PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONT ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1. štev. 134 - Cena 3,- Ure TRST, petek 19. oktobra, 1945 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-L Tej, št 93806,93807,93808. Rokopisi se ne vračajo iva, Piazza Goldoni št. 1-L Naša moč je bila v ljudstvu Govor maršala Tita bivšim aktivnim častnikom V torek popoldne je maršal Jugoslavije, Josip Broz-Tito v Zemu--iu obiskal bivše aktivne častnike, ki so se vrnili iz ujetništva in stopili v Jugoslovansko armado. Pred približno 500 častniki je maršal Tito v prisotnosti generalnega poročnika Arse Jovanoviča generalnega Poročnika Koče Popoviča, generalnega poročnika Koste Nadja, generalnega majorja letalstva Pirca, generalnega majorja Ljubdraga Djuriča, generalnega majorja Ule-piča in drugih višjih častnikov Jugoslovanske armade, imel v dvorani gozdarske fakultete naslednji govor: ♦Tovariši častniki! Prišli ste iz Ujetništva, kjer ste pokazali, da ste ustali zvesti svojemu narodu in svoji deželi, ki se je borila na življenje in smijt proti sovražniku* v čigar krempljih ste bili. Hotel bi v*m ob tej priliki reči, da med va-roi, ki ste bili v nemškem ujetništvu, v nemškem peklu, in med temi borci tu ni razlike. Leta 1841 ste Sli v boj odločeni, da daste tudi svoja življenja za stvar svoje domovine. Ni bila vaša krivda, da so to našli izdajalci, ki niso znali, a Po večini tudi niso hoteli braniti (i*žele, ko so jo napadli nemški, 'tolijanski, madžarski in drugi sovražniki. Znan vam je položaj ob tem času. Kotovo vam je znan večji del tihega, kar se je potem dogajalo v Jugoslaviji. Hotel bd se samo z uekaj besedami ponovno dotakniti to dobe leta 1941, ko je bila naša dežela preplavljena z osvajalčevimi tolpami, razorožena, ter ji je bilo odvzeto vse, kar bi ji omogočilo, da se upre. Takrat se je ljudstvo, ko je videlo, da so ga izdali, odlomilo, da vzame svojo usodo v lastne roke. Ali bi partizanski odreci, ki smo jih mi vodili, mogli vzdržati če tega ne bi želelo vse ljudstvo in nas ne bi podpiralo? Sami Veste, kaj pomeni rvati se s tako velikimi, do zob oboroženimi in sfanatiziranimi tolpami, ki so ime- za cilj uničiti nas. Naša moč je ^la v ljudstvu. Naša moč ni bila varno v eni skupini ljudi, temveč v vsem narodu. To je bila moč, ki nas je nosila, to je bila moč, ki nas je ohranila, ki nam je vlivala zaupanje v nepremagljivost. Srečanje z Mihailovičem V Jugoslaviji so bili leta 1941 v Srbiji ljudje, ki so hoteli na cenen način zaslužiti lovorjev venec, ki so odšli v gozdove in tam mirno sedeli ter čakali, da se konča vojna in se potem pojavijo kot osvoboditelji. Na čelu teh takratnih tako-zvanih junakov je bil zloglasni Draža Mihajlovič (Dol!). Jaz sem se, tovariši častniki, leta 1941 razgo-varjal z njim. Odšel sem k njemu takrat, ko smo že razvijali široke operacije proti velikim silam okupatorja v večjem delu zahodne Srbije. Takrat je svobodno hodil po osvobojenem ozemlju od vasi in snoval svoje četni,ške odrede. Mi takrat nismo delali razlik med seboj in četniki. Rekli smo: kdor hoče v četnike, naj gre, kdor hoče v partizane, naj pride k nam. Oni pa so govorili: «Kdor pride v četnike, se mu ne bo treba vojskovati, kdor pa hoče v partizane, bo moral zadrgniti pas in se bojevati*. V