Murska Sobota, 20. oktobra 1988 • Leto XL • Št. 40 • Cena 1100 din
VREME
Po manjšem poslabšanju v četrtek se bo Konec tedna nadaljevalo razmeroma toplo In suho vreme.
MU NA E KOBE 
LA SO — Z našimi
misijonarji tokrat na
Madagaskarju, kjer je še vedno več tisoč gobavcev.
SLAVNOSTNA SEJA OB PRAZNIKU SOBOŠKE OBČINE
BRATSKO LJUBEZEN NE MORE NIČESAR PREKINITI!
NA POT
Ob prazniku občine Murska Sobota je bila v soboto dopoldne v veliki skupščinski dvorani slavnostna seja, ki so se je udeležili številni predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije, Pomurja in občine. Med uglednimi gosti so bili predsednik skupščine SR Slovenije Miran Potrč, častni občan Rudi Čačinovič, podpredsednik RK SZDL Geza Bačič, član IS SRS Marjan Šiftar, borci Prekmurske čete in prvoborci, Ella Ulrich-Atena, delegacije iz pobratene občine Para-čin, kormenda, Monoštra in Feldbacha, predstavniki JLA in organov za notranje zadeve ter občani. Uvodni takti bande Ko-ciper-Baranja in moškega pevie-
ga zbora kuda Beltinci so prireditev slovesno zaznamovali.
Potem ko je vse navzoče pozdravil predsednik skupščine ob-
zborovanji, s pritiskom in zahtevami na ulici. »To nas mora skrbeti zato, ker gre za oblike in poti, ki niso normalne in ustavno
osnovi ocen posledic predlaganih rešitev se moramo odločati.« Več o govoru Mirana Potrča pa na 4. strani.
SLAVNOSTNA SEJA OB 35. OBČINSKEM PRAZNIKU in odprtje Sole v VIDMU OB ŠČA VNICI
Proti oskrunitvi stebrov narodne kulturnosti »Nekateri preprosto nočejo ali pa niso sposobni dojeti, da smo Slovenci narod, ki je pripravljen veliko delati, se odpovedovati marsičemu in pogoltniti marsikatero zbadljivko, neresnico, prenašati celo krivice, nikakor pa nismo in ne bomo dovolili nikomur, da bi odtrgal delček dokazov naše prvobitnosti in obstojnosti, oskrunil ali okrnil stebre ali samo drobce naše narodne kulturnosti in povzroči! kakršno koli skupno »jedrsko« nasilje nad slovenskim jezikom. Tu smo nepopustljivi, zakaj v nas je vse preveč Trubarja, Prešerna, Cankarja, Župančiča, pa tudi Miška Kranjca, Adamiča in sodobnikov vse do Menarta in Zlobca. To ponovno javno zavrnitev namenoma izražam ob vašem občinskem prazniku, ki ste ga namenili tudi dograjenemu hramu učenosti, v katerem se bo poslej še dolgo gojila slovenska beseda ...«, je povedal slavnostni govornik Niko Žibret,predsednik Izobraževalne skupnosti Slovenije, pred odprtjem novega šolskega objekta v Vidmu ob Ščavnici.
(Nadaljevanje na 4. strani)
čine Andrej Gerenčer, je imel slavnostni govor predsednik republiške skupščine Miran Potrč. V svojem govoru seveda ni mogel mimo sedanjih aktualnih gospodarskih in političnih razmer pri nas, pri čemer je izrazil zaskrbljenost nad trenutnim stanjem. Opozoril je zlasti na to, da se pj-avica marsikdaj uveljavlja z demonstracijami, protestnimi
predvidene, ker so to izredne poti in izredna sredstva,« je poudaril. Precejšen del svojega govora je tovariš Potrč namenil tudi sprejemanju ustavnih dopolnil, kjer so še vedno velika razhaja nja. »Kompromisi pri načelnih vprašanjih niso možni, ampak je treba v okviru le-teh iskati skupne rešitve. Sprejemamo pa razpravo o vseh argumentih in na
Udeleženci slavnostne seje so poslali pismo predsedstvom SRS, skupščine SRS, CK ZKS in RK SZDL, v katerem podpirajo demokratizacijo družbe kot edini izhod iz sedanje krize. Dali so vso podporo slovenskim predstavnikom za dosledno uveljavljanje ustavnih dopolnil na avnojskih načelih. Posebnega odobravanja je bil deležen pozdrav predsednika skupščine občine Paračin Vitomirja Ivaniševiča, ki je spomnil, da bo prihodnje leto poteklo deset let od pobratenja s soboško občino. »Pobratimi iz paračinske občine gojijo do slovenskega naroda visoko spoštovanje in bratsko ljubezen. Zato na tem svetu ne obstaja ničesar, ki bi lahko leto prekinilo. Tako bo vedno!« (Gromek aplavz.) Prisrčne pozdrave sta izrekla tudi vodji delegacij iz prijateljskih mest Kbrmenda in Feldbacha. Delegacije borcev in mladine pa so ob tej priložnosti odnesle vence in cvetje’ na vsa pomembnejša spominska znamenja iz NOV v soboški občini.
Milan Jerše
foto: Nataša J.
Ob praznikih občin imamo čedalje manj pokazati, zato je dobrodošla tudi vsakovrstna razstava. Za soboški občinski praznik in za svojo dvajsetletnico (Obrtnega združenja) so jo pripravili tudi obrtniki soboške občine. Čeprav jih prirejajo že vrsto let. je pomen letošnje v tem, ker je ni mogoče jemati kot zanimivost, ki si jo ogledaš v prostem času, ampak je ta razstava (in tudi prejšnje) dokaz o potencialu — proizvodnem in umskem, ki ga naša družba ne izkorišča dovolj, do nedavna pa ga je celo gledala postrani. Če se nam bo uspelo odpreti v svobodnejše in demokratičnejše delovanje družbenih enot, bomo ustvarili osnovo tudi za svobodnejše delovanje posameznikov, za razmišljanje in ustvarjanje. za sprejemanje sodobnega in naprednega brez vna-prejših idejnih zavor.
RAZUMA IN DELA
£Ntrah in vznemirjenje o usodi jutrišnjega dne sta dali 17. seji CK ZKJ med ljudmi že pred njenim začetkom predznak usodne, prelomne, zgo-K-Z dovinske. Po množici razprav je morda marsikdo tudi razočaran, toda dvodnevno govorjenje, opozarjanje, razčiščevanje in tudi nekaj analitičnih pogledov na sedanjost in prihodnost vendarle niso bile samo besede. Pn i pogoj, da sploh kaj storimo in obrnemo tokove stran od prepada, je vsaj r besedah vendarle ustvarjen. To je prevlada razuma, brez pretirane in nepremišljene naglice ukrepanja vsevprek kot s čarobno palico, ki bi nas čez noč odkrižala vsega hudega. Ce je resnično vse preklica! klic k razumu in delu iz ust predsednika jugoslovanske mladine, potem je v vseh nas vsaj upanje, da je konec igranja z vžigalicami in odločenost za tolikokrat ponavljane tri reforme.
