemi Nemce, Hfig«»i$iTi s Slovani: Ne, tacega ^ N< "hi na celem božjem j
\iz#frjice le med slovanskim na- j paRom, in to -dela pogubo naro- ] gptgki se ne zaveda svoje moči , lin svojega dostdjan#tya'"Vjff
mm smo prejeli *e več piartft; ^ I. bra<li smo jih, pisanih od naših , lastnih zgubljenih rojakov, in v teh pismih sipljejo največje < Btnlji l i na ruski narod, in ti , Š neizobražene i, ki pišejo taka . Bgfšttia ter izrekajo, da so Rusi , Hjaki in ušivi, sami ne vedo, ima zadnji ruski kmet več (j B|re in plemenitosti, kot vsi ] Hodniki 'Nemčije, ki se toliko BHpo s svojo kulturo- Srce t HEJjnora zaboleti človeka, ko či- ( gBp- kako piše Slovenec, naš j ^Kt nas rojak. V nekem pis- s BSInam piše nek^ prodana j
a: Heil Deutschland! Heil deutscher Kaiser!1 In taka ku- ( Hipca nosi slovensko ime, tak ■pit ipravi, da ga je sloven- f HKmiati rodila, ki ni nikdar t RSjala nemško, ki je dobro ve- ^ ^Ha, da so ji iNemci sovražni- j |B^kli more narod napredova- j liki ima take kukavice v svojih lastnih vrstalh.? Ali dobite g k i	;i iNemca, ki bi kri-
K^slivijo ruski car! Nikdar jHpie bodete dobili, le Slovani ■Bo to sramoito, da redimo
na svojih prsih! Rj$bako blaga in plemenita duša prebiva v ruskem narodu, r Barsamo v miru, pač pa tu<ti F H^vojski, nam svedoči sledeči k BKfeodek. katerega je pripove- t do v al neki Malžar, ki je bil štiri t Hftlj ujet v ruskem taboru- £ Hftjte, kaj -pravi:	t
^Borili smo se pri Huswi, v Bjrauslkem teritoriju'. Jaz sem I Kg .povelje, da pazim na s Hpsport 30 ranjencev, dasi- I Hltoo sem bil sam lahko ran- s jen v nogo. Na naši pry i po- d HI je že bilo nekoliko ran- b ■O kusov in Avstrijjcev, na v Bere so pazili avstrijski sa-. k nitejci. Poleg njih je (bilo do- ji H&nih v naš stan tudi 14 m- s Rpjetnikov, med njimi en p H$»,..neki maji častnik, v Hp|a so zaceli okoli [ Ks eksplodirati šrapneli. Sani- I prenesli teško ranjene 4 Has, v hiše. Vsi smo se zgra- n Jfcall nad postopanjem Rusov, v
lil fc^jSt ^•
stava 'Rudeoega križa. Toda klmalu srno dobili razjasnjen je'-En del naše čete je prihajal v vas. Te so preganjali Rusi, in D ker se maša konjenica ni imela - kam umakniti, se je umaknila a v vas pod varstvo Rudečega 8 križa. Rusi so seveda po med-
0	narodnem pravu streljali na to 5 konjenico, kakor smo tudi mi
1	streljali na Ruse, pa naj smo jih dobili kjerkoli. Kmalu so
5 pritisnili 'Rusi v vas, in naše " čete so se popolnoma tumakni-1 le, ositali smo sami ranjenci t v vasi.
3 Predno so Avstrijci odšli iz vasi, so spustili ruskega major-} j a, kii naj bi šel k 'Rusom in jih " prosil, da prenehajo s streljanjem na vas, ker se v njej na-} h.ajajo sami ranjenci. Major je odšel, in v resnici, kmalu po-1 tem je ogenj iz ruskih topov ' prenehal.
Malo potem je dospela v vas ruska pehota s sanitetnim od-( del'kom. Tedaj se je zgodilo ne-1 kaj čudnega. »Ruski poveljnik ' da pok|icati pred sebe onih 14 " Rusov, katere so Avstrijci vje-li. Nad eirm se razjezi in ga 5 ukaže ustreliti. IFotem so Rusi ; preiskali naš sanitetni voz. V \ v njem so dobili dvajset pušk, 1 katere so Rusi uničili, da niso
1 b'le več za rabo. Našim ran-• . . . ; jencem in sanwejoem se ni zgo-
1 dilo prav ničesar, in Rusi so vše pustili lepo pri miru. Pač 1 pa so ukazali, da takoj, preve-1 žejo vsem ranjencem rane, dali so nam . mnogo hrane, - in 1 sploh dali so vse, k!ar so imeli. Štiri dnij smo bili v ruskem ujetništvu in \es ta čas, so Rusi z nami jako lepo postopali, vojaki so kramljali z nami* irti Skušali so nam na vse načine postreči, <1a ne bi čutili svojih bolečin. Na£od, ki tako javila s sovražnikom, ni divjr, ni nekulturen, pač pa mora biti plemenite duše, ki se mu smili v< srce bolest svojega b|ižnjega^i Četrti dan se je v vasi pričela bitka.' Ze zjutraj so odšli ruski sanitejci. Nam so Tekli: Kdor more hoditi, tnaj nam sledi Seveda, nihče izmed nas ni rekel, da more, toda RusHiam zato n;so zamerili. Prijazno so se poslovili in odšli. Rusi ne vodijo ranjence v (Ujetništvo, kakor' delajo to Avstrijci z Rusi.
Kdor še nima teh dokazov, naj ibere ona pisma, ki jih pri-občujejo naši rojaki Slovei^ri, ki so ujeti pri feusih. Ta pikma so večkrat priobčena v ^taro-kraj^ciih listih, in vsa pisma so polna hvale o Rusih, kako lepo delajo s svojimi ujetniki. *
Glejte, taka je slovanska, nepokvarjena duša, dokler je ni pokvaril kak Ferdinand ali ' Viljem, dokler ne zastrupijo to' blago dušo podkupljeni Efi-jalti^ ki izdajo svoj narod.
Pa prišel bo dan plače in sodbe? enemu kot druzegu. Corje njim !
• -o.- '
Pismo ruskega vojnega ujetnika.
JFrijatelj lista nam je stavil na razpolago to cenzurirano prsmo ruskiega vojnega ujetnika, »ki je odposlano 17. septembra iz Clazova in ki je. prišlo te dni na Goriško- Pismo se glasi: Dovoljujem si naznaniti, da se nahajam z večimi tovariši v vojnem ujetništvu na Ruskem in sicer v malem me-ste Clazovu blizu Azije. ^Ob Urahi). Vožnja do tja ^e bila silno dolga. Cela dva dneva in dve noči. V mestu Kijevu smo b!l dv^ dni. Mesto je krasno in velike^ Od daleč žarijo zlate kupole certcva. Hiše so zidane jako umetniško. Železniške postaje »o ogrdmne, kakor in i h pri nas nismo vajeni... Da ni v iRusiji železnic je laž... &v-1 Ijenje je tu raevrjetno po ceni. Funt lepega »belega kruha velja 4 kopeje (okoli to vin.), fimt mesa pa 12 kopejk (okoli 30 vinT Mesto kave pijejo čaj.
Običaji in noše so staroslovan-
■
; ' •• .afflK't^i ,, • _ ,	'^-'»»BvmB.'"" '■■' • . »■" 5:	,v.■ >1 m	' [ ,> x	V-'. '; \-. , '"iS '"-Z •:•• . f • V '•}•	C. .r4.';'SH§E
BBl4-	•	j,,	'	'	, ''X
p B, un
6424 SL flair Ave. blizu Addison Ri
■'■ ■ ' . v.^	'. . ■ .'v • '' t ; , ■ -:"
■ .	v .	•	•	. , "VV; .-.>; p. •.;
Na tem prostora se iskreno zahvaljujem vsem vam cenjenim Slovencem in Slovenkam za vaše vsestransko podpiranje moje trgovine ter se obenem tudi najtopleje priporočam vaši nadaljni naklonjenosti napram meni, kakor napram moji trgovini Gk-dal bom vedno na to, da vam točno in pošteno postrežem z najboljšim blagom in to
• »v**	•	... i
po najnižji ceni
Božični prazniki se bližajo in vsaka družina bo gotovo potrebovala kaj novega, zatorg vas opozarjam na mojo veliko razprodajo vsega zimskega blaga.
.•-.-j' r.:,	'	j .	'	' ' ' '	' ' ' ■ " '' . '	. -!f' '	• ■">'"
\ rM	A .	--
Vse ženske in otrobe suknje, obleke z žeketom, princes obleke, krila, <kikjje) bluze ovratnice in mufe, klobuki, kapice, kakor tudi vsi pleteni jopiči 'sweaters) za žene in deklice, za može m fante
MORA BITI RAZPRODANO NE GLEDAJOČ NA ZGUBO ALI DOBIČEK
po tako nizkih cenah kot ie nikdar poprej in to samo radi precej slabih časov. Torej it si želite pri kopo* vanju prStetiti precej vašega teško prislnžeoegi denarja, pazite vedno na to, da dobite za vaš denar najboljše Mago po najnižji ceni, in vse to dobite vedno pri meni Posebno se priporočan še vsem cenjenim nevestam za nakep vsakovrstnih finih poročnih oblek, vencev, tančic, šopkov, kakor tudi vseh dragih potrebščin te stroke, kar dobite pri meni vedno po najnižji ceni
Ob tej priliki želim vsem cenjenim Slovencem in Slovenkam vesele božične praznike in najboljše novo leto, bolje kot je b3o preteceno. Za obilen obisk in podpiranje moje trgovine se vam najtopleje priporočam m vam bon tndi vedno hvaležen.
Beno B. Leustig
6424 ST. CLAIR AVE. BLIZU ADDISON RD.
OPOMBA: Med to razprodajo ne bom dayal kakor tudi ne zamenjal vrednostnih tiketov ali znamk.
• ' • ........... •
Kaj mislijo Amen-| * kanci o Slovanih.
Senat Zjedinjenih držav, naj-• v šja posta vodajalna moč v deli želi, je pravkar izdal malo bro-| suro, v kateri se govori o Slovanih. Iz te knjiiiice vidimo, da ; imajo Amerikainci najboljše mnenje o Slovanih ter jih posebno ftnvalijo kot dobre far-t jnarje, i« drugič, da so Slova-; ui najboljši državljani, kadar se ; amerikanizirajo, Nekaj odlom-Vko iz te brošure hočemo priobčiti na tem mestu.
Rod Slovanov-
Kdo so Slovani? Profesor i Oscar Peshel iz iLipskega, pravi da so Slovani od velike Iildo | -evropske družine narodov, leto - slovanskega plemena < severoevropsske gru|>e Arijcev. 1 Prvotna domovina Slovanov je ; bila po vseh krajih okoli Do- , nave. lPrafesor Lubor Nieder-le, iz češke univerze .v Pragi potrjuje mnenje, da So Slova-^ Hi prvotni naseljenci osrednje ; Evrope. Profesor S. Zal>oro\v- j ski-Mbindron, iz vseučilišča v ( Parizu, pravi. da je prvotna do-movina Slovanov severno od Karpatov.kjer so se Slovani ' prvotno zvali Veneti, ki so ] imeli s<voje pokrajine v onih krajih, kjer so danes Mažari, ^ Rusi in Nemci. Olede značaja ( Slovanov piše profesor Nieder- ^
i	t
Slovanom zmačajna je okro-	\
glasta glava, srednja postava	,
,i$en sta s. dede las	(5
I se menjajo med blondinci itt	, brineti, brinete dobimo večino-
ma med jfuanimi Slovani, blon-	i
|dine pa med severnimi. Ves	(
slovanski rod se deli v sedem	,
glasnih skupin:	i
i.Rusko pleme.
a. Poljsko pleme.	1 l * 3. Lužisko - Srbsko pleme.
4. Češko in Slovaško plente.	1
;/ 5. Slovensko pleme.	s §6. Srbsko-Hrvatsko pleme.
7, Bulgarsko (in deloma ma-	1
1 1 ..............——--
S jpS cedonsko) pleme.
če vzamemo vsa ta slovanska plemena skupaj* so našteli leta 1910 po celem svetu 150.-
000.000 Slovanov ali nekaj več. Od teh jih je 70000.000 ruskega pokol j en ja, 13. odstotkov Poljakov, 7 odstotkov Čehov in Slovakov, 4 odstotke Bulga- < rov, 3 odstotke Snbov in Hr-| valov in poklrugi odstotek Slovencev. V Zjedinjenih državah imamo poldrugi milijon. Polja- 1 kov. okoli 500.000 Slovakov, 1 vml milijona Čehov, 300000 < Hrvatov in Srbov in 150.000 < Slovencev, razmeroma malo pa i Rulgarov. Najmanj 300.000 Slovanov ruskega pokoljenja je t v Ameriki.	*
Med Poljaki. Slovaki in Čehi vrši v Zjedinjenih državah največje zanimanje za poljedelstvo. Južne drrave kot ^ Virginiia in Texas so polne s slovan?k*'h farmarjev, ki obde- v lujejo svet jako pametno, in j, širijo slovanske farme v Ame- ( ritki.	i
Texas, največja južna drža-	< va. je dobila prvo poljsko na-	1 selbino v Zjedinjenih državah.	1 Ta kolonija je bila ustanov-	< Ijena v Panna Marya, Karnes	k County, leta 1855, ko je prišlo	<■ tja 300 Poljakov iz Avstro-Poljske. To «0 bili Avstrijski poli-	2 lični pregnanci. IPoljaki so se	t naselili v Wisconsinu že leta	ž 1850. in zapisnik katoliških cer-	-ikvenih obči-n tam dokazujejo.	< da je bilo v Wisconsin« med	( letom 1850 in 1^70 ustanovlje-	r nih 16 poljskih kmečkih našel-	s bin. Pravo izseljevanje poljske-	^ ga naroda in naseljevanje v	1 Ameriko pa se je prftelopd le-	' ta 1870. nadalje. Med letom	i 1870—1880 je prišlo več kot	f 40.000 Poljakov v Ameriko. Ve-	5 čina teh je šla v večja indtt-	š strica mesta. Nekateri so se	I naselili v severozapadnih dr-	c zavali, kjer so dobili delo pri	1 lesni Industriji. Povsod so se skazali kot detori, varčni in	a marljivi dtefsvcl. Ostali pa so	-1 se naselili na farmah Wiscon-	s sina. Michigana, Indiana. lili-	< no i s m Texas.' Leta 1880 so	s
Poljaki imeli že v Texas 17. cerkev, in leta 1887 je bilo nad 50 čisto poljskih naselbin v Zjedinjenih'djržavah.
Leta 1&85 naprej se* je pričelo pravo slovansko naseljevanje v Zjedinjenih držžavah. Od tega časa naprej je prišlo največ Slovanov. Ti slovanski I naseljenci so spreminjali ameriške prerije v rodovitno zemljo. bili so dobri pijonirji za boljši napredek civilizacije in ameriške kulture. Kjerkoli so se »Slovani naselili na farmah, se je dognalo v kratkem, da so izvrstni obdelovalci zemlje, da io varčni in <njih sosedje, četudi pristni Amerikanci. jih povsod ljubijo.	1
Ponos Slovanov v Virginiji.
V cjkolici Petersburga, Virginia, se je pred nedavnim'časom pojavil neki ameriški go- 1 vornik, ki je označil Slovane kot nezaželjene državljane. To-' da ni prišel na pravo. Slovanski 1 naseljenci v Virginiji so se zje- 1 (Hnili in naredili odločen pro- 1 lest proti takemu napadu. Državna oblast v Prince iGeorge : County, Virginia, je kmalu od- 1 govorila na ta protest s slede- 1 čo izjavo:	1
Napad na Slovane v naši državi Virginiji je popolnoma neopravičen. kajti njih. značaj ka- \ že, da so podjetni, in vse obla- f siti se strinjajo v tem, da smo 1 dobili s slovanskimi naseljenci ! (Čehi in Slovaki) najbolj prid- «' ne in marljive državljane v na- 1 šo državo. Slovani so prihajali k nam zadnjih 25 let- Naselili so se .na farmah, katere so A>»'crjkain^i zapustili« in naredili so iz) tel v velikih farm najboljša zentljišča. Splo- 1 šno so postali znam i kot ^po- 1 štenjaki, in ni trgovca pri nas, j ki ne bi zaupal Slovanu, ker ve 1 da je poštenjak od nog do glave.	i
Pa ne samo to. AmerHSki dr- 1 žavljani spoštujejo Slovane. V 1 Prince George County je bilo t z voljenih več Čehov v važne državne urade. V splošnem so 1 se pa vsi naseljenci pokazali,
. d. č«5c j|»po»tuj«iB priite-I va sebi enakim, so najboljši
• S^ri:^:
ni mogla dobiti boljšega ugleda in spoitoyanja od strani naj-boljih Amerikancev, kot tedaj, ko je senator (Zjed. dtlzav Duncan U. Fletcher, prebral v senatu Zjedinjenih držav slovansko himno "Hej Slovani, naša reč slovanska živo klijel" Seveda je btla ta slovanska himna prebrama v senatu v Angleškem jeziku
In konečno je senator Flet- '< cher še pristavil: Ko spozna- 1 mo značaj slovanskega naroda, ki tako lepo odseva v slovanski narodni pesni, katero so Nemci toliko časa branili Slo- 1 vanom, tedaj moramo sprevi- 1 deti, da tak narod kot je slo- j vam ski, mora rapklno napredo- 1 ; vati, če se mu da prilika v mi- 1 ru živeti in se razvijati. Skraj- 1 no neumestno je torej Slova- 1 ne nazivati "nezaželjene držav- i l;ane", kajti tudi najbolj zagri- i zen pripadnik*, drugega naroda 1 mora pripoznati slovamskemu ' narodu čednosti, Iko1 jih ima I malokdo.	<
Take pohvale 'Slovani \r ust 1 člana najvišje j^ostavodajalne ' oblasti v Zjed. državah ne sli- < š lno vsikdar. f^omisliti mora- 1 mo, da je bil ves ta govor na- 1 tisnjen >na stroške Zjed. drŽav in razposlan p6 vseh Zjedinjenih državah, Hej Slovani, naša reč slovanska živo Idije.
—o-
' !
Obramba Belforta. ' i
Francoska trdnjava Bel fort I se pripravlja noč in dtan na na- 4 tLok nemške armade- Ni si mo- 1 goče predstavljati — pravi po- s roo:lo — kaj se je vse storilo. Vse vasi okrog mesta so «e spremenile v trdnjave. »Povsod i naokrog so napravljeni trdni J nasipi, pred katerimi »o napete •iioe, narejene volčje jame in ! vse druge možne ovire, tako \ da bo trdnjava tudi po dolgem ?n izdatnem bombardiranju ne-J i
hko vse ozemlje preplavi, zlasti vse ceste, ki jih je itak jako
malo in so vse ozke. Povrh so na vsdh. koncih in krajih postavljene dobro maskirane baterije, ki obvladujejo ozemlje n* vse strani in bodo lahko v izdatni meri podpirale trdnjav* ?'ke topove. Ta improvizirana dela so veliko večjega pomena, kakor se navadno misli. To priča Nancy; to prej odprto mesto je bilo v naglici utrjeno in N^mci ga niso mogli se zavae-ti. Francozi upajo, da veliki nemški topovi ne bodo mogli j tMVČiti neštevvlaiib utrdb. Mor- • da imajo tisti vojaški kritiki prav, ki trde, da je čas velikih -trdnjav že minul in da so dane« le mnogoštevilne manjše utrdbe na mestu. Francozi so mnenja, da bo mnogovrstnost in številnost belfortskih trdnjav naredila uporabo nemških veletopov nemogočo. Ti 42 cm veletcfpovi zamorejo razdreti le 'kako večjo trdnjavo, za obstreljevanje malih in številnih I utrdb pa velja vsak str.el pre-1 več. Tak 42 cm <top velja skoro dva miVjona in pol kron in more oddati samo 150 strelov, a vsak strel velja <nad 50.000 K.
o
Kokote v zakopih.
Dopisnik "N. F. P." poroča iz francoskega mesta, ki «0 ga zasedli .NenKt, o življenju v za^ kopih, kako se zabavajo vojaki. Nekega dne . so zaigrali nemški vojaki s svojim "orkestrom" valček "An der blauen Donau". fV njihovo največje začudenje pa se splazijo iz francoskih zakopov neke ženske, kokote, ki zaplešejo v živahnem smehu valček, nakar se zopet skrijejo v zakope. Kakor se vidi, imajo francoski vojaki v zakopih vse udobnosti.
_ •>-'» ■ -

Uttftdv	• - .yi^jBtaim-.itJ.fmtor'i'i H- Ifr »m t A . ■> i

let«. Pri oročamo sc tudi t prihodnjem letu sa rsr. kar po-treh ujete (le e zdravil, toaletnih potrebščin, Mdilkihpri- I pra*. D jbro zdravje v aoT<>m letu..
NATIONAL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA
II
j	vogal St Qalr Ave. in 61. cesta.	||
J----------1 —-HJ.U—>U----------- 1 li .IjjfiM
6201 ST./d^pR
I John Modic, I
BM)	■
6210 ST. CLAIR AVE.
' I
I -9- SLOVENSKA -0- B I GOSTILNA. I
UH	H
M Rojakom priporočam fino domače H , vino po igni^jih cenah. Zahva-ljujem se za naklonjenost v preteklem letu in se priporočam v bodoče.
■■■■■ar'-	" 1	-
aMt il lrisM Srečen božič voščim vsem! I
NARODNA SLOVENSKA TRGOVINA
BEL A J & MOČNIK,
6205 ST. CLAIR AVE.
=
' * *
Vesele praznike želiva vsem prijateljem in znancem. Ob tej priliki ae priporočamo vsem znancem in prijateljem najino dobro zalogo izgotovljenih moških obleki dežnih plascev (rain coats) raznega svilnega, pla,-	J
tnenega ali volnenega perilaf kakor srajc, spodnjih hlač, ovratnikov, nadalje krasnih raznovrstnih kravat, domaČih klobukov, čepic. Najina trgovina je pri slovenskih delavcih poznana kot poštena in točna.
Izdelujeva tudi obleke po meri po najnovejšem kroju, iz najfinejšega blaga po najnižjih cenah.
Naša krojačnica kakor naša trgovina je cenjenim rojakom pa svoji aolidnosti gotovo dobro znana in	!
smelo lahko trdimo, da vsakteri, ki kupi pri nas, ostane naš stalni odjemalec. Poskusite torej še vi, ki niste	J
še naši odjemalci in prepričali se bodete o resničnosti naše trditve.
»OS BELAJ a MOČNIK,
.	v	v	•