Struganiku sem mu hotel ponuditi roko. Pogovarjala sva se mnogo, toda ni se mi posrečilo, pridobiti ga za akcijo. V inozemstvu nekateri še danes govore, da je Draža Mihajlovič prvi pobegnil v gozd. Da, Draža Mihajlovič je prvi pobegnil v gozd. Mi pa smo ostali v mestih, kjer je Sila večina prebivalstva in nemških sil. Tu smo ustvarjali načrte za bodoče operacije. Razlika med nami je bila v tem, da je on prvi odšel v gozd zato, da se skrije. MI pa smo šli v gozd z izdelanim načrtom, s sklepom, da od tam začnemo z operacijami. Rekel sem mu: »Ne smemo čakati, ker na« bo okupator iztrebil*. On pa je odgovoril: «Ni potrebno iti v boj proti taki sili, ki je preko noči zrušila Francijo, Poljsko, Češkoslovaško in druge države. Ako se bomo upirali, bodo iztrebili ves srbski narod*. Nato sem mu odgovoril: »Srbski narod se bo lahko rešil samo, če »e bo boril*. In nismo se zedinili. Tisti, ki so pnfeli k nam, so bili res zvesti svojemu narodu ter so vzdržali vse trpljenje in tažave. Bil je, žal, velik del častnikov, ki niso odšli v ujetništvo, ali ki so jih kasneje iz ujetništva izpustili, da bi stopili v boj proti nam na drugi strani fronte, v boj proti NOV. V naši vojski so se takrat ustvarjali novi častniki, rekrutirani od spodaj, iz kmetov, delavcev in poštene inteligence. Mnogi od njih so se izkazali kot sijajni vojni in politični voditelji. Mnogi od njih so dosegli visoke in odgovorne položaje ter dobili visoka priznanja. Z novo armado se j ustvarjal in se še ustvarja nov častnik kader, Toda vse to je premalo, da bi zadovoljili potrebe, pred katerimi stojimo. Zaradi tega moramo samo pozdraviti vašo zvestobo ljudstvu in vašo odločitev, služiti v naši ljudski armadi, kot pravi in iskreni ljudski častniki. To zvestobo in odločitev sprejemam z velikim veseljem. V naši Jugoslovanski armadi ne sme biti kategorij, ne sme se deliti na tiste, ki so bili na fronti, in tiste, ki so bila v ujetništvu. Tudi vi v ujetništvu ste bili na fronti. Tudi tam ste vršili svojo dolžnost, le da vam je bilo onemogočeno vršiti jo z orožjem v roki. Toda ostali ste zvesti novi demokratični federativni Jugoslaviji (navdušeno vzklikanje: Živela nova Jugoslavija!). Železni duh Mi ustvarjamo, izpopolnjujemo in bomo še bolj izpopolnili našo novo Jugoslovansko armado. Ustvariti hočemo armado, ki bo sposobna braniti svobodo in pridobitve, ki si jih je naš narod priboril v tem boju, braniti meje naše demokratične federativne Jugoslavije, armado, ki bo vreden zaveznik velike in slavne Rdeče armade. (Buren aplavz in vzkliki: Živela junaška Rdeča armada!). Začeli smo iz nič. Danes imamo veliko, dobro oboroženo armado. I-mamo še težave z oskrbo obleke. Našli smo namreč Jugoslavijo po- rušeno, dobili smo v roke deželo, ki je vsa oropana, iz nje je odpeljano vse in večji del tovarn je onesposobljenih. Te tovarne moramo usposobiti, povečati moramo proizvodnjo. Te težkače nem onemogočajo, da bi hitro oskrbeli našo armado z vsem, kar je potrebno. Imamo dovolj orožja, imamo močno letalstvo, najboljše topove, letala, kakršnih Jugoslavija ni nikdar meta, imamo najboljše tanke, ki so se izkazali nndmočne proti nemškim tankom. Toda mi imamo še nekaj, kar je pri drugih redko: železen duh, ki veje ne samo v vojski, temveč v vsem ljudstvu. I-mamo še nevideno