Ljudje v naši pokrajini tudi ta dva dneva zatopljeni v delo na poljih, v tovarnah, v ustanovah so pričakovali predvsem to. Večina ni mogla in ne zmogla dolgih ur presedeti pred televizijskimi ekrani in prisluhniti vsem podrobnostim. Za temeljito analiziranje, komentiranje in presojanje si bodo vzeli čas in to ne na račun delovnih obveznosti, saj so nekako tako razumeli enega glavnih sporoči! plenuma, če naj nas r tej skupni domovini resnično združijo prizadevanja za materialno in duhovno bogat socializem. Druge izbire nimamo, kajti predlog enega izmed razpravljalcev, da se v zaključni dokument zapiše kot naloga avantgarde zagotovitev dveh obrokov hrane dnevno vsem državljanom, je na pragu 21. stoletja resnično žalostna podoba naše stvarnosti obremenjene s kosovsko dramo, veliko brezposelnostjo, neučinkovitostjo, hotenji po enakosti v siromaštvu... Predolgo smo tonili, da bi bilo naenkrat možno vse rešiti z masovnimi mitingi in hitrimi ukrepi. Tudi r razpravah glasnih zagovornikov takšne poti namreč nihče ni ponudil ljudem v presojo konkretnih rešitev. S parolami pa ni preživetja.
Zdaj imamo vendarle jasno oceno in razmejitev med tistim, kar ta hip ogroža Jugoslavijo in vprašanji usodnimi za dolgoročno stabilizacijo razmer r državi. Prevladala je jugoslovanska orientacija razvoja grajena na treh reformah — gospodarski, politični in prenovi ZK. Uresničevanje te strateške usmeritve edino lahko prepreči kosovizacijo Jugoslavije in vsi skupaj upravičeno pričakujemo, da se ne bomo odpovedali tej platformi v tistem trenutku, ko bomo prešli od besed k dejanjem.
Strateški cilj je materialno in duhovno bogat socializem, ki ga, kot je v svoji odmevni razpravi poudari! Milan Kučan, ne morejo zamenjati niti etični niti zgodovinski elementi, pa tudi tisti ne, ki ponujajo nadnacionalno in splošno jugoslovansko na način, ki negira nacionalno. Zmedo ob tem so okrepile še teze o »eni državi, eni zastavi, eni ustavi, enem jeziku...« Socialistična družba je lahko samo demokratična in pluralistična, s pravico posameznika, da skupaj z drugimi posamezniki uveljavi svoje človeške rešitve, kot pravi Šu-var, r kateri morajo narodi in narodnosti ohraniti svojo integriteto in posebnosti, vendar ne z zapiranjem, temveč z nadaljnjim razvojem bratstva in enotnosti s čim manj ritualnih prvin, vendar s tesnejšimi stiki in s skupno odprtostjo r svet.
Samo dve misli iztrgani iz nekaj naših časopisov razprav gotovo ne moreta povedati veliko in vsega. Označujeta pa bistvo razvojne strategije pa tudi način reševanja naših najhujših kriznih žarišč. Upati nam je le, da besedni plaz ne bo potonit v brezno, kajti s klicom k razumu ne bo mogoče še enkrat priklicati razuma!
Irma Benko
NAGRAJUJEMO!
NAGRAJUJE NAROČNIKE VESTNIKA
Tokrat vam predstavljamo tretja, in sicer NOTRANJA VRATA, mahagonij z nad-svetlobo. Nadsvetlobe lahko dobite v izvedbi hrasta ali mahagonija za vse širine vrat (65, 75 in 85 cm). Za nakup se priporoča JELOVICA, predstavništvo Murska Sobota, Cankarjeva 25, tel. (069) 22-921.
PRAVOČASNO POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA,
< MORDA BOSTE PRAV VI Z DOBILI VRATA JELOVICA
SEJEM Z OKROGLO MIZO V AVSTRIJSKEM MURECKU
Vsaka meja ima dve strani
Tako je vodstvo radgonskega okrajnega glavarstva naslovilo sobotno okroglo mizo, ki jo je v okviru prireditev na tridnevnem mednarodnem sejmu o drobnem gospodarstvu pripravilo v obmejnem Murecku na avstrijskem Štajerskem. Očitno sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo na lokalni ravni ponovno pridobiva na veljavi, bi sodili po vsebini izrečenega. Sicer pa našo republiko kot eno od najprizadev-nejših članic delovne skupnosti Alpe-Jadran gotovo živo zadeva povezovanje z najbližjo soseščino — na avstrijski strani Koroško, Štajersko in Gradiščansko. Zlasti neposredna, brez protokolarnega balasta, zna biti naveza na lokalno-regionalni ravni, kakršna tačas živi med Mureckom na avstrijski strani in lenarško občino na naši. Gre za sodelovalni model, do katerega so se tako rekoč vsi navzoči pohvalno
opredelili, zajema pa predvsem kulturo, delno industrijo.
Predstavniki gospodarskih zbornic iz Podravja, Pomurja (predsednik dipl. soc. Koloman Cigiit) in avstrijskega okraja Radgona, župani obmejnih mest in pripadniki sedme sile z obeh strani meje s(m)o s. to okroglo mizo vnovič zaorali brazdo meddržavnega povezovanja, ki se je zaradi boleče preteklosti in vsakršnih predsodkov v zadnjih dveh desetletjih krepko zarasla. Slišali smo več pobud, kako do tvornega dialoga in plodnih vezi, posebno odmevna pa se kaže zamisel o oblikovanju meddržavne komisije strokovnjakov, ki naj bi zasnovali skupni razvojni program za področje turističnega gospodarstva.
prosveto, šport, drobno gospodarstvo in
Nekatere druge pobude, predloge, zamisli bomo predstavili v prihodnji številki našega časnika.
Nesporno je s politiko malih korakov mogoče tudi v tem malem'svetu srednje Evrope, na stičišču dveh ideologij in dveh političnih sistemov, v ozračju dialoga na eni najbolj odprtih meja sprožiti povezovalno-sodeloval-ni proces, ki utegne biti'svojevrsten izziv za druga tovrstna območja. Tako smo razumeli sporočilo sobotne okrogle mize z vodilom Vsaka meja ima dve strani v avstrijskem Murecku, kjer so naslednji dan zaprli vrata tridnevnega mednarodnega_ sejma o drobnem gospodarstvu. B. Ž.
PRED VELIKIM FINALOM KMEČKIH ZBOROVANJ
Zajeti sapo, zbistriti možgane in srčno na fronto!