i Avstrija, Rusija in Slovenci.
• "Živijo cesar, živela Avstri-|P| P*, kako ne bi rekel -tako, $aj za božjo voljo smo vsi pri-Šffliz Avstrije. Ona nas ni (?) Bwnlla, kakor govorijo in pi-rajo socijalisti. Lojze pa x* Štabe piše, Konda, Zavrtnik in eenborn" Kristan za Ruse
££0 jim na razpolago, Slovencij K^pa ^fotrajo". Nekako tako i "pobožni cucek", 12 letni Hraročnik iz Clevelanda v 103. vilki "Am. Slovenca". ■Ni moj namen, tudi pod ča-sto se mi zdi, javno se prereka-mM s cepljenimi — osli in podob-yfemi Efijalti Slovanov, kakor- , Hpjjti se zbira okoli gotovih li-"jjtov- Svetujem jim le ito. da pri »iniru puste socijaJiste in svo-Kpdjomiselce, ker njih ideje so bolj vzvišene kot nemškega !; Kaligula in avstrijskega Pro-;|haske, ki celo svoje življenje gJipfo storila druzega za Člove-Pffvo 'kakor da sta zatirala, kra-jl^dla in morila^ ... Ne vrjamem ne v .pekel, ne v hudiča', še fj%anj v kakšno plačilo ali ka-atilfen na onem svetu- Toda zlo-p./|jna, ki sta ga izvršila ta dva 5 človeka, nečem na svojo vest
vse njihove gradove in mi- , pitone. Raje sj služim v potu ^ Ž ; ^vojoga obraza kruh. Tisti, Jci . rabite, da zmaga-Avstrija z j ^rušenjem jezika in priduševa-qtljem, jej ne morete poqiagati. , I Ako hočete, da Avstrija zma- j Siga, morate iti v Galicijo ter vdariti se s sovražnikom za j Avstrijo. V Ameriki kričati po j > listih, ne pomaga nič- Toda morate hiteti, ker se mi zdi, da 1m..<j$ trenutek poslednji. Bog jo je Sppuatil, hudič jo jemlje na If^selht krajih in koncih. Slovens- j ;;.ka gruda bo pa le ostala, tam , ||S$er je. Ne bodo je odnesli na- j še domovine, ne Srtoi, ne ko-zsgki, ne kdo idrugi Lie eno j lll^rašanje nastane: Namreč, , I kdo jo 60 vladal ? Rimci in Tev- . .toni najbrž nikdar več.	,
-v lUpam, da mi bodo dovolili , 3g. amerikanski estrajharji, da , Ijih nekoliko potegnem nazaj ,
zgodovino Avstrije.	,
iKot poznavatelj vseh vaz- , ynejsih dogodkov avstrijske ] ||jggjodovine, bi si bil vse poprej j imislil, kakor vojno med Rusi- < Pjo in Avstrijo. Zakaj tudi ? Saj 3 f je bila Rusija od pamtiveka , najboljša prijateljica Avstrije. | ^Rusija nikdar ni hrepenela po j ^Avstrijskih deželah, kakor so f Bto delale Italija in Nemčija. \ po prijateljstvo Rusije napram j gAv-strije, pa ni bilo -samo na jeziku, kakor se to godi na- ] I vadno med državami. Rusi so R|b prijateljstvo tudi dejansko Hntazovali in sicer z ogromnimi -žrtvami. Trikrat v zgodovini Wm> Rusi in ostali Slovani rešili Avstrijo pred poginom, vselej ,
I	Po smrti cesarja Karla VI. Spi je umrl brez moških potom-Hfev, je imela zasesti avstrijski < Kjpestol njegova hči Miarija Te- ' |||fzija. -Temu so se pa odločno '
uprli Prusi, Bavarci, Francozi, ' Spanci in Sardinci ter hoteli
I	avstrijske dežele med seboj * ^Hlzdeliti. iLeta 17^1 so v Nue- "
Hpeao, in silne vojske sovražni-
■o se navalile na Avstrijo.	*
Mlada cesarica Marija Terezi-	«
jjt je »bežala s svojim sinom	'
II	Pol?un na Ogrsko. Slovenci,	* fsljfrvatje in Srbi%)Vm prvi. ki	, i; so se potegnili za Avstrijo.	^
Njim *o »e pridružili Angleži,	;
i'in konečtio je ruska cesarica	.
I Elizabeta poslala veliko vojsko	j
* I Avstriji na pomoč, ki je prisi-	<
I lila njene sovražnike, da so	«
pfeenili mir v Athenu ter pri-	^
i strijsko cesarico. Vesi se- «
^Hm so se Rusi bojevali pod ' generalom Soltikovem za Av- « stri jo. Tako so Rusi rešili Av- «
V Napoleonovih bojih pro- «
II	/\V'STnji. so s( Rusj borili za ^
, mi sicer razdejal Avstrijo in njene dežele razdelil med svoje prijatelje. Toda leta 1812— 1813 so pa tRusi Napoleona premagali pri Borodinu in Moskvi ter pregnale vse Francoze iz Avstrije in Nemčije, Vse avstrijske dežele so zopet prišle pod Hababuržane. Tu so Rusi drugič rejih Avstrijo razpada. \ . p '"v.: ] .
Leta 1848 je nastal silen punt po celi Avstriji. Lahi v /Lombardiji in Veneziji so se hoteli odcepiti od Avstrije. Njim se je pridružila še vojna sardinskega kralja. Mažari so se uprli in napovedali vojno i Avstriji za ločitev od nje. Na Dunaju samem je izbruhnila revolucija, katere namen je bil avstrijske dežele spraviti pod prusko oblast. (Cesar Ferdinand je zbežal v Olomuc na Moravsko, kjer se je odpovedal kroni. Avstrija se je zopet nahajala na rofau prepada. In kdo jo je rešil? Povejte v nesramni kričači in podli izdajalci, ki se z>birate okoli "Am. Slin okoli calumetskega "Muk-sa"? Ali so jo rešili Nemci, Italijani ali Turki, katere je danes Avstrija poklicala na pomoč proti Slovanom, proti krščanstvu in civilizaciji? Ne, pač pa so zopet Slovani rešili Avstrijo v prvi vrsti Rusi. Cehi in Slovenci so se borili v Italiji- Hrvatje in Srbi so se borili z Nemci po dunajskih ulicah. Na Ogrsko pa je poslala ruska vladi generala Pas-kieviča in 250000 mož močno armado, ki je pri Aradu m Vi-lagcši zabila Madžarom* avstrij^ ski patriotizem .v glavo. Hun-garija "je -morala zopet poklekniti pred Avstrijo. In današnji si ver. tedajni i81etni fantalin, je šel v senci — Slovanov preko trupel* svojih sovražnikov — Nemcev in Mažarov, na pre- 1 stol svojih predtaikov. Tako so y Ruši povzročili, da je Franc Josip .sploh prišel na prestol, in to vam pove vsaka zgodo- ] vinska knjiga. Tu so Rusi tret- ! j:č rešili Avstrijo razpada. 1
žrtev, katere je imeja Rusi- 1 ia v tej vojni, so bile nepopis- 1 ne. Vsakdo ve, da zdnževati ( armado 250.000 mož ni majh- « na stvar, toda Rusi so to na- < redili za Avstrijo brezplačno v sveti zavesti, da* je Avstrija | slovanska država, kjer prebi- 1 vajo slova+iski bratje Rusov, 1 Cehi, Slovaki* Pojjaki, Srbi,, 1 Hr/ati in Slovenci. Toda kaj 1 je za to Avstrija naredila Ru- « siji, kako je povrnila rusko po- 1 žrtvovalnost? Na milijone Slo-vanov'je že padlb za to prokle- 1 to nemški vlaČugo. In kako 1 je Avstrija plačala Rusom, ki s so Avstrijo tekom 100 morali 1 trikrat odrešiti iz nemških 1 krempljev.
Leta 1854-1855 so :meli#l Rusi vojno s Turki, Angleži t in Francozi. Torej samo 6 let t pozneje, ko so rešili Avstrijo, j Toda Avstrija je v onem tre- < nutku izdala Ruse v plačilo in j se izstavila na stran ruskih t -sovražnikov. 'Hrvate, Siibe in š Slovake je potlačila v žrelo j -mažarskih Hunov, ki vlačijo ;
■"Ul .................MIHI	11
Slovane kot veleizdajalce po ječah in vislicah. Slovenci in Čcfii smo postali sužnji Pru-sakov, ki so nas z Iželezno roko pritisnili lo tlom,- ki nam odrekajo vse pravice do življenja ter nas preganjajo iz lastne grude. In konečno je šla Avstrija tako daJeč, da je Srbiji in Rusiji napovedala vojno ter v prvi vrsti pqslala Slovane pred ruske topove, da so jih preskusili. Tako veliki gre-šnici kot je Avstrija more torej zmago želeti samo še hudič, pošten človek pa nikdar.
Največji ruski list "Novo Vremja" je pisal prve dni avgusta letos doslovno: Nemčija in Avstrija nam je napovedala vojno. Dobro, mi jo sprejme-mfX Le eno dejstvo je, ki more užalostiti vsakega pravega Ru-a. To dejltvo je„ da bo tekla slovansik-a kri na obeh stranelh." Glejte, tako mislijo Rusi o nas, Nemci pa pošiljajo naše brate brez pomiselka v boj za 'blazne cesarje. Rusi nrso -slabiči' kot Slovenci. Oni se ne marajo valjati v biaanti-zniiin in pasji ponižnosti pred tevtonskimi Katoni, -kakor mi ker se zaVedajo, da so Slovani in sicer takšni kakor jih je opeval naš pesnik Simon Gregorčič :
r '	% V "
"Dlana krepka nam je dana, dano viteško srce; • to ti znači le Slavjana, -da je jak In blag vsele. ,
Zvestim vrne on zvestobo izdajalcem srd in smrt; črti vraga, njeg? rAo^o, ljubi srca čut odprt
■Rojaki, bodimo tudi mi taki! -n-
Iz stare domovine. Miskolsz, Ogrsko, 6. nov. Draga sestra, sprejmi najlepše pozdrave. Tvoje pismo sem dobil 28. ok-zvečer in ravno ta dan popoldne sem bil ranjen na desni nogi, prepeljali so me na Ogrsko, kjer sedaj ležim v 'bolnišnici. Bil sem skoro tri mesece v ognju, šlo nam je dol^o :asa zelo .slabo, v 'bitki pri Ca-stislavi nas je bilo komaj dve tlesetini proti Rusom, pa smo vendar držali dva dnij Rusa, potem smo se pa morali umakniti, in umikali smo se štirinajst dnij s precejšnimi zgu-jami- 10. septembra smo se zopet spoprijeli pri Grodeku, in smo dva dnij napadali Ruse, pa )i jih še, toda smo dobili po- | velje, da se moramo umakniti ] nazaj. Nato smo se umikali leprenehoma noč in dan, pov- j iod so nani 'bili Rusi za peta- j 11 i. Dne 4. oktobra, -ko smo do- 1 l)ili večjo pomoč, smo se obr- ! nlli proti trdnjavi Przemysl, ! catero sQ Rusi obkolili in zah- 1 levali, da se uda -brez odpora, ; oda poveljnik trdnjave je od- j jovoril, da če hočejb Rusi tr- ; injavo naj jo vzamejo. Potem -ie pa napadlo 5 korov Rusov j rdnjflvo, nakar se je vnel stra- ; ien boj- Pravijo, da ,je Rusov | )adlo 25.000 pred to trdnjavo, ] t ranjenci vred pa 40000 vseh ,
o skupaj, ker so Avstrijci pustili n Ruse tako blizu, da so imeli
avstrijski topovi lahko <telo-Ppt do trdnjave je -sMaj proti ^s-ta, tak<^ da jo lahko od ene
-	same strani napadejo. Nemci
-	že bombardirajo Varšavo (?) a Rusi imajo zadaj veliko mcč-
-	virje, in Nemci jim bodejo
-	prli pot v Galicijo (?) Te -po-
-	zdravlja tvoj brat Ivan.
a Farrell, Pa. Kakor drugod
-	so tudi tukaj delavske razmere! r jako slabe, najbrž za to, ker:
-	spada tudi naša naselbina pod Ameriko. Torej smo podvrženi
3 bolezni, ki se ji pravi brezpo-
-	se-lnost in kriza. Zato se v pr-a vi vrsti zahvalim ameriškemu a Bogu, ker tako po očetovsko
-	sikr*bi za nas revne »zemljane. e Edino kar me veseli sedaj, ko
-	je dovolj :prostega časa, ker 3 imam šest vrlih časopisov, ki h se potegujejo za pravico in
0	proti hinavščini in lažem. Do-
-	kler smo na svetu, smo pri-a morani se »bojevati, seveda ne
1	z mečem, zato imamo držav-i ljanski papir. Kdor tega nima,
-	je mrtev v človeški druiabi in 1 zaničevanja vreden, in svoj i največji tlačitelj. Kaj ne, mi i nismo kapitalisti, še manj pa
-	pohlevne ovce, nn" smo ljudje,
-	ki dobro čutimo, da svet nima talko pohlevnega lica kot se ga nam v prvi mladosti predstav-
. Ha. So pa ene vtste ptiči, ki imajo kosovo barvo, pa niso kosi, in se jim pravi "božji namestniki". Jaz pa jim pravim: avstrijski državni tajni policisti. Vera in' meč, to gre danes skupaj. V Avstriji kričijo duhovni : Ljudstvo bodi pokojri^o cesarju, spoštuj njegovo voljo, pojdi ubijat brata, blagoslov-! Ijeno je tvoje orožje. Tukaj v Ameriki pa so zopet katoliški listi na strani cesarja in zajed-, no s svojimi kolegi v stari do-f movini, sk-usajo nahujskati ne-. pokvarjeno ljudstvo, da se bo
-	borilo za netioaj, kar jim je od 1 pamtiveka škodovalo. Oblju-
-	bujejo nebesa onim, ki padejo i v boju, povedo pa ne, če ima-. jo ti namesfniki poseben vlak,
-	ki vsak dan vozi semmtjja.
>	Minilo bo sto -let, in svet bo . postal bolj pameten. Mesto vo-5 jašnic naj se zida sirotišnica,
>	mesto' velikanskih samostanov , in farovžev naj se zidajo Šole, . da fcodejo ljudje bolj prosvit-
-	ljeni in kulturni, ne pa taki kot . danes, ko se v vojašnicah učijo . ljudi morit, v samostanih pa se
l ;fl: ■	' "Its '. j '•'"j ■ 1 '
1 pTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTtTT' : fc
i I JOSIPINA : ■Ev JEREB, F
-M,
V* ' s	.	- \ ^
r
E Slovenska : l gostilna	:
1287 E. 55th ST.
^ Se priporočam r^kom q ' f. posebno ob praznikih 3
' H	3
I>riiiiiiiiiiiiiiiAiiuiiji^
f FRANK j jSKERJANEC, {
I Najstarejša slovenska I i
J BRIVNICA ii
v Clevelandu
1 Vsem mojim prijateljem I j R vesele praznike! - | i
j 6124 ST. CLAIR AVE. | |
--;
^innitiiftptiifinB!iiipit!tm«iitiiii!titii annn*rtnfmiriiov {
r-
t Mihelčič, ii
h ;
SLOVENSKA i j GOSTILNA l il
' ' ' ! ii 1152 L 61st ST. I
Vesele iMraznike,
srečno novo leto. ^ i
Ii'. j :
llrixixT^xttxmttivtxmA
n—--— i
SL Zadružna Zveza
COLLINWOOD, O.
To je slovensko delavsko podjetje, last slovenskih delavcev. Dolžnost rojakov je, da podpirajo svoje podjetje, od katerega imajo sami dobiček.
Polna zaloga svežih jest-vin ali grocerije ter vseh vrst mesa po najnižjih cenah.
717-719 E. J52nd St.
R® 'ifcitmui i... ■ <i.«w »—i> ».v. L^.A..i«??..
^bira ogromno premoženje ff naroda za one, ki so obljubili II večno devištvo in uboštvo ] pred Bogom in pred ljudmi. Da, dobro bi bilo, če bi se po vojski laihko bralo, da je v Lurdu dobilo tolfleo in toliko stotisoč siromakov, katerim so odtrgane roke ali noge radi vojske, da so dobili po Čudežu vse to nazaj. Upam, da bo tudi "Am. SI." priredil romanje v -Lurd, d^ zadobijo pohabljeni slovenski romarji zdravje in svoje telesne ude, ker mu je zdaj toliko -za vojsko, naj pa še po vojski skrbi, da ljudje ne bodejo siromaki. Konečno pa ne zamerim koritarjem v stari domovini, ki kričijo, da je domovina v nevarnost. Slovencem ni nihče grozil, če so pa hoteli starega grešnika kaj prekastiti, naj se grf sam- borit, ne pa prelivat dragoceno človeško kri. Zamerim pa tu-kajšnim ljudem, ki trobijo v isti rog. Mar so delavci ali || kmetje spravili domovino v nevarnost, ali tisti visoki go-sj^od"j4, ki pri zlatih skledaih vsak dan domovino prodajajo za Judeževe groše ?
Pozdravljam vse napredne Slovence po širni Ameriki.
A. Simčič
-o-
Bolgarski vrtnarji v Zagrebu
so vsi, kakor javlja "Hrvatski Pokret", odpotovali, ker so dobili poziv, naj se nemudoma vrnejo v domovino radi mobilizacije.
" f I Anton I
Dombrovski, j
f 2852 GLOBE AVL i
i \ \
J Slovenski I mesar
S	I
} LORAIN, OHIO i
I___si
■ ai ■■^flK^Mf ili«'' ' T'S—i m	~
*	1	' fji •	.'I'f'.yf-jiMBB
* !	•	>f -i'r^J '■ \ .v.j1 •" ,	■
■p? i
V.
NAJSTAREJŠA KROJAČNICA IN IZDELOVALNICA
OBLEK. ; mk
Slavnemu občinstvu se priporočam ? izdelavo vsakovrstnih oblek po meri in po najnovejšem kroju. Za obleke rabim le najbolje priznano blago.
V popravila vzamem vsakovrstne obleke, kakor tudi likam in čistim iste. Rojakom se priporočam za vse prilike.
Svoji k svojim!
Vsem Slovencemjželim najveselejše božične praznike ter srečno novo leto n I
ANDREJ JARC,
6110 St. Clair Ave. _
Edino te vrste slovensko podjetje v Amerik
(3	=	«X»	i
A ■;■	,
Moderna brusilnica in trgovina
v kateri imam na izbero najbolje
šivalne stroje po najnižjih cenah.
''"V -
Poleg lega imam največjo zalogo impor-tiranih kakor tudi tukajsnih britev, škarij, nožev, strojev za rezanje las
in vsakovrstno brivno in
rezilno pripravo.
Nadalje brusim britve, škarje, nože in vse 1 drug. rezala, priprav«.
različne stvari. Popravila točna in zanesljiva.
S'?-A.J	i.v.»■^jPkt«	fat' ■l&'ilJ&t-	jr^li<19
Se priporočam
KAROL BAUZON,
5806 ST. CLAIR AVL
———
^ vseh odde ov g tovarne so se zgrnili proti vra-! 16m, vsak je skušal biti -prvi, da
znači, koliko časa se je delavec ' ist dan že potil ra kapitalista.
tem pa m^ra zopet vsakdo hiteti na svoje odmerjeno -mesto,
stojiš poleg- stroja, od ka- J "fcerega ne smeš treniti z oče- f| ® som, če nečeš, da se pripeti ne-sreča. Nekateri, ki so bližje |
na, hitijo, da sc poibe. Vselej jih družina s teškim srcem pričakuje, ker vsak dan misli- j || jo, da se je zgodila kaka ne-i; sreča, ki je pogoltnila rednika j
Drugi zopet, ki stanujejo da-	j
leč od tovarne, poiščejo svoj	( "dinner pail" in nekako žalo-
t stno gledajo vanj, misleč si:	' Zakaj moram tako po beraško
jesti!	[
Slabe so tovarne, nečiste,	.
nezdrave, in ker delajo v njej	r večinoma tujci, novi naseljen-
ci, ki ne morejo odpreti ust, da	|
i se . kompanije	.
0,	da bi delav-	j i ros tore. Tu «o
1,	Poljaki, R-usi,	j i, in seveda je
i mnogo Jugo-	(
v, Hrvatov in	^
larodnosti sedi-	!
pogovarjajo v	^
lem jeziku, me-	*
o govorico pri-	.
ske besede, kk>-	. aučili od svojih ikancev.
»ima Slovencev,	s
izmed njih po-	1
:ruha in spravil	.
pail", se začne	1 ovor. Eden iz- J
ti kakemu an- 11 bjnu" ali kake- J »dpornemu dru- *
comaj gane, mi- 'j n reče s komaj ; "Kaj če meni C tfrustvb je moj ^
ie daljše prego- J ielavci. Večin« J nikdar v druŠt-iaj je ito — dru- J stavijo na stran t tudi oni, ki je fkaj prijateljev, h. Oni pa, ki je ? ko vidi koliko a seboj, se hi- J :ačne: "Društva ^ lote izkoriščajo t * floopičijd, ka-pa n-ič nc do- (
o poslušajo ka- .jj tapada društva, ,, esar ne odvrne, $ korajžo ter na- §
da vss kdo pre-	«
stvo v vašo kO-	j
pa v vašo ško-	r
rate veliko na	z
;a j ? Ko ste bol-	$
jo nič. Meni je	c
m ina stanovan-	1:
ki, ki so bili v	s
tiso niso dobili	j
a bolezen. Dru-	s
obili od komps-	r »lomljene ude." slovenska dru-' se oglasi eden
slovenska dru- I iko so kot an-
0	iz svoje last-r sem bil član >te. Ko sem bil bolniški odbor o, sam0 radite-m držal pravil.
1	-še moj prija-ddbil podpore
► mu je bit po-i delu."
pa zgubil svoj ijatelj ?" vpraša
dvrne vprašani, m, da dotične-li, ker je bil fce-i je nesreča pri-
|i ti pais til Jed-
'IPovedal sem ti. Bolniške podpore mi ni®o plačali. Kaj mene brigajo pravila 1 Bil sem bolan in to je dovolj, da se mi izpls£a'podj>ora."
. Nato ste se zabeli obe stranki preprirsti kdo ima prav, konečno pa zitfe najbotj pametni i med njih:
"Če me hočete poslušati, pa bom ja povedal v tem kratkem času, ki ga še imamo Odmor, zakaj sem postal član druiiva in slovenske jednote. Bilo je pred desetimi leti, ko sem tnonftl otresti ffrah avstro-ogrske tftOnarhije in iskati kruha v tej zemlji svobode. Svobode'? Oflu. koliko ironije! Ko seni prišel sem, sem poirfcal najprvo svoje rojake, ki so ie prej bili tu. V nekaj dneih sem že dobil delo s pomočjo prijateljev. Delal sem deset ur na dan za plačo $1.25 na dan, katera svota pa se mi je kmalu /dela vseeno večja kot doma, ko sem delal 13 do 115 ur za eno Ikfrono. No pa kmalu seni se prepričal, kako se živi s $1.25. Se samec komaj, kajco pa človek, ki ima družino? Na stanovanju nas je bilo več rojakov, ki smo delali v eni in isti tovarni. 'Nekega večera pri- ] de k nam v vas človek, katerega sem si radi njegovega pri- 1 jaznega obnašanja takoj iz- 1 bral za prijatelja. Vprašal me < je, kako sem k'aj zadovoljen v novi domovini?	i
"Najboljše pač ni," sem mu ,1 odgovoril. Ameriko sem si po- 1 pol noma drugače predstavljal, j Toda v stari domovini imam < ženo in otroke, ki potrfcflujejo i kruha. Država zahteva davek, ki je tako silen, da je skoro večji kot vrednost bajte, ki jo imam.	1
"Kot sem čul, imate jako te- s ško delo in nevarno!" je rekel prijatelj.	1
"Da, teško in nevamo. Vfcalk čas lahko zgubim roko ali no-go, in tudi življenje mi ni var- < no. Pri tem pa vedno mislim na ženo in otroke, katere sem pustil tam v stari domovini, da sebi in njim naredim boljše ižti- ; vljenje. Toda tukaj niti varen nisem, če pridem zvečer zdrav t domov. Kaj bo z ženo in otro- < ci. če j»z zgubim roko ali nogo?"
"Toda temu se da vsaj ne- '] koliko pomaigati," reče moj prijatelj, "in če me poslušate, yam takoj povem kako. Tukaj j v Ameriki imajo razni narodi 1 razl čne organizacije in druš- 1 tva, kakoršnjih pri nas v sta- 1 ri domovini ni, žalibože. Tu se i (Združujejo narodi raznrih na- 1 čel, Ik'ajti kar poedincu ni mo- i goče storiti, lahko narede vsi 1 skupaj, zato se združujejo. Združujejo se pa najbolj bogatini, da ču<vajo svojo lastnino, med širno ljudsko maso pa ie « ni popolnoma prodrl duh or- 1 ganizacije, in zato imamo toliko siromakov med nami, ker c nečejo stopiti skuipaj in z zdru- j ženimi močmi se boriti za bolj- i ši obstanek. Bogatini vidijo in ] prizuiajo, da je v organizaciji 1 inoč, iz katere moči dobivajo. silno korist, toda v škodo s nas, T«i se ue znamo enako t zdnu»zevati. Pri nas pa, name- < sto da bi trumoma pristopali k t organizaciji, bežimo od njih, « bei/Zmo od močne ^podpore, ki se nam ponuja. Seveda imamo razne delavske organizacije, strokovne, narodne in podporne ter politične.
Tako organizirani delavci j delajo, da si zboljšajo svoje življenje. Borijo se za krajši ( delavni čas in za boljo plačo. f Borijo se, da se postopa z njimi kot z ljudmi, da se jim priznajo človeške pravice. Tako f adrivženi delavci se zavedajo • svojega položaja. V mnogih slučajih se ti organizirani de- ( lavci bavijo tudi s .političnim ( vprašanjem in živahno deluje- J jo pri raznih državnih preobra- } tih. Seveda, v mnogih slučajih , delajo delavci tudi za svoje nasprotnike, ki jim pred volitvami obljubujejo vse mogoče, po volitvah pa ©stavijo delavce na cedilu. Delavcem je treba, da sami vodijo svoje račune, in se \ ne smejo zanesti na Obljube 1 njim tujih ljudi j.	| {
Vsak dan delavci bolj sprevi- 1 d i jo, da ntao dovolj gospodar- < sko organizirani, zato je tre-(i
. ¥ ■■ *3f!
zijo.
e "Toda ali take organizacije
ij podpirajo svoje člane tudi v n slučajih, nesreče in bolezni?" 11 "To je njih glavni cilj," odvrne moj prijatelj. "Mi imamo 1- posebne unije, katerim pravi-
*	m<o Jed note, ki skrbe 'za teles-ti ni blagor svojih članov. Vse te
Jednote so bile v pričetku ja-a ko neznatne, imele so malo de-
-	narja, malo je bilo število član-a stva, toda z napornim delom ti in poertvovalnjem so se »dvig-!. nile na visoko stopnjo. <Med 3 Slovenci imamo mnogo Jednot,
-	f<'i so vse pod državno kontro-
-	lo in ne'smejo delati, kar se
-	njim zljubi. Naloga teh jed-
>	not je, da podpirajo člane v bo-1 lezni in smrti, jih združujejo, s podučujejo in pridigajo brat-1 stvo in slogo- <Tudi jaz sem
-	član dveh slovenskih jednot in 1 sem ponosen, ker spadam k ta-
*	ko veliki narodni organizaciji. 1 No. na svojo žalost moram pri-, znajti, da jih je tisoče in tiso-1 če, ki niso prišli -pod okrilje na-
*	ših organizacij. Takih kot ste
*	vi, je na tisoče. V stari dome-) vini imajo 'ženo in otroke, ima-1 jo sta rise, katere morajo pod-
-	pirati, imajo sestre in brate. Pa 1 kljub temu nečejo, da prjstok-
■	pijo k društvu, da si vsaj neko-
■	lika osigurajo življenje, lk'i je v
*	neprestani nevarnosti, in za ka-
■	tero življenje drhtijo v staTi ; domovini njih dragi*
Je mnogo mladeničev, ki mislijo: Mllad «em zdrav, kaj če 1 meni društvo, zakaj bi plače-
■	val par dolarjev na mesec za
-	prazen nič. Taki ljudje ne mi-1 slijo dalj kot kokoš stopi, sebi » in <lrugim <lelajo skodcx Zivi-, jo samo za d'anes, in jutri?
■	Nesreča pride takrat, ko jo člo-
►	vek najmanj pričakuje, in po navadi pozoblje take ljudi, ki so brez vsakih sredstev.
Da, res je, v vsaki ijednoti je nekaj nezadovoljneaev, ljUdje, . ki mislijo, da se mora tako delati kot si oni v glavo utepejo, danes niso zadovoljni s tem, jutri pa z drugim ne. Taki člani se naj man je ne ozirajo na to^ kar pravijo pravila. Taki člani zapuščajo Jednots z'vzrokov, ki niso slame vredni. So pravi tepci. Leta in leta so plačevali denar, naenkrat pa vse skupaj pustijo. Tako tudi vi, prijatelj, če pristopite kdaj k kaki podporni otlganizaciji, pazite, da postanete njen dober član. Slovenske Jednote so zbrale pod svojim okriljem do 40.000 Slovencev, in še je prostora za vse, ki hočejo pristopiti. Je med njimi dosti marljivih bu-čelic, ki delajo z vso silo, da se razširijo bratske vrste in privabijo k sebi vse Slovence. •Ljudi je treba pritegniti v doto kroge, treba jih je iztrgati (raj/mišljenju, pohajlkovalrtemu življenju, da se zberejo in mislijo na to, kaj se godi okol! njih."
Lepe so se mi zdele te besede, in prihodnji mesec sem bil že sam v drustviu Deset let je že tega, kar sem v društvu. Dvakrat sem bil bolan, in so mi pošteno plačali podporo, ker sem se držal pravil. Branil sem čast organizacije, kritiziral sem včasilht, toda ne s biu-dobnim namenom, pač pa z namenom, da se kaj 'zboljša. Saj smo vsi ljudje, ki imamo svoje napake, in radi teh napak,, se ne smemo med seboj prepirati, pač pa z lepim bratskim potom se zjediniti in spoznavati sami sdbe." Molčali so prejšni napadalci. Razlogi, kakor jih je .povedal njih tovariš, so bili tako močni, da proti njim nI bilo mogoče ničesar omeniti. Parna piščalka je zopet zažvižgala, šli so v tovarno, a prihodnjo plačo, ki so jo prijeli, so nesli v društvo, in postali so dobri člani.
Pametna in trezna beseda v družbi vselej prinese dobre posledice. Ljudem se mora dati misliti, in če imapo zdravo pamet. bodejo poslušali dober nasvet.
-o-
Avstrijski državni zbor. Nekateri listi hočejo vedeti, da bo najbrž sklican državni zbor. j Sklicujejo se na to, da bo prihodnji mesec zboroval ogrski državni zbor intudi nemški državni zbor.
I	Spodaj podpisani se vsem Slovencem brez
I	razlike prav lepo zahvaljujem za vso naklonje-
1	nosi;, ki so jo mi skazovali tekom tega leta, od-
I	kar sem prevzel trgovino od Mr.G.Travnikaija
I	Priporočam se cenjenim Slovencem tudi v
i	bodočnost in jih prosim iste naklonjenosti kot
v pretečenem letu. Naši gostilniški prostori so
» ' *
vedno snažni, čedni, pri nas ne trpimo pijancev . < zato pa je vsakemu veselje priti k nam v vas? za požitek blagodejne pijače, vina, pive ali
1 ^ 1	V
dobrega zganja.
t
, u
s Za božične praznike!
I	Od 21. decembra naprej do 1. januarija
g 1915 dobi vsakdo, ki kupi v moji gostilni en *
I kvort ŽGANJA,
j polovico pinta dobrega žganja
zastonj
ali pa steklenico dobrega vina
kakor si kdo zbere. Slovenci, poslužite se te prilike, katere ne dobite nikjer drugje.
V moji gostilni dobite vedno najboljo, čisto I pijačo, pa tudi vedno dober prigrizek ob vsa-i kem času po najnižji ceni.
Prisrčna zahvala vsem Slovencem za pre-teceno leto. Priporočam se. vsem dobrim Iju-I dem tudi za prihodnje leto.	j
I JOHN TOMASCH
VOGAL 55. CESTE IN ST. CLAR AVL
I	Kadar potrebujete notarskih opravil, obrnile se na
l mene. Postrežem yam poceni in hitro ter točno in polteno.
5
L
i do voiski ?
|FV »vjom • ,
■napačno je mišljenje, Boni boljši domoljub, ki I spregovori slovensko pa/lki večkrat zakliče; j • lovenci!" Popolnoma mišljenje, da ji domoljub oni,ki ne-H| govori slovensko in Koma kliče: ">2ivila ■ja, naj propade vse dru-
B»treba omeniti posebno ■t, ker.imamo tudi tu-Bjedinjenih državah* še Hid seboj grešnike, ki Bfrkriti svoje grehe « ■omoljubjem, ki se pri-m kot edini domoljubi, ^Hpjkitelji in čuvarji naro-Wmt.g Toda kdor jih po-■pro ve, da so navadni
K je to še posebej orne-Be med nami precej HI v svoji -slabi pameti "živijo Slovenci 1", to-^^Hteh Slovencih mislijo Ti »nezavedni rojaki ^Hfc kričijo "Živijo Slo-Hpda jim podeli nemški H^d železnega križa. Ne Wm takim ljuldem. Kajti »tflepilo plačanih avstrij-HHwonov, Ik'i pod krinko Rplovenci'' spletk arij o ^■fojo in razširjajo na-H^Hpnenje, da je Avstrija ■bi prijateljica Sloven-
P • *
BBvma nas uči, da Slo-Hpakor niso radi šli v ■ Ki jarem, pač p£ so se »jako hraibro borili, ^^Mih je podjarmil meč ^^Hpnov, katerih nasled-Hftfnes krvnik Franc Jo-BBge pravi* po domače: IHnfi so bilii včasih <samo-^H^Jftarod. imeli so svojo . ^■Kti* ..prišli^;; so nemški b®bur*ani, tki so bili bolj ^^^^Bftt Slovenci ter so s ■gp mečem podjarmili ^^HG|iZakaj torej imamo co kričati "Živijo Hnf "Živijo Avstrija!"
■■lien dar sužnji' avstrij-^■ttfe shwimof Naši stari HBgHraramujejo danes slo-HHHnov, ki se Ibore za ^^^Hi je ukradla vse pra-^HHpcem, ki je popoln o-■■^ptta, ki ne daje druge- j ^H^Hm} pravic kakor iriem-Hrnn dočim so se naši ^^Hrili proti Turkom, ^^Hqiesecu, proti poga-ta in ista Avstrija ^^^Kjfla turškega sultana , ^^Hcala na pomoč, da ^^^Kiie slovenske ■tie ne *bi naši očetje ^^Bobrnili, ko bi danes < Slovenci, v avstrij-■P, podpirajo Turke, Hprini so naši očetje ! »f srčno kri ter žrtvo- J ■roje imetje, da se je ! HRvstrija, da imajo da- ] Rv Avstriji prvo be-
^Htto, toda resnično. 3 BPemo zategadelj, da j
■genskega naroda, ki ^■Bjaduči drugi det na- j Bpnigli ničesar, ki kar fgt*	v iNemce in misli, 1
Hl|trija slovenska do- ! ^^Hp&m je v resnici i je- j ■Vine in paradiž za Hpjjfc; pišemo, da prične- ? ■kliti, katera je prava c ^Bot, da ne bodejo * BBsti poti, nakiaterojrh 1 ^HKmec kot stari slo- c
H|da:< preresni so časi, 1 Httfogli zadovoljiti samo ' Hfc besedami za naš na- i ^^^Hfr govorjenjem in HHKla našo svobodo- r ■g, ko bi lahko rešili v no k s tem, da bi š ptakričali: v"2ivela Slo-Hmo časi -za kričanje, Bil stoji pred očmi po-Ep>rašar>je: Kako lah- r mm tO kar hočento ? n fcJkjer prebivajo Slo- j' ■Men otok sredi mor- a H|| c oddaljen od celega s Hkdo ve, da položaj li ^BEda st iz svojih s ■Hjjnarede sovražnike, v BBteŠlovencž. kot maj- s BBpaiŠajo pridobiti na v BB88 prave, resnične pri- s r ki poznsjo Slovenca v , v H veselj-u, ne pa samo s HNpr je treba odpneti v toolnjo k treb. prdi- ,
ce in svobodo.
Slovienija, in pri tem imamo
v mislih oni del Avstro-Ogr-, sike monarhije, kjer (prebivajo j Slov enci, to »je, Koroško, Sta-o je rs ko, Kranjsko, Primorsko ... in d^l Hrvatske je danes del te avstrijSiJce . monarhije. (Nam ■i vsem je znano, da fe v Avstriji in Ogrski večina Slovanov. Tega nam sicer v ljudski šoli a niso povedali, toda Avstrija je prisiljena to povedati, kadar šteje število svojega prebivalstva. Glavno moč po številu prebivalstva imajo za Slovani 4 Nemci, potem pa Mačari. Vsi vemo da -je slovanska večina v | Avstriji imela od nekdaj najmanjše pravice, kajti Slovani, dasi jih je največ v Avstriji, ne * vladajo v državi, pač pa samo Nemci in Mažari. Mi pa tudi j vemo, da v Avstro-Ogrski ni slovanskega naroda, ki bi bil zadovoljen "z Avstrijo, zato pa vsi slovanski nžiTodi v Avstriji želijo habsburški monarhiji pogin in sramoten koftec.
Posebno mi Slovenci dobro ! vemo, da smo ibili v Avstriji pravi sužnji, ponižno smo sne-! mali klobuke z glav, kadar nam je stopil nasproti Nemec, ponižno smo uklanjali glave, kadar je bilo treba plačati slo-^ venske davke, ki so redili Otfemce, ponižno smo tresli - s koleni, ko je bilo treba iti prelivat kri, da smo Nemcem ohranili vlado in jim pridržali v rokalh. bič, ki nas je tepel. Mi vemo, da nas je stiskal Nemec da so nas neprestano krotile postave iz Dunaja. Vsi to vemo, zato pa ni čudno, da se med poštenimi Slovenci čim-dalje bolj sliši glas, da od države kot Avstrija ne moremo pričakovati, da v Avstriji slovanski narod »nima bodočnosti, ! pač pa lahko v Avstriji priča- i icamo smrt -slovenskega naroda. Ali ni resnica, da so v Av- I striji slovenske rojake, ki so 1 pred nekaj časa pisali slovenske knjige, da bi izobrazili svoj narod, preganjali, jih vti- i kali v ječe ali jih pa celo zači- 1 gali na grmadah? Kje je Slovenec, <ki mote' zaldicati, da i mu je Avstrija bila vedno pra- j va mati, da ga je negovala, rm> j pripomogla k boljšemu živ- i tjenju? Ni ga, <na celi Sloveni- \ ji, najsfbo razširjena po Av- j striji aH po naši novi domovini ] Ameriki. Kdo torej trdi, da je i naša. dtomovma Avstrija, ki 1 nas je razkropila kot svoje pas- i torke ,po celem svetu, da si i služimo kruha, medtem ko s4 krvjo na Hcih vidimo, da se šopiri po naši lepi domovini oblastven tujec, ki krade našo ?emljo m podi našie otroke po svetu!
Tako smo bili tepeni, teptanj bičani .pred vojsko, predno je demon Germanbv preplavil celo Evropo s krvjo. Vojska je prisilila naše rojake v stari domovini, da so morali prijeti za orožje in iti branit prestol A tistega krvoloikia, ki je 6o let bičal Slovence. Teško dobite
«
med olikanim Slovencem rojaka, ki bi zagovarjal mačeho { Avstrijo. Dobite jih pa med r neizobraženimi, ki ne pomisli* jo ničesar, ker so toliko ustra- s hovani od mačehe Avstrije, da s se ne drznejo ziniti niti besedi- y ce. Pa tudi tem se jas^ni. Tudi ti so začeli gledati oni bič, katerega «o do danes smatrali za dobroto.
•Pa recimo, da- Avstrija na v bogve kak način zmaga v da- j našnjem boju. Kaj pravite vi Slovenci, kaj se bo potem r. vami zgodilo? Ali bodete dobili P mogoče vse svoje narodne pra- s vice, ali vas bodejo 'Nlemci spo- -štovali, ali se vam bodejo klan- s jkli prevzetni Habsburžani na d prestolu? Pomislite Slovenci, 8 kaj pravi zgodovina. Zgodovina pravi: Slovenci so bili ved- k no v najhujših bojih za A v stri- c jo, podili so Turka iz Avstrije o skozi 200let, podili so vsakega ž sovražnika iz Avstrije, ki je k hotel pregnati avstrijskega ce- j( sarja. Krvavdi smo, -da krva- ii veli! Ko je Italijan grozil Av- r striji Slovenci so stali v prvi I< vrsti, ko je Turek grozil Avstriji, Slovenec je stal v prvi ž vrsti, ko je Francoz grozil Av- i striji, Slovenec je siai v prvi n vrsti, ko je Nemec leta 1866. j< grozil Avstriji, je zopet stal k
V, '	■■■	■ - i.	•
.	. <.-• . S3 . • !i. ■ . ..r	.
' "••'Sffi-' j	M* ® .'"-v' m
-	ko nihče ne grozi Avstriji! pač pa je hotel stari satan le
>	nekaj krvi preliti, predno se
-	zvrne v peklo, tedaj zopet sto-
>	jijo Slovenci v prvi vrsti in
-	prelivajo svojo srčno kri 1 Nih-
>	če ne grozi Slovencem. Nihče s ni hotel Slovencev pogubiti. i Pač pa so opomnili Slovani
-	Avstrijce, naj bo bolj pravična . napram svojim narodom. In i zato je Nemec nagnal slovan-i ske polke v pogubni boj, da jo-: ficia-jo danes slovanske sirote.
In kaj foodemo dobili od teh 1 bojev? Kaj bo korist Sloven-i cev v Avstriji za tako krvavo i požrtvalnost, ki jo izkazujejo ' staremu sivcu? Ali niso stali • Slovenci vedno v ,^>rvih vrstah. , pa še danes ničesar nimajo? 1 še cesarjev namestnik v i Kranjski dežerti ni bil nikdar i Slovenec, pač pa je vlada po-i slala vselej kakega zagrizenega Nemca, ki je dal Slovence 1 ob vsaki priliki streljati v mir-. nih časih? Vidite, to je plačilo i Avstrije svojim narodom! In tak6 plačilo dobijo Slovenci
>	tudi po tej vojni. Prvi so šli v i boj, zadnji bodejo zraven, 'kO
se bo delila pravica. To nas uči skušnja vseh let, vseh narodov, vseh vekov.
Zato pa vsi lojalni in. udani izrazi zvestobe farizejskih rojakov, ki kličejo: "Živela Av-1 strija" tudi nev morejo prepričati starca na Dunaju, da mu je slovenski ali silovanski narod v Avstriji sploh udan. Nemci v Avstriji ne morejo prezreti sodbe in mišljenja izobražene- l ga dela. Slovanov, ki zahteva svobodo. Nemci v Avstriji dobro vedo, da imajo Slovane pod vlado. Dobro vedo, da jim ne smejo dati svobode, ker sicer $0 Nemci proč od vlade.
Kakšna bo torej bodočnost Slovencev po vojni? Dobra ali slaba ? Oni, ki sami sebe mislijo, da bo dobra le tedaj, kadar bo poteptan habsburški rod, ko se znebimo cesarjev in kraljev in drugih pijavk in ustavimo lastno drižnvo, kjer bode- • mo vsi enako svobodni z enakimi pravicami. (Avstrija je ži- < vela do danes samo s tem, da je hujskaila razne narode enega na druzega- Danes je potegnila en narod za nos, jutri druzega. MK pa želimo, da bi prišel čas, ko ne bo več Avstri- 1 j a vlekla narode za nos, pač pa narodi Avstrifb. In čas je 1 ravno sedaj ugoden. Iskra je i tlela že zdavnej, danes se je razvila v plamen, in —jutri i zna vstati sohice svobod«, ena- 1
kosti in pravice-	«
. 1
-o--1
Žganjepitje na | Ruskem. i
v	1
~— . i 'Navada po celem svetu je bila vedno, da so ljudje govo- ! rili, da "ruski mužik in ruska 1 vodka" sta dva neločljiva pri- 1 jatelja. Vodka pomeni v ruskem jeziku žganje. Posebno 1 liudje in (Nemci so bili kaj pri- j dni pri razglaševanju, da je 1 ruski narod— narod pijancev. « Vedeti tpa moramo, da so bili 3 samo židje in Nemci tisti, ki 1 so rusketmu narodu prodajali s vodko, zato je ruska vlada neprestano preganjala Žide in Nemce, ki so zastrupljali narod z najslabšim žganjem, dokler ni ruska vlada popolnoma vzela v zakup to škodljivo pi- t iačo. Usta so pa bila popolno- r ma zaprta Židom in Nemcem, j ko je izšla ruska odredba, ki 2 jopolnoma prepoveduje v Rusiji uživanje alkdholiČnih pijač. S tem se je jasno pred celim č svetom dokazalo, da ruska via- c da ni podpirala uživanja slabe-fa' žganja med svojimi <fržav-. iani, ker sicer ne bi izdala takega ukaza. Sedaj, ko so Nemci morali oditi, je na Ruskem odklenkalo tudi njih prodaji žganja. Kolflco se je na Rus-■ cem popilo žganja, in kako se e utživalo, prav dobro vidimo iz -neke poljudne knjige, katero je izdala "Marica Hrvatska" eta 190&
Pri zborovanju ruskega dr- % žavnega sveta 5. septembra, Ii 18913 j® tedajni ruski finančni š minister Witte proti krčmar- v em, ki širijo pijanstvo, po- r 1 cvarjenost in siromaštvo med a
, ljudstvom zagrozil. iPbzival je , vlado, dš» pazi na gostjlniČar-: je in skuša obdržati gostilne v 5 poštenem imenu, naj pa na-
-	sprotuje povsod slabim krč-1 mar jem, ki kvarijo ljudisko du-
-	šo- Svoj govor je nadaljeval : nekako tako:
Slab krčmar je oni, ki poso-i juje ljudem denar, da jih po-1 tem izžema in nekako prisili, x da pustijo siromaki vse pri
-	njem, kar imajo. Nisem proti
-	opojnim pijačam, $em ipa proti osebam, ki opojno pijačo iz-
» korščajo vse svoje sebične na-
-	mene^ ki delajo narod siro-) maski, ker mu svetujejo, naj
>	se upijani vsak dan.
i 'Nedolgo potem je bil na Ru-. skem uveden monopol na vsa-? ko alkoholno pijačo. Posledi-r ca monopola je bila sledeča: r Ruska vlada je z enim mahom
•	uničila vse zakotne beznice, ki
■	so posebno po manjših trgih in
•	selih izkoriščale priprostega
•	ruskega mužiika. Namesto teh
>	'beznic je ruska vlad-a odprla 1 uradne gostilne, kjer so nasta-i vljeni nekaki državni uradniki, ' imajo od države plačo, stano-
>	vanje, luč in kurivo. Seveda, i prav zelo pametna ta vladna , odredba ni bila. Ker ti državni uradniki so sleparili državo
1 namesto ljudstvo, ker 90 nare-
■	dili mnogo denarja pri pijači,
■	kateretga n|so nikdar izročili
■	državi. Število teh državnih prodajalcev opojnih' jpijač je določil finančni minister posebej za vsako guibernijo. Natančno so določeni dnevi in ure, kdaj se sme opojna pijača prodajati. ■
, Žganje — vodka — se prodaja v zapečatenih steklenicah samo za gotov denar, in se ne sme n'ti otvoriti niti izipiti v prodajalni. Izjema pri tem je le za nekaj kavaren in za čakalnice na kolodvoru. Samo-absebi se razume, da so dis-tilerije v državnih rokah, kakor sploh vsa produkcija opojnih pijač . '
Ta sitrogi monopol je bil naj-prvo urveden v štirih, guberni-jah, kot v Permskoj, Ufskoj, Orenburškoj in Samarskoj. Od leta do leta se je širil n<^ ostale gubernije, dokler ni bil ta monopol »leta 1901 uveden v vselhi gubernijah.	|
Kljub raznim zaprekam in kljub netočnosti monopola, kar \ se tiče popolnocti. pa je imel ta ruski monopol na opojne pi- [ jače, sijajen uspeh. Seveda Nemci in židje tega še danes | ne priznajo, ker jim je vlada odvzela velik dtabiček, toda lju- \ dje, ki so študirali položaj žga- . njepitja in uživanja alkoholnih I pijač na Ruskem, pa pravijo . drugače- ^Ruska vlada ima še \ danes na svetu jako malo pri- a jaiteljev,. sovražnikov pa cele ' kopice, ki zaslepljeni po Nem- 1 cib napadajo Ruse. Tafco na ' pr. se je razširila po Evropi i vest, da je pijanstvo prišlo iz ' gost i len na ulico, da se pijanci na Ruskem na cestah po blatu ' valjajo, kaiko prasci...
V istini se pa pravi pozna-vatelji razmer naravnost čudijo, da je z enim samim odločnim korakom naredila to, česar nobena druga evropska dr- 1 žava ni mogla narediti- In po- ' leg tega, da je izključila vse / slabe gostilne, pa si je pridobi- ' la pri monopolu na opojne pi- / jače dragocen vir finančnih do- " hodloov, kakor jih nima nobe- L na druga evropska država. "
Leta 1901 je prodala ruska i uprava monopola 49485433 " malih ruskih veder po 12 litrov i alkohola, močnega 40 stopinj za 384026.235 rublje v. Stroš- i kov je miela vlada pri tem 113-577-3a4' torej ji je ostalo L čis.tega 270.448,911 rubljev, ali okoli 700 milijonov kron.	|
Leta 1904 je znašal ves dogodek 525 milijonov rubljev, | stroški 11,78 nvilijonov, čisti do-bicek 350 milijonov rubljev ali I blizu 900 milijonov kron. .
Zanimivo je dejstvo, kakjo ■ bo 'Rusija prikrivala sedaj svo- . e izdatke, ker je prekinila s | prodajo opojnib pijač- Na vsak > način pa je finančni minister | pogodil drugi vir dohodkov, 4 rer 5icer se ruska vlada gotovo \ ne bi odfrekla tako lepim dohodkom, ki ®o poleg tega imeli še to prijetno zaslugo, da drža- / va ni nikdar sama posredno ali " neposredno podpirala uživanja / alkoholnih prjač.	|| f
m . ■ li:' •!	i:	.r	.	' • . ■ .