odločnost, obnoviti svojo deželo, odločnost, braniti pridobitve tega velikega osvobodilnega boja. Imeli bomo tudi obleko in obutev, imeli bomo tudi nove vojašnice, imeM bomo šole, imeli bomo visoke vojne učne zavode, v katerih se bodo izpopolnjevala nova pokolenja, ki bodo sposobna in vredna voditi Jugoslovansko armado. Prihodnje zasedanje Narodne skupičine Beograd, 18. Tanjug — Predsedstvo začasne Narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije je bilo sklicano dne 26. oktobra na zasedanje. Na dnevnem redu je 17 različnih zakonskih načrtov, med njimi zakon o razpustu začasne Narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije in zakonski načrt finančnega ministra o proračunu. Enake do žnosti - enake pravice ..Grem, da preprečim bratomorni boj“ Toda nekaj dni pred našim srednjem, kakor so to nedavno izja. v!li njegovi ljudje na sodišču, je Pnižel k njemu neki gestapovec, zastopnik nemškega poveljstva. Nisem vedel za. to, sioer ne bi niti šel k njemu. Nadaljevali smo boj, o-svobodiii Krupanj, Ložnico, Užičko ^ožego, Užice, Cačak, Gornji Mila-bovac in veliko ozemlje tja do San-diaka. Potem sem se hotel po-bovno sestati z Dražo. Pozval sem Sa namreč, naj zaradi tega sestanka pride bliže na mejo njegovega °temlja, ki je obsegalo 3-4 vasi in *to.vno goro. Njegovi so »e izgovarjali, da je Draža bolan. Men« pa to naši tovariši pregovarjali, naj b« grem tja, ker so v tem času Stoiki že začeli ubijati naše to vari-**• Dejal sem: grem tja, ker moram da bi še enkrat poizkusil preučiti bratomorni boj, preprečiti, ^ bi Draža čel k Nediču. Nisem v*de], da je on že takrat odšel k ^»dlču. Na tem sestanku sem mu obljubil ^5.000 nabojev in 600 pušk iz naše b^ške tovarne. Vse to je tudi dobil. *^i hotel sprejeti vseh naših toč-k. ki so vam gotovo znane. Hotel je to-bio dobiti puške, municijo in d«, b® ter se sporazumeti, da se med tobojno ne napadamo. Ko pa smo to vrnili z razgovorov, so nas četniki odprto napadli. Kaj pa se Je takrat zgodilo? Razbili smo njihovo “todato vojsko na drobne košče jto* Užiški Požegi ter pregnali ^"aio na Ravno goro. Ce bi takrat *** Prišel v naš štab njihov predsed-bik Mttlč in nas prosil in zaklln-j i' bi mi Dražino vojsko že takrat 'kvidirali. Pogrešili smo, ker tega tti*mo storili. padali so nam nož v hrbet 'Jtorej, tovariši častniki, storili Srbo vse, da ne pride do med se boj. ne6a boja. Nismo krivi mi, temveč krivi oni, ker so se pustili vodi- čevsk« tolpe ter Dražinl častniki in četniki ter nam zabadali nož v hrbet. Morali smo se umakniti iz Srbije. Vzdržali smo 7 velikih ofenziv ter sto in sto manjših bojev. Namesto, da bi nas bilo manj, nas je bilo vsak dan več. Zlivali so se novi potoki borcev v veliko reko, ki danes predstavlja novo Jugoslovansko ar mado. Zvesti sinovi naroda Imeli smo le malo častnikov stare jugoslovanske vojske. Gotovo število teh častnikov je stopilo v našo vojeko, toda to je bilo malo. Tovariši častniki, razporejeni boste v svoje enote. Nosite še dalje duh odpora, ki ste ga pokazali v ujetništvu. (Burno vzklikanje: Hočemo!) Vedite, da je naša armada ljudska, ki se ne sme nikdar ločiti od ljudstva. Naša armada ni orodje za zatiranje ljudstva, temveč je orodje ljudstva proti vsem poizkusom škodovati koristim naših narodov in naše države. Tista