Gotovo bo nekaj pranja umazanega perila iž sicer žalostnega poglavja slovenskega (pomurskega/prekmurskega) zadružništva, najbrž pa veliko več dobrih želja in pobožnih upov. Dogajalo se bo to nedeljo v veliki skupščinski dvorani sredi Murske Sobote. Ura zbiranja: 9.00. Na vidiku je veliki finale kmečkih zborovanj po vaseh, zaselkih in krajevnih skupnostih soboške občine. Ustoličili naj bi občinsko podružnico Slovenske kmečke zveze Murska Sobota. Pravijo, da so se kmetje na tem območju najbolj temeljito in sistematično lotili ustanavljanja svoje stanovsko-politične organizacije; najprej »pokriti teren« in šele za tem organiziranost na višji, občinski ravni.
Iz dosedanjih izmenjav mnenj o programu in pravilih SKZ naj izluščimo le nekaj spoznanj. Niso posredi zgolj cenovna nesorazmerja, marveč cvetober torišč delovanja, ki jim je rdeča nit zahteva: zadruga naj bo v resnici kmečka, kmetova. Tu je vsestransko izobraževanje kmetov in kmečke mladine, varstvo okolja s smotrnim urejanjem zemljišč, sodobno izrabo tal in lastništvom zemlje ter kontrola prevzema in vrednotenja kmetijskih pridelkov. Družinska kmetija naj bo brez zemljiškega maksimuma in kmetijstvo naj ne bo več socialna, ampak gospodarska panoga. (Zemljo tist-mu, ki jo obdeluje!) Prevladati mora težnja po enakopravnosti kmečkih zavarovancev, saj je na tem področju še dokaj nejasnosti in krivic. Zelo pomembno je, da kmetje dobijo vstop v forume ali z drugimi besedami: stanovsko-politična organizacija kmetov naj ima zastopstvo v delegatsko-predstavniških, skupščinskih in političnih telesih na vseh ravneh — od krajevne skupnosti do republiškega vrha. Tako bo lažje tudi temu sloju prebivalstva uveljavljati formulo: za socializem po meri ljudi! Še podatek: v soboški občini je ustanovljenih najmanj 20 krajevnih oz. območnih podružnic SKZ z okrog štiri tisoč člani.	„
aktualno doma in po svetu
V Peruju so med nedavno splošno stavko aretirali 30 delavskih voditeljev. Tako kot kaže naš posnetek, so morali aretiranci takole poniževalno klečati pred enim od delavskih političnih napisov.
Ne bomo privolili v rušenje države
Dva dneva 17. seje CK ZK Jugoslavije sta pokazala in potrdila, da se jugoslovanska partija v usodnih trenutkih zna zbrati in pravilno oceniti politični položaj v državi. Zelo trezen ter hkrati odločen je bil uvodni referat predsednika predsedstva CK ZKJ, Stipeta Šuvarja, ki je v več kot dveurnem govoru jasno razmejil tisto, kar ta trenutek neposredno ogroža Jugoslavijo, in dolgoročne naloge.
Šuvar je poudaril, da mora Centralni komite odgovoriti na tri ključna vprašanja: zakaj smo
KRIZA IN TITO
Vse večje zanikanje zgodovinske vloge in dela Josipa Broza Tita in napadi nanj se ujemajo, nikakor ne naključno, s poglabljanjem družbenogospodarske in politične krize. Izpodbijanje naše revolucije je neprestano prisotno, še posebej po Titovi smrti, je na seji predsedstva CK ZKJ poudaril njegov član Ivica Račan.
Opozoril je, da se je zavračanje Titove osebnosti in njegovega dela začelo najprej v kulturi, založniški dejavnosti, na okroglih mizah in podobno, dokler ni postopno dobilo razsežnosti javnega političnega zanikanja in pravih napadov.
Pojavljajo se mnenja, da so se ideali revolucije izneverili, za kar naj bi bilo odgovorno vodstvo s Titom na čelu, da je KPJ oziroma ZKJ bila in ostala dogmatsko-kominternovsko stalinistična, iz česar izhajajo številne napake povojnega jugoslovanskega razvoja.
V zadnjem času se pojavlja tudi vprašanje drugačnega, novega Tita ali njegove nadomestitve. Tito je zgodovinska osebnost, ki se je izkazala v revoluciji, sprejeli pa so ga vsi narodi in narodnosti. To ni postal čez noč ali v nekaj letih. Za zahtevami po »nadomestitvi Tita« se skrivajo tudi težnje po tako imenovanem titoizmu. Te zahteve so se pojavljale že med njegovim življenjem. Tito jim je načelno idejno-teoreti-čno nasprotoval in konkretno predlagal, naj bi problem »politične dediščine« rešili s kolektivnim vodstvom. Vse to opozarja na razširjenost nepremagane zavesti »liderstva« in na vse ostrejši boj za oblast.
Haider straši koalicijo
Nedeljska zmaga Haiderjeve svobodnjaške stranke na deželnih volitvah v Spodnji Avstriji je pokazala, kaj zmore Haiderjev protestni nastop, ki deli demagoške udarce na levo in na desno. Ljudska stranka je v svoji trdnjavi Spodnji Avstriji zgubila absolutno večino glasov (prej skoraj 55, sedaj manj kot 48 odstotkov). Glasove so zgubili tudi socialisti (od 41 na 37 odstotkov). Svobodnjaška stranka je z desetimi odstotki volilnih glasov svoj rezultat izpred štirih let skoraj potrojila. V vrstah ljudske stranke so se že razvnele polemike o primernosti strankinega zveznega predsednika Aloisa Mocka, ki naj bi po mnenju nekaterih zaradi svoje prevelike vneme za vključitev Avstrije v Evropsko gospodarsko skupnost od stranke odvrnil predvsem kmete na Spodnjem Avstrijskem.
prišli v položaj, v kakršnem smo, kakšna je platforma obnove in nadaljnjega razvoja socializma v Jugoslaviji in kaj bomo takoj, brez odlašanja, storili za uresničevanje gospodarske, politične in reforme ZKJ. Šuvar je v uvodni besedi podčrtal tudi naslednje: Kosovo seje zaradi etatisti-čno-birokratskega zapiranja proti Jugoslaviji spreminjalo v albansko pokrajino, ne pa postajalo pokrajina vseh, ki v njej živijo; proti albanskemu nacionalizmu se morajo boriti predvsem Albanci na Kosovu in prav tako se morajo obnašati komunisti do
pojavov nacionalizma v vseh drugih okoljih. Za politične razmere pri nas je po Šuvarjevem značilno to, da pozivamo na odgovornost posameznike ali celotna vodstva iz druge republike ali pokrajine ter celo federacije, v lastnih vrstah pa ne vemo ali nočemo narediti reda.
Šuvar je bil v referatu odločen: ne bomo privolili v čistke na podlagi birokratskih iger in niti ne bomo privolili v rušenje države.
V razpravi so prišla do izraza različna stališča, kar je bilo tudi za pričakovati, vendar je bilo večina razpravljalcev mnenja, da je potrebno najprej prenehati s polemikami in obtoževanji in se začeti pogovarjati o delu, ki bo vodilo naprej.