GOSTILNA
KJER JE DOBRA PIJAČA IN POSTREŽBA, SVEŽE PIVO, DOBRO VINO IN RA-ZNOVRSTNI WHISKEY
'•■ .m f V"	V'• !	i	'■	'' ■'•	: '
Prodaja vina na galone, žganja na steklenice, vseh kakovosti in množin. Cene zmerne, dobro blago. Posebnost im-portirani brinjevec in sfimh
' UN1JSKE SMODKE, PRODAJA CIGARET.
Zavedajmo se v polni meri besed:
"SVOJ K SVOJIM!"
JOSIP KALAN,
6101 St. Clair Ave.
Frank Justin,
1704 L 28lh ST., LORAIN, OHIO
Slovenska gostilna
Priporočam se rojakom za praznike, ker jim postrežem lahko z najboljšim domačim vinom na galone ali na sode.
*	/	»	j
V zalogi imam le najboljše žganje, čisto In dobrega okusa, kar prodajam po najnižjih cenah. Slivovica, brinjevec in pelinovec ter tro-pinjevec in drožnik.
Unijske smodke. Najboljše, kar se jih dobi 'za denar. Priporočam se rojakom posebno za praznike, da obiščejo mojo gostilno. Rojaki, ki pridejo iz Gevelanda ali okolice, so prijazno vabljeni, da se ustavijo pri meni. Vedno točna in poštena postrežba.
Frank Justin,
1704 E. 28th St.	Lorain, Ohio
Strni 6-


Kdaj umor ni umor?
Oni, "ki se toliko potegujete z« avstrijski patrijotizem, vi Id trdite, da so — kozji pastirji Srbi ubili avstrijskega prestolonaslednika — vi slovenski sinovi, ali ste pomislil, kdo vam je ufbil že stotihe vaših bratov, očetov, prijateljev, še predno je bil ubit Franc Ferdinand? Ali je srbska vlada ubila narodne sinove Lundra — Adamiča, Zrinjskega, Franko- i pana, Jelačiča, Hiusa, Gubca | Križmančiča in neštete druge, ali jih ni potolkla in pobila avstrijska vlada, avstrijski cesarji, ker so ti slovenski sinovi javno pridigali, da so Slovenci in se zavedajo svojega rodu? Kdo je Srbom ukradel pol nj'h dežele, katero so s krvjo odkupili od Tuikov? Kdo je ukradd ^Črnogorcem skader, prext katerim je padlo 15.000 Črnogorcev, pa so ga konečno le osvojili od Turkov? Kdo je to zločin« k o delo storil nad slovanskimi narodi? ProMeta Avstrija! Tedaj, ko se je vršila balkanska vojna, tedaj ste biti vsi na strani Sitov, Bulga-rov in Črnogorcev ter ste občudovali njrh junaške čine, ko so se borili za svdbodo, za rešetke sužnosti izpod turškega , jaima! Vsi ste preklinjali Turke, ki so srarnotili in onečej-čali slovanka dekleta, jim rezali ^prsa, požigali starce, žene in otroke, kradli in ropali neprestano po slovanskih hišah. Turek vam je bil zaklet sovražnik, kajti vaši stari očetje so prelili tudi mnogo krvi ra* di Turkov. In danes je pozvala ta in ista Avstrija Turka,, za-k iktega sovražnika vere in 1 Slovanov, da pomaga pobijati Slovane 1 In vi — avstrijski pa-trijotje — kaj vas ni sram, ko na eni strani držite v rokah kril, na drugi strani pa kričite, da držite z Avstrijo, ki priganja Alaha in Mohameda, da kolje Slovane! Kje je vaia pa-»met in bister razum, da slepo sledit« zločinski vladi, ki je na-
rode stiskala, obešala, ropala in ciganila, odkar živi? Kaj se vam ne smilijo slovanske duše, ki se bore za prostost iz krempljev Avstrije, kamor smo pri-' sireni prišli? Ali dobite med e Nemci le enega, ki bi rekel, ri da lieli zmago Slovanom? Za-•» kaj moramo imeti ravno mi to i- sramoto med seboj, da naši ;i lastni bratje po krvi, napadajo
0	svoje lastne brate po krvi ?
Ii Kdo je večji, narod ali ce-e sar? Ali cesar vzdržuje narod, i- ali ga živi ljudstvo? Cesarja
-	brez ljudstva ni, ljudstvo pa je
-	lahko brez cesarja. Zakaj se
1»
torej navdušujete za avstrijski
a	patrijotizem ? Ali niste živeli v sužnjosti in ste koprneli po
-	podariti,1 cm je samo ctaber, da
-	svobodi. Ali niste bili spodeni
1	iz lastne domovine ter > ste ili i	kruha iskat v to deželo, kjer ?	ne poznamo tiranov in biriških 1	poirtav? Zakaj vlečete torej z )	Nemci, ki vam niti kruha ne
5	morejo dati ? Ali ne čutite, ka- j ko vam teče po žilah slovan-(
3	sika kri,, ali hočete pomešati z
)	nemško, da dolbimo zarod ki ni'
i	črn ne bel? Ali ne veste, daj
1	smo mi Slovani imeli svoje
1	mogočne države, svoje narod-
-	ne pravice, svojo narodno svo-s	bodo? Ali vam je znano, da
-	pravi zgodovina, da so prišli
-	Germani nad 'Slovane, naredi-)	li v njih vrstah razkol, da so
■	se lastni bratje klali med seboj, 1	si kopali oči in sekali glave?
■	I11 potem ko je bil narod izmu- -
■	čen, pa je prišel 'German in
-	nas izmučene z laihka podjar-;	mil, da nas je izkoriščal sto-
■	letja? Kje so naše slovanske .	pravice, naše stare šege in obi-
•	čaji., kje je naša svoboda, ko !	moramo tičati neprestano v
■	jarni« germanstva? In pri ta-1	kal« razmerah, ko nam je Ger-
•	man vzel, kar smo imeli, ko 1	nam je ubil mater pred očmi, i	mater svobodo, naše pravice,
■	naše bčenke, se dobijo rodne
>	izdaj'ce, ki kričijo slava Ger-1	manstvu? Ali je še kak narod
•	na svetu toliko nezaveden kot
■	slovanski, ki je rad suženj tuj-l	cev» lastnemu rojaku pa ne bo
■	privoščil boljšega obstanka?
>	Ali veste vi, izdajice slovan-
■	?ke, kaj se je zgodilo leta 1848 ,
v Avstriji r 1 edaj, Ko se je vas sedajni stari očka in cesar Fradic Josip skregal z Maižari? Kaj je bilo tedaj? Franc Josip je poklical Jelačiča na Dunaj, naj pripelje Hrvate in Sloven-	! :e, da ga rešijo upornikov iz	j Mažarije. Tedaj je krivoprisež-	1 lik Franc Josip obljubil naše-	1 nu slovanskemu jnnaku Jela-	i :iču, da mu podeli hrvatsko	1 tralt'evino, podpisal je to pogodbo z lastno roko, a potem,	j <0 so bili Mažari s pomočjo *uskih, hrvatskih ni sloven-	i >kih sinov potlačeni, tedaj je iretrgal svojo pogodbo, plju-	< lil je na svoj podpis in pre-	I fan j al Jelačiča, kar se je dalo?	t Kosti Slovencev, Hrvatov in	< Rusov so trohnele na Mažar-	1 kkem, da so oprostili Franc Jo-	j iipa, a Franc Josip je pljunil	i ia te 'kosti tnaših sinov — Ma-	< iarom, ki so ga hoteli ubiti, je	' »odelil vse pravice, vso svobo-	1 lo, Hrvatom in Slovencem	| >a je privezal železo v nos	7 er nas vodil za seboj kot po-	t ližne backe.
Kdo je na Hrvatskem za	1 tru'pil koze in posekal gozdO-	1 •e? Ali so jih Srbi? Bilo je v	] Jki in 'Krbavi! M'azari so da-i razglasiti, da so koze dobile	i )olezen, pobili so Hrvatom na	v isove koz in ovac, posekali so ume, vse skupaj so potem za-	f dekli v Budipešto, kjer so za	1 Irag denar prodali ljudsko	1 astnino, da so se grofje in ba-	1 'oni lahko zabavali z »ženska-	\ ni iti igrali za milijone, siro-	t naški narod pa še danes strada	1 ' Liki, ker so ga tako nesram-	j 10 ;presleparili 1 lin zato se dales HJčani ubijajo po svetu,	j ;o so jim doma pokradli ma-	1 arski cigani vse, kar so imeli,	t
In kje so naša polja, naše	t
ume, katere so naši starši s	f
;rvjo zalili in s svojim tele4	s
oni rešili, da jih rešijo turških	c
ultano\\ Grofi in baroni dobi-	i
ajo posestva od cesarja, ti	s
lo venski kmet, pa moraš pro-	I
lajaiti zemljo svojih očetov,	j >lejte glrašoinske, cesarske
;ozdove v Avstriji? Tam stoje	t
oboroženi logarji, s puškami v	1
okah in ubijejo Človeka za	(
nega zajca. Tudi zajec je te-	r arski — človek je pa nečista
'	"'V ' ■ M :	' j,/,'. • £! M
mrčes, katerega se lahko ubije za eneg^ zajca? Kaj so to
tudi Srbi povzročili, ali Rusi?
Prosimo vas, vi avstrijski patrijotje, ali so Srbi ali Rusi krivi, ker so vas avstrijski volkovi vlekli po vseh bojiščih, da ste po celi Evropi prelivali kri, da se je cesarjem boljše godilo, in da ste vi živeli v večji sužnjosti?
Ali veste vi, avstrijski patri-joitje, da je hrvatski general
Filipovič priboril s slovensko 'in hrvatsko krvjo Bosno in Hercegovino, in> ko so bile te dežele pomirjene, je cesar Fi-lipoviča, ki je v tako kratkem častu vzel celo Bosno in Hercegovino, vrgel med start, šaro, v Bosno pa je poslal stare-, ga, slepega generala Appela, niažarskega cigana, da gospodari po turško v teh lepih deželah? Kajti Slovan ne zna gos-kri preliva, Nemci in Mažari pa naj gospodarijo 1 In za to se - vi potegujete, avstrijski patrijotje!
In vi. -naši slovenski sinovi, ki kričite "Živela Avstrija!" kr»j je dobil narod v Bosni in Hercegovini? Kakšne pravice? Toliko kot trikrat nič. Pravico imajo drugi, narod je pa su-vienj,	«	'
Pomilovali in spominjali ste se umorjenega prestolonaslednika Franc Ferdinanda bolj kot Kri>ta pribitega na križu, ne vfcste pa, siromaki, kaj vam je bil ta prestolonaslednik? Gledal je, kje bi Slovanom prikrajšal pravice, in vi ga pomilujete?
iAli so Stbi aliRiTsl fiaučili tnaše brate, da se med seboj mrzijo, sovražijo in pretepajo? Ali so Slovani naučili Slovane, da psujejo eden druzega včasih le zategadelj, ker je eden služil pri infantariji, drugi pri domolbransitvu ? Oni ki je služil pod nemško komando se smeje onemu, iki je služil pod hrvatsko ali slovensko, in tako grdi svetega lastnega očeta. To nas je naučila Avstrija, ka» teri je vselej po volji, da se kregamo med seboj, da Jma ona dd tega vselej čimveč koristi.
Sini* Slovence, ne bodite ta-
ki. Vi dobro veste da ste vselej največ trpeli, zakaj ne gledate tudi, da bi kq dobili za svoje tnpljenje? Nemec k Nemcu, Slovan k Slovanu!
. ■ ■' o
V viharni noči.
France Hraste.
Strašen vihar je bil, kakor-šen je mogoč le po silnem soparnem d ne vu.v Treskalo in grmelo je vse vprek. Detž je lil, kakor bi odprli vse vode nebeškega nemira in bi hoteli uničiti svet. Po cestaih- je tekla voda, kot v potokih, pri rekah in potokih ni bilo nobenih bre j gov. Polje se je moralo udati silnim vodam in- žalosten ^'e gledal kmet na život, ki je omahnilo pod vodo. Zdaj >pa zdaj je še pogledal kak klas iz vode, kakor roloa potopljenca, ki kliče po pomoči.
V tej nevihti je tekel po polju, gologlav, bosonog.
"K drevesom nikar," je kričali pred se in stiskal pod paz^-dnho vrv.
"K drevesom nikar!"
Pa ni hotel po poti dalje, ampak čez polje je tekel — h gozdu.
"Mbraš, moraš," mu je za-povedalo neko temno, jeze polno bitje ob njem.
"Moraš!"	*
Stopal je dalje. Voda je švigala na vse sjtrani izpod bo-| sili nog, ko je stopal mogoč-neje, pogumneje.
Pa zopet je postal sredi polja. Prijel je vrv, zavihtel je da ibi jo vrgel strani, daleč tja od sebe. pa tisto mračno, jeze polno bitje mu jo je ovilo nkroqf života.	.
""K drevesom nikar!"
"Moraš!"
In hitel je dalje.
"Glej," mu je pravilo bitje, tisto temno, jeze polno, "sam si kriv svoje usode. Stopaj! Umoril si jo. revo! Zaradi telle se je ona pognala v peneče morslke valove, ti morilec! Hiti, zdaj je čas zate. čas smrti v tej peklenski* nevihti! Hiti,
ta polomita vihar I Tebi! St^ pajr
Molče je pokušal in stopal dalje. Vihar je vedno huje divjal, a on je moral ihiteti, moral. Postal bi, pa se je bal, da ga pahne tisto jeze pouio bitje, prevrne v blato, v to nečisto vodo. "Hiti!"
"K drevesom nikar'!"
Glej, kako bi bil lahko srečen ! Pa nisi hotel. Pahnil si jo od sebe, njo, blago, ljubečo te, in se vrgel v naročje tisti zapeljivi Italjankir! Sam si to zakrivil! Sam si stradal, da si le njo zadovoljil! iZaradi nje si napravil toliko golj.ufijo! A iona? vse ti je zapravila, vse tvoje obilno premoženje je uničeno, vsa/ posestva zadolžsna! Sam si zakrivil, da ti prodajo jutri vse palače, lepe, ponosne ob morju v Dalmaciji, kjer si redil to pijavko v svojo smrt! In tebe še zaradi goljufije zapro! Kolika sramota! Zato hiti, stopaj!" Pospešil je (korake in molčal.
"Zaouistila te je, 'tfo ti je izpila kri, tista Ttaljanka — pijavka! Drugega bo vzela in jutri prideta ter pokupita tvoje palače! Sam si kriv! In vse bo zopet imela Italijanka!"
Vedno huje je treskalo. Drevesa so padala po gozdu drugo čez dnugo, vihar je metal po tleh močne hraste^
"K drevesom nikar," je Se I zastokal, ko je stopil pod košat hrast, prisiljen.
"Moraš!" *	Y
In splezail je na drevo, vse-del na debelo vejo, pa se vsak trenutek zganil, ko je trešnilo v bližini.
Pripravljal je vrv. Vrgel bi jo od sebe, da bi zletela čez polje ko ognjena strela, ki se ne vrne več. Pa ni smel, ni mogel.
"Moraš!"
Oči je obračal za bliski in postale so čudne, krvave, smrti polne, polne obupa. / Naredil si je zanko.
"Nikar!" .
"Moraš!"
In tisto mračno, neusmiljeno
_ - -—--—
, vstajala slika, temna je pahtnH od sebe. ^
> Tedaj pa je treščilo vi , »n on se je zazrbal na
In zakrohotali so se vrfl
• skalovja, kamor so s|| i pred nevihto.
!f \: p .
!
! šču sotrudnik "Goriške^^jjj M
J hi j
^ ^^ v i
l i 1 ..... ......ii'mno»<i>B|m
DENARJE V STARO DOMOVINO!
Ker so se poslednji čas postne razmere nekoliko	|
zboljšale pošiljam zopet redno
DENARJE V STARO DOMOVINO.
ti f .'f . 1 .	, '.	' *• 1' ■ 1 , ' •, ■	'irl	v j**'	, .	»	j •'•.«51
.;:* . - ' ! * .
Posiljatve ne pridejo v sedajnem času tako brzo naslovniku	i
v roke, pač pa v teku 20 do 24 dnijl Brzojaviti ne morate sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, najmanj pa
' * , ■	•, '• •	.	.'""■'	r'	' ji'J!
denarje poslati potom brzojava.
frank sakser,
82 Cortlandt St, New York, N. Y. 6104 St Clair-av., Cleveland, 0.
usm	"■' • '"''iM
a.	-	..... v.* •	.«»	i. < ^ l^H
~ lili 19i MMfr&tf IZKtoi li'f "i
»m A .« V, j- ,
"CI. Amerika (decembra aa/14.