vez, ki je obstajala v teku 'osvobodilnega boja, vez med ljudstvom in vojsko, mora še naprej obstajati. V naši vojski mora vladati železna disciplina. V času, ko so bili pri nas partizanski odredi, je v njih bila disciplina, ki je temeljila na zavesti vsakega posameznega borca. Vsak borec je vedel, kaj je njegova dolžnost in zato je bilo takrat lahko. Tudi v NOV je bilo tako. Brez močne discipline ni vrle vojske. Toda ta disciplina ne sme biti podobna disciplini nemške fašistične vojske. Pri nas mora biti zavedno izvrševanje dolžnosti ob železni disciplini. V času, ko ne vršite svojih dolžnosti, mora biti pristno tovarištvo med mlajšimi in starejšimi častniki ter med častniki in borci. Vem, da mnogi od vas morda dvomijo, ali se bodo lahko zrastli z novimi ljudmi, z novo okolico, s častniki NOV? Smatram, da taka bojazen ni na mestu. Hočemo, da ima vsak državljan te dežele, ki ljubi svojo deželo in svoje ljudstvo, enake pravice in e-nake dolžnosti. Vsak vojak, ki ljubi svojo deželo in svoje ljudstvo, vsak častnik, vsi morajo biti enodušni in enotni v enem, to je, da mora Zvesti sinovi Makedonije List „Otačestvenl front* o jugoslovansko- bolgarskih odnošajlh P« tistih, ki so pobegnili iz die-« in po drugih, ki so Imeli neka- tl % Jto® račune v naši deželi ter tistih, ‘ »o sedeli v na&i deželi in sodelo-8,11 z okupatorjem. ^ ^tč ali manj vest«, kako se Je j*“ boj razvijal dalje. Veste, da ^ Prva nemška ofenziva proti na-, VoJski pri Krupnju propadla. To. or Nemci so takrat nadaljevali z (*nzivami, z nadrnočnlmi silami, °> da smo morali v novembru lata^4* v ogorčenih bojih zamastiti ^ ko ozemlje. Bill so to ogorčeni tJ1 to srbski narod bo večno po-^ na vsa junaška dejanja, ki njegovi sinovi izvršili na bojl-lt0v' Wu smo nekaj topov in tonil ' toda vse to Je bilo nad vse ®too nasproti dobro oboroženi ki elitni vojski, s katero so se proti nam tudi brvatske '• —». -sVe in Hotl- Soflja, 18. Tanjug. — Kakor poroča Tanjugova dopisnik je list »Otačestvem front* v članku pod naslovom »Naš odgovor* ostro grajal napade bolgarskega opozicij akega časopisja proti novi Jugoslaviji. Članek pravi med drugim: ♦Bolgarsko ljudstvo dobro ve, da so bile ustvarjene samo po zaslugi narodno osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji in njene demokratične vlad«, ugodne prilike, ki so privedle do poboljšanja odnosajev med Jugoslavijo in Bolgarijo, Bolgarsko ljudetvo je prekinilo z velikobolgarsklm šovinizmom, ki je zastrupljal naše odnošaje, prav tako kot velikosrbski šovinizem, ki je bil uničen v Titovi Jugoslaviji. Glavni razlog za spor — makedonsko vprašanje — Je že bilo rešeno. To vprašanje so rešili sami Makedonci, ki so Izrazili svojo svobodno voljo. Makedonsko ljudatvo j« Izreklo svojo željo, da se kot e-nakopravnl član pridruži demokratični Jugoslaviji. Sedaj je Makedonija resnično svobodna. Danes vodijo Makedonijo in jo obnavljajo kot svobodno državo njeni zvesti sinovi, borci za svobodo Makedonije. Skrb za invalide v Sloveniji Maribor, 16. — Grad Viltuš prt Selnici ob Dravi je preurejen v o-krevalisče, kjer je trenutno okoli 60 invalidov. Invalidi se po neštetih prestanlh naporih počutijo v tem mirnem im prijetnem domu zelo dobro. Vstajajo zjutraj ob 7. uri in 1-majo po 2 urnem sprehodu po grajskem parku politično uro. Po kosi. lu počivajo do treh, nato imajo pevsko vajo, dltajo časopisje ta dl Večkrat jih pridejo obiskat ljudje iz okolice, zlasti mladina, ki prireja invalidom mitinge. Za miting se pripravlja sedaj tudi invalidska kulturna skupina, ki bo skupaj z mladino uprizorila Klopčičevo igro «Mati», prav tako se vežba pevski zbor. Invalidi zelo radi pomagajo po svojih močeh okoliškim kmetom pri raznih delih na polju in doma Kmalu s« bodo pričeli učiti na posebnih tečajih strojepisje, knjigovodstvo, stenografijo in drugo. Potujoča razstava Beograd, 18. Tanjug. — Da bi se omogočilo najširšim ljudskim množicam, da se okoristijo s kulturnimi pridobitvami, so organizirali 25. septembra razstavo fotografij, knjig in tiska. Ta razstava je dosegla velik uspeh. Da bi bila dana možnost ljudem iz vasi in mest ki so mnogo oddaljena od železniške proge, da obiščejo razstave ter da se s fotografijami, knjigami in tiskom seznanijo z narodnoosvobodilnim bojem in z izgradnjo naš« domovine, je ministrstvo prosvete Srbije organiziralo drugo potujočo razstavo na kamionih, ki lahko obiščejo najbolj oddaljene vasi. Razstava ima tudi kinoaparat, kar bo omogočilo, da bodo v vsaki vasi prikazovali različne film«. Prav tako ima razstava tudi ra-dijski aparat, dalje pa razpolaga z mnogoštevilnimi knjigami, časopisi, dnevniki in tedniki. Razen tega pa razpolaga tudi s številnimi fotografijami iz narodnoosvobodilnega boja. Istočasno z razstavo se bodo po vaseh vršila tudi predavanja raznih panog znanosti ln življenja, Pripravljajo tretjo potujočo razstavo, ki bo nameščena v žc- skutlrajo, po večerji pa imajo do devete ure proeti čas za poljubno I lezntškem vagonu oskotirn« šelež- kulturno- prosvetno udejstvovanje Inlc*. v naših vojnih enotah in povsod, kjer je vojaška organizacija, vladati duh tovarištva. Ni prvorazrednih in drugorazrednih. Vsi morajo imeti enake dolžnosti in vsi morajo imeti ‘enake pravice. (Buren aplavz in odobravanje). Tisti, ki ni za federativno Jugoslavijo, ki ne želi dobrega tej deželi in svojemu ljudstvu, ki naseda prisepeta-vanjem iz tujine, ki ima slabe namene, kakor se je to pred kratkim dogajalo, ne more, jasno, imeti niti pravic, niti ne more ostati v naši vojski. Bodlle vredni voditelji Pred vami, tovariši častniki, moram tu odkrito povedati da mnogi tistih častnikov, ki so prišli iz ujetništva na podpis Nediča in v njegovo službo ter smo jih mi kot spokornike sprejeli v vojsko, niso ostali zvesti dani besedi ter so ponovno zaceli delati proti naši deželi. Takih ljudj v naši sredi ne smemo trpeti. Iz vojske morajo ven, izločili jih bomo. Želim, da boste vi, častniki bivše jugoslovanske vojske, častniki današnje Jugoslo- vanske armade, vredni voditelji naše vojske. Dajemo vam v roke kadeč ljudi, ki so šli skozi mnoge in mnoge boje. Postopajte z njimi človeško. Držite disciplino in bodite prepričani, da boste dobili priznanje. Bodite prepričani, da bo naša dežela vedno mislila na vas in da bo znala nagraditi vsakogar po njegovi zaslugi. (Buren aplavz). Glejte, tovariši častniki, to sem vam hotel na kratko povedati. Videli se bomo še večkrat. Videli se bomo pri raznih priložnostih in sem globoko prepričan — to sodim tudi po vašem navdušenju — da boste, čim nastopite dolžnost in delo, pokazali zvestobo svojemu ljudstvu ter vložili v delo vse svoje sposobnosti. (Navdušeno vzklikanje: Hočemo, hočemo, hočemo!) Tovariši častniki, prisrčno vas pozdravljam. Živela naša nova demokratična federativna Jugoslavija, srečna domovina vseh narodov naše dežele! (Dolgotrajno navdušeno vzklikanje: Živela!) Smrt fašizmu — svobodo narodu! Trboveljski premog Ljubljana, 18. Tanjug. — Veliki trboveljski premogovni revir, ki je pred vojno kril vse potrebe Slovenje in del potreb drugih jugoslovanskih okrajev, je doegel 75% predvojne produkcije, od česar ena tretjina izvaža v razne dele Jugoslavije, zlasti za kritje potreb železnic in sladkorne industrije, Madiari v Jugoslaviji Beograd, 18. Tanjug. — V nedeljo se je vršilo v Belju predvolivno zborovanje Madžarov iz Baranje, na katerem je Kolman Teby, poslanski kandidat dacdanskega o-kraja, razložil politični položaj v državi. Obširno je govoril o volitvah v Ustavodajno skupščino in o delu reakcije, ki poskuša s svojim rušilnim delom onemogočiti te volitve. Pozval je Madžare, da glasujejo za listo Ljudske fronte. ♦Madžari v Jugoslaviji*, je dejai govornik, *so enakopravni z ostalimi jugoslovanskimi narodi in dana jim je možnost, da se skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi razvijajo na kulturnem in prosvetnem polju v lastnem materinskem jeziku.*' Nato so govorili prvaki Madžarov iz Baranje. Prijateljstvo med sovjetsko in angleško mladino London, 18. Tass. — Tu se je vršilo zborovanje odbora za prijateljstvo med angleško in sovjetsko mladino, ki mu je predsedoval član angleškega parlamenta Platts Mills. Mitingu so prisostvovali zastopniki sovjetske mladine, ki so prispeli v London, da bi se udeležili dela pripravljalnega odbora za sklicanje mednarodne mladinske konferenoe. V imenu odbora protifašistične mladine ZSSR je sovjetska delegacija povabila angleško mladino, naj pošlje svojo delegacijo v Sovjetsko Zvezo. Zastopnik* mladinskega odbora za prijateljstvo laburistični po-slančc Platts Mills ta tajnica odbora Hitermanova, sta bila še osebno povabljena, da obiščeta Sovjetske Zvezo. Zaman misli mala reakcionarna zaostala proti' ljudska kitka, da ko mogla zavreti koio zgodovine. Ljudstvo je začelo s svojimi lastnimi rokami, s svojim delom pisati svojo zgodovino. KARDELJ Zahteve portugalskega ljudstva Lizbona, 18. Reuter. — Predsednik Carmona je danes odklonil intervencijo v korist svobodnih volitev na Portugalskem. Voditelji o-pozicije so se pogovarjali s predsednikom 50 minut in poskušali preprečiti odločitev portugalskega ministrskega predsednika Dr. Sa-lazarja, da ne bo dovolil svobodnih volitev. Eden izmed voditeljev Dr. Lima Alves je dejal po razgovoru, da je predsednik opiral svoje stališče na obstoječe zakone in da je izrazil svoje veliko občudovanje za Salazarjev režim. London, 18. Reuter. — Bivši glavni ravnatelj v portugalskem ministrstvu za kolonije je komentiral poročilo, da se bo portugalsko ljudstvo vzdržalo glasovanja pri volitvah, če ne bodo odgodili datuma volitev za 6 mesecev, da bi tako nudili čas za votivno makanjo, in izjavil, da brez jamstev za demo kratične volitve portugalski demokrati ne bodo hoteli igrati igre dr. Salazarja in se bodo vzdržali volitev. Armando Cortesao je moral pred 14 leti zapustiti Portugalsko, da bi si rešil življenje, ke