Gospodarstvo iz Zgornje Pulje/ Oberpullendorfa v Szombatheiyu 
NOČEJO
VEČ ČAKATI
Od 29. septembra do 2. oktobra je bila v-Szombatheiyu predstavitev izdelkov, obrtnikov in drugih podjetnikov iz Zgornje Pulje/ Oberpullendorfa, saj so le-ti ugotovili, da le s skupnimi močmi lahko konkurirajo močnemu dunajskemu nakupovalnemu središču na Mariahilfer Strasse. 25 razsta-vljalcev je ob podpori župana, krajevnih oblasti in gospodarske zbornice pripravilo predstavitev na Madžarskem. Namestnik župana Alfred Szczepinski je dejal: »Mi nočemo več čakati, da pridejo madžarski gostje k nam, rajši jih sami obiščemo.«
5,8 milijarde dolarjev
Tuji gospodarski partnerji dolgujejo Jugoslaviji pet milijard in osemsto milijonov dolarjev.
V tej številki je vštetih milijardo devetsto milijonov klirinških dolarjev, drugo so ameriški. Sem je treba prišteti še približno sto milijonov dolarjev, ki jih mora dobiti Jugoslavija na temelju maloobmejnega prometa.
Tuji dolgovi Jugoslaviji, med katerimi je večini že potekel rok odplačila, bi lahko pokrili četrtino jugoslovanskega dolga tujim upnikom.
Po oceni zveznega izvršnega sveta, ki je o tem obvestil predsedstvo SFRJ, so dolgovi Jugoslaviji eden izmed generatorjev sedanje inflacije v našem gospodarstvu. Predloženo je, da bi v dogovoru z dolžniki čimprej poiskali način, da bi Jugoslavija dobila obveznosti izplačane.
DEMOKRACIJA
V začetku julija (spomnimo se!) je iniciativni odbor Srbov in Črnogorcev s Kosova pripeljal kolono tamkajšnjih občanov teh narodnosti v Novi Sad in dvignil mnogo političnega prahu.
Tri mesece pozneje, prvi teden tega meseca, je prihrumela v Novi Sad množica čez tisoč ljudi, ne samo iz vojvodinskega okolja, in tega dne je omenjeni iniciativni odbor nehal obstajati, češ da je svojo nalogo opravil.
Po ostavkah vojvodinskega vodstva, ki jih je vodstvo republike Srbije vnaprej potrdilo, je razhajajoča se množica navdušeno vzklikala: »Mi sodimo, mi sodimo . . .« in še marsikaj podobnega.
Na televiziji, ki je v manjših presledkih nenehno prenašala tamkajšnja dogajanja, se je lepo videlo kamenjanje vojvodinskih govornikov sredi prve noči obleganja vojvodinskih inštitucij.
Ko so reporterji televizije vmes spraševali udeležence zborovanja, smo zvedeli, da so shod organizirale družbenoplitične organizacije in da so sem prišli tudi iz različnih mest Srbje. nekje pa so priredili stavko opomina, toda na konkretno vprašanje, kaj pravzaprav hočejo, je delavec iz Titovega Užica zmigujoče z rameni odgovarjal samo: »Nekaj novega ...«
Ko to v Novem Sadu še niti ni prav ponehalo, so se že začeli podobni prenosi iz Titograda, kjer so prišli pred črnogorske inštitucije delavci podjetja Radoja Dakiča, ki so jih spremljali občani, študentje in še marsikdo, ki se z zborovanji ukvarja že kot z novim poklicem.
Tudi tu se je začeto s sprejemljivimi zahtevami za reševanje problemov delavskega standarda in osvobajanje delovnih organizacij čezmernih dajatev državi in drugim zajemalcem iz ustvarjenega dohodka, vendar se je spreminjalo v politično rušenje obstoječega, kar so črnogorski forumi ocenili kot poskus odstranitve črnogorskega vodstva ob zanikanju črnogorske narodnosti, kulture, samobitnosti . . .
Demonstranti, na prejšnjih demonstracijah naučeni vzklikanja: »Lopovi, lopovi!« — brez vsakršnih posledic —, se nazadnje niso več omejevali na kakršen koli okvir protestov, ki so jih delavci pisno oblikovali in posredovali črnogorskemu vodstvu, in bilo je slišati »Fašisti, fašisti. . .«, vmes pa tudi »Slobo-sloboda. Slobo-sloboda ...«, kakor da zborovanje ni v Črni gori, temveč nekje v Srbiji.
Črnogorsko vodstvo je torej z razlogom ugotovilo, da gre za vdor velikosrbskega nacionalizma, ki zlorablja delavski nemir in nezadovoljstvo v čisto nedelavske namene, in je, ob ugotovitvi, da prihajajo na to zborovanje tudi kolone z nečrnogorskega območja, prepustilo urejanje razmer organom varnosti, ki so preostalo ekstremno skupino (meščani so se že prej razšli) razgnali.
Nekaj podobnega se je zgodilo potem tudi v Kikindi, kjer je ob napovedanem zboru solidarnosti nastopila skupina zborovalcev pred tamakajšnjo mestno skupščino s pavšalnimi zahtevami, naj odstopijo vsi vodilni ljudje Kikinde: posredoval je odred tako imenovanih speci-alcev, kar se v Novem Sadu ni zgodilo, češ da so vodstva dolžna poslušati delovno ljudstvo, ker so takšna pravila demokracije.
Dejstvo je torej, da specialni odredi milice nastopajo v pomoč rednim odredom milice zdaj že tudi zunaj Kosova, kjer vsa ta dogajanja, zasnovana na politični konfrontaciji, z zaskrbljenostjo spremljajo in ugotavljajo, da je posledica vsega tega naraščanje aktivnosti iredente in opozarjajo, da bi imelo kakšno podobno zborovanje v Prištini lahko pogubne posledice.
Nekako je nastal vtis, da je za Novim Sadom na vrsti odstavljanje kosovskega vodstva in da je ta neuradna grožnja vzrok pasiviza-ciji tudi tistega dela albanskega prebivalstva, ki je doslej vsaj poskušalo delovati pomirjajoče.
Zatorej: kadar se gremo demokratičnost, je treba dobro premisliti, kakšno sredstvo je demokracija. Klasična meščanska demokracija, katere cilj je rušenje z množico na ulicah, vsekakor ne vodi nikamor drugam, razen na ruševine. Samoupravna demokracija, ki temelji na ustvarjanju z osvobajanjem dela, torej z načinom frontacije ustvarjalnosti, je nekaj, kar zahteva neposredno, vsakdanjo, vzorno aktivnost komunistov v kolektivih, katerih del so, tako kot govori poziv predsedstva CK ZKJ.