.v. ill ■' . 'aiti
Mllfovori v pričujočem ■fc- "Svobodi ra Slovane", moineni to svoboda le Bil svobodo, namreč, da pftvanom samostojna po-Hprava v vseh zadevah, narodnih. Prava narod natopi se-t ^HBteJe tedaj, kadar se reši HKposkib in kapitalistič-Ijavk, toda ker i« malfega Hpto, s^ je treba najpr-boriti za politično santostoj-pRa' samoupravo, in iz te ■pagoma, kadar je narod ■p^tna gospodarska sa-Hroost" Članek ima torej H^^kll le politično svobodo fci^v, in med njimi seveda iapio svobodo Slovencev.
HHtzuje se dan svobode |^^Hpmovine! — Svoboda je H^Hp južniin Slovanom, ki HHn|k>sedaj tlačeni 1 — Pri-na'ti o s vete 1 — Taki in HSpvori se slišijo, čita se ■&in ljudje se tako ali ^HHRrazgo v ar j a jo.
j^HMšnja evropska vojna je ^^^^fepomena. Prvič se bo-^^MHMfški kapital zoper nem-Hftrttal, vojna iz tega stali-[II obžalovanja vredna, ker UgH^ivec bo drago plačal s ■■»i krvavo vojno. Na dru-KgroStoi pa se objediftm vrši 9uBjna Germanov proti Slo-Hffik Rusi kot zastopniki Večjega slovanskega pleme-Ke^Wijo z Nemci na živ-Wfflm* smrt. 'Slišali in čitali Hnitogo slabega o Rusih. ^HUftajvečji zganjepivci, da ^■koralni, da tifiso izcbrft^ Mfnir"1 divjaki. Vsa taka ■ HHippa so vedno prihajala le HKtjHcih krogov, navadno iz ■ližh krogov. Kajti čifuti so se utaborili in pri- 1 ljudstvo silno izkorišče- < ■■§§& se ugonobi njih moč, • BpH ruska vlada silno stro- 1 ■Hptave proti zidom. Seve- < p|Hato kapitalistični &'fatl '] ■Hpt (po celem svetu, kak* 1 Hgipje so Rusi. Na limani-Umje je vsedlo tudi mno- ■ Hn|gth Slovanov, ki poza- 1 feivojo slovansko kri, so < Hp zajedno 1 čifuti. Toda 1 ||e drugačna. Rusija na- < Ml in je zadnjih de- 1 Kijg naredila velike korake < ^■pPo 150 milijonov rub- 1 ■HMporabi na leto več »za : ^■p prej, ruska vlada je i ^■pio nastopila proti pi- 1 E&ju, zboljšale s0 se raz- 1 Bfejvsod, in tako ogromna s tava kot je Rusija seveda j ^■Ks, da se korenito spre- c
H^našnjem boju, ki pome-	*
gjGermanov proti Slov a-	*
Hparavtio, da morajo vsi	a
Kitati na strani slovan-	f Hi se pa v tej vojni od-Hpud^ usoda Avstrije, ki
Hme, posebno pa južne,	s
■Hem pogledu tlačila, od-	r
Bpveli pod njeno vlado,	r
■Pjtrio drugače trditi, loot	c ^■pi Avstrije le korist
jijužnim Slovanom, po- T Hpm Slovencem napoči S H| politična svoboda? s BBm> z našo domovino po 1' gltaiko bo, oe pride Av- S H«z vojne premagana in r ■pa? Odkod pride svo- F ■Hnih Slovanov?	s
tega, da smo pod A v- 2 ii-daičeni, in da poznajo ^ ■plsamo tedaj; kadar je f HjfVati gugajoči se pre- š ■predani na milost in d ■pemcem in Mažarom. v ■p n 1 a je, da bodejo Ma- ? ■Hk> Avstrija poražena, f fc bolj na sebe pri k le- č i nikdar ne -bodejo 8 ■■Kipa bi bili Hrvati sami v Bp^'kajiti le prekq Hrvat- S jtferejo Mažari na morje, t; HHrgovina. Mažari sedaj P Hg pomagajo Avstriji jfelovanom, dasiravno je 'P rivnost, da Miažari ko- d npajo prilike, da se od P gnodcepijo, kajti Maža- 's: Ho vedo, da bo konec ( ■podaritva, če Slovani t kip. Od vseh krajev p Buovane, katere so do- ji ■Upi, in kaj to pomeni b |§ velike slovanske zrna- b ■Hwi Jakdo lahko tolmači. z,
^^ptEega avstrijftko-maitff., ri
hm v. m t
. . .	. V (	v. •
e kega jarma ? AK imamo kaj na-
de, da po tej vojni, če zmaga slovanska stvar, zašije Jugoslovanom zarja svobode? n Dose daj se je za zjedinjene
>	Jugoslovane naredilo sledeče: e Detla se na to, da se vse jugo-a slovanskp ozemlje in narodi n združijo, kot Slovenci, Hrvati, U Srbi in potem tudi Butgari, ka-a kor hitro se rešijo svojih nem-. 4 skih kraljev, ki jim sedaj vladali jo. Ti,narodi bi morali naredi-
ti medsebojno močno zvezo, a Vsaka imed teh dežel bi -imela 'f posebno svojo narodno vladd, i- upravo in neodvisnost, a , vsi e narodi skupaj bi bili zvezani 1 proti zunanjemu sovražniku.
-	Skratka, tej zvezi bi rekli: Zje-j d njene države južnib Slova-
0	nov. V tej jugoslovavnski dr-a ža\Ji bi imeli Slovenci svojo
upravo, Hrvati svojo, <Snbi svo-c jo. Niti en narod ne bi smel c biti več ali manj svoboden, ena->'] ke pravice vsem, pravica ver-" skegs prepričanja se ne bi sme-» la nikomur kratiti, vsak narod e bi bil neodvisen v svojjem na-
1	predku od druzega naroda. Misel Jugoslovani je nikakor ne
e gre za tem, da bi se moral en
-	narod podvreči drugemu ali
-	mu celo prepustiti kos jjemlje. " Slovenci se ne bi smeli pohr-r/ vatiti, ali pa Hrvatj. posiliti. s (Icakor nekateri trdijo,- ki so
-	plačani od Avstrije, da delajo i zmedo med Slovani). Vsaka ~ narodnost bi bila zaščitena, 4 vsaki bi moral biti garantiran
-	svoboden razvitek, vsak po " svoje, a vsi skupaj proti zuna-1 njemu sovražniku. Na podlagi
•	takega sporazuma bi se ugodi-
*	lo težnjam vseh narodov, in ,
vzrok mea^ttjnfega pre-i pira ali nesloge ibi bil odstran-s jen.
*	IPotlačeni Slovani v Avstro i Ogrski kričijo ira "svobodo že
-	mnogo lot. Sedaj ko je mogo-
-	če, da ostane Avstrija sama, , se širi nada potlačenih slovan-
-	skih narodov, da koneono ven-
■	darle pride svoboda- Vprašanje 1 pa je, če morejo biti mali na-
*	rodi kot Slovenci, Hrvati in
-	Srbi, svobodni, ne da bi bili
-	v kaki zvezi med seboj aM( s
■	kakim drugim mogočnim naro-
>	dom? Ali morejo mali narodi i danes obstati kot neodvisne
■	države, ko je toliko večjih na-
■	rodov, ki kotna j čakajo, da ! slabše narode (podjarmijo in le-
■	bi pripojijo? Ali moremo mi- « l sliti na popolnoma samostojo
t svobodno republic© Slovenijo,
•	republiko Hrvatsko ali repub*
•	liko Srbijo? Ali bi ostale evrop-1 ske velesile priznale tako vlado i po tem velikem klanju, ki sedaj vlada. S časocn se to lahko pripeti. Toda rstotako je tudi resnično, da bi Mažari vzeli prvo priliko, da sedejo Hrvatom za vrat, Nemci ipa bi iskali neprestano vzroka, d« zopet podjarmijo Slovence.
Raditega pa je ideja Jttgo-slovanije -ideja vseh slovanskih narodov na jugu Evrope, in po mnenju najbolj izobraženih in I dalekovidnih politikov, edini I pogoj, da se zbliža razcepljene jugoslovanske moči v eno samotno Jednoto. Tedaj, ko bo Slovan držal s Slovanom, za-sine lepa svoboda, čista zarja lepe bodočnosti in napredka-Seveda, kdor je premišljen in misli nekaj dalje kot kokoš stopi, se ne ozira na neizobražene siromake, katerim je Avstrija zastrmpila pamet, da ne vedlo drusega kot poyelicati Nemce. Ce ne bodemo samostojni v mišljenju, bodemo^ večn-i sufžnji drugih. Nemci se smejejo Slovakom, ker se dajo tlačiti/od Nemcev. Zakaj torej v čisti
slovanski duši ne bi bilo toliko .
čutila za slovansko stvar kot ga je za Nemce ? Ce ste že privrženec in oboževatelj druzega naroda, imate vsaj toMro čutila v sebi, da spoštujete n^j-prv0 svoj lastni narod, ker šele potem ste značajen' mož. Pomnite, da SIpvan ni Nemec, da Slovenec nr Avstrijec, pač pa narod ostane, je bil in bo, slovanski ali slovenski.
Avstrija to dobro ve, zato je takoj oV začetku vojne dala prijeti v^e najboljše Slovane na jugu, ki so delali za slogo bratskimi narodi. Avstrija dobro ve, da če se Jugoslovani zjedinijo, da potem je odklen-
nemški nadoblasti, ki sc hoče
Sedaj je čas, da vemo med seboj, kdo je prijatelj bratskega naroda, kdo je pravi brat bratu, kdo je še tista izdaji-ca, ki v teli resnih časih, ko se obeta zarja, svobode, še vedno vleče z Nemci, ki so Slovanom skorodane izmozgali kri in življenje. "Bratje, pomnite, da kri ni voda, in ena in ista kri veže Slovane, posebno Jugoslovane, Slovence. Srbe in Hrvate.
Kolera. Uradno ae razglaša:
Dne 4. nov. so se primerim novi slučajji kolere in sicer 9 slučajev na Dunaju, 2 na Nižjem Avstrijskem, 7. na Moravskem> 3. v Sleziji in 46 v Galiciji. *
--------"---- -
[ Umrla je v Litiji gospa Mici	I
■ Rebec, posesthica " in trgovka	P
: soproga. Njen soporog se naha-	1
•	ja v vojni.
Kolera- Dne 6. nov. so se	I
>	primeHK njovi slučaji kolere	I 1 in sicer na Dunaju 24 slučajev,1! ; y St. , 'PoeUenu) 2, v Gradcu 2,'	I i v Thalehofu pri Gfadcu 2, na	| 1 Češkem 4, na Moravskem 7 in	!
. v Galiciji 61. '	\
Odlikovani gasiki. Kakor po-	S
roča " Naredbeni list", je na-	|
: mestnik odlikoval s častno ko-	J
lajno za 25 letno službovanje	I
•	pri gasilnem društvu Ferdip.	j i -Mlinarica, Ivatia Potočnika in	|
>	Avguština iRožmana pri Sv.	I Trojici v Slovenskih goricah.
Hi
.. mr # m ■ : i i m
Mihael I
SETNIKAR,
SLOVENSKA	I
GOSTILNA	I
H
6305 GLASS AVENUE.	I
Y novem fino urejenem salonu dobite vse najetje pijače, cigare, in tobak.
I	'
mm. « Vabim vse svoje stare	I
prijatelje, da me obiščejo ob pravnikih.
Se priporočam vsem in želim vesele božične praznike.	I
§	R
GEORGE BOSTON,
PRVA SLOVENSKA SLAŠČIČARNA 1
KJt^	VJi^^
velika zaloga vsakovrstnega ameriškega in importiranega tobaka, sladkoija, pip, igrač in razglednic.
Priporočam se Slovencem, da me v vseh potrebičinah, kar se tiče moje trgovine obiščejo, kjer jim garantiram vedno točno in dobro postrežbo.
Velika zaloga igrač za otroke za praznike in nakita za božična drevesa.
6002 ST. CLAIR AVE.
ogenj
je nenru star, in komar pogori hiša in ne imetje, je vett m-nak. Previdno ia pametno naredijo on, ki se zannjejo proti ofsjo Vsi slovenski hišm gospodarji li moral hiti zavarovan proti opfc ker nihče ie ve, kd^j ga doleti sesreča ia je postavljen u cesto.
Imam zastopništvo vseh najboljših zavarovalnih dražb, hi za-varujejo proti onjn, nesreči, nezgodi. Zavarujem kišao opravo ter vrednosti prati požaijo in tatvini.
Za društvene oradaike lahko preskrb« varnostne boade, katerih cena je 25c za $100. Bonde izdajajo samo zanesljive hoah paaije.
Javni notar.
NASVETI IN POJASNILA SE DAJEIO ROJAKOM ZASTONJ.
Aug. Haffiier,
1203 NORWOOD RD.
V'	• ,	i ,W:, . ■	' ||'...V ii.' ■ •
JOSEPH E MILLER
917 WOODLAND AVE. VOGAL 9. CESTE.
____. _;_i_
. ..... 1 1 1 1 111.....1111 1 1 ',
PRODAJA ŽGANJA, VINA, U-KERJEV NA DEBELO IN DROBNO .
M
Se priporoča cenjenim Slovencem a božične praznike, da nabavijo dobre pijače po nizkih cenah. Imam vedno v zalogi najbolj raznovrstne pijače. Moje poslovale s Slovenci nad 20 let priča, da sem vselej vsem z zadovoljstvom postregel in pomagal vselej, kakor sem utogeL Slovenci, ki so po knpčiji v mestu, priporočam svoj dobro |j urejeni SALOON, kjer bodejo vedno prijazno postre- 2 ženi z dobro pijačo.
v	■	1
Priporočam se vsem v obila naročila.
ŽELIM SLOVENCEM VESEL BOŽIČ
TTj	IN SREČNO NOVO LETO!	gj
" . /
'	•	\	j	% -	• ••jHP U
JOS. H. MILLER,
9
917 Woodland Ave. & 9. ceste. Cuy. Central 6301-R
I	M

"a Amfffift'' decembra 22/14.

Potem ko je nemška armada k osvojila belgijske trdnjave liege in Namur, so i%mci kmalu si postali gospodarji vzhodne, se- D verne in zapadine Belgije. Poleg K Antwerpa so najbolj važna & gSnesta, ki so padla Nemcem v peat Ostende in Bruges. Nemci so prišli v Ostende tri Bruges skbro, ne da bi pnelili kap- j ljo krvi. Ostende in Bruges je dvoje važnih zgodovinskih .mest, ki so ie v srednjerti veku igrale važno ulogo. Mesto Bruges je bilo glavno mesto Flandrije, ko je bila slednja Še š. nezavisna kneževina. Bilo je to pred tisoči leti, ko j,e vladaJ v Flandriji Baldwin, imenovan ^ "železni". Ta je mesto Bru- r1 gets obdal «z močnim zidovjem, . in naredil z mesta nepremag- ni Ijivo trdnjavo. Pozneje #e je Burges razvil v važno trgovin- \c
P4 ako mesto, dokler ni zaslove- fa lo po celem svetu po svojem Jt platnu, svili, ibaržunu in dru-gim precej dragim blagom. li Toda tudi Burges je doživelo svojo usodo do Leta 1302 je vr napadel mesto španski kralj I>( Filip Lepi, in ob tej priliki je s. bilo ubitih; v mestiu 4000 Fran- l,J cozov.	J*r
Miesto Bruges je zvezano z <a morjem po dolgem kanalu, ta- * r ko da je pravo pomorsko pri- r' stanišče. Ta kanal so začeli de- t(> lati že v 14. stoletju. V drugi te. polovici 15. stoletja je bil Bru-•ges najbogatejše mesto v Ev- J^ . ro®i. Samo v enem dnevu je ' prišlo v mestno Idklo do 5000 " manjših ali večjih jadrnic. ■ f
V	začetku 16. stoletja pa se "r je začelo razvijati mesto Ant- 81 werp, in odtedaj je slava Bru- tei gesa začela padati, tako da. ga va že zgodovinar Huysman ime-nuje mrtvim mestom.
V	zadnjih desetletjih pa je i;1 skušala belgijska vlada, da po- Jf! pravi nekoliko nemarnost, ki ^ se je skazovala temu starodavnemu mestu. Skušala.je zfbolj- P° latfotrgovsko 'zvezo z mestom, (>( 4n ''v resnici začeli delati nov, )*• obilren kanal od m6rja Ido P« Burgei^Ta kanal je veljal do M y//tnilijSnov frankov. Sveča- ^ noatna otvoritev se je vršila ,ir) leta 1907- in odtedaj se je v Nt mestu za^eft zopt« živahna trj & govina.	^
V	mestu samem je mnogo||im spominov na srednji vek. Vidi osl se podrtija katedrale, katero ci so Francozi leta 1799. porušili. ke Poleg tega je znamenita cer- ra: fclev iNotre Dame iz 12. st^et- tCK ja z 145 metrov visokim stol- nc pom, potem je cerkev sv. Jako-. vo ba, kjer je v stolpu 35ft stopnic ni< in 48 zvonov. Krasni mestni Pn muzej ima mnogo dragoceniih J,n flanderskih sHt. Mesto šteje ni 55.000 prebivalcev, dočim jih njl' je včasih imelo nad 200 000. tc*
Mesto Ostende, četudi po sai svoji starosti ne tako znameni- ( * tt>, pa je vendar postalo svetov- tel no znano kot izborno moiiiko uj< kopališče. Na glasu so poseb- pi> no o»štrige. iz Ostende. število slu prebivalcev je bilo leta 1910 ki cenjeno na 43.000. Večina lju- on dij se preživi z lovom rib ali sv< nabiranjem oštrig. Znatna je ko industrija s tobakom, in v me- se s tu je tudi precejšen protnet z ščt njorjem.	po
'Mesto ima krasno luko, v "e katero se lahko spravi naen- £e krat do tisoč ladij. Trgovina 2(>, s« je pričela tu razvijati od«ča-sov Karola VI. ko je ta pro-' glasil svobodno brodarstvo. jnl Te svobode se je poslužil leta 17U7 avstrijski namestnik Nizozemske (Belgija je tedaj ] spadala pod Avstrijo) ter j« se osnoval veliko ladjarsko d«ru- se žbo s kapitalom šest milijonov bo forintov. Ta družba je začela da uspešno trgovino z Indijo. Ko ktf so pa Nizozemci in Angleži to če opazili, so zagrozili, dla podere- zbi jo mesto, če mesto takoj ne pn preneha s trgovino z Indijo. jiš< Zapovedali so tudi, da se mora on< družba razpustiti. Pet let po- se tem je družba prenehala po- uje
mesto kmalu potem zgubili. Leta 1792. so pa francoski vojaki revolucije mesto ponovno zavzeli, in ostalo je v francoskih rokah do leta 1814.
Mesto ima za svoje geslo sledeči izrek: "Ostende nobis Domine misericordiam Tuam 1" Kaiko pomenljivo za današnje čase!
Kako se godi vojnim ujetnikom.
časopisi iz stare domovine poročajo, da je bilo že na stotine, da mogoče že več tisoč vjetih slovenskih vojakov od Srbov, posebno pa veliko od Rusov. Večinoma pišejo ti vojni ujetniki iz Rusije, da se jim precej dobro godi, da jih Rusi dobro hranijo ter da ne pogrešajo ničesar. Za vojne ujetnike je posebna mednarodna postava, katere se mora držati vsaka država.
Kdor je bil v starem ali v srednjem v,eku v vojni ujet, je pomenilo to za njega s učen- : stvo. Dandanes pa ima vojno j ujetništvo edino ta namen, da prepreči vojakom ene države, da se ne bojuje zoper drugo državo. Vojni ujetniki se sma- 1 trajo za državne sužnje, le s ' to razliko, da se z njimi še pre- J cej dobro postopa. Vjame se ' lahko vsakega, ki je udeležen ' pri vojslkli: generale, cesarje, J kralje, častnike, mornarje m navadne vojake, vojne sporo- 1 čevalce, poštne in brzojavne \ uradnike, ki opravljajo vojno 1 službo, intendanti ter rnanken- 1 tenderji, in zajedno tudi prfcbi- 1 valci posameznih pokrajin, če ' se dvigne za obrambo svoje 1 'domovin* proti sovražniku. 1 Nikakor pa se ne sme odpe- ( Ijati v vojno ujetništvo zdrav- ' •njkov ali vojaških duhovnov. s Vojni ujetniki so podvrženi f postavam vlade, kj jih je ujela. 1 Odvzame se jim orožje, papir- s ji, konji, njjh osebna lastnina ] pa jim ostane,-IPostopati se 1 fliora z vojnimi ujetniki usmi- 5 Ijeno, treba jim je dajati dobre '' hrane m zdravo stanovanje. * Ne smejo torej iti biti vrženi v f ječe ali se jih poslati v klaznen- ' sjce kolonije. Vojni ujetniki 1 imajo pravico do zdravniške r oskrbe, lahko dopisujejo s svoj * ci v domovini, »prejemajo <4>is- ^ ke. Lahko pa .se jih uporabi pri ] razinih delih, razven častnikov, L toda ne smejo opravljati nobe- v nega opravila, ki je v zvezi z J vojno. Kar zasluižijo pri delu, ( morajo naj prvo plačati stroške 1 pneskrbovanja, ostanek pa se 5 jim da na roko, ko so odpuščeni v njih domovino. Beg ujetnikov Se lahlko s silo prepreči, ^ toda ne sme se kaznovati po- 1 samezen slučaj s smrtjo. I]
Večkrat se pripeti, da se še	J tekom wjne spustijo vojni	. ujetniki na svobodo, in sicer	J proti častni besedi. V takem	^ sJučaju se ti odpuščeni ujetni-	^ ki ne smejo več bojevati proti oni državi, ki jih je spustila na	' svobodo, niti proti zaveznt-	^ kom take države. 'Ne more	^ se pa zahtevati od tako oproščenega ujetnika, da bi bil ne-	| poslušen postavam svoje do-	. movine. Četudi je obljubil, da	! se ne bo bojeval več, vendar	j če mu doma ukažejo, da mora zopet v boj, mora iti. Zato se	s pa po vojni ujetniki oproščajo samo v takih državah, kjer	? imajo nalašč za to narejene	J postave.
Kalkor hitro se začne vojna,	i
se ustanovi pri vsaki državi, ki	c
se ibojuje, poseben urad za	3
bojne mjetinike. Ta urad' mora	r dati naznanilo o vojnih ujetni-
kih-, sporočati v njih državo,	V
če so umrli. V tem uradu se	z
zbirajo tudi vsi dragoceni	1
predmeti, 'ki so najdeni na bb-	g
jišču ter se potem pošiljajo na	r one kraje, kamor spadajo, ko se je dognala resnica. Vojnim
u'etn'kom se lahko pošiljajo	p
budi darila ali denar ter pisma,	ji
in sicer ne da bi bilo treba pla-	"
:ati kaj poštnine. '	v
•Ce vojni ujetniki že prej ni-	d
so bili spuščeni, tedaj se njih	li
ujetništvo konča zajedno z.	s
vojno. Tedaj se med državami,	U
ki sklepajo mir, izmenjajo voj-	č
ii ujetniki.	j<
Razne novice.
> ——
- Možnarji, velikani minulih dob.
Vse govori danes o velikan-> skih nemških 42 centimeter-| skih možnarjih. če pa pogledamo v zgoaovino, tedaj vidimo, I J da niš© možnarji velikani no-| bena# novost. Anversa, ki je bila s»edaj razstreljena z nem-' škimi to(povi, je videla že pred j svojimi zidovi ie ogromnejše topove. L. 1832 je zgradil francoski 'inženir možnar, ki je •imel kaliber 60 cm in s katerim naj bi »francoska armada oblegata Anverso. Dolgost te-, ga možnarja jie bila 2 m, teža 7750 Iklg. Ta nestvor je odajal , okoli 293 kg. težke krogi je in za strel je bilo potrebno 50 I kg smodnika. iMožnar je vozilo 6 parov konj.' uspehov pa ta moi'nar ni imel, ker le vsaka deseta kroglja je -zadela. Vsak strel je veljal 400 frankov, dočim velja danes strel iz nemških 42 cm topov 3(8000 mark. Po vojni z 1. 1832 so delali z I možnarjem daljše poskuse, pri katerih je počila lafeta, nakar so izlili nov silnejši možnar, ki je pa bil neuporabljen postavljen v muticy Se ogromnejši je bil možnar, ki ga je sestavil francoski inženir MalJete. Ima kaliber 90 cm, torej več ko dvakrat več, ko sedanji nemški, kroglja je tehtala 1550 kg. Njegovo življenje pa je bilo silno kratko. Po četrtem strelu je bila cev že tako poškodovana, da [ je bil neuporaben. iPta tudi ta I velikan ni bil največji. Pred vfoodom v Kremi je postavljen top, ki se imenuje "car pušk" in ki ima kaliber 1 metra. Iz te^a topa bi se izstreljevale 20 meterskih centov težke kroglje, kar bi bik) gotovo nevarnejše moštvta pri topovu, ko pa sovražniku. Tudi pri ^uikih naj-d"emo možnarje, ki so imeli kaliber 80 cm. S tem topom so streljali pri obleganju Carigrada, pretres strela pa je umoril vse moštvo pri topovu. Turki so imeli sploh zelo radi topove velikane, še do zadnjega časa je obstal valile del dardanel-skih baterij iz takih topgv. (Misel, tz.yišati t razširjanje«* kalibra učinek topov je zeta f stara, te I. 1470 so zgradili 58 cm topove. Učinek topov, velikanov pa ni bil nikdar v razmerju z njih težavnim tran- r športom, dragocenostjo in kon- [ čno tudi slabim artilerijskim [ uspehom. Zato je bil dolgo časa top s kalibrom 30 cm največji, dokler <se ni konečno posrečilo zgraditi Nemcem 42 cm cehtimeterske topove, katerim učinkom se danes čudi ves svet.	♦
Turčija. Po ibaikanski vojni ima Tur-č:ja v Evropi 28.180 kvadratnih kilometrov, v Aziji pa 111,766.800. Po štetju iz leta 1910 je imela Turčija 21.6000.000 prebivalcev, katero število se je pa po balkanski vojni precej 1 skrčilo. V Evropi se deli prebivalstvo po narodnosti v Turke, Grke, Bolgare, Žide, čerkezfc, Armence in cigane- V Aziji tvorijo Turki 45. Sirijci in Arabci 33 in ostalih 22 odstot- t kov prebivalstva Grki, Armen- I ci, Kurdi, Čerkiezi in drugi narodi. Vojno stanje armade znaša 450.000 pešcev, 21.000 konjenikov 1048 topov in 430 strojnih pušk. — Dohodki Turčijje f so znašali v letih 1912—13 562 [ milijonov mark, stroški 1054, državni dolgovi pa 2429 mili* jonov mark. Produkcija zlata v Avstriji 1 Leta 1913. je bilo v Avstriji j izkopanih 359.940 meterskih centov zlate rude. (L. 1912 le j 301920 ra cent.) Vrednost te ^ rude pridobljenega zlata zna- [| sa 719880 K (za 116.040 K več ^ ko 1. 1912.) Povprečna cena j za kilogram zlata j> 3243 K. Zasebni podjetniki so pridobili 90.8 »zlata, ostalo država- Skoraj vse zlato je iz Češke. Novi francoski težki topovi. ' Berlinski oficielni "L- A* [j poroča: Nemški častnik potr-'r juje vojnemu poročevalcu lista IJ "Courant", da imajo Francozi r v Douai nove težke topove in I da ima sedaj njih artilerija velike uspehe.. Tako so mogli |j streljati na stolp v mestu Ti- rj loy, kjer je dajal nemški nem- j čk« častnik rtemškim topničar-jem znamenja.	[»
j^ažgi g	...v
KROJAČ PRVE VRSTE
TRGOVINA VSO MOŠKO OPRAVO.
—	1	.i,	^	_
j -' V	..	1	■ .'" v
Glavna trgovina;	Podružnica:
6113 St. Glair an.	672 E. 152 .St.
CLEVELAND, O.	COLUNWOOD, O.
...........::
Velika trgovina moškega najmodernejšega blaga, je popolnoma založena z moškimi oblekami po jako nizkih
,	«1	f 1 / : l 1i • ; - ' v
cenah. Zlasti priporočam za ta čas fine moške kloluke^ mehke in trde v vseh barvaj Najfineje kape po nizkih cenah. Velika izbera srajc, kravat, ovratnikov, spodnjega • perila in vseh moških potrebščin.
MODERNA KROJAČNICA.
t ■	. W - B jJwH1	TJ.W. r	/K1 9m B	' -	'
■ S r.>8 b fB, 9 s	« If 8 f f? 9 Z.« B	' v;
V naši krojačnici izdelujemo najmodernejše obleke po meri. Na razpolago je na stotine vzorcev. Vedno moderni kroj in primerne cene.
ROJAKOM IN ROJAKINJAM V C0LLINW00DU
priporočam veliko ižbero ženskih sukenj, kril in kikejj ter otročjih oblek. Moške in deške obleke so iz najboljega blaga. Na prodaj imamo vse vrste čevljev, za moške, ženske in otroke. Pri nas dobite vse, kar potrebuje cela družina za opravo. Če kupite v tej trgovini si prihranite denar.
Želimo vesele božične praznike vsem našim cenjenim odjemalcem.
^	1	i—;—......- ———^
JOSIP GORNIK,
6113 ST. CLAIR AVE. ::: 672 EAST 152nd ST.
4'}t
1 11	NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.	—|[ |
nr. 103. — NO. m.	CLEVELAND, OHIO. TOREK. aa. DECEMBRA 1914.	Put Row — Četrti del.
■H	.	\ .	• ••	- a, > . ,; • r ...	, n
Cesar in delavec pred ■ sodnjim stolom.
|)d dnevnega tekanja in zyt-itega premišljevanja utru-setn se vlegel v Sicer jmno, pa vendar čedno mi azano postelj. V mislih na pe tam onkraj oceana v sta-tomovini, sem kaj hitro za-I. Utrujeno telo je mirno ivalo, a počivati ni mogel , ki neprestano blodi samo m, o čemur po dnevu hre-i srce. Počivanje utrujenih v je moralo blagodejno ivati na delovanje duha, saj »e nakrat znašel v lepem, Iranskem, naravnost div-1 senčnatem vrtu. Tu sem sprehajal nekako sam s s«-zadovoljen, ničesar mi ni ijkalo, ničesar nisem po-ial, in od vzhoda sem je pi-tako blagodejen veter, ter no mi je bilo pri duši. Grem e, srečujem ljudi nepozna-a na vseh njihovih obrazih ni zadovoljstvvo, iz očij jim tblažemstvo. Naenkrat se irfim — nasproti mi gre veja obraza, izskrečih-se očij, hljajočih usten sicer ve<l-ako resen iA zamišljen pri-j Dragotin iz stare domo-. Od daleč se že veselo povijava, pospešujeva korala si čim preje stisneva pri-jslci desnici. "Zflravo, bra-kličeva drug drugemu, ko ti je ?" se vprašava eden ega. "Dobro!" se je glasil jvor obeh — in kakor na 1 notranjo povelje počaa-(korasMov odideva proti ►dni strani, odkjer je pri-La tako blagodejna sapa->a kaj je toge, dragi prija- j prineslo sem v Ameriko, | ti doma, kolikor je meni 10, ni ravno primanjkova-ajpotrebnejšega? Menda si ;1 sem past samo radoved-
ičuden me pogleda prija-nefcako ironično in nedolž-e mi nasmeje in prijatelj-vpraša: "Toda dragi, ali ne ve«, kje, se nahajaš? res ne veš, da nisva niti meriki niti v Evropi?" jledujem okoli sebe in zase, da mi je ta kraj ne-an, da tu še nikdar nisem zato pa radovedno vpra-"Pa kje sva torej? Povej endar prijatelj 1 Saj tu je ako prijetno 1" / prednebesrh sva, prija-: telj, v prednebesih 1" Tako se ||je- glasil prijateljev odgovor.
f '\Ali kako pa prideva ravno fpitidva sem, saj jaz Se vendar H&jem med zemljane, in z ozi-pom na mojo rodbino bi me nič ra&j me veselilo se že sedaj preseliti med nebeščane." ? "Da, prijatelj, ti si zemljan, pie pa tudi jaz." "Kako to?" ga , Kitno vprašani. Saj vendar či-Hbm danzadnevom, in nikjer Eftisem našel napisano, da bi se i sjpil ti preselil v večnost."
t "Ker ravno praviš, da vedno , K;iHaš, tedaj ti pa mora biti zna- < Kto, kaj se je in kaj se še da- «i jlnes godi v naši podzemeljski > j||omovini!" mi reče prijatelj : Hufkoro rezko.
|> "»Da, da! Vojska je tam; kri j Bjle v potokih, vse v prek se i pobija, požiga jo se domov j a, i Ipewciijejo se umetnosti, ^zane- ] j' mar j a se znanost, skratka, ne- < »Sloveško, barbarsko, roparsko i Kin trinoško početje vlada tam. ,< I Stoj prijatelj, kar mi hočeš | I pripovedovati, mi je le predo- 4 pbro znano, in ne zameri mi, I | vejico Ibolj nego tebi, saj me je j Hps to privedlo med nebešča-|4ie. Krivice, ki se dogajajo tam, s . bodo plačane tu in prav sedajte ||bodeš imel priliko slišati sam ( Sodbo Božjo, sam bos lahko j * cl krivice, slišal njih zago- j ypre in zvedel boš marsikaj, 1 Bktf ti sedaj morda ni ali pa t Klftj premalo jatsno. Tudi jaz [
l. vil	»Ji t, ■„• 'MU _
enem o« žrtev teh Krvne. i boj se ničesar, mimo mi sledi -I in pazno posluial In opazuj
vse! Sedaj pa idiva, da prideva bližje, da boš mogel natančno
vsem slediti."
Počuril je korake, kar sem storil tudi jaz in molče sva stopala v čisto drugo smer.
Nekoliko začuden sem vso pot ^ogledoval svojega prijatelja in kljub njegovem« prejšne-mu pripovedovanju nikakor nisem mogel pojmiti naj-nega snidenja, pa spremenil se ni bil prav nič, prav takšen je bil, kakoršnjega sem pustil odhajajoč iz stare domovine, le obraza je bil bolj vedrega in zadovoljstvo, da blaženost je sijala iz njegovih očij.
"Tu se vsediva," me zdrami moj prijatelj, "tu lahko opazujeva mirno od izačetka pa do zaključka.'"
Oziram se . radovedno, a ne opazim druzega kot da se kmalu prično zbirati ob najini desni in levi velikanske množice, pred narfii pa nam je zapirala gosta megla razgled.
"Ničesar ne opazim!" zar godrnjani polugPasmo, pa tovariš me hitro zavrne: "Miruj in opazuj!"
Zdajci opazirri, da postaja ta prej neprodorna megla čimdalje redkejša in kmalu se čisto porazgubi, <v neposredni bližini pred seboj pa vgledam sereti imenitno gospodo, razvrščeno prav tako kakor v kaki porqjni dvorani.
"Kdo so oni možje, ki sedijo tam na levi strani na onej dolgi klopi?" vprašam prijatelja. »	*
Dvanajst aposteljnov," mi kratko odvrne. "In oni trije pri mizi v sredini? Ta častitljivi starček in oba prisednika?" — "To je sveta Trojica!"
Na desni strani pa je stal krepak, ponosno vzravnan mož najlepših let,^ v roki dTŽi tehtnico najstarejšega sistema. "To pa mora biti sv. Mihaeli" vprašam radovedno prijatelja, ki na moje vprašanje samo prikima, v znak, da sem pogodil. Vse molči in grobna tišina vlada v prostoru.
•Nakrat izačujem votlo bobnenje, ki prihaja nekje od daleč, prav kakor da se bliža veliko neurje, pod menoj pa se je zemlja lahno stresla, pred nrf-zo v sredini pa stoji velik mož z brkami. Pogled mu je. oso-ren, naravnost sovražen in maščevalen. Obleka njegova je bila le defoma še podobna častniški uniformi, a prsi njegove je krasilo nebroj viteških redov, od vsakega teh pa so kapljale krvave kaplje neprestano.
"Kje je knjiga /hudobnih del I" se oglasi osoren glas častitljivega starčka, in kakor bi trenil je stal pri mizi ves pohabljen mož z čLs% judovskim obrazom. Prej ' skremženi in odrnrni obraz se spremeni tako, da zadobi čisto zlobni in škodoželjni nasmeh. Odpre knjigo in čita: "Od rojstva do smrti je vedno koval zlobtne načrtel kako ugrabiti bližnjemu več imetja, kako bo več nagrabil zlata., Pomagal sem mu; naučil sem ga, naj se dela pobožnega. Izdal se je za naj" večjega častilca M. B. Proteži-ral je vsepovsod trgovce z verskimi svetinjami in koneono hotel svoje lastne vernike za-braniti pri protestantih m Turkih !" »zaprl je knjigo in umolknil.
"Knjiga dobrih del!" zakliče starček.	, $
"Lep mladenič, nedolžnega obraza, s povešeno glavo stopi ponižno pred' starčka, prikloni se do tal m z otožnim glasom napolsfcino spregovori: "Vse . mogočni, knjga dobrih del te-?a zemljana je prazna, in če ne moreš upoštevati češčenja One -	^e opazil, da
Nadaljevanje na o strani, i
=======
Spodaj podpisani naznanja svojim si. prijateljem, da ker se je preselil na i
6131 ST. CLAIR AVE.
-'i. , „' J __ .
■	1*1' . '	' " 1 ""l"'IWI 1
— ■ ■ "1 1 .
bo vzdržaval na tem prostoru prve vrste moderno družinsko gostilno.
V	;	^ ' .	t': J. ^ ■ '	• V i V- '' '.. ! -..'f. ; .,.
Ta gostilna bo spoštovanja vredna v vseh ozirib, prodajala bo samo najboljša in* najčistejša vina in žganje, brandy in druge pijače. Dolgoletna skušnja.v tej trgovini ; me je usposobil^ da sem lahko sodnik glede kakovosti blaga v naši prodajalni in kleteh, in poizkusno naročilo vas bo prepričalo, da trdimo resnico.
To dobite popolno zalogo vseh domačih in importi-ranih vin, poleg znamenitega Port vina za bolnike in slastnega Klaret namiznega vina. Vsa najboljša žganja in tropi-njevec in drožnik, grenčica in drugi slastni likerji, poleg slavnega laškega Fernet Branca in izvrtnih francoskih konjakov, ise to dobite vedno v naši zalogi
-T« blago je garutiruo H ta Food postavo, pit« ko je bik inšpicirano od vlade Zjed. držav.
Prodajalna je lalw arejena, da so žtnskam ni treba snunovati, b pridejo k na in kupijo kar potrebajejo. Ce kaj potrebujete našega blaga, pridite h zberete si pri m
NEKAJ POSEBNOSTI ZA PRAZNIKE:
f
Drožnik . . . . $2.50 galona Najboljša slivovka . . $2 50 galona 6 let staro žganje . . $3.00 galona
POSKUSITE NAŠE IZVRSTNO DOMAČE VINO
Mi imamo najbolj pripravne društvene dvorane, pletne dvorane kot gledališčni oder v tem delu meita. Najemnina nizk«. r
Pošiljamo denar v star kraj popolnoma garantiran. Mi •mo oblastveno priznani agentje od države Ohio za pošiljanje denarja ter smo pod varščino. Naia pisarna naj bo vaš stan. " Pridite k nam telefonirat, brzojavit, express. Nasvet zastonj.
LEO SCHWALB
6131 ST. CLAIR AVE.
*' - V • .	■ -m,
. i.; ■	> , f '	'."jv aX

Ht*. . i I i JM.«! jmrni
»
I Yl	• •!	I
Iv" -
1
II Ho Slavonian«. Oar beloved language »till survlveth; .While the faithful! hwwt
Within ua for our nation strlveth. I Yea, the Slavic spirit llvath, H It .will live forever.
Hell and (bunder, 'gainst as raging, Vain Is your endeavor.
God to ua our tngue entrusted. I Ood who sways the thundsr; ■■ . . Who on earth then shall presume s This gift front us to aunder? I \ Tbo' the earth were filled with
demon es, I
| Our rights assailing,	j
We defy them, Ood Is with ua, I His strong arm prevailing.
Though about us storms Are raging I .Bringing devastation. Rocks disrupting, oaks Uprooting, 1 Shaking, earth's fttpdatlon,	1
Vet we stand Uke caatel walls, , Our vested right* asserting. ."May the earth engulf the traitor, I ] ' Prom our ranks deserting. . J {
HP	o •	11
Mislimo in mislimo. L
i >
BP;. __| j
■	I *
■■r ■	j h
"Naš narod je bil neprestano j j tlačen, varali in slfcparili so ga 1 j itemeiki mogotci, grofje, baroni I ( b vitezi in dlruga sodnga- Da, j . celo mnogo- slovenskih sinov s se je dalo zapisati- med avstrij- j | ske hlapce, da so pomagali na-1 j |%editi narod bolj ueomnihi koti ^ | je od narave. In posledica te-1 § gaje, da narod skoro ne morel. - razločiti slabo od dobrega, ne L
more poznati svojega prijate-1 ,|lja fn ;|ivra/.nika, poriniti s^r |r<la priprost človek, kamor ga potlačijo, ne da bi vedel zakaj J se gre. Kako more slovenski r narod ae navdušiti tza nemški I ^WWIttWy vendar p* *ve-ri tovna zgodovina jazno kaie, dal r J« nemški narod, odkar živi de-1 s in se trudi samo za to, da \ uničil m poeužnjil Slovana. . I ICako mišljenje, namreč, da se l ^^Hjkcem lieli zmaga in vse do-
bro, mora imeti le zastrupljena! y i duša »nemškega šovinizma, ki g ne ve, da je avstrijska vlada ^ lista, ki nas je vzgojila y nem- . Ipfcem duhu, ki ne ve, da j< av- L atrijska vlada tista, ki je vedno ^ Mreziralg naše slovanske smo-1 g Ml''in tucem dajala najbolj ma-| | »tne službe, da so drli in sle- ^ aprili naš ubogi narod.	s
V in talko zastrupljena sloven-1 -^^Hlttia, ki je po svoji naravi v ffitr neanočuteča, d oft) i ne-||e&k srd v sebe do svojega last-^m rodu. Nemec mu je ide-^Blemcc je vse, sam sebi pa r
pripisuje nobene vrednosti, ^lovan je pes, katerega vsakdo g Hfene lahko z nogo, in Slovan ^ IStije klobuk odkril pred Nem- n ^Sjfn, pred tistim 'Nemcem, ki ^ M pljunil na vse pravice slo-l |Mpi1iega naroda in ostalih na- (1 dcrv slovanskih.	n
I Pa nam pišejo zaslepljeni ro-§ jaki: Vi pišete 2a Srbe, vi pi- ,T |ete za Ruse, vi ste proti na- p i-p domovini Avstriji I Sloven- n fwi sinovi, povejte nam, kdaj n Ipim je Slovencem kak Srb kaj
zalega storil? Alj niso vedno s| ' bili z nami v vrstah, kadar je ^ bilo treba Slovencem «naVdu- L(1 Jenja in sloge f Kaj so nam|t( storili Rusi? Ali niso vedno ^ E|fedpiraH našo literaturo, ali niso ve<|no prijazno sprejemali vj slovenske sinove v svojih vr- p, lital*? Slovenski sinovi, povejte | warn, kaj so naredili Nemci za a, ^naio Slovenijo, za našo domo- v vino, Kranjsko, Štajersko, Ko-1 roško in Istro? IFovejte nam, in * če nam morete dokazati le eno \ samo delo Nemcev ki smo ga C prijeli od njih, tedaj bodemo # tudi mi t*a Nemce. Toda ne morete tega, ker nobena zgo- \\ dovma še ni pisala, da je bil # •Nemec prijatelj Slovana. Na-L sprotno, zatirali so nas, plju-\% vali so nas, umorili so nam na- 4 še najboljše sinove, pošiljali so * nas vedno v prve ibojne vrste, in konečno so se zvezali s Tur- M { kom, ki je »bil m bo zaklet sov- J |ražnik slovanskega naroda t In 1 pri takem položaju še vedno m • kričite "2ivela nemška Avstri- # | j®"- 'Ali nimate sramu v sebi, j t'ko kličete nemškemu in tur- m iicetnu narodu, živijo, sami svoj M I tod pa psu j ete in pljuvate na njega, dasi bi morali biti pono-C s*ni nanj 1 i Kdo nas ja zvabil # pod Avstrijo? Kaj mislite vi, J slovenski sinovi, da so vaši I % I očetje prostovoljno šli pod av- # Istrijski jarem? O ne, motite J jpj*?! (Sloveli smo imeli d|vna.\\ davaa Jpta nazaj svojo državo, I £
' J.'.	•
IV	.
v| smo bili s Hrvati in drugimi i
Slovani, pa je prišel pohotni i l. Nemec, povzročil je prepir, ne- 1
slogo med namilim, ko smo « i I med seboj krvavve tepli radi j I nem»kih intrig, tedaj je prišel 1 I Nemee in nas priklopil Avstri- , jI, I ji 1 Vi, slovenski sinovi, pomi- < I slite na svoje dede, ki so se ju- i lgi naško. borili aoper Avstrijo, j I 6oodo 700 let nazaj, toda med- j I sebojna nesloga jih je podrla, < j in Nemec jim je zavil vrat. Spo- i I umite se na slovanska učitelja r j Cirila in Metoda, 'ki sta prva c J prišla zbujat slovansko zavest č j med narod, toda Nemci so ta j j dva slovanska prvoboritelja pa- t ig I linili v ječo, ker niso mogli vi- 7. I deti, da ima tudi Slovan dušo v I in srce. VrgJi sov ječe slovans- n I ke vodnike, kjer so lakote umr- g , I li, in zgodovina nam pravi, da v I ;e oholi Nemec, potem pri dr* 1 ve] »nad slovenski narod, in s (| kf ženi in mečem sekal naše •♦(.sinove. Habsburška rodbina, ki k I je popolnoma nemško-judov- j( skega rcKlu, se je potem pola- k I stila naših prostorov, odvzela p j nam vse pravice, in tlako so de- h ®|lali naži odetje skozi 600 let n 111 oholim nemškim grajščakom.
J*es je, da iinanlo na Sloven-
VI	• •
skem danes nekoliko več inte-	j*,
I ligencije kot jo je bilo pred 20.	n
"I le,t|, toda %ta je večinoma po-	S(
kvarjena ln lakajska, še ll>olj	yc
I pokvarjena je pa "mala inte-	n
I ligencija", ki ne živi od ničesar	p
e druzega kot od presleparjene-,	()
^ I ga naroda, ki ima sicer dobro	g1 e | srce in pamet, toda je bil tako j I progonjetn in potlačen, da se le
•	teško še zaveda svoje narod- .> 11 '	r
nosti.
Sedai. ko se v stari domovi- fi, j JiT^vs&Va oblast, od najniAje^o n, 11 najvišje ne bavi iz drugim kot j, "Is špijonstvom in s proganjan- jt aliem vsakogar, ki misli druga- n ; če kot nemški zagrize»nci, in lei v 61 ne odobrava vse one lopovšči- ^ I ne, katere je avstrijska vlada
*	I zakrivila nad narodom, je Ijud-
I stvo zmešano, preplašeno, ne ^ I ve, kam bi se obrnilo in v div-I jeni obupu molče naši sinovi, "I ker vedo, da jih čaka zft vsa-51 ko nepremišljeno besedico ječa "I ali celo smrt.	j
In zato se nič ne čudimo, ko H " beremo v starokrajskiih časopi- A I sili, da nosijo po Ljubljani nem- J . ske častnike, ki so nazivali Slo- ■ I vence — prešiče in svinje — ^ "I po ulicah, in po ostalih mestih m " pričakuje te nemške tirane šol- J ska mladina s cvetjem kot od- ■ 1 rešenike slovenskega naroda. j
In v zahvalo ti "rešitelji" m M Slovencev tirajo Slovence v pr- J 1 ve vojne vrste in zmagoslavno m " j naznanjajo, da so junaiško pa- " 1 dli za domovino in cesarja, in M " naši ljudje z godbo in (jaklja- >1 ' do slavijo te "junake", dočim II njih otroci od lakote umirajo.
Se huje je tukaj, kjer naše- ^ " mu narodu ne more nihče za- N ' povedovati, pač pa se nahaja M ' med nami,nekaj pustolovcev in ! narodnih Efij(iltov, ki v svojih T 1 časopisih "Am. Slovenec" in v T 1 »kebskem "Glasniku'' v nebesa Ij povzdigujejo nemške tirane, X [kričijo "živijo cesarju", dasi so j T tedaj, ko so postali ameriški JL državljani, prisegli, da se od- fl povedo vsakemu cesarju, v pr- I vi vrsti pa avstrijskemu' krivo- jT I prisežniku.	Jf
Ti listi dobivajo plačo od V avstrijske vlade, da držijo slo- W venski narod tudi tulkaj v te-
1 mi, mu ne pustijo, da začne za
i sdbe misliti, pač pa ga še nada-- lje prodajajo grofom in baro-: nom, da mu izkljujejo še isto i pamet, katero so nvu zastrupili I v stari domovini.
Ječa, katero zovfejo Avstrija, • se trese v svojrh temeljih, ti slovenski narod, si bil v tej ječi rojen in vzgojen, in iz te ječe si prišel v te svobodnejše dežele, in ti slovenski sin, hočeš celo iz Amerike, kjer sovražijo vse, kar je tiransko in cesarsko, podpirati zidovje ječe, ki se podira, one ječe kjer pogmjajo in la<kote umirajo tvoji bratje, kjer stoji danes zapuščena in pomandrana Slovenija, ki je bila prej svobodna, ikot so slovenski' sinovi sploh poznali Avstrijo in kri-voprisežne Habsburgovce.
Narod, glej, da najprvotoje-da ni tvoja domovina kleta Avstrija, pač pa lepa Primorska. ljuba Kranjska, zelena šta-jesika ter hribovita Koroška, katere dežele- so od narave in Boga obdarjene z vsem do- : brim, toda pogažene in uniče- I ne z vsem slabim od Avstrije, i
Narod, glej, da najrvo to je-< čo porušiš, da prideš na svetlo in se veseliš svoboden proste narave, in potem je tudi čas, da j se ozre« po svojih pravih pri- * jateljib, ki ti bodejo pomagali ! naprej na življenski poti, da ] poi?eneš sovražnike, ki so te j danes kradli in ropali, daleč od sebe.	'
iPrdbudi se stari slovenski < ponos, bodi Slovenec, ne samo < po imenu, temveč tudi po de- 1 lih. Spoznaj narod, da tvoje me- 1 sto ni maA 'Yflr^j, L,; te ime- j nanje j o bartbafi, divjaka, Azi- « jata, psa in.svinjo, pač pa da je tvoje mesto med plemenitimi slovanskimi narodi, (kjer si 1 vselej dobrodošel kot prijatelj
kot krvni in rodni brat. _—-}-
Samo I9.00 sa celo lato, In dobite "Clev. Ameriko" y hiio vsak teden dvakrat	1
a Vesti iz Portugalske.
3 ša iz špansfeih časopisov vest, j da je Portugalska slnenilf udeleži se evftpske vojske" Por-
tugalska vojska, ki se priprav-j Ija, da zapusti Lizfeono, ima j 16.000 mož in 150 topov. V ce-e loti mobi(iz,ira Portugalska 5 38.000 mož. Artileriji" poveljU-. je general Castro, ostalim če-. tam general Costa- Vlada ku-j , puije mezge in Ikonje ter je na-. ročrla 30.000 novilh uniform, r Angleži so bajte obljubili Por-1 , tugalski nekaj kosov nemških i kolonij. V Angolo so odšla že . ojačetnja. Angleži, oziroma . Portugalci, pa hočejo, zapleniti i tudi 46 nemških parnikov, ki . so bili ob izbruhu vojne pribe-žali v portugalska pristanišča. . Najprej bodo odposlali Portugalci 12 baterij z 48 topovi in 2000 možmi, nadalje štiri pehotne polke po 3000 mož in en kavalerijski polk 600 mož. Z ozirom na te vesti sta poskusila dva nemška parnika zapustiti re<ko Tajo, kar se jima pa ni posrečilo.
Iztaknjene oči.
|Po evropskih listih je mnogo čitati o groasovitostih, ki se Ibaje »gode v vojni. Tako se je tudi mnogo pisalo, da na Francoskem ranjenim nemškim vojakom oči iztikajo. Mto-goče je pač, da se dobi tod ali tam ikalk pokvarjen «1 surov človek, ki kaj tacega stori, ali da 'bi se take bestijalnosti zgodile v večji množini, tega pači noben razumen človek ni vr-jel^Zdaj poročajo -listi pa. po-d mi3 sanitetnega vojaka, ki je bil s*koro na vseh belgijskih in francoskih bojiščih, da ni našel ne enega mrliča ali ranjenca, ki bi imel oči iztaknjene ali Uišesa odrezana in kar se je že zgodilo, pač pa je videl velike množine k a vik, ki so umrlim vojakom in padlim konjem kljuvale oči.
FRANK PIRC,
t Slovenski Sedlar
X
T	Izdelujem v svoji lastni
JT izdelovalnici vso konjsko opravo ter prevzemam vsa fc popravila. Vsakovrstne [L dobre konjske odeje in a plahte po zmernih cenah, i Plahte za dež, ceneje kot iT drugje. Izdelujem žimnice f stole in' zofe. Popravljam kočije in vozove.
I FRANK PIRC,
6816 ST. CLAIR AVE.
f 801 E 152nd ST., COLLMWOOD. OHIO
w	I	»
[P. Gvozdanovičp]
SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA.	X
[ POPOLNE MOŠKE OPRAVE, SPODNJEGA PERILA, V f OVRATNIKOV, ZAVRATNIC, ROKAVIC, KLOBUKOV V [ IN ČEVLJE V. V ZALOGI IMAMO VSO ŽENSKO OPRAVO W
L ženske obleke in suknje ter vso opravo za deklice in dečke. Posebno pri-	X
poročam za ta letni čas dobre, trpežne in gorke zimske jopiče za moške,	Y
f ženske in otroke po najnižjih cenah. Priporočam se Slovencem, da me	V
f obiičejo, kadar potrebujejo dobro trpežno in poceni blago. Postrežem	O
i vam kot vai lastni rojak. ŽEUM VSEM VESEL BOŽIČ.	A
■M
► Pavel Gvozdanovič, g
i	2641 St. Clair Ave.	X
L	ZK
Slovenska zlatarska trgovina -------------
■	"■ jfl,.'-^ ■'. '<■	,f >''y ■ ' ' f{ji''O V'1'	■'•	' ,• SI'''' ''•'■ (i'ij1. 1 ■■	' v'^j^^H
Josip Marinčič,
5409 ST. CLAIR AVE.
■ .H> ,	1	1	m mi..— -
f i
Cenjenim rojakom se priporočam za nakup vsa- t kovrstnih ur, verižic, priveskov, prstanov z Jednotnim znakom vsake Jediiote, poročnih prstanov.
ip.,	7.	^ ffl^MH
SfP "'V	i . -''j^'.'P' . »'r •'»V---U	■ ''' .'. ' t" Wmfi-'t-1, Im ' ^^H
Columbia	b V zalogi iran
grafofonov in	s,ovenske plošče iz
t	„,',liri« 1 j
v	s m
Sprejemam v popravilo v«,kovr.tne ure in tudi kar m tiče zlatnine in grafofonov,
Tdrej rojaki, ako želite zanesljivo blago kupiti ali popraviti, pridite k meni in videli bodete, da ste Mje postrežem kot pri kakem tiqcu. Moje geslo je dobra postrežba.	1
SVOJI K SVOJIM!	i
PLiPonociLor
Priporočam rojakom svoj dobro urejeni restavrant in kavarno.
Pri meni dobite vedno največ zabave. Odprto noč in dan. Dalje imam pripravne dvorane za društvene seje, veselice igre, domače zabave, svadbe, krstije in razne druge priprave.
Posebnost:
Svadbe (ohcetf) pripravim po naročilu po najnižjih cenah. Ceneje nikjer ne dobite.
Fina vina
1 "
dobite pri meni, različne vrste po nizkih cenah. Pro-dajam vino od ene galone naprej. Pošiljam ga na vse kraje Zjedinjenih držav.
Se vsem prijateljem priporočam in želim vsem vesele praznike in srečno novo leto.
JOS. BIRK,
6006 St Clair Are.	Cleveland, Ohio
■ V* ».n : ■	' ' .' v?."	M, J > i* , «' ;v, v •	"	" 1 -	4' .	*"
\	f	' ' '' ■ .	' • i v •	i	,•>*	• .•	\ r	■ t
• ■	'i'UmiI tu ni Ml >itiif

I.
ušiva Rusija, in lačna Slo-Avstrija, slavijo naš očka naša sveta' ve-
tUrško-nemški-ki-judovski ča-slovenske žur-riki, katoliški-,s "Amerik an-ietuL
gelija, vese in ih pridigarjev, dno z onim, ji prinese v njih nazaj, ko so Turki, tedaj so
►	junaških Sr-slovanskilh jo-
e proti pol meso Turka kot ki davi Slo vašo Rusijo v i Vse to je bi-em farizejem, reba pokazati ut in srce, da-odločno stopi-tran, da se po-nas je, ko taljenje in smrt, ti farizeji "Ži-3 Turki, živijo in vse njegovi
0	i-ma pljunka
1	tem zgulblje-iovolj pljunka obraze!
vijo Avstrija", kletev in do-no sliko brani-iovine Avstrl-ipostolov sve-jdete čampijo-Josipa in. nje-le.
rke čujete lah-;ah, po sestan-zborovanjih in ne samo to, ijo celo pošto v, in česar ne v listih, to na-seveda brez oje, da ne pri-• jib ne more ih čača sveti j bolj katoliški ki -se je zvezal rokletim Tur-
ugi ljiidje, ki ii življenju in ljudje se mik-; spozabijo, da rsali tako, kail pisati in go-jak, in če se ijimi, da tako jejo lastni Iju-nas pa se celo ajo Nemca za za njegovega
I
pravi, da kar drugim daje, dimo, da piše-linji o ušeh, j, kajti to je Avstrije, toda se med našimi je, ki ne samo
>	drugih Slo-lo o oni zem-la svetlobe in
kruiha onim om, ki name-ajo našim ro-psovke. Nai-je, ko vidimor ned nami celo časopisa, imc-;ki Slovenec", mik", ki prva tta turško za-»lavo Alahu in om ter poviša ono vlado, a po svetu kot istorke. Sram ki družbi, -hajka — Slo-
sija, ni "smrti "lačna" Slo-aše sinove na je to naredila tako hvalite, ušiva, pač pa atejša slovan-: bo dolgo, ko tajbolj izobra-en. na zemlji. Ijiva, pač pa
na
skib poljih skoro že neprenehoma tri leta. In če so Slovenci danes lačni, če se tepejo po svetu; niso krivi za to Slovenci, pač pa stari sivec in naša mačeha Avstrija, ki je opu-stošila nase vasi in mesta, po-Ibrala nam nase najboljše sinove in jih odpeljala na klavnice, da se borijo, ne za svojo j svobodo m za čast naroda, pač ' pa za one, ki so nas izstradali, po svetu pregnali, in one siro-l te, ki so doma ostale, so odšle v tkilavnico, da naredijo mrtvaško pokopališče iz naše slovenske domovine, kakor so to nekdaj delali naši zakleti sovražniki Turki.
Prenehajte^ Nikar ne napolnite čašo trpljenja do vrha, in predno se bodete zavedli, bo padla nad vaše glave usoda, in krohotali se vam bodejo oni, s katerimi danes vlečete, ker vedo, da ste pasje ponižnosti vajeni, ker kličete svojim sovražnikom "živijo 1"
Oprite oči — zavedajte se 1
Ni vam mati, pač pa mačeha Avstrija, mati vam je Kranjska, Štajerska, Primorska in Koroška. To je vaša domovina, katero je 'Nemec iztrgal vašim očetom iz rok. Ni vam oče Franjo Josij5, pač pa očuh, vaš oče in Ivranitelj je narod Slovenski, katerega sinovi in otroci ste.
Odprite oči, bodite ljudje — bodite Slovenci in. Slovani!
-o-
Napreden delavec.
Vsemogočni kapital je razvil svoje sirena krila in pokril 7 nj mi ves človeški rod ter si prizadeva na vse mogoče načine, da zadovolji svoji pohlepi. V svcjji težnji za dobiček se je drznil tako daleč, in v «vojp moč je prevzel vse, kar je me-rodajno in koristno za nižje stanove. Kapitalizem ima v oblasti razne državne ustanove, ki bi morala delavca varovati. Vsa javna uprava shun kapitalu. Ko so delavci videli, da nimajo od nikjer pomoči, so sami začeli misliti na razne organizacije. Ko je delavska organizacija sprevidela, da je res v njqj najbolj močna brfcmba proti silnim krivicam, tedaj je tudi kapital spremenil svojo taktiko in začel z lastnimi organizacijami. Zato vidimo, da si kapitalizem prizadeva na vse načine, da bi delavske organizacije razdrl, ker dobro ve, da skupni delavci imajo moč.
Vsak delavec, ki ni mrtev za vsakdanje življenje, mora presoditi, s kakimi težavami in žrtvami se mora delavstvo boriti, da pobere le eno malo drobtinico iz »bogatinove mize.
Med organizacijami, ki se v prvi vrsti bore za zboljšanje delavskega položaja, so unije in podporna društva. Te dve delav6ki organizaciji ste med seboj v ozki zvezi. Te organizacije nas učijo, da vse dobrote pripadajo vsem ljudem, in da so vsi ljudje med seboj enaki bratje, aro je krivično, da nekateri v capah umirajo, dnugi se pa v dišavah kopljejo.
Unije.
IPbdiporna društva so dobra podlaga za uflije. Kdor je organiziran v podpornih društev, ima že neikaj zavesti, kaj to pomeni, če je delavec med seboj eloiien in drži skupaj. Zato pa osebo, ki je pri podpornem društvu, ni teško pregovoriti, da pristopi še v unijo. Ako se v tovarni ali v premogovniku prizna unija, lahko postane vsak član, da vaši prijatelji* ki so že v uniji, vam posodijo še denar, da pristopite, če slučajno nimate ničesar. Seveda, e« se delavci ene tovarne ali rudnika želijo organizirati ter potom štrajka ali dogovorov *alh<-tevati priznanje unije, delavci ne pristopajo tako radi. Mno-gOkrat se delavec izgovarja: Zakaj bi jaz plačal, če pa ne vem, da bom dobil ono, kar mi pravite. Bojim se še celo, da bom delo zgubil." In tak delavec ostane neorganiziran in ne ve ničesar. Kdo je izopet kriv ? Ne delavec, pač <pa, kapital, ki je poleg telesnih sposot>nostij
■ ■. v ■ • . 1 •:. - t,-
~----— *
veden delavec .postane škodljiv ostalemu delavstvu in preka vsakega delavskega gibanja.
Premoč kapitalizma.
Tak človek zgubi veto v svojo lastno moč in v pomoč svojega bližnjega, on upira1 oči najprej na Boga na zemlji — kapitalista — potem se šele ozira na Boga v Nebesih, da mu Ob času bolezni, krize in nesreče pošlje pomoč. Toda zaman je molitev in prošnja, j Bog kapitalist na pomaga.
Vzemimo za vzgled, da dobi neki delavec v tovarni boljše j delo in pristopi k podpornemu* društvu. »Do boljšega dela v tovarni je prišel, ker. je pokorno poslušal vsa' povelja svojih gospodarjev. In taki člani, ki potem pristopajo v delavsko organizacijo, so na škodo slednji. Zakaj? Glejte, zato: Pod pritiskom delodajalca in v strahu, da ne bo zgubil dela, izvršuje slepo vse zapovedi delo-dalca, dela najbolj teška in najbolj nevarna dela. On sprejema "nočno delo", samo za to, da se bosu ne zameri. Pri-takein napornem delu kmalu omaga, in to se pripeti skoro vsakemu1 delavcu, ki čezmerno dela in je pri nevarnih delih, in j tako kmalu na škodo organizacije. Če je pa zdrav, pa bo | pri sejah gotovo vedno hvalil kapitaliste, strašil svoje sobrate s (kapitalističnimi grožnjami, in tako pokvaril dobro delo, ki ga hočejo bratje narediti za sebe. tKdo je zopet kriv? 'Kapital, ki neusmiljeno izkori&da delavsjko ' življenje 1 ki hoče uničiti delavsko organizacijo, da .si popolnoma .podjarmi delavski narod.
Neorganizirane mase.
Mase' ljudij, ki niso pri podpornih društvih in delavskih unijah, so daleč od vsakega delavskega boja na boljši ob-, stanek- Ta nezavedna delavska masa nima moči niti volje,! da bi se zavedala življenja, ka-j koršnjo je v resnici. Taki ljud-| je tudi nečejo poskušati nobe-! nih nasvetov, ne berejo nobenih knjig, še manj pa kak časopis. Pač pa so bolj udani kar- , tanju, pijači, in dr. V slučaju štrajka večina teh, dela kot izdajalci svojega delavskega brata. Zato pa delajo kapitalisti z delavci kar hočejo. Raz v en neizobraženih, nevednih delavcev pa kapitalistom pomaga še dnžavna uprava in njena moč. Ko je štrajk, pridejo šerifi in miličarji, ki razženejo štrajka rje, ubijajo nedolžne ljudi, žgejo ženske in otroke kot so to delali miličarji v Co-loradi. Od vseh stranij se pripeljejo stavkokazi in — delavska borba je zgubljena. Delavstvo se vrača na delo pod slab*
šimi pogoji kot so delali prej.
> ' .
Politična moč.
V takem položaju je torej potreba, da prime delavstvo v roke najbolj zadno in najbolj močno orožje, kar jih ima delavec na razpolago, in to je politična moč. Le tedaj, kadar dobi delavski narod politiko v svoje roke, in jo bo znal pošteno in» do kraja is^eoristiti, tedaj bo telebnen kapitalizem.
Cilji delavskih organizacij.
Vse- delavske organizacije se bore za dobrobit vsega člo-večanstva. Kadar se cilji delav skih organizacij uresničijo, bodejo postali vsi ljudje pravi bratje, in celi svet ena sama enota. Tedaj bodejo prenele vojske, mržnje, borbe in drven-je za denarjem, odpadle bodejo unije in podporna društva, ker tedaj sč ne bo delalo samo «za bogataše, pač pa za vse enako. Vsi imamo enak cilj, in oo!-žnost vsakega je, da pripomore k skupnemu dobičku. Potreba delavskih organizacij je danes tako očitna, da vsaki delavec, ki ni organiziran, se v današnjem času ne more na-uuoabpp uuupaJdeu ;jba* z dvasetega stoletja.
;jjs v i;'K i.jji"T '3; •.'
Ali	mo_n»	v.v_
»mAM 111141IV il*W^WV pVUM..*
I pohištvo	prodano. I
VSA ZALOGA ZIMSKE-GA BLAGA MORA BITI
RAZPRODANA
i - i
Vsa zaloga vsega zimskega blaga mora bili
*
razprodana in to po
sledečih NIŽJIH KAKOR TOVARNIŠKIH CENAH:
••. .m'	'	»i
1 '	1	J
»
Ženske suknje fino izdelane iz najboljega blaga zadnje mode n. pr.
Suknje vredne......$ 8.50 sedaj samo $3.98
Sctonje vredne,.------$10.50 sedaj samo $6.50
Suknje vredne......$112.50 sedaj samo $7.50
Suknje vredne......$14.00 sedaj samo $7.95
/Suknje vredne......$16.00 sedaj samo $9.50
Suknje vredne......$18.00 sedaj po $11.50
. Vse suknje vredne od $20 do $27 po$14.75 ; _ i ____.
Ženske obleke z žeketom najnovejšega kroja h iz finega blaga.
Obleka z žeketom vredna $12.00 sedaj $ 7.50 Obleka z žeketom vredna $1400 sedaj$ 8.50 Obleka z žeketom vredna $18.00 sedaj $ 9.25 Vse obleke vredne od $20 do $26.50 po $13.95
Vse piwes obleke najnovejšega boji ■ iz najboljšega blagu
Princes obleke vredne $ 7.50 sedaj po $3:98 , Princes obleke vredne $ 9.50 sedaj po $4.75 s Princes oblekp vredne $10.50 sedaj po $6.25 Princes Obleke vredne $15.00 sedaj po $7.95 Princes obleke vjredne od $16 do $20 po $9.95
Ntfepši izbor finih lepo izdefauA otro$k snkeqj za dve do šest sbure deklice:
Suknjiče vredne......$3.00 sedaj samo $1.98
Suknjiče vrtdne.'.... .$4.50 sedaj samo $2.75
Suknjiče vr*hte......$5-5o sedaj ^samo$3.25
Suknjiče vredne:.....$6:50 sedaj samo'$4.35
Suknjiče vralne......$7 $o sedaj samo $4.48
Suknjiče od 6 do 14 let stare vredne:
Suknjiče za 6—14 let $575 sedaj samo $3.45 Suknjiče za 6—14 let $6.50 sedaj sam0 $4,25 Suknjiče za 6—14 le t $7.50 sedaj samo $4.75 Suknjiče za 6—14 let $8.50 sedaj samo $5.45 Suknjiče za 6—14 let $9.00 sedaj samo
$5.65
Suknjiče za 6—14 let $10.50 sedaj samo $6 50
Vsi ženski čisto volneni sweatri vse velikosti in vse barve bodo prodani na tq razprodaji po sledefik cenak
Mošrk sweaters vredni $4,50 sedaj po$2.75 Moški sweaters vredni $5.00 sedaj po $3.15 Moški sweaters vredni $5.50 sedaj po $3.35 Moški sweaters vredni $6.50 sedaj po $3.95 Vsi mošfcci sweaters vredni $7—$&o po $4.95 Sweaters za fante vredni $2.75 sedaj po $1.38 Sweaters fante vredni $5.00 sedaj po $2.75 Ženski volneni žeketi vredni $2.25 samo $1.45 Ženski volneni izeketi vredni $3.50 sedaj $1.75 . Ženski volneni želeeti vre<ini $5.50 sedaj $2.98 Vsi sweaters vredni $6—<$8.50 sfcdaj po $4.25 Vsi sweaters >za deklice vredni $2.50 za $1.25 Vsi sweaters za deklice vredni $5.00 za $2.25
Vsa ženska krila Odk|je) izdelane po najnovejšem boju iz H(jfingšega blaga po sledefibceniL
Ženske kiklje vredne $2.95 sedaj samo
$1.85
Ženske kiklje«vredne $3.50 sedaj samo $2.2$ Žensfae kikllje vredne $5.00 sedaj samo $3.25 Ženske kiklje vredne $5 50 do $7.00 po $3.95
V	. '	. V-V/-'d
Vse gori navedeno blago kakor tudi še precej drugih stvari pripravnih za božično darilo nora biti razprodano v teb od 30. dnij in to po tako, nizkih cenah kakor še nikdar poprej in tudi n&jer drugej. Toraj če si želite prištediti skoraj polovico vašega teško zasluženega denarja, pridite in prepričali se bodete o resničnih jako nizkih cenah sedajne moje razprodaje.
Ne ozirajte se na moje izložno okno, pridite naravnost v trgovino in razkazali vam bodemo vse kar želite; Za obilen obisk in ^ podpiranje moje trgovine se vam najtopleje priporočam in vam bo-dem tudi vedno hvaležen.
BENO B. LEUSTK,
6424 ST. CLAIR AVL BLIZU ADDISON CESTE.
OPOMBA: Med to razprodajo ne bodem dajal kakor tudi nezame-njaval tiketov ali znamk -stamptov-
....
K — .
Vojna, ki jc izbruhnila med I Rusijo in Turčijo, je sedma v s razmeroma kratki dobi 150 let.
(Brva rusk<Hurška vojna se je pričela I. 1768. Trajala je 6 let- Končala se je z mirom v i Kainandiže leta 1774. V tem miru je Turčija odstopila Ru-| siji ozemlje med Dnjeprom in j^Qjfgom ter mesta Kinburn, plfertoc, Jenikale in Perkop. f Razen tega je dobila Rusija f protektorat na 'Valahijo in 1 Moldavo in Turčija jc morala tftofpncno tudi dovoliti svobodno s? plovitbo po Črnem in Mar-marskem morju ter pnost prehod skozi DardaneJe.
V	drugi vojni od 1. 1787. do 1792. se je Rusija borila proti Turčiji ramo ob rami z Avstri-
V	miru v Jassyjui je dobila Rcus-ija ozemlje med Bugom in ( D.njestrom in mesto Očakov.
Tretja vojna od 1. 1806. do	(] I#i2. se je tudi končala s porazom Turčije. Mir v Bukare-	. iti je določil reko iPrut kot me-	(
jo med obema državama.
B" ' % *	1
Četrta vojna jc trajala samo j
dve leti od 1. 11827. do 1829. ' |||Conča<a se je z mirom v Odri-
nu. -Rusiji je pripadlo ustje Do- j I «ave, del Armenije, kot vojno (
odškodnino pa je dobila 10,000 § cekinov.	j
HgEPeta vojna me<l Turčijo in . r Husijo je iabruhnila 1. 1853. ' § Bila je to takozvana krimska ; vojna, v kateri so se s Turčijo : proti R#ji borile Anglija, j Francija in Pijemont.
'To vojno je 1. 1856. zaključil 1 kongres v Parku.
Rusija je morala odstopiti 1 ustje Donave in mesto Kars. [ i Nadalje se je morala obvezati, I da ne bo imela v Črnem morju; 1 I večjega brodovja, kakor Tur- 1 Hpa, ter se odpovedati protek-Hbrsta nad pravoelavnimi naro- r |j in nad podon«v*imi tcneie- '
VllUlIIlIa «
i Šesta rusko-turftka vojna se	s
je pričela 1. 1877. Trajala je le-	t
to dnij. To vojno je mogla Ru-	<
sija pričeti le, ker si je preje ra-k gotovila nevtralnost Avstro-Ogrske s tem, da je priznala pravico do Bosne in Hercegovine. Na strani Rusije se je takrat borila Romunska. Združena rusk o-romun ska armada je dne 24. aprila 1877 prekoračila turško mejo. Rusi so jeli v Kavkazu oblegati trdnjavo < ■Kars- Vsled znmge Muktara 4 paše pri iSevinu dne 25. junija j »o se morali Rusi umakniti i-z- j pred Karsa. Sredi meseca ju- ( iija so Turki potis-nili Ruse v j Aziji preko meje na rusko o- . zemlje.	(
Na Balkanu so Rusi preko- f račili 'Donavo dne 27. junija. . Dne 7. julija so dospeli do Tr-nova, a že 13. julija je preko- j račil general O ur ko Balkan- j l>ne 20. julija je Osman pa- . ša potolkel pri Plevnu ruskega -generala Silderja. Rusi so do- y bili ojačenja in so znova napa- ^ (Hi Pleven. Bili so zopet odbiti. Tudi generala Gurlka je Sulej- . man paša potisnil iz Rumelije- -•General Skobeljev je napadel r) Pleven d'ne ti. in 12. septem- j ib-ra, a je bil tudi odbit. Na to ( >0 se Rusi odločrli za redno o- v bleganje mesta. Dne 10. de- , cernbra 1877. se je Osman pa- s sa skušal s svojo armado pre- j biti iz trdnjave proti Vidinrn ^ Poskus se je ponesrečil. Vnela ( se je krvava bitka, ki je traja- N la več dni. Končno je bil Os- j. man paša prisiljen kapitalirati ^ s posadko 40,000 mož. Med tem je ruska armada tudi v A- j' ziji izvojevala zmago ter zav- j zda Kars.
V tem miru je Turčija od- . *U pila Rusiji del Armenija K ar som in Butumom, KomW- r niji Dohrudžo, priznala je ne- (| odvisnost Črne gore tn Srbije p ter pristala, da se osnuje av- j tonomna kneževina Bolgarija/ ? ki bi naj obsegala vso Bolga- s rijo, Rtinielijo in dele Makedor ^ nije.	v
Ta mir je bil, kakor je zna- n no, revidiran na kongres« v (| Berolinui.	o
Sedma rusko-turška vojna ,1 se je pričela pravlkar. Kako bo Is ta končala, bo pokazala bo- t dočnost.	g
V zdnjih 146 letih sta se
Turčija in Rusija vojskovali šestkrat in vse te vojne so skupaj trajale 26 let.
» '
o
Osoda Anglije se odloči na suhem.
Neki general rezervnega ka-1 dra, ki radi starosti ne more na
i>ojisče, je izjavil nastproti nekemu poročevalcu: Zavezniška stvar stoji očividno jako dobro. 'Nemci.si veliko prizadevajo in njihova hraihrost in razumnost zaslužita priznanje. jOjačHi so bojujoče se Vnote in spravili na noge nove armadne /foorf, katerih pretežni del u-po rabi j a jo v Belgiji in severni Franciji. Znamenito je, da so f r a n cosk o-angl ešk e obr a m bne sile fniogle ta sunek prenesti, še več: niso ga samo prenesle, marveč se je njihov položaj, kakor je videti, tekom enega meseca -zelo izboljšal. Nemško časopisje pripoveduje, da hočejo iti Nemci v Dunkirik, Calais in Toulon, da od ondi zasedejo Anglijo. Povejte glasno, da je to 'navaden bluff. Predvsem bi jih mi morali pustiti, da bi tje prišli. Ravno tako bi se naš zvesti zaveznik Anglija šele morala dati zasesti. Brez dvoma bo posest Dunkirka, Calaisa in Toulona nudila Nemcem skrivalšiča za podmorske čolne. V Calaisu postavljene baterije bi ovirale plovbo ffrancoskoangleškcga brojlovja po Rokavu. To bi Ibi-lo za sovražnika zelo ugodno; toda kako naj 'Nemci poizkusijo izkrcanje, dokrer morejo f Angleži E<ot gosp^etovaki na morju potopiti transportne ladje, in s kakšnimi močmi naj Nemci izvedejo ta poizkus, če imajo že sedaj velik trud, da zadržujejo francosko-angtešlke sile in lo prisiljeni, da1 se umikajo pred Rusi? Angleži dobro vedo, da je za Jbrambo Anglije najboljše brambno sredstvo to, da se zopet zavzame belgijska obal iz Antvverpnoni. Db se pa jBelgija zopet osvoji, treba Nemce zmagati. Na lčc»rtinen>-tu se tedaj odloča osorfa Anglije, — General je araJcfjučiT
(Podporna društva.
Naloga podpornih društev ; je skrbeti ia svoje člane ob času bolezni in nesreče, po smrti pa za njih sorodnike, otroke in udove. To je pravično, in v j današnjih ' časih' neobhodno < potrebno, pelavec v svojem 1 današnjem položaju ni nikjer ' zavarovan proti bolezni ali ne- i sreči. Če je reven,, mora umre- < ti v bolezni in nesreči. Dokler j je zdrav, še toliko zasluži, da . se preživi, ko je ipa bolan, te- } daj ga delodajalec ne pozna j več." Mnogokrat delavec celo J toliko nima. da bi društvo pla- J čal, ker je včasih precej visoka < cena za plačevati! Kdo je zo- j pet temu 'kriv ? Kapitalizem, j O11 je povzročil, da so vsa živi- , la in potrebščine tako drage, t da delavcu od plače ničesar ne i preostaja, in drugič da delav- 1 cu le toliko zaslužki, da si 3 kruba kupi.
Slovenski mornar — črnogorski j jetnik. .
Franc Pihan iz Blejske Do- j brave, ki se je spomladi pro- j stovoljno javil k mornarici, je j bil ukrcam na bojno ladijo < "Zenta". Isti [>oroča iz jetni- ,j štva bedeče: Ljubi starši! Sem j zdrav in vesel. 'Našo ladjo so'/ Francozi potopili 16. avgusta. \ Zelo sem srečen, ker me ni za- 1 dela nobena kroglja. Mnogo I se jih je potopilo. Preplavali / snro ro km v petih urah do čr- J norawdtega brega. Ko smo »r^. 1 slTna stjiho, ,so nam dali Črno-'J gora jesti, piti in obleko. PVo-sfm Vas lepo, odpišite mi <br-zo! Vaš rdani sin.
. i
V vojnem vjetmštvu. Sin J. r
Kersnika, g. Jos. Kersnik, se fl nahaja, kakor smo že poročali, 1 v vojnem vjetmštvu. V boju ob ž Drini' sta mu bili prestreljeni jj obe nogi in obležal je nezave- j sten. Prvotno je bil v oskrbi v h srbski bolnici v Cafiku. Tam je j ležat Itake tri dni. Ko je okre- C
1 slovenska
mlekarna.
I	Slovenskim družinam se priporo-
1	čam za dovažanje svežega mleka na
4	dom. Imam vs&k dan sveže mleko na-
I	ravnost od farmerjev.
Vsi moji dosedajni odjemalci so bi* li vedno zadovoljni z mojo postrežbo.
V zalogi imam tudi vedno svežo, izvrstno smetano.
SVOJI K SVOJIM I
A. LAUSHIN,
slovenska mlekarna
6305 GLASS AVE,
SSSSBBSSBB9MS8SHS99BE9BBB9BHBHHHBBIHBBSE^B


» «. '	t	* 1	SO1;'.	k. . ;»•■• ■ 1 ■>,'' '.	"'-i	'
..ru 'ji"■lijl'-Qi .'..W, v„ ...i	1 v^ff!.	■' 1 '' 11 ''ji?"^m'1'"' '' 'i"',','•"* j "'••■.'^ '»'-f',
DR. A. A. KALBFLEISCH,
ZOBOZDRAVNIK	/
PRVI POZNAN PRI SLOVENCIH
6426 ST. CLAIR AVE.
m ■	.	..... .......—.,	..	. .	...	1	_ ........ ■ i—
•—----— 1 ." ; ... ..i. ..
Vsem prijateljem in Slovencem vošfim vesele božične praznike! Srečno novo leto.

FNHPMImv * ■ -sjjt ;

j.
H
BL nnSj atari i' W	*
Ki- Svijet" v New
Hrc: Ali je resnica, da
Hjd. v Avstrijji tako
Hpjt. Avstrijo in njene-
^Ha, da gre naš narod
HHfsmrtmim zaničevan-rT '
■pogumno v vojno, v | tako sm0 vprašali ^^Ht|adega rojaka Pavla ^Hpi je pravkar otresel ■»trije s sebe in stopil ameriška tla. Pri-HRlijanskim parnikom Hfrd" Italia", Lahko je ^Bčker je ameriški dr-pn odgovoril nam je
^Hlfllrca; navdušenja HEfj^ ni noib^nega, ne za za (njenega cesarja. ^Hp s ponosom v voj-BpL s pritajeno kletvi-Hijjtiku in z ogorčenjem ^^Hntili. Kamor sem šel ■ft, nihče ne želi dobro jfn an j pa Slovani... Hftpo slišali tako govo-Hp "rojaka, katero se Hm deželi la'hko izusti ^HKkjti za kazen, smo se ^^^miih avstrijskih kon-^Hjjfc.plačanih avstrijskih ^^■p trobijo v svet o I mm., sporazumu in slogi H narodov. Spomnili Hnih, ki iza ddkaz nav-^■g slovenskega naroda ^^Hippisanje slovenskih, in nemških listov, i ^^Hfesmo se onih garjevih BRtttkaj v Ameriki, pa Hp zemlji, pomagajo na- i za rop in a ubijal-^Hp uče. da spoštuje ja-Da, njih smo se Bnfc ko smo začuli te re-^H|£«ede o položaju v sta-^^Hfoni, in vsekako so te ^HKsj resnične ' kot vse ^^Hbopisov v stari do-^Hner so urednikom ro- , ■■Sne, in morajo pisati Mi naroČi vlada, ali pa ^H^niehati izhajati. Spo-^■Hho se posebno onega ^^■pl naroda v Ameriki, ^■vranju Josipu svoje-■jv Avstriji pa, svojo | Hko, od katere* so se ^Ha nos in za ušesa, ^^H|pokradla in prtfslepa-Bitf narod, nesrečni na-H§enna domovina 1 Heste, je nadaljeval ^Krda narod v domo-javno govoriti, am-^HHpedseboj šepetati, in ■mitajo tako,kar sem { I na lastna ušesa: Hr- -i Hajb Srbe, SHbi ubijajo 1 Kftfvati ubijajo Ruse, j Hpo Hrvate, torej:'Slov ,1 HKcfseboj pobijajo, in * Hk-korist? Za nemške- i
Kito dejstvo naš narod	j
Hjwnovini prav dobro	9
H|vsakdo lahko to ve^	i
■p'malo razuma in pa-	■<
Ba kljub temu se do-	l
Hg' ki thočejo na vss|c	i Beti. da se Hrvati in
gorijo za svojo domo-	i
■poj o svobodo. Seve-	j
^■I zato tako misli, ker	{
HHd povedala nemška	,
i
■Kv Avstriji (samo	i
Bpfhajajo, toda ne vr-	i
HK nič, ker ljudje ve-	]
gljnorajo časopisi pi-
HEiiam je govoril naš	*
i
Bile pa spomnili onli	\
Hwiikarjev" v tej de-	[
^Hhiskujejo in za živo	£
Koda ja j o vojna poro-	t
Ercarok raj skih listov-	i
ftionikov, ki ne da bi	<
Hpjkni o resnici, pišejo,	:
Rmkajo oči sovražni-	a
ojak, ki je prišel iz sta-	r
H nam ni mogel	t
Kllko narodnih lju-	r
Hpzdihuje po avstrij-	l
■torih. Samo tajno se	c
■ffi jrh je silno mmogo	1
HB&jih. Stiska v Av-	2 [Usedaj velika, in sča-
Hne še večja. Dra-	s
se/nosna; malo krom-	$
R>pridelak>, a ostalo	1
n
■i so konje in vole, in i Bbejo še krave, ljtsdem e *a kupljeno bTa- c
^p^jPM^* && j i m 3tj € kom ad I
■ ^
Z menoj se je vozilo tudi nekaj Mažarov, ki so trdili, da je njim Avstrija takoj vse plačala v gotovem denarju. Slo-r vani pridejo zadnji na vrsto, i "Ali se kaj ve o naših ubitih 1 in ranjenih vojakih?" smo
vprašali. ..	:: /
! "Da, ve se/ polne so jih vse
•	bolnišnice, in na stotine privatnih hiš. Po nekaterih krajih
i otroci niti1 v šolo ne morejo, l ker so povsod ranjenci. In ka-i ko živinsko postopajo z ljud-I mi, naj sliuži v zgled ta slučaj:
•	'Neki .naš rojak se je pred le-1 tam vrnil iz Amerike. Bil je i bolan, strt na prsih od nesre-- če, katero je -doživel v rudniku. : Ni bil zmožen? za nobeno delo,
pač pa se 'je'Siromak komaj l •.!;:<*:! okt ii. ocl hiš«? do hiie. , Ki« «t pobirali čiHo pjnike. s i pobrali tudi njega, in ko jivn j« uvedal, daje bm.in. da ^e komaj kvišku drži, so mu od-1 govorili nemški oficirji, da je I dober za dve kroglje- In odpe-1 Ijali so ga na bojno polje, in ker siromak ni mogel hoditi, se je zgrudil, še pnetdno je dobil kroglje v telo. Odpeljali so ga v "l>olmišnico v Karlovec, njegovi ljudje so ga pa hoteli spraviti domov, da čimprej i okreva, toda niso ga pustili, > Iker kakor hitro pride zopet 1 i malo k sapi, ga bodejo zopet poslali po dve — kroglje. Ta človek se imenuje Ivan Budi- 1 seliČ.
Tako se postopa & našim na-irodom, tako se ga tira v klavnico v Avstriji* in dočim pada siromak opešan prodno pride v 'boj, in ko siromak priklinja na dno duše prokleto vlado, pa kričijo najeti kričači v Avstriji, da narod z veseljem hiti pod zastave, z veseljem gre v ljudsko klavnico.
Poslušali in poslušali smo našega rojalka, kako je pripo-veidoval. Teško nam je bilo. ko smo prippodabljali šepetanje naroda v zavrženi, salblji in puški prodani domovini, in glasno zagovarjanje Avstrije v tej svobodni domovini. Kakšna slika je to: Tam v Avstriji ^ zasužnjen narod šepeta o svo- • bodi, tukaj pa narod svoboden zagovarja rop in umor... 1
1
-——o—■—
Božični spomini.
V __I
i
(Piše B. L.)	J
'' '•*•' , • ';■ V .J-	K k, i , j
'*Slava Bogu, (na višavi, in s mir ljudem na zemlji I" tako so j vzklikali naši pradedje, naše prababice, 'dedje in njih po- ( tomcj; vsako leto na sveti ve- | čer od tedaj, ko so prenehali biti pogani, in »o spneijeli vero . 'riinsko-katoliško, ono vero, ki < je nad vse idealna v svojih naukih, katera Kristove nake pa | so vzeli v zakup potom raznih ( ,državnih in cerkvenih pogodb ^ kronani kralji in cesarji raznih j narodov.
1913 takih večerov je že po- j teklo, minuli so, ne bo jih več, , šli so v neskončno večnost, j tRazktolniki katdliški narodi, ^ vsepovprek, so ta večer slavili | vsak po svoji tradiciji, ali vse « skupaj je prevevala samo ena , misel, samo jedna želja, kličoč: j Mir ljudem na zemlji lw	{
In če ima kdo pravico do 1 "Spominov na sveti večer", je j v to opravičen v prvi vrsti slo- f venski narod, oni narod, ki je I prava predpodoba našega Kri-sta, oni narod, ki dela, trpi in , umira za svoj obstanek, sadove T njegovega truda pa uživajo lju- j dje, ki vsak dan čestokrat gre- s še proti vsem "božjim zapo- f vedim".	;
Vtopimo se v mislih, oživi- 4 mo stane spomine na one "sve- t te večere", ko^mo se še kot c mali srajčniki, četudi v revnih kočicab, stiskali k materam, k s očetom in nedolžno vpraševa- t li: "Maima, kdaj bo rojen Je- 1 zušček ?"	t
Bili so to »nočni časi. Očetje t so delaU in molili, matere so r gospodinjile, ' opravljale deco, ] krpale, četudi že napol razpa- ^ die cape, pa pridnost je pospr«- i vjla vse.	'	c
Kako smo se torej kot otro- \ ci veselili tega večera, zakaj? \ Ker smo se nedolžno veselili
Uvojega življenja, ne vvedoč,| kam nas pelje to" mukapolno
življenje. »Naši roditelji so pac
znali, da je življ«nje teško, v zvezi z marši kakim i neprili-
kami, saj so pretrpeli že mnogo gorja, a ti mogočni sinovi tega zdravega slovenskega naroda niso bili nikoli klonili tilnika, in niti naravne sile niso bile kos njihovemu odporu. Kako skrbno mi' je pripravljal rodni ooe one • "jaslice",ki so sicer po zgodovini nemškega izvora, in kako zelo sem se veselil« kdaj bo zalbrlela tam pod jaslicami lučica — prižgana v čast onemu, ki je odrešil svet, onemu, ki nam prinese mir!
(Zadovoljno so gledali roditelji ma moje nedolžno veselje, saj sta bila oče in mati jednih mislij, ki žele ljiibljeni deo" samo še.» blagostanje 1
Konečno se je vendar napravil mrak. Oče je vzel v roke posodico z "tžegnano" vodo, mati pa je pripravila posodico z žrjavico in kadilom, vsa družina pa je nekako zamaknjena korakala okoli hiše, molila in prosila blagoslova- iProsili so, naj jim nebo prinetse miru in sreče. .
Tudi ta obred je bil končan. Večerja, ki ni tudi ta večer prekašala vžitkov koruznih produktov, je teknila bolj« kakor sicer vsak večer, saj je ibil to večer, ko človek ne pričakuje dnuzega nego veselega glasu, ki naznanja: "Mir ljudem na zemlji!"
Zadovoljno se je vsedla de-ca tja, kjer je njeno mesto in željno pričakovala povelja očetovega, kdaj maj prične nedolžna in ntT1- dobiČkotiosna igra, ki ima namen samo skrajšati čas do one dobe, ko nastopi polnočna ura in pride na svet "odrešenlk".
"Tombola!" sem veselo zakričal, in dolbil sem denarjev, veliko, veliko, za moje nedolžne potrebe, in oče in mati, oba sta bila vesela, vesela mojega veselja. Tako se je godilo i bratom i sestricam, m če je kaka, morebiti ' zlobna zavist med nami vladala, je bilo nocoj to pozabljeno. In če sva si s .fizično močnejšim bratom drug drugemu segla v lase, je temu prepiru hitro napravil konec naš oče z enim samim ostrim pogledom in z odmevajočo besedo: "Mir!"
Vbogljko, strahopetno in proseče, so se upirale naše oči tja, odkoder je prihajal ta ukaz in mir je nastal, poravnani so bila vsa nasprotstva, in znova smo se ljulbili, po bratovsko, saj nas je učil tako oče, ki nas je moral prerejati celo kopico, pa je kljub svojim skromnim dohodkom ljubil vse enako, ljubil je zlati mir, in ga tudi zahteval, zlasti pri ®vojt družini. Tako je potekal sveti večer v koči delavca.
In ali je bilo drugače v hiši bogataša? Da, aH s samo enim raizločkom in to z razločkom, da so tam imeli vsega v izobilju, da so imeli tam to, kar jim je poželelo srce, da je tam prinesel "Jesušček" pridni in nepridni deci raznolikih igrač, in če so se tudi tu razporekla deca radi lepših daril, je zfopet bogati oče mogočno zaukazal "Mfirf" In mir je zavladal tudi v tej razkošni druižini, saj je poveljeval tu kakor v revni koči, oče,, ki je ljubil blagodejni mir, oče, ki ni želel, da bi se prepiral brat z bratom, oni oče, ki je hotel, da mora brat ljubiti brata t
Taki spomini se mi porajajo v duši, ko mirno stopam dalje v življeinje polno muk in trpljenja, ko gledam to življen-sko vrvenje za zlatim mamo-nom in se nekako otročje vprašam: '*Kdaj nam bo prinesel "Jezušček" zaželjeni mir, kdaj bodejo očetje vojskujočih se evropskih držav rekli: "Mlir!"
Spomini na lepe večere me silijo, da zaželim miru sebi in bratom, da zaželim miru vsem ljudem, ki se enojnega čela trudijo, da nam deci preskdbe tako zaželjeni mir. Kdo bo prinesel mir in nam ga položil pred stevansty) bdžično drevesce! --Bretz volje kraljev
in cesarjev si odkrito želimo to drug drugemu, brez razločka vere in narodnosti in priklo-pimo se klicu:
"Mir ljudem ma zemlji r
i•• HŠ^Mii'» 'ii"'-1'	■ '•
Trgovina z darili.
Mi imamo v zalogi igrače vseh vrst, kakor, konjičke, male gugalnike, male avtomobile, ognjegas-ne vozove, mehanične igrače, magične laterne, male pečice, kuhinje, železniške vlake, vozove in likalnike
Za punčke: Male punčke, naravne punčke, oblečene punčke. Vsi okraski za drevesa, umetna drevesa, mali glasovirji, trobente, bobni, škatlje z orodjem, žogo, banke, itd.
Naša prodajalna je glavni stan za darila na vzhodnem koncu mesta. Mi imamo vse blago, po vsakih cenah, za vse (udi. Posebno velika izbera daril za praznike. Mi smo prepričani, da vas zadovoljimo. Pridite sedaj. Odprto zvečer pred prazniki.
tn y. I fnr	7T rj , 1 rt*
Za ženske: Za moške: Za otroke:
Kožuhovina, svileni Praznične .rajce, nar«- Kožuhovin«, pletena dežniki, robci, spodnja mniki, svilene nogavice, zim,ka ob|eka, jopiči,
krila, rokavice, nogavice ?v,,.e™ 'n P,*tn?ni r°bcl' rebci, rokavice, trakovi, in trakovi.	jopiči, dežniki in rokav kovčki> oblekein p.K>vi
—rn—mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^^^—rn wmmm—mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm	mmrnmmmmmmimLmmmmm*mmmmmm*mm*m ■
Ženske	Ženske kožuho-
suknje:	vinaste suknje:
tost* $4.95	$13.95
ovratnik	. Y slVV suknje po	• ■ W« w W
$10.00 vredne črne	AP $25.00 vredne	A «| M
suknje, g svilo •	Hh 8€ttlPlu8L. a JloMO
okrašene	. ywIWw posebno teškesuknje w I w|TW
$10.00 ženske navy	AA Mm $17.50 črne	A mm
ZaSnje'. . 90.45 st . .$12.40
$8.50 vredne	Jj AP $39.00 črne svilene	JF
ženske fancy	Jfl Hh velour	JC I .43
suknje, po	alWw suknje po	.	■ ■ ■ w
$12.50 vredne	JU? $25 0€ črne	it A TF M CT
sr". . $7-40	. $17.40
11
Deklicje suknje: Otročje suknje: Ženski jopičil
Za 6 do 14 let	Za 2 do S let	^ *
$2.75 cheviot (1 nr $2 »redne, rudeče ali ^ 4 AA $1.25 vredni	CQa
suknje .	^I.SO bele ur.ui . . #1.09 M"* ' ' '
$4.50 ol^je cU- ep QC »3 be)e be., C1QR	' 60C
chilla suknje . . ^ICbbVW skin suknje . ^ I	rudciI Jop^1	VWV
$5.00 otročje (Q QC $5 chinchilla	JR $3.00ženski	(O f%(\
caracul subje . ^OiVV suknje . .	norfolk jopiči ^CaUU
$6.00 oliočje (i QC $7.45 bartunaile (i QE H00 »e™ki (p QC astrahan suknje fTiVV suknje . . . (f'fivW volneni jopiči ffaaVW
Blizu železniškega križišča.	Odprto zvečer do božiča.
SEVERUS
Imam tri prijatelje, ki imajo vsak različne nazore o narodu, veri in socialnih vprašanjih: prvi je naprednjak, drugega kličejo ljudje za klerikalca, ] tretji je pa "razrednozaveden" socialist.	i
Ne dolgo tega smo imeli se- i stanek, prav navadni prijatelj- 1 ski sestanek, lca<koraen je mo* i goč med pametnimi ljudmi, i Moram namreč omeniti, da 1 smo vsi štirje, katere tbi ljudje nazivali inteligentne. Kot taki f imamo seveda široiko duševmo \ obzorje in lepo a redko last- r nost, da sm0 potrpežljivi drug s z drugim, z drugo besedo — s tolerantni.	?
Prišli smo skupaj tako slu- s čajna družba je res zanimiva s in lahkobesedna. Na umetno z prirejene bankete in sestanke d vsaj nc verjamem. Človek se k počuti preveč hinavski, kakor r recimo na banketih delegatov na raznih konvencijah, kjer V si nasprotni kandidat je za iste d urade mečejo poklone in se n jim srca topijo od same umet- k nc ljubezni do vseh sobratov, ci tudi če so konkurenti za isti p urad,	j<
Oglasim se k besedi. Rekel sem svojim prijateljem:	P
"Dragi moji, v lepem razpo- či loženju nas je" dobil nocojšnji ni večer. Tukaj smo zastopniki st raznih struj med Slovenci. Ma: st tokdaj se snidejo tako prepri- se čani zastopniki različnih stranic U pri prijateljskem obmizju, ka- pi kor smo se mi noc<$. Zdi se mi. se posebno lepa prilika, da si no-| n< coj medsebojno izrazimo svo- lo je prepričanja in svoje osebne A nazore o velitkih dnevnih vpra- n« šanjih." •	di
"Bravo, živijo, prijatelji" Jt mi zakličejo.	nj
"Torej naj ima naprednjak pr Janiko prvi besedo, "reče Jaka, se ki smo ga smatrali za voditelja klerikalcev.	ns
"Cuj, čuj, naprednjak ima pr besedo"", se oglasi prijatelj Peter, socialist, sedeč za mizo V cb steni, popravljajoč si veliko tx škrlatastordečo kravato pod šk vratom. Usta so mu nehote pr uhajala na izzivajoč posmeh. I bi Janko si prižge cigareto in »ti trči nalalhko s čašo po mizi. nn Drugi mu sledimo.	»n
"Dobra j>ijača to. Se star st; Horac bi zemenjal svoje kam- od panjftko vino za čašo moderne- pr ga. Ker že hočete vedeti zakaj te sem naprednjak naj izadostu- oh je nekaj besed.	vs
Bil sem tudi jaz vzgojen v m strogo verskem duhu, kakor smo bili skoto vsi Slovenci, dc Od zgodnje mladosti pa do to zadnjih let gimnazije so mi na vtepali v glavo katekizem- Ved ze no je bila na vrsti prepoved ali izapoved: to smeš storiti, kc tega ne smeš. To je greh in to ce jc greh. Kakor da bi bil človek ni samo zato na svetu, da bi san- nj jal o angeljih in se bal hudiča, nj Duhovnik je povsod igral vlo- sU go policaja. Starši, učitelji, nc profesorji: vsi so trepetali pred to talarjeni.	C<
Hotel sem brati moderne in povesti, zaljubljene pesmi, zna- na nstvene moderne spise; vse je tn bilo prepovedano. "Deteljica se ali Trije nifedeniči", "Stric To- i?r mova koča", "Robinzon", "Živ- nil Ijenje svetnikov", "Svete di zgodbe", kak star letnik "Dom da in Sveta", to naj bi 'bila vsa kil dušna hrana. Jenko, iPrešeren, Jurčič, Stritar, Ljubljanski da • Zvon so bili na indeksu. Ker to sem bil že od nekdaj bolj samosvoj, sem nalašč stikal za prepovedanimi spisi in časopi- žii si in sčasoma začel prebirati tal le liberalne "moderne" knjige va in časopise. Sovražil sem vse, g kar so mi priporočali po aolalh. do Posebno sem še sovražil <ki- m< hovni^ko komando."	pr
"Torej je vse naprednjaštvo bli le takozvana "fanska gonja" »u pripomne hudomušno klerika- le} lec Jaka.	ja.
"Da v gotovem oziru., 'Naprednjaki smo pred vsem zo- da per nadvlado duhovnikov. t>o- jai bijo se seveda tudi med duhov- tei A: niki poštene duše, ki imajo kaj ve
je bil Gregorčič m takj«,P<»e- Sk
ipi^P^^" UifiiHIU j. koliko tudi Finigar- Duhovnik naj bo gospodar v cerkvi, politiko in javnost naj' pusti v miru. On nam ne sme narekovati in s pomočjo policije zapovedovati, kaj naj beremo ali pišemo ali govorimo. Saj jo imamo lajiki iste možgane in u, ni -treba, da bi jih dajali v za-%: kup duhovščini." ra "Torej naprednjaki niste zo-a, per vero," se oglasim jaz. i" "Smo in ne. V javnosti trdimo, da je vera privatna zade-e- va posameznikov, med seboj j. pa mislimo, da ne more biti > naprednjak, kdor hodi nepre-ii, stano v cerkev, odgovori Jan-la ko." «
je "Pripoznati moram, da na-ci prednjaki nimamo strogo do-o ločenega programa o ta^tozva-t- nem socialnem vprašanju. Mi g se borimo za individualno pro-
-	stost, za prosto konkurenco. Napredna ali svobodomiselna
i- stranka se bojuje za svobodno j a svetovno naziranje, svobodno
0	znanstvo, za ločitev cerkve od' e države v Avstriji, za civilni za-1 e kon, za prostost verskih sekt", r razlaga Janko.
v Petru ta odgovor ni zadosto- ( r val, "Naprednjaki se izogibate e delavskih vprašanj. Takofcvana' e napredna strartka v starem
-	kraju je le bolj stranka "škri-, cev", to je advokatov trgovcev,
1	pisarjev in premožnejših slojev".
1 Janiko je nekoliko premislil. Po kratkem molku reče: "Ve-
-	čina naprednjakov ali svobodo-i miselcev v Ameriki glasuje s i socialisti, tudi če niso vsi pri
-	stranki. Slovenec svobodomi-
•	selc, potem šele socialist. A : tudi v starem -kraju imajo na-
■	prednjaki velike zasluge. Kdo i, se je boril za pravicč svobod-
, nega govora, v času, ko ni bi-
•	lo še na Slovenskem socialista? i Ali nimajo napredni elementi
■	največ zaslug »za vzbuijo .naroda? Prešeren, Jenko, Stritar,
' Jurčič, I^evstek, Kersnik, Voš-nja'k, Tavčar, ti so bili naši : preroki in bili so, kakor bi jih , sedaj nazivali, naprednjaki." i »Med tem je klerikalec Jaka nabival svoje topove in se pripravljal na pošten odgovor.
"Mene imenujete klerikalca. : V Ameriki je mesto (klerikalec bolj priljubljen izraz "katoliški Slovenec",kakor če bi naprednjaki in tudi socialisti ne | bili "katoličani,,. Zdi se mi, da ste jako nedosledni. Slovenske j naprednjake sem že od1 nekdaj < smatral za slovenske protestante, samo da si ne upajo ■ odločno pristopiti - k pravim protestantom. Ameriški pro-testantje gredo v cerkev samo ob izvanrednih prilikah, pa se ] vsaj ne sramujejo pred svoji- \ mi manci,	J
Pravi (katoličani smo bolj dosledni. Verujemo, da je ka- ; toliška cerkev ona vodnica, ki 1 nam kaže kako živeti tu na I zemlji, da se izveličamo". i "Z drugo besedo", reče Jan- i ko, "katoličani se obračate na 1 cerkev, da vas zveliča, da vam ; ni treba premišljevati 0 posled- < njih rečeh. Dočitn mi napred- i njaki ali svodomiselci sami -re- I šUjenio vprašanja o Bogu, več- i nosti in o vesoljstvu, imate ka- i toličani že vse preparirano, i Cerkev je za vas konservirala i in pripravila raizlične dogme, s nauke in navodila, da vam ni j treba drugega storiti, kakor i sesti k mizi in vse skupaj po- I iireti, kar vam ponujajo duhov-niki. Zdi se mi, da jc dosti 1Jtr- I di zato vernih, ker so preleni, < da bi sami premišljevali o veli- 1 kih skrivnostih življenja".
Janko se je pri zadnjih bese- i dali ogrel in s ponosom -zrl na 1 tovariše. Oglasim se še jaz.	1
"Zdi se mi, da lahko razlo- i zim, zakaj sta si Janko in Jaka < tako različnih nazorov. Naj ' vam povem priliko."	s
Mi stojimo pred visokim zi-domi, ki obdaja nekak vrt. Mi- 1 mo nas pride gospodar in nam | pripoveduje, kakšne lepe ja- • blanc rastejo na njegovem vr- j »u. Ravno seejaj so polne naj- I lepšega in najslastnejšega sadja.	1 Jaka bi seveda verjel bese- j dam bogatega moža, ker ver- > jame brezpogojno v avtoriteto \ ter misli, da je treba verjeti t verodostojnim pri&asi. t Janko ni tako lahkoveren, s Sicer pozna gospodarja, da je
. iwr ■, ' ■
■■■\-\ip LM sCTwIb .Wi11*'®; Hf* *itraBMfž
iik fcolikortoli- zanesljiv človek, a o- spominja se na žalostne sku-v šnje, kako je bil opeharjen in o- goljufan od najboljših prija-a- t d je v in na videz najbolj zane-ik> sljivih prič. Janko bi si dobil aj lestvico in splezal na zid ter se in na svoje očj prepričal, če je a- gospodar govoril resnico."
"Da, tako je", prikima Jan-
0-	ko.
Tedaj se zasvetijo v kotu za li- mizo oči socialista Petra. "Jaz e- bi pa ne občepel na zidu; sko-oj čil bi čez zid na drugo stran v iti vrt, splezal na jablano ter si e- utrgal sad — tudi če bi mi ga n- ponudila zvita kača — in bi se na svoje oči in tudi na svoja a- usta prepričal, če je sad res a- tako slasten, kakor ga opisuje a- lastnik. Ogriznil »Li ne samo li enkrat ampak večkrat, da me 3- moj lasteh okus ne prevara."
0.	"Ha, ha, ha," nam je nehote ia ušlo iz grla.
o j Peter je nadaljeval: "Glavni
0	znak socijalizma je, da nima za-d' upanja v nobeno avtoriteto in
1-1	verjame le v stvari in zakone, kateri so znanstveno dokozani.
J Ker se vera ne more znanstve->-! n0 dokazati, ker se njena vse-e bina tiče nadnaravnih ali me-a' t a fizični h zadev, socializem v n resnici nima z veto veliko i- opraviti. Socializem ima oči f, obrnjene na zemljo. Priboriti y 1'roČe ljudem na zemlji več enakosti, lažji telesni obstoj, več
1.	izobrazbe. Odpraviti hočemo
>	razrede, delavec naj bo vreden svojega plačila in naj ga tudi
s dobi. Človeka družba naj las-
1	tuje velika prometna in proiz-
-	vajalna sredstva, namesto da ^ bi par kapitalistov spravljalo
-	ves dobiček v svoj žep in se [ [> gostilo in. razveseljevalo na ra-
-	čun delavčevih žuljev in delav-
-	ske ikrvi.
? Socialisti smo zoper duhov-i ščino, posebno zoper katoli- 1
-	ško duhovščino, ker je bila še l , vedno na strani posedujoČih <
-	slojev, odkar jo je osvobodil in r i pcknpil rimski cesar Konštan- i i tin. V starem kraju je duhovščina najboljša zaščitmica pre- *
i perelega haibsburs'kega presto-
-	la in pridiguje ljudem, naj , ostanejo udani in zvesti pod^- j
. niki tiranskih kraljev in cesar- , : jev. Tu v Ameriki istaduhov-
■	ščina pridiguje delavcem, naj
-	udano prenašajo batine, s ka-f terimi jih obdelujejo kapitali-l sti. Takozvani "narodni" tr-! govci v starem kraju tudi niso
j dosti boljši: za skledo so pri-1
■	pravljeni pri volitvah prodati
>	delavske interese. V Ameriki i je Ie malo boljše".
'We smemo vseeno preveč
>	zameriti slovenskim duhovni-; kom in trgovcem" odgovorim
-	\Petru. "Vsaki ljubi sebe najbolj, potem šele druge. 61o-
j venski duhovnik, ki bi javno
•	zagovarjal socializem, bi kma-i lu umrl od lakote, ker bi ga i bojkotirala cerkev. Najmanj
sitnosti it^ia človek, kakor bi
■	rekel Cankar, ako ima v žepu i več prepričanj in potegne iz i žepa tisto prepričanje, ki mu . dela najmanj težave med1 ljud-. mi. Tako je ustvarjenih večina
-	ljudi. Rodijo se seveda ideali-1
■	sti, ki bi žrtvovali zadnji belič . in dali celo kri za ideje, kate-, re so po njih mnenju v prid i človeštvu.Idealisti so prvi, ki , se žrtvujejo pri vsaki stopin-i ji, katero napravi civilizacija
•	na svoji poti navzgor. Težko
■	pa zahtevamo, da bi bil cel . slovenski narod kot nekak žr-. tvovalen dar, s katerim bi nior-, da pomagali človeštvu, sebe pa . uničili moralno in gmotno."
Klerikalec Jaka je že gledal na uro. Čas je hitro tekel Tne-i ba je Ibilo 'zaključiti.
"Bržkone ne pridemo do zaključka, ako govorimo cel dan in celo noč", reče Jaka. Prepri-i čan sem, da imam prav, dasi-i ravno mi je med svobodomi-selci težko razkladati svoje . "zastarele" nazore. Med Slovenci je več ljudi mojega prepričanja, kakor je pa napred-n jako v in socialistov skupaj. Nekaj moramo imeti pa le prav".
Tedaj se vzravna Peter: Predno se je razširilo krščanstvo, se skoro vsi stari narodi verovali v več bogov in so bili v zmoti, kakor bi ti rekel. ,Prav tako je mogoče, da se tudi tvoja večina moti in da ima naša manjšina prav." Debata je postajala ostrej-
a j ia. Hotel sem priprrfiti , i^l prepir, da se ne pdkvari vtis D n lepega večera.
i- "Vsak izmed nas ima svoje
e- prepričanje. Vsi smo prestali il veliko duševnih bojev in preču-te li marsikako noč, da smo si e utrdili to prepričamje. Teh
prepričanj ni mogoče združiti I i- s pomočjo debat. Vse kar mo- I remo narediti je, da spoštuje- i a mo moža, kateremu je to ali ] z ono prepričanje resna stvar, I >- ne samo sredstva, da si kuje j v denar ali slavo z njim. Ostani- j ii mo prijatelji; prepričanja sa-] a ma se ne bodo sprla, ako se J e mi sami ne sporečemo. Vsi 1 a smo za napredek in blagostan- I s je naroda. Delujmo vsaj na to, 1 e da je ta narod edin v gotovih I
0	stvareh: da si pribori boljši 1 t kruh in zagotovi slovenskim I " potewucem boljši obstoj, kakor P e so ga vživali naši dedje in bolj- |
ši, kakoršno ga vtživa večina 1
1	Slovencev tu in v starem kra- 1
J ju."	I
i	Natakar je prišel po račun. I
(	Položili smo svoje obole na I
.	prijateljski žrtvenik in se raz- I
.	šli ddbre volje vsak na svoj |
-	dom.
o
r
}	Oče humbuga.
i	I
i Phiveas Barn um je iznašel I
-	vedno nove in nove reclame za I : svoj cirkus. Nekega dne je za- | , čel kazati velikega orangutana, p i prvega, ki ga je sploh videla | i Amerika. Dosegel je potom bu- I
■	čne reklame, da so hodili lju- I
-	dje t r umoma gledat to čudno I l opico. Ali orangutan pi brl pra- I > vi, in sloveč naravoslovec je pi- I : f sal, da ne more biti orangutan I
pravi, ker je imel Barnumov P
■	orangutan rep, znano pa je, da | so orangutani brez repa. Ko je I zvedel Barnum za naravosJov- I čevo kritiko, je dal nalepiti ta- P koj lepake z besedilom: ".Naj- I čudovitejša igra prirode!- V mo- I ji abirki se nahaja edini orang- I utan 'sveta, ki ima rep."
Pri nas plačate lahko vse f račune za plin. Prihranite si | pot in odstotke.
.-j«
Izvolite si lekarno kakor svojega bankiija.
& 1
Prvi ima opraviti z vašim življenjem, drugi pa z valim denaijem. Vi vedno pazite, komu izročite tvoj denar. Bodite torej ravno tako previdni, koga si zberete za lekarnaija.
Naia zaloga zdravil, drogerij, toaletnih . j potrebščin je popolna. Nai oddelek za zdravila vam nudi delo popolnoma zmožnega lekarnarja ki je dobro skuien za izdelovanje modernih zdravniikih receptov.
'"iS
Mi izdelujem* vsa zdravniika naročila. Prinesite jih k nam, in zadovoljni bodete.
Za božič imamo popolno zalogo finega parfuma, cigar in finih slaičič.
GUENTHER LEKARNA
VOGAL ST. CLAIR AVE. IN ADDISON RD.
NEW-YORK DRY CLEANING CO.
6603 ST. CLAIR AVE.
PRVA SLOVENSKA ČISTILNICA IN LIKALNICA OBLEK
Rojaki, ki inte a praznike stare oUeke, ki potrebujejo popqt?e, likanja in fisteqa, vabljeni ste, da se poshfite naie slovenske čistilnice oblek, Iger vam sfistimo, popravimo in zftam obleko ali sdqjo, da zgleda kakor nova.
Čistimo, popravljamo, barvamo in likamo vsakovrstne moške, ženske in otročje obleke in suknje po najnižjih cenah.
Sporočite nam po telefona in oglasimo se pri vas. Vsako blago vam dopeljemo na dom. To je prva slovenska čistilnica in fikalr niča oblek in sukenj v Clevelandn, kjer se zavedamo svoje narodnosti, vam pa priporočamo, da se zavedate gesla:
SVOJI K SVOJEM!
NEW YORK DRY CLEANING CO.
BRATA KUNSTEU, lastnika.
6603 ST. CLAIR AVE.	♦ Tel. Princeton 2125-W
1	firsS


■ A--.,.
Jp ^^ V** •
Kg?.* * . .. ;/„''' » .
Ev X; • ii 'fe
Hill	■ . ■
■fc božična novela, ■razzia Deledda.)
Rvečer je, toda 'brez Keda. J^isna mesečna Sveti po samotnem Koč je enaka mrzli, Besen ski noči. Plitva Hfe na široko po čr-Kih^ in iMesketaje zgi-Mizontu. Ali se tam ma ■Hponcu silne planjave Bre? Hribovje? Ne. Be 'kot da plava rav-Bd zemljo in nebom, Bije kot bi se zlivala
Bpodaj zvečer je Se. Bva dobnico na pasmi-Bfcko otožno korakajo Bn črnikaste ovce po Hr« iščejo svežega ze-Bhahom in po grmov-Hp zvenkljajo na njih B| enotoni melodiji, ki Hanjavo delajo še bolj
Bpizi na ovce, toda Bivimi očmi se podijo ■Eni prizori. Sin je di-Batih planin, katerih Bpiie spomladi po baj-■fcju melis in orhidej, ifteh plaminah je sedaj It zajčji ali kunji sle-Hcbijo na njih. Hiapihali prvi jesenski H pastir zapustil gor-Kve ter šel v dolino, s EKjhdo in psi, s svojim ^Hiftrterega se vrže čez ^Hi&pne pod brado, s Hpjem in lesenim oro-^Btrrjo zalogpr-ržene* BBki mora zadostiti za
Komad je, včasih celo Kron mehkosrčnosti d0 BBine, ki stanuje viso-^Krgorski vasi, skoro Bp grozeče gore. In ^Bidragih se spominja ^Knoči, ko varuje svoje K| očmi se mu pojavi Hisana 'koča, kjer pre-Hngovi ljubi tekom zi-Btna se pojavijo pred ■fe vaške luči. Koča Bp$i na skrajnem kon-Rlelana je iz kamenja ^Kjjpadju prostorne ku-Kviguje prastaro oče-Hrae, in nad velikim ognjišču visi mo-K| lonec na veliki Kjfe pastirja je bogato Hcesar ne manjka. Kol j, slanine, !krom-B>la. Celo poletje so Kfe na malem vrtns Skopale krompir, po-Bni fižol, v gozdu so ^Bkostanjev in ore Kpshrambe so dobro ^Kii cvetoča, bujna Kp zaročena z bo-km, ki na zanje veli-Bpia veliiko črede
^■navar družine" je Hp ni nobenega po-Huja ob .božiču v ^Kjnem koncu vasi. K družine" na sa-K sred. širne poljane ||flomaee koče in Bpvu, ko 'bo dovolj Ho najel hlapca, ka-Blahico zaupal čredo. K bo več delal sivih Hu ovcami. 'Potem Kmc gleda na čredo, H, če se zigubi ena
Hrasti ovčar, bo po- j Kri ognju, z 'burklja- j Hp v ogenj, včasih ! He kotel, Ji Ižfensikami ! |ij$ pljuval bo v pe- j
^Bfdebe-1 in rudeč, in j parado bo imel. Na ! ■pel zet, pa bodeta j Hn pa pila vino ali j
po življenje. Toda K|e še to — koliko Enoral biti še sam Knjavi s svojo čre-
Kjpobenega sredstva, Kto mizerno življe-Bza sredstvo že ve, Hudiral o njem. Nje- j ^Hite oči so se pri- | K s vet i ti. Pašnik, "ki : feovega, je Jast ne- i
-----------'Ji' J. . 1-- —11 ---
spi v svoji koči, in pod vzglav-	i
jem ima denaf, katerega je do-	i
bil za svoje ovoe.	I
Kaj bo treba dntszega kot	i
stopki k sosedu in ugrabiti de-	1
nar na kak način ? šel bo!	i
z Ovce korakajo ena za drugo v	i
a blev. Kmalu utihne zveriklan-	<
^ je zvončkov na vratoviih ovc.	i
I Ovčar stoji $e vedno pred	: J svojimi vratmi in premišlja.
. Miesec se seli po nebu, mirno	j
žubori voda naprej proti hori-	<
a izontu. Ena sama svitla točka	i
B se vidi na planjavi. To je ogenj	j
ovčarja, ki je prodal ovce. Nlo,	i
pa naj bo. Cas je že, da nare-	(
dim temu nomadskemu življe-	f j nju konec, da tživi s svojimi in
se veseli božiča v svoji druži-	(1
ni. Previdno se plazi naprej	j
kot volk, ne da bi pustil sledo-	j
j ve za seboj. 2e je prekoračil	j
y plitvo reko. Se dp j stoji prod	«
. vratmi pastirja. Ovčar spi, gla-	i
va počiva n<a kamnu. Pod tem	i
l kamnom mora -počivati mošnja	«
j in denar. Naš ovčar za trenu-	s
j tek pomisli in reče: Ali ne bo	t
padla sumnja na mene? Toda
! kako bodejo dokazali? Mošnjo	i
y bom zakopal — torej naprej!	s
Stopi v kočo, pripogne se	c
i nad ?j>ečtm in ga ubije, potem	1
. pa dvigne kamen. Oj groza!	ti
. Me9fto mošnje zagleda -tisoče	č
malih črvov, ki ga hudobno po-	g
gledujejo s svojimi zelenimi	i
oomi,	t
i Smrtnobled, tresoč se po	T ■ vseh iiudih, preišče ovčar kočo;
\ mošnje ne more dobiti nikjer.	^
t Zastonj je ubil človeka. Kot	v
t preganjana divja zver dirja po	s
i plajavi.	r
Koneono dospe glasno sopeč r "precTTvojo koči. Njegjbf ovčar-
1 ski pes se ves obupan zaganja	.
na verigi in žalostno tuli. Kaj	1 * se je zgodilo?
Hiti v hlev, hlevi so prazni. Posluša v temno noč, toda ne j t sliši druzega "kot tuljenje psa. t Smrtne srage se mu pojavijo na licih in na čelu. Ko je bil on i odsoten so prišli roparji in se p polastili njegovih ovac. Zgini- v li so .brez sledu.	s
Ves divji od jeze začne zno- s va dirjati po planjavi, da dobi s kak sl6d roparjev. Da, tu so n
fti.....-tu ------1—ji-..j->ai,ui",1 .. —
J------- - . . ...LU.I_IU.-J- —
; . i : / ..' '
morali biti, iu pri plkvi vodi so šli preko reko. Ovčar se zakadi v vodo, toda slednja ni tako plitva kot je mislil. Kmalu rpu seže do Jcolen, do prsij, do vratu. O, zgubljen je, utonil bo, tničesar več ne vidi pred seboj kot tisoče črvov, ki se mu hudobno reže s svojimi zelenimi očmi.
Strašne misli -mu švigajo po glavi. Spomni se svojih gor, svojih ljtuibih, katerih ne bo nikdar več videl. Zdelo se mu je* da je že mrtev, pogreznen v vodo za celo večnost, in beli črvi z zelenimi očmi ga bodejo 5 gledali.	N
Silen obup se ga prime, za-Ikricati hoče, toda iz grla ne pride inoben g»las. Tu se vzpne še enkrat z vsemi silami, silno ga pretrese, in zbudi se pred svojo 'kočo, 'kjer »je zaspal v mislih, da bo soseda ubil in denar dobil. Nekaj trenutkov še stoji kot pritkovan v svoje mi- | sli, potem pa pride polagoma k zavesti.
INjeigova čreda mirno poči- 1 va v -hlevu; tam onkraj reke se sveti ogenj njegovega sose- • da. Mesec zahaja. Globoka žalost se ^rime ovčarja kot bj ■ {hudodelstvo v resnici povzročil. Kako naj se kesa svojega ' greihta? Kaj? Sel bo k sosedlu, 1 izpovedal se mu bo, potem pa ' bo zaklal tri jagnjeta in meso ' razdelil med siromake.
Drugega jutra pride sosed, J da obišče prijatelja, in ta še 1 vedno Wed, mu pripoveduje 1 strašne sanje. Toda ni imel toliko drznosti, da bi mu povedal, da je res mislil, da ga za-koljev Sosed se pa -amejc, naš j ovčar "se *3di prične Šme^jati, « in ofba skupaj zakoljeta ovco l — tri so bilfc preveč. *	i
—o—	;
Prihodnje mirovne konference 1 naj bi bile v Bernu.
Švicarski listi pišejo, da bodo j i prihodnje mirovne kcttuference ] v nevtralnem švicarskem me-, j stu Bernu. Misel, naj dve vele- J sili, ena duhovna in ena po- s svetna (Papež in Wilson), ki i uživata največji ugled tna sve- i
tu in garantirata popolno ne-	i
pristranost, posredujeta za	J
mir, Švicarji toplo pozdrav-	J
Ijajo.	s
Japonci na Francoskem? L
V	iRimu- se širijo vesti, da se H bodo na Francoskem izkrcale, % od nosno da se že izkrca vajo n neke tuje čtete, o katerih se ne V ve, od kot prihajajo, sodi pa se, J da so to Japonci. '0očim neka- ' teri domnevajo, da so to Čete, T ki -so jih poslali zaveznikom na y pomoč Xanadijci, mejni jo dru- IJ gi, da bo to novi kori, Iklr so do- g speli iz Indije. Italijanski listi K vse to zanikajo ter zatrjujejo, L da s>e 'izkrcava na Francoskiem n armada, ki so joj dolžni Angliji ^ poslati na pomoč Japonci. Dasi y je oddaljenost Japonske od Ev- * rope naravnost ogromna, ven- Jj dar je (prevoz japonskih čet v / Marzelj mogoč. Ako so nam- \J rec Angleži prepeljali oel arma-dni kor svojih čet iz Indije na J Francosko, potem je pač mo- h goče, da lahko »tudi Japonci sto- m ne isto. JNetei španski list je ne- < davno tega poročal, da se na- A haja v Jokaihami in v drugih V japonslk.ih lukah veliko število i francoskih trgovskih in trans- C portnih parnikov. Ti ^o biH ne- j mara namenjeni za to, da pre- fl peljtejo japonske čete v Evro- .
po.	C
V	koliko je t ores in kako r številna je ta japonska arma- ■ da, se sedaj ne more vedeti, J pokazala pa bo to bodočnost. ^
Tlako si v Parizu pomagajo. G
Umetniki v Parizu, ki nima- / jo sedaj^d^a, »i ustanovili \ svoje društvo. Najeli so si Icu- ■ hinjo in jedilnico. Tam dobi t vsak umetnik opoldne kosilo m zastonj, kdor 'hoče kaj plačati, Nj vrže denar v skrinjico' ki visi \ na steni. Za mase ljudstva pa I skrbe na sledeč način: Pri po- u šiljatvih mesa za armado osta- y j ne veliko ostankov. Te skupaj U pobirajo in napravijo izvrstno i juho. i -liter juhe stane io vin. (I i funt tega mesta stane tudi L samo io vin. Pariški delavci in & reveži se v masah te naprave ^ poslužujejo.	y- ^
RAZPRODAJA.
Spodaj podpirani naznanjam vsem Slovencem in Hrvatom v Clevelandu in okolici, da se bodem preselil s svojo trgovino na
••''''••' ff ... %
Vi 5805 ST. CLAIB AVE. ? j
zraven "Chic" gledališča. Radi tega sem sklenil prirediti RAZPRODAJO ZLATARSKE TRGOVINE.
Razprodaja se je pričela
12. DECEMBRA 1914.
Rojaki, «ko želite kupiti svojcem ali prijateljem lepo božično darilo, sedaj imate priliko kupiti po ceni, ker radi preselitve bom dal popusta 25c pri dolaiju, zraven tega pa dobite ie en krasen stenski koledar.
V zalogi imam vsakovrstne ure, verižice, priveske prstane, sploh vse, kar se tiče zlatnine, grafofone, plošče, godi, harmonike, kitare in ženske glavnike.
Torej rojaki, ne zamudite te prilike, katera se vam sedaj nudi, ker vam zagotovim, da ti prihranite dolaije, ne pa samo cente Podpirajte svojega rojaka, ne pa kakega tqjea.
JOSIP MARINČIC,
SLOVENSKI URAR IN ZLATAR
5409 ST. CLAIR AVE.
■•■: v.-* • • ,•: . ; ... . JK . .v.. ^ . '	■ tt^ii •	^SK^ialis

'''	J ti "	' "
CI- Amerika decembra
... !	' ' i.' " " "	"T II
____

Kavarna "Triglav"
SLAVNEMU OBČINSTVU NAZNANJAM, DA SEM OTVORIL NOVE KAVARNIŠKE PROSTORE NA
6028 ST. CLAIR AVE.
kjer bodejo cenjenim gostom na razpolago dve fini novi igralni mizi z najboljšo opravo. Prostori so jako čedno in mično opremljeni in skrbjjeno'je za komfor gostov. Polna zaloga vsakovrstnih mehkih pijač, okusne kave ter dober prigrizek* ob vsakem času.
Nasa želja in ci|j bo, da postrežemo vselej vsem v njih popolno zadovojjnost. Lepa soba na razpolago za domače sestanke in prijateljske pogovore. Priporočam se rojakom za obilen obisk.
^f EL1M VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!
¥ L TT ____ vfv
John i omazic,
KAVARNA TRIGLAV,
6028 ST. CLAIR AVE OPOMBA: Kavarna
se nahaja takoj poles moje bnvnite.
^^^ POZOR ^^^ j
HIŠNI POSESTNIKI!
Cenjenim hišnim posestnikom v Clevelandu in v okolici naznanjam, da popravljam hiše in izvršujem vsa kontraktorska dela po najni^h cenah. Vsako svoje delo garantiram. Oni, ki so naročili pri meni delo, vedo da sem jim zselej zvršil vsako delo v njih najvego za-dovojjnost. Priporočam se torej rojakom v obOa naročila. Obrnite se z zaupanjem do mene, in gotovo bodete zadovoljni
• ,
Sprejemam vsakovrstna hišna dela.
slovenski kontraktor,	X
6608 BUSS AVE. ]
m^MiA-i&h -rv:.	.fa A <	"	Ji k ti ■ ..... . 4 skfc^.' ... .. ^ , v
Nadaljevanje i* prva strani
p Cesar in delavec |§>red sodnjim stolom.
tam ob strani sedi lepa ženska, ki jO polivajo debele solze — potem rflu ne morem vpisati nič dobrega."
Talko iabstiri so bili ti glasovi, da mi je postalo tesno pri srcu. Glava častitljivega starčka se prijazno obrne proti ski, prav kakor da jo hoče vprašati: "Kaj porečeš ti k temu?"
2e»iska vstane, se vzravna, ponižno odgovoH: "Tvoja dekla, Gospod, sem bila za marsikaj -sem te prosila, ali za grešnika, ki mu je bil nauk Mojega Sina samo se <Wtwa kupčija, česčenje mojega imena pa samo pretveza v dosego mame-nov, ki tvojim sinovom na svetu še nikdar koristili niso in ne bodo. Za grešnika, ki se na tak način norčuje iz mojega imena, ne morem prositi, in —
i gospod, po svoji neskončni pravičnosti ravnaj 1" Z rokami si je zakrila obraz in zgrudila se je na svoj sediež.
"S svojim .zlatom si me omamil, zapeljal me v pregrehe, katere mi sedaj očitaš, in ki se mi ne morejo odpustiti; k vsej nesreči k mojemu večnemu trpljenju; pa se mi 'še zlobno posmehuješP je kričal -obtoženec in kri mu je sledila v gtlavo. •Častitljivi starček pa je nevoljno, zaničljivo in ukazujoče zamahnil z roko in pokazal tja vstran. Krivonosec je odpeljal obtoženca v stran z groznim krohotom, in oba sta zginila.
"Kdo je bil ta grešnik ?" sem vprašal tovariši, a ta mi je na kratko odgbvoril: "Mblči, opazuj in misli f
Mirno se ozrem proti sodnji mizi; tu se mi ponudi^ druga slika. Na nosilnicah leži krepak mož. Glava mu je obvezana, desne noge nima po obrazu pa se mu razliva blažen mir. Veselo je pristopil prej •žalosten mladenič, ni hotel čakati vprašanja po dobrih delih, marveč vesel in glasno je počel čitati:
"Vsemogočni, dopadlo se Ti je, dati temu -zcmljanu usedati luč sveta, ki mu je bil do danes dolina solz v revni kočici. V revščini in uboštvu so potekla njegova mladinska leta. Kako je ubogal stariše, kako je spoštoval tvoje zapovedi, in dasi ga je tepla vedno usoda, prenašal je voljno udarec za udarcem, in v najhujših urah dbupa, v uralh, ko so mu kot ubogemu delavcu hoteli razni svetdhlinci in zlata poželjivi aanioevaki in kršitelji tvojih božjih zapovedij iivemu izse-sati kri, takrat je stavil vse •svoje zaupanje v te in tvojo priprošnjico."
"Tudi mene je klical na pomoč!" se je oglasil nekdo tam daleč na strani. Pogledal sem tja, in videl sem, kako se daleč skriva krivonos, mladenič pa je mirno nadaljeval: , "Premagal je vse skušnjave, stavljene po hudem duhu. ' Skrbno je vzgojeval svoje oti<oke, nekateri košček kruha je pritrgal svojim ustom, samo da niso stradali nedolžni otroci, lepo jih je učil nauk Zveličarja. Lepo jih je učil poštenosti, bil je sam naj-poštenejši. Svojemu bližnjemu je pomagal, kolikor je mogel. In ko si ti, Vsemogočni, dopustil, da so dobili , moč nad pravičnimi nikdar nasičeni kronani, s krvjo dblitimi (kronami, priropani prestoli, posestniki priropamih , kležell, '< kronovin, kraljevin in cesarstev, takrat so pognali ti lopovi tudi tega nedolžnega trpina v klavnico, tja kjer mu je mo-rilno orožje — satanova iznajdba — vgasnilo luč poštenega življenja, ki pomenja nenado-mestitljivo zgubo poštenim revežem, ki si jih naložil njemu v breme. Prvi padli delavec je to, in Vsemogočni, knjiga njegovih dobrih del je tako na-
^ j
plačaj tega tvojega hlapca po njegovih delih 1"
"Knjiga huddbnih deli" zakliče starček. "Prazna je t" jezno zahrešči tam daleč krivonosec, "take knjige jaz (hitreje napolnim pri bogataših, pleme-nitaših, kraljih in cesarjih ter drugih uclataJželjnih- blagoslovljen Hi špekulantih?' .
Stopi (bližje, sin moj, moj zvesti služabniki" pravi starček, "poplačati ti hočem tvoja dob.ra dela po zasluženju!" lu ivstane telo iz nosilnice, na obrazu se berejo mukf in trpljenje, toda to telo se prične na mah spreminjati v čvrsto in zdravo telo.
"Vsemog(očni 1" reče dteJa-vec, "rešil si me muk in trpljenja, iker kelih mojega trpljenja si mi pustil izpiti do dna, a še ne morem rečf: "dopolnjeno je!" Pet rev in sirot sem ostavil na -svetu. Vsemogočni, prešibki so, in ne pusti jih, da bi omagali pod težo bremena, pokliči jih po svoji vsemogočnosti k sebi, da se skupno tu veselimo, saj so mi bili vteha v teških urah, saj so mi bili vse, zaklad so mi bili na svetu."
vsliši prošnjo tega I pravičnega!" se zasliši veselo mili glas, prej takoj žalostne priprošnjice. .
"Naj se zgodi!" pravi starček mirno, pa dostojanstveno, in glej, vsa vpehana hiti tui sem bosa in razoe,parna žena, samo koža ji. še spaja kosti, da ne razpadejo. Bila je to žena ravnokar sojenega delavca, z njo pa hitijo štirje nedolžni črvič-ki, kojim se bere na obrazu, da sta jim vničila mlado življenje glad in z njo spojena bolezen —sušica.
"Oče naš dragi, k tebi smo prišli, saj nam brez tebe živeti ni bilo, nikogar ni bilo, ki bi nam dajal kruhia, pri tebi naj ostanemo, saj si nam bil vedno dobri oče, skrbni rednik."
Tani nekje v daljini se -začu-je lepo petje, mladenič s knjigo -dobrih del v roki, pa je spremljal dtulžino daleč.,*
"Pelje jih v sveti raj!" mi zašepeta tovariš. Zopet je nastala gosta megla pred nama, in tovariš mi je namignil, naj greva dalje. Sledim mu in pripomnim: Res, pravične sodbe, neskončno pravične! Pa kam je peljal krivonos prvega obsojenca?"
"Poznal si ga, dobno veš, kdo je bil, peljali so ga tja, kjer dobi svoje plačilo za brezskrbno (življenje na račun rev in sirot. Koliko ljudij je moralo stradati, da je on žive brezskrbno."
"Pa on še ni storil toliko gorja, kot bi ga Še lahko, če bi preživel onega kojega je imel nadomestovati."
"Res je to!" odvnne moj pri-ajtelj, "zato pa je usoda hotela, da je prej preminul, četudi ima ckiies njegova smrt grozne posledice."
Toda kasna bo usoda onega, ki sedaj »uprizarja grozovi-tosti in goni ljudi v klavnico?"
"Tudi to boš zvedel: lfcfkli za menoj, saj greva po varnem potu, po potu pravičnih."
Hodiva doflgo, skoro sem bil je utrujen, ko naenkrat zagledam lično, ponosno stavbo.
"Vstopiva!" mi veli prijatelj, in nekam strahopetno grem za njim. Vstopiva v veliko dvorano. Vse polno je tu predalov jin čisto jasno se vidi pisana abeceda.	,
"To bo menda arhiv?" vprašam radovedno. '"Da arhiv; knjige so tu shranjene in vsakdo ima vpisano, kaj je storil dobrega in slabega. Kadar kdo umrje, se vzame, njegova knjiga iz arhiva, in po teh vpisih se tudi strogo sodi."
Radovednost, kaj je v teh knjigah vpisanega, mi ni dala miru, da sem poprosil svojega prijatelja in tovariša, nai poiščeva knjigo, ki leži pri črki F. J. H. (Franc Josip Habsburški).
"Razumem te, in vem kaj hočeš," mi pravi posmehljivo. 'Toda nama to ni dovoljeno, vendar pa bode ustreženo tvoji radovednosti, ako me boš poslušal."
"Poslušen ti hočem biti", mu odgovorim zagotavljajoče. . "Tu sem se vsedi," odvrne . n\pj prijatelj, "in počakaj ago-
li
If ,	-H J,;
rfl z dobrim mladeničem, ki ima vsak čas priti, poslušaj ps-zno!"
Nekaj minut je poteklo, in mladenič je vatopil^Bil je precej otožen. Moj prijatelj stopi k njemu in spoštljivo ga vpraša: "Kakšna neki bo sodba, kadar stopi pred sodnij božji stol Franc Jožef Habsburški, sedajni cesar avstrijski?*' ...
Otožni glas mladenica.se za-čuje: "Ni ravno teško uganiti. Mlad je pričel »hrepeneti po posvetnem bogastvu. Gospod Bog mu je podeHl dovolj pametnega razuma, da bi bil lahko uvidel vse krivice, ki so se neprestano dogajalo ljudstvu, ki je sicer zvesto in udano, ip ki si je želelo le poštenega življenja. On je to obljubil storiti. Vesel sem bil, misleč, da bom mogel njegovo knjigo dobrih del napolniti do zadnjega kotička, in to zlasti, ker mu je bilo po milosti božji odmerjeno' dolgo življenje, , ,pa kako feruto sem se varal. Zlato in •bogastvo »n častihlepnost so ga v prvih minutah tako prevzeli, da je svoj zasedeni, že ves s krvjo'nedolžnih oblit prestol oblil s krvjo znova, tako da je pričel plavati v krvi. Ni so se mu smilili pohabLjenci, |ki so zanj žrtvovali svoje premoženje in zdrave ude. Odslovil jih je brez nagrade, v roke jim je dal samo beraške palice in prazne vreče, da je bilo tako njih gorje polno. Niso se mu smilile udove in sirote padlih pod-ložnikov, pustil jih je ;v sol-* zali. In kaj je storil z onimi, ki so ostali telesno nepoškodovani pri smrtno nevarnem reševanju njegovega priropanegja, prisleparjenega in s krvjo obi-tega prestola ? Prej jim je obetal zlato, tako izaželjeno. svobodo, prisegel je pri Bogu na izpolnitev, toda Iko je bil vseh ne varnost ij rešen, je vse svoje prisege pogoltnil, svoje rešitelje je izročil njih največjim sovražnikom, da so jim vzeli na ta ali oni način njih posvetno življenje. In kdor se je predrzni! očitati mu take grehe, zapadel je ostri kazni. Od Boga mu zaupano ljudstvo, lda-tero bi imel pravično vladatr, pa je izprešaval tako, da je zgubilo vsako samostojnost in stotisoči so bili primorani zapustiti rodno grudo. Ni jih vprašal, kako se bodejo pre-hranili. Rad je sicer zahajal v božje Cirame in navidezno častil božje svetnike, to pa za to, da neuko ljudstvo ni videlo očitnega (barantanja z onimi, ki Kristovo ime prodajajo vsak dan za Judelzieve grose, srebrnike in zlatnike, krone in dolarje. Vsegamogcčni Bog, ko je videl, da niti za rodnega brata ni hotel žrtvovati nekaj posvetnega blaga, da bi mu bil rešil ubogo posvetno življenje, mu je dal sina, katerega je ob-dairil z izvanredno plemenitim srcem, ki je imelo \ismiljenje do reveže v in trpečih. Nadebudni sin je v zgodnji mladoaw zapazil očetovo napako in mu jo je tudi očital, a stari grešnik se ni hotel poboljšati, pač pa je pričel sina sovražiti, in ko ga je pobrala zgodnja smrt, je na-.videzno sina objokoval, na tihem pa mu je 'bilo všeč, ker se j.e preselil na drugi svet. — Družica podeljena mu v oslajo njegovega življenja, je morala tiho in z žalostjo gledati njegovo razuzdano lovsko življenje. ki je vedno kršilo božjo zapoved, ki pravi: "Ne preže stuj!" Njene prošnje so bile glas vpijočega v puščavi, stari grešniik je grešil nadalje, zado-stuječ svoji pohotnosti. Ko je neusmiljena roka razbojnika upihnila luč njenega trpljenja polnega (življenja je hinavec v navzočnosti ljudstva glasno zaplakal, v srcu pa se je veselil svoje prostosti.
Dalje je živel ves zakopan v yzlatu, ne meneč se za to, kako ratar in delavec* obupava-ta pod teškim bremenom krivičnih davkov kot stoteri nameček za odpravo tlake in desetine. Kaj je bilo mar njemu teh trpinov, samo da on dobro liivr in njegovi blagoslovljeni prigaujači EulenJburgovega sistema. Narodi, ki so s svojo ' krvjo branili njegov krivični I prestol, so mu bili manj kot
je pustil poginjati v obupu h>\ revščini.
Božja previdnost mu je dolo-ločiia za vse njegove preitevil-
me grehe, za pregreške proti vsem božjim zapovedim raz-
ven .©ne, ki pravi: Posvečuj praznik! — kajti vse njegovo življenje je bito en sam praznik — stara leta za pokoro. Marsikaka nezgoda, zlasti pa zavest, da bo moral kmalu zav pirstiti vse ono lepo ugrabljeno, priropanO, nikdar prisluže-no premoženje, naj bi ga spo-korHo, ali glej, njegovo pože-ljenje po tujem imetju in prigovarjanje bahatega in ošabnega soseda, ga je dovedlo v zlo, vsled katerega bo uničenih milijone nedolžnih bitij- (Na njegovo povelje morajo ljudje po sili grešiti kakor Kajni. Na milijone bo udov in sirot. Stari grešniik ,ni premislil kolike se je za njegove vlade prelilo nedolžne krvi, ni hotel videti krvavih denarjev, ni hotel videti objokanih trpinov, ki so morali pobrati zadnji vinar svojih prihrankov, četudi je njih družina pri tem lj^kote poginila, in jih dati njemu za morilno orožje. »,' «
"Na vojlko!" je izaklical stari, ničvredni krvolok, "pobijte proklete Slovane — moje dobrotnike in moje bramjtelje — četudi so vaši bratje, ali pa vas pustim pomoriti kot vele-itfdajnike! In iker zmučene reve niso mogle vsega tega narediti, tedaj je poklical na pomoč največje sovražnike Kristove vere — Turke, izgovarjajo se. da je to volja Vsegamogočne-ga Boga.' One ozmanjevaloe Kristove vere, ki so, četudi, in-direktno obsodili njegovo dejanje, je dal ukleniti v yerige.
Gospod Bog mirno čaka na vse to, ali spokorjenja takega zakrinkanega grešnika ne bo učakal, zato mu bodo vzeli 'zemljani vse posvetno gospod-stvo — in tu bo iskal božjega kraljevstva, pa usmiljenja ne bo našel. L-ucifer, poglavar peklenskih muk, pa si danes veselo mane roke, četudi je v silni zadregi; kakšno trpljenje naj mu pripravi, saj tacega grešnika še ni imel v rokah, in tudi naslednika mu ne bo mogel
wo« tipi
lasti kraljev in cesarjev, ki so grešrli na ta ali oni način, toda takih grozodejstev ni uganjal nihče. Kralj Herod je svetnik proti njemu in zato pač ne zasluži druzega nego da se ga vrže v morje po nedolžnem prelite vrele človeške krvi, rfa glavo pa naj mu vekov veke kapljajo solze udov in sirot !"|
Zbudil sem se, opravil in odšel po svojem poslu, po ulicah pa so kričali raznašalci časo-| pisov: "Rusi so uničili ves tretji zjbor, od 17, pešpolka je ostalo le 300, od 98. pa samo 400 mož!" Za Boga, od 8000 mož je ostalo samo 700? Kdo' je temu kriv?
Naj se vresničijo moje sanje ! In danzadnevom, teden za | tednom, mesec za mesecem, brez konca prihajajo poročila: "Vojna divja dalje; svet ne pomni takega klanja! 10.000 mrt-v h in ranjenih 1"
Kaj so storili ti reveži? Nič! Pasja pokorščina jih tepe, uničuje. Kdo je temu kriv? 85 letni starec je zblaznel, nihče ga t:«* more pregovoriti, da bi rekel: Stojte! Dovolj je nedolžne krvi, dovolj vročih solza!' r<c, pasti mora poslednji S o-»sn radi Habsburžana, člana tvibolj roparske in krvoljčn; u' vžine, največjih krvolokov. kaznuj g t. pravični Bog!
Časopisi poročajo o lakot' in iklg! v Avstriji in obetaj^ st i-isHe čas*». Matere obupiva-jo. očetje krvave, deca pa un.i-ra od gladu. "Naj bi Bog pospešil svojo pravično sodbo in rešil ljudstvo kronam-ih mogotcev!" In kljub tem jasnim dejstvom je še med nami rojakov, ki taiko početje ,ne samo opra-, vičjejo, marveč celo odobravajo, mesto da bi povedali: "Bog ohrani Bog obvaruj, — nas cesarja Avstrije!"
Ce je že kdo dajal težak odgovor — ga bodeta dajala cesar avstrijski in ošabni Viljem.
B. L.
\
Samo $a.oo za celo leto, ln dobite "Clev. Ameriko" v hišo vsak teden dvakrat
john breskvah !
3528 ST. CLAIR AVE. il
PRVA SLOVENSKA IZDELO-	jj
VALNICA DOBRIH SMODK	J
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH.	Z
Posebno priporočam mane smodke S. N. P. J. Jj ter SL Dobrodelne Zveze, J. B. "31" in "Leader" Jj
(I
Slovenska gostilna	jj
z izbornimi pijačami.
*
. VESELE PRAZNIKE VSEM ^ ^ ^
St. Clair Market
C HAMMELMAN, lutnilc
6005 ST. CLAIR AVENUE
MESNICA
V naši mesnici wt dobiva vedno le najboljše meso po nitjih cenah kot drugje, ker prodajamo za gotov denar in ne dajemo znamk. Meto je od 3 do 6 centov ceneje pri funtu kot kje drugje.
_ j
Kraqjtke ldobaae in tuho meto. Vesele pravnike vsem
i!
i , .iiiSi'.'^HS . ■ .' . •	,. - ' ■* ''' liX ,*~r ' i 't, JLv j^rfr^tfW'^V fcVatfi BildS
« f!
'It-. - «• .• • ■.
■SEBE
I SLOVENSKA KROJAČNICA.
- mi li ■	riuiiTTnr i J
| Slovencem in Hrvatom v	W
Clevelandu in okolici se pri-	. |
poročam v točno, dobro in	| pošteno izvršilo najboljših
moških oblek in sukenj. Pri	B;
nas je vedno dovolj usluž-	||
bencev, ki so majstri v	|
svoji stroki, da vam vselej	iT
lahko hitro in dobro po-	^
Priporočamo se rojakom tudi, jP^ da prinese k nam stare obleke, d^ jih sčistimo, popravimo in zlikaitjM^^B
Naše cene so zmerne, blago in
Vsem svojim odjemalcem voš* | čim NAJVESELEJŠE BOŽIČNe I^B
FRANK POJE,
4015 St. Clair Ave. J^H i f^jfti--
Im.domiC
M
PRVA HRVATSKO - SLOVENSK/ IZDELOVALNICA TAMBUR ffl GLAZBENIH INŠTRUMENTOV
M	m
^H	Hj^m	t ■
f^Bl^r TTu^ .4'	m	im
Utr 'wwr " f m 'J . ^Kf \ j ^v-H<i::t ? M mL
Naš« podjetje, ki se je nahajalo » stari dounia. ® Iger je Uo splošno znano kot najbojša izdelav gbzkrib instraneotov, je zaskmk tnfi p« Mfi in hnatskil naselbinah v Ameriki. Vse glazbene ; , m*, posebno pa tambm, izdelujemo i naši tti nufi izrfcknbici ■ razpoši|anio n ne kraje mM A držav. Vsa naroala se izrrte točno in v u po
'[ :. 4 fišite
ceA ■ po cene.
J. M. Dobranič,®