Viktor Širec
Bolj ko se bližamo novembrskim datumom, s toliko večjo nestrpnostjo nekateri pogledujejo na koledar in štejejo dneve do 25. novembra, ko je po okvirnem rokovniku predvideno, da bi razglasili spremembe ustave. Toliko bolj aktualna tudi (p)ostajajo tista vprašanja, o katerih razmišljamo različno. Zaenkrat še prav nič ne kaže, da bi se bile nasprotne strani pripravljene premisliti ali popustiti.
globus
KOLIKO GLAV DOVOLJ VE?
Seveda se zdaj, pravzaprav zaradi malo časa, ki je še ostal do mejnega dneva republike, različno razmišlja, razlaga in razpravlja tudi o pozivih in pobudah, zlasti z vrha. Tako bi lahko rekli, da je največji dvom vzbudila izjava državnega predsedstva, ki trdi, da bo »vztrajalo pri uskladitvi stališč posameznih republik in pokrajin ...« Ali je to obvezno navodilo, napotek ali ukaz, se je slišalo iz slovenskih skupščinskih delegatskih klopi. In res se lahko zamislimo ob takšnem vprašanju iz več razlogov. Dva sta značilna za naš čas v naši državi, kakršna zdaj je. Gre za tiste neprijetne izkušnje iz preteklosti, ko so podobnim izjavam sledili posegi z Vrha, ne vedno pisani na željo in kožo naroda; in za drugi pomislek, ki še zdaleč ni nebistven: ali lahko naše državno vodstvo, ob očitni asistenci partijskega, neenotno, kot je (mnogi pa trdijo, da tudi nestrokovno), vsiljuje svoje zamisli narodu, ki presoja, da ni vse zlato, kar se sveti.
Slovenija se je po skupščinski razpravi odločila vztrajati in zadržati v rokah rdečo luč kar za nekaj ustavnih dopolnil. Od tistih, ki so jih na različnih organih in komisijah rešetali že od prvega zapisanega osnutka sem, sta ostala amandmaja o financiranju armade in o pristojnostih zveznega sodišča, da odloča o kršitvah svoboščin in pravic človeka in občana, če je tako določeno z zveznim zakonom. Dodali pa so jim še štiri predloge, ki prej vsebinsko niso bili vključeni v dopolnilni osnutek. Nanašajo se na pristojnosti pri urejanju temeljnih odnosov v zadružništvu in pa na odločanje zbora republik in pokrajin (nič več »na podlagi soglasja o politiki izvrševanja zakonov, ki jih sam sprejema, oziroma, da o drugih aktih, ki se sprejemajo na podlagi zakonov, odloča z dvotretjinsko večino«).
Običajno smo ločevali čista sistemska od gospodarskih dopolnil, toda
ob vseh neenotnostih v državi ter slovenskih pomislekih in utemeljitvah zanje, zdaj skorajda ni več treba na široko razpredati, zakaj ne pristajamo na kakšne ekonomske, ustavne posege. Samo mimogrede: v zadružništvu bi se utegnilo zgoditi, da bi morali v Sloveniji stopiti celo kak korak nazaj, pri predlaganem financiranju Jugoslovanske armade pa še naprej ostaja ne samo vtis, celo prepričanje, da bi po novih idejnih ustavnih zamislih še bolj potrdila svoj sloves institucije na drugem planetu. Prevedeno v vsem razumljiv jezik bi to pomenilo, da se kaj lahko sprijaznimo z revno državo, revnim gospodarstvom in lačnimi dr-
V ŽARIŠČU DOGODKOV
žavljani, ki pa »morajo zagotoviti trajno in stabilno financiranje JLA«. Kaže, da je zagovornikom te zahteve, ki podobno kot Slovenija trdijo, da bodo vztrajali, vendarle tudi na zvezni ustavni komisiji pred dnevi zmanjkalo argumentov, če že ne sape. Odločili so se, da bodo pri iskanju odgovora poiskali pomoč državnega in partijskega predsedstva.
Kaj to pomeni ali kaj se s tem hoče, spet ni treba veliko razmišljati. Navajeni smo že, kaj lahko sledi, ko glasno ali med vrsticami slišimo podobna »opozorila«. Toda z malce ironije bi smeli tudi reči, da imamo srečo, ker naša stara ustaya le ni v celoti tako zanič, da ne bi kdaj tudi državljane zaščitila pred podobnimi vsiljenimi potezami: pravico nam daje, da pač ne sprejmemo tistega, česar nočemo.
Bolj ko se odmikajo dnevi razprav in usklajevanja, postaja jasno, da pa se »ljudstvo« le ne bo uspelo povsod poenotiti. A nemara je to kar dober znak, saj so se zato celo v zvezni ustavni komisiji začeli spominjati prvo-
globus
TIRANA — Albansko zunanje ministrstvo je jugoslovanskemu veleposlaništvu v Tirani izročilo noto, v kateri protestira zaradi transparenta »Idi napred Slobodane, ako treba do Tirane«, ki so ga nosili na demonstracijah 8. oktobra v Kragujevcu. V noti je rečeno, da je to provokacija proti Albaniji.
LOS ANGELES - Po nedavni -že drugi debati med predsedniškima kandidatoma — kaže, da z nekaj točk prednosti vodi Georg Bush, sedanji podpredsednik ZDA, pred Michaelom Dukakisom. Komentatorji so mnenja, da s tem še ni nič odločeno. Predsdeniške volitve v ZDA bodo čez tri tedne.
BUDIMPEŠTA — Madžarsko je pred dnevi obiskal izraelski minister za industrijo in trgovino, v Izraelu pa se je mudil madžarski državni sekretar za trgovino. Opazovalci sodijo, da ti in drugi medsebojni stiki pomenijo korak k izboljševanju diplomatskih odnosov, ki sta jih Madžarska in Izrael prekinila leta 1967.
BONN — Septembra je v ZR Nemčiji zaprosilo za azil 13.125 beguncev, največ iz Poljske, kar je za 60 odstotkov več kot avgusta. Azil je dobil vsak deveti begunec.
NEW DELHI — Indijsko vrhovno sodišče je ukazalo, naj usmrtijo Sa-kvanta Singha, ki je oktobra 1984 sodeloval pri uboju indijske predsednice Indire Gandhi.
DUNAJ — Po vrnitvi z obiska v Sovjetski zvezi je avstrijski kancler Vranitzky zatrdil, da SZ ne nasprotuje avstrijskemu pristopu v Evropsko skupnost in da to ne bo škodovalo avstrijski trajni nevtralnosti, ki jo obvezuje državna pogodba iz leta 1955. Za Francijo bo Sovjetska zveza tudi Avstrijo vključila v svoj vesoljski program.
DUNAJ — Dnevnik Kurier je pred dnevi objavil načrt o pripravah avstrijske vojske v primeru, da bi v eni od sosednih držav prišlo do resnih nemirov, ki bi prerasli v oborožene spopade. Načrt predvideva razorožitev in internacijo pripadnikov tujih oboroženih oddelkov, ki bi poskušali operirati z avstrijskega ozemlja. Načrt temelji na izkušnjah iz leta 1956, ko so nekateri oboroženi oddelki madžarskih vstajnikov prebežali v Avstrijo. V primeru notranjega konflikta v Jugoslaviji — kot piše Kurier — bi del avstrijske vojske zavaroval mejo in se vključil v razorožitev in internacijo v državljansko vojno vpletenih oddelkov, ki bi prestopili avstrij-sko-jugoslovansko državno mejo.
BUDIMPEŠTA - Na vojaškem poligonu vzhodno od Blatnega jezera so se v nedeljo začeli enotedenski skupni manevri enot madžarske ljudske armade in čet SZ, stacioniranih na Madžarskem.
tnih po njihovem zatrjevanju nesprejemljivih pobud in predlogov, naj ne bi vseh amandmajev požrli v enem zalogaju.
Če namreč lahko verjamemo Tanjugu, je po nedavnem neuspelem usklajevanju predsednik zvezne ustavne komisije Dušan Popovski tudi že začel razmišljati, »da bo ustavna komisija kasneje presodila, katere spremembe bi morebiti izločila iz svežnja dopolnil, da bi ga lahko sprejeli za novembrske praznike«. Pozitivno, bi rekli, a z manjšim dodatkom: smo res morali porabiti toliko energije in časa (ki bi ju lahko bolj ustvarjalno izrabili v gospodarske namene)?
Taktika čakanja, »usklajevanja« še vsega drugega, s tem pa netenje nesporazumov in marsikdaj tudi nizkih strasti, je doslej bore malo navrgla k našemu človeškemu in materialnemu blagostanju večine in vsakogar v tej državi.
Tisti, ki soustvarjajo in pišejo politiko te in jutrišnje Jugoslavije, se s takšnim razmišljanjem najbrž ne bodo strinjali. Z ustavno »razpravo« se je namreč res izkazalo hkrati še zelo pomembno, morebiti celo usodno, razmerje sil, ki pa imajo žal (po drugi plati) kaj malo skupnega z ustvarjanjem materialne podlage za takšno ali drugačno »predpisovanje« politike.
Minili so časi, ko samo nekaj glav vse ve. Čelo v Sloveniji, kjer se trkamo po prsih z »doseženo stopnjo demokracije«, doslej nismo hoteli uradno potrditi zahtev res mnogih, da bi se b ustavnih spremembah izrekali (odločali) z referendumom. Zdaj se sliši, da se bomo »po potrebi« morebiti tudi oprijeli tega teoretično najbolj demokratičnega instituta in — to pa je vendarle napisano z majčkenim pomislekom — tako dokazali, da slovensko republiško vodstvo ni tista šepava ovca, ki bi bila prva za odstrel, pač pa predstavnik interesov tega naroda in v Sloveniji živečih ljudi...
(GV)
STRAN 2
VESTNIK, 20. OKTOBER 1988
»Naše vrednote so le delo, tovarištvo in spoštovanje!«
Če bi rekel neverjetno, bi bilo premalo! Besede, ki niso reakcija na stvar, mi prihajajo iz ust kot trnje, molk pa bi pomenil izdajo moje vesti in jaza. Velika krivda, ki je ni mogoče stehtati z nobeno tehtnico, pušča neizbrisno sled: Za kaj v bistvu gre? V časopisju je bilo zaslediti kratko, a precej poudarjeno vest, da je Tovarna mlečnega prahu iz Murske Sobote dobila iz Beograda tole opozorilo oziroma grožnjo: »Če pridete na miting v Beograd, odkupimo vso petletno proizvodnjo, če ne, pa lahko pozabite na naše kupce!« Na srečo je bila ta misel izrečena na enem od sestankov v Ljubljani, sicer samo v šali, in ne v Murski Soboti ali kje drugje v Pomurju. Pa vendarle! Skrbi zbujajoč je način razmišljanja nekaterih ljudi v gospodarstvu drugih republik, ki z gospodarnostjo nima nobene zveze. Nesmisel, ki mu ni para! Protestna zborovanja navsezadnje odvračajo ljudi od reševanja bistvenih vprašanj, ki zadevajo izhod iz krize in demokratični razvoj naše družbe.
Vsakdanje življenje v Pomurju je dober dokaz, kako je mogoče gospodarske in družbene probleme odpravljati le po demokratični poti. Demokratično politiko je mogoče uresničevati le v okolju, kjer spoštujejo vsak narod in narodnost kot subjekt z vsemi demokratičnimi avtonomnimi pravicami. Ustavo je zato mogoče spremeniti samo tako, da ne bodo okrnjene demokratične samoupravne pristojnosti narodov in narodnosti. Lep zgled je SGP Pomurje, kjer je zaposlenih precej gradbenih delavcev iz Srbije, Albanije, Bosne in Hercegovine ter od drugod. Eden med njimi mi je povedal tudi tole: »V našem kolektivu se pripadniki raznih jugoslovanskih narodov in narodnosti nikoli še niso preštevali na nacionalni osnovi, niti ne vedo, kaj je to nacionalna nestrpnost. Naše vrednote so le delo, tovarištvo in spoštovanje človekovih svoboščin.«
Kot pravijo v pokrajini ob Muri, nihče ne bi smel več prilivati olja na ogenj sporov in še naprej dvigati razgreto politično temperaturo zaradi ustavnih dopolnil. »Smo za ustavne spremembe in bomo odločno branili ustavno ureditev, toda treba je ustaviti naraščajočo stihijo v državi. Zato je poziv k strpnosti in demokratičnemu dvogovoru v sedanjih zaostrenih gospodarskih in političnih razmerah .še kako potreben,« je slišati v mnogih okoljih. Tam tudi zagotavljajo, da nikomur v Jugoslaviji nismo vsiljevali svojega pogleda o socializmu po meri človeka, niti razmišljali, da mora biti vsak predlog iz Slovenije edini recept in model za vse v SFRJ. Hkrati pa odločno zavračajo pritjske in unitaristične modele močne države, ki ne računajo z enakopravnostjo suverenih narodov; ali pa v zadnjem času vsiljevanje socializma in demokracije po meri srbskega vodstva, ki se čedalje bolj kaže skozi mnoge parole in dogajanja na mitingih. Od slovenskega vodstva pa zahtevajo, da vztraja pri sprejetih stališčih do predlaganih ustavnih dopolnil in pri zahtevi, da pridemo do sprememb ustave po zakoniti poti.
Spontano je nazadovoljstvo z razmerami na Kosovu, v gospodarstvu, družbi, ZKS in njenem vodstvu. Ljudje so nezadovoljni zradi padca standarda in predvsem zaradi neobetavne prihodnosti. Nazorne so besede Franca Šetinca, izrečene že na 20. seji CK ZKS: »Nikogar ne smemo zibati v iluzijah, da smo v posesti čudežne skrivnosti, ki bo čez noč prinesla rešitve. Razmere se ne bodo izboljšale, če se za spremembe, smeri krepitve tržnega gospodarstva in socialističnega samoupravljanja, ne bomo zavzeli vsi — od vrha do dna.« Sicer pa delovni ljudje in občani Pomurja izrekajo svojo neomajno podporo slovenskemu vodstvu. V njegovih prizadevanjih, da bi po demokratični poti poiskali izhod iz sedanjih razmer in zagotovili nadaljnji razvoj SFRJ in odnosov v njej na avnojskih načelih. Edina prava pot za reševanje nakopičenih problemov je krepitev demokratičnih odnosov in dosledno uresničevanje treh reform. Zato dajejo podporo še posebno strpni, trezni in razumni zavzetosti Milana Kučana za korenite spremembe gospodarskega in političnega sistema ter prenovo Zveze komunistov.
Milan JERŠE
Zadnje seje najvišjih partijskih vodstev v Jugoslaviji, posameznih republikah in avtonomnih pokrajinah so potrdile že dlje časa znano resnico, da kosovske drame ni možno rešiti čez noč. Nakopičeni problemi bodo terjali veliko prizadevanj vseh naprednih sil, da bi čim prej prišlo do korenitih sprememb v gospodarskem in političnem življenju Kosova in s tem v vsej Jugoslaviji. Očitno bosta nujna demokratičen dvogovor in večja diferenciacija znotraj Zveze komunistov, da bi konkretna odgovornost za storjene napake v preteklosti omogočila tudi izhod iz sedanje krize. In kako gledajo na vse to občani Pomurja?
ERIKA HR1BERŠEK: Ker smo v družbenih dejavnostih izpostavljeni raznim omejevanjem, me sedanje krizne razmere še bolj obremenjujejo. Učili so nas, da moramo biti hvaležni generaciji, ki nam je ustvarila lepo domovi-
no! Kako naj pred svojimi otroki upravičimo parole o lepem življenju, ko je že njihova sedanjost tako nemirna, prihodnost pa negotova? Čeprav je iluzorno pričakovati rešitev vseh družbenih problemov, pri odpravljanju le-teh zaupam našim postavljenim ciljem in slovenskim voditeljem. Upam tudi, da bo v Jugoslaviji le prevladal razum in da bomo, namesto v medsebojna obtoževanja, energijo raje vlagali v znanje in delo. Srčnost in kultura ne bi smeli izostati.
ŠTEFAN ČAHUK: Žalostno je, da smo prišli do odločitev na ulicah in prostaštva, ko demagogija hitro pridobi množice na svojo stran. Človek ima občutek, da tudi v predsedstvu SFRJ prevladuje politika moči in da je vodstvo drža-
ve nemočno v teh razmerah. V Sloveniji, čeprav
bi tudi hoteli, ne bi mogli organizirati podobnih mitingov. Podpiram politiko slovenskega vodstva, toda zdi se mi, da se nekateri vodilni politiki preveč izpostavljajo. Že različno razmišljanje v Sloveniji se vnaprej obsodi za sovražno dejanje, kar gotovo ni dobro. S tem je treba prekiniti in popraviti streho, ki pušča, ne pa zamenjati vodstvo.«
ŠTEFAN NOVAK: »Najbolj me prizadene, da tudi po več kot 40 letih življenja v svobodi ljudje stojijo v vrstah za socialni kruh. Po drugi strani pa pšenico celo izvažamo. Tu ne vidim nobene logike. Kosovu in Črni gori smo s svoji-
ALBANCI PRI NAS — NAMIK BEDETI °
Če bi bili vsi kot Milan Kučan
V Slovenijo je prišel leta 1970, da pomaga očetu slaščičarju v Štorah pri Celju. Po njegovi upokojitvi leta 1982 je začel na lastno pest z gostiščem na celjski avtobusni postaji. Spominja se, da ni bil zgolj poslovnež, marveč tudi vsestransko politično in družbeno dejaven. »Pri 33 letih sem že 15 let član Zveze komunistov. Med drugim mi je bilo zaupano vodenje mladine, blagajništvo v osnovni partijski organizaciji, predsednikovanje pripravljalnemu odboru za celodnevno šolo — vse to v štorski krajevni skupnosti oz. celjski občini.«
mi prispevki veliko pomagali tudi delavci Slovenije, zato nam ne more biti vseeno za nadaljnjo usodo tega dela Jugoslavije. Ker huligani delajo družbeno škodo, podpiram ukrepe milice. Mi dajemo denar za manj razvite, zato so tam demonstracije neupravičene. Mislim pa, da pri nas ni nevarnosti od drugega naroda, kajti Slovenci
bomo vedno ostali na svojem mestu.«
Lani je Namik Redepi, Albanec iz ene manjših vasi med Tetovom in Go-stivarjem v Makedoniji, prevzel kletne prostore muzeja v Gornji Radgoni. Pri dovoljenjih oz. soglasjih, ki so mu jih izdali občinski upravni organi, težav ni bilo. Res pa je, da je moral v preureditev objekta za gostinske namene vložiti znatna sredstva — čez dvesto milijonov dinarjev. »Zagotavljam vam, da zavoljo nacionalne pri-
diti. Zanima me, kaj meni o Kanonu Leke Dukadinija, knjigi, ki sem jo, ko sem bil septembra na Kosovu, kupil v prištinski knjigarni. »Za narodnost je bil to neke vrste zakon. Čim si izrekel ime Leke Dukadinija, je to za slehernega od nas pomenilo zaupanje. Kolikor vem, se Kanon v tolikšni meri kot rtekoč več ne uporablja. Sprašujete me o razmerah na Kosovu. Spremljam jih prek medijev javnega sporo-
Albanskemu poslovnežu Namiku Bede liju se za zdaj vse izide.
(Foto: N. Juhnov)
padnosti, torej dejstva, da sem Albanec, v Sloveniji nikdar nisem imel problemov. Za to, da sem odkupil te prostore in jih pred poldrugim mesecem odprl kot gostišče, je bilo potrebnih 18 mesecev, kar se mi zdi normalno. Dokumentacija je bila urejena v petih mesecih. Nekoliko se je zavleklo pri financah, toda z družinsko pomočjo (dva brata), prijatelji in znanci, smo jih uspeli zbrati in vložiti.« Se mu vloženi kapital obrača, vrača, ima računico?. »Imam in se mi izide. Seveda bo treba še marsikaj postoriti, spremeniti, izboljšati.«
Namik je podjeten možakar z več železi v ognju. Brat ga je nasledil v Celju, sam pa si je v Biogradu na morju omislil kioske — v času turistične sezone — z vsakršno ponudbo. Čim se kjerkoli ali kakorkoli zaplete ali je komu potrebna pomoč, znajo skupno poprijeti oz. se znajti, prilago-
čanja. Sodim, da niso izključni krivci za kontrarevolucijo pripadniki albanske narodnosti, marveč je za vse skupaj odgovorno vodstvo. Če bi imeli takega, kot je v Sloveniji na čelu z Milanom Kučanom, bi bilo vse drugače. Če bi bili vsi, kot je tovariš Kučan, zdajšnji položaj ne bi bil tako nevaren in zapleten.« Kakšni so Nami-kovi stiki z domačimi in ožjo domovino? »Dobimo se enkrat ali dvakrat letno, ko obiščem očeta in mater v Makedoniji. Pravita, da ni tolikšnih tegob, kot se razglaša. Osebno me povsod dobro sprejmejo, res pa je, da je treba pri urejanju določenih zadev — recimo na občini ali v zdravstvenem domu ali kje drugje — temu ali onemu stisniti v roko kakšno malenkost. Je pač tako, tega so vajeni, in v tem je še ena razlika s Slovenijo.«
Branko Zunec
FRANJO BOBOVEC: »Več kot 40 let sem delal v vzgoji in izobraževanju ter spremljal delo številnih mladih generacij, ki so se vzgajale v bratstvu in enotnosti — v sožitju in prijateljstvu. Poučeval sem na šoli, kjer so bili učenci več
naših narodov in narodnosti; skupaj smo se učili, delali pri obnovi naše domovine ... Zelo te-
sno smo sodelovali s pripadniki JLA in pobratenimi šolami v Srbiji, na Hrvaškem in v zamejstvu. Danes pa smo priča dogodkom, ko bi posamezniki želeli vsejati razdor med naše narode in narodnosti. Skupaj z ZK, SZDL in drugimi DPO se moramo še naprej bojevati za demokratično politiko ter spoštovanje vsakega naroda in narodnosti v naši domovini.«
ZMAGO URISK: »Ugotavljam, da stanje v Jugoslaviji, predvsem pa v Srbiji, ni rožnato, vendar se še vedno preveč govori in daleč premalo dela. Težav na borno rešili s sestanki, ampak le z delom. Naša prizadevanja morajo to-
rej biti usmerjena k večji produktivnosti dela, ne pa k množičnim zborovanjem. Odločno podpiram politiko CK ZKS, predsedstva SRS, republiško konferenco oziroma predsedstva SZDL — skratka: slovensko politiko pri njenih zavzemanjih za neokrnjeno slovensko državnost, hkrati pa obsojam vse napade na naše slovensko vodstvo. Prepričan sem, da je takega mnenja ves delavski razred.
DRAGO JEREBIČ: »Zelo sem zaskrbljen nad stanjem v domovini. Menim, da še nikoli nismo bili tako daleč, da bi se obtoževali med seboj, da bi si podtikali neresnice in da bi se tako omalovaževali. Prav bi bilo, da bi bilo med
Odločna podpora slovenskemu vodstvu
Člani predsedstva OK SZDL v Murski Soboti so obravnavali najnovejše gospodarske in politične razmere pri nas. Ugotovili so. da so delovni ljudje in občani soboške občine zaskrbljeni nad potekom dogodkov v Jugoslaviji, ker ulica ruši legitimno izvoljeno vodstvo. Predsedstvo soboške frontne organizacije zato podpira slovensko politično vodstvo pri uresničevanju treh reform: gospodarstva, političnega sistema in prenove družbenopolitičnih organ izacij.
Politično vodstvo SR Slovenije podpirajo predvsem zato, ker vidi izhod k reševanju politične krize in gospodarskih problemov družbe. Samo gospodarsko močno bomo sposobni rešiti vse probleme, ki jih imamo v zadnjem času in ki so čedalje bolj politično zaznamovani — so med drugim zapisali v sporočilu RK SZDL Slovenije in CK ZKS. »Zavzemamo se za naddlfi njo demokratizacijo odnosov v naši družbi, za boljši in človeka vreden socializem. Zavračamo vse poskuse, ki želijo omejevati nadaljnji vsestranski in suvereni razvoj slovenskega naroda in slovenske državnosti v okviru SFRJ in na avnojskih načelih. V naši občini, kjer v sožitju živijo in delajo slovenski narod in pripadniki madžarske narodnosti, prav tako ne moremo sprejeti nobenih rešitev, ki bi omejevale nemoten in vsestranski gospodarski ter kulturni razvoj pripadnikov narodnosti,« so še dodali.
narodi in narodnostmi, predvsem pa njihovimi vodstvi — menim, da so vodstva največ kriva za to stanje — več odprtosti in razumevanja. Le s tem bomo lahko zaživeli v skupnosti, kot si jo vsi želimo. Vsekakor pa podpiram in zahtevam, da naši politiki odločno vztrajajo pri tem, kar smo v Sloveniji sklenili, in da ne smejo odstopiti niti za korak. Le tako bomo uspeli ohraniti tisto svobodo, ki mora biti osnova za dobro in skupno sožitje.«
ZOLTAN SEVER: »Pozdravljam potezo, ko je imel Milan Kučan priložnost govoriti v vodstvu Jugoslavije in naliti čistega vina. Zdaj se v naši republiki ne moremo posipavati s pepelom, ampak je nujna popolna enotnost. Mislim,
Prihodnost jev poštenem delu
123-članski delovni kolektiv rogašovskega Liva, na skrajnem severu naše domovine, je v brzojavki občinskemu komiteju ZKS v Murski Soboti zapisal. da podpira slovensko vlado in politično vodstvo, da vztraja na začrtani poti, ker tako hoče slovenski narod. »Našo prihodnost vidimo samo v poštenem delu in v poštenih odnosih med vsemi narodi naše domovine,« so poudarili v brzojavki.
da bo potrebno strniti vse sile. V kritikah je treba biti oprezen, sicer se ujameš v zanko. Tako se je v zanko ujelo tudi srbsko vodstvo, ker so se v javnosti pojavile nasprotujoče si izjave. V Sloveniji se lahko pohvalimo, da imamo dobre odnose z vsemi narodi in spoštujemo njihove pravice. Vsekakor pa podpiram slovensko vodstvo v njegovih prizadevanjih po enotni Jugoslaviji.«
HERMAN OBRAN: »Glejte, sem preprost človek in se v visoko politiko niti ne razumem preveč. Televizija in časopis pa mi zadnje čase kažeta podobo Jugoslavije, kot si je nikoli nisem predstavljal in kakršne si ne želim. Skoraj
sram me je, ko vidim, kaj vse se dogaja, kaj vse govorijo in na kakšne podle načine se obračunava. Mislim, daje Jugoslavija dovolj bogata, da bi lahko vsi živeli brezskrbno in v obilju. A če je nekaterim ljubše »maširanje« in vpitje na cesti, bodo sami morali nositi posledice tega. Mislim, da smo v Sloveniji dovolj enotni in da moramo vztrajati pri dogovorjenem. Tudi drugi bi nam morali bolj prisluhniti in nas razumeti.«
— Pripravili: M. Jerše D. Loparnik S. Sobočan
Pomurski sindikati za demokratično pot
S ponedeljkove seje predsedstva MS ZSS za Fombrje so poslali brzojavko CK ZKS. V njej dajejo vso podporo politiki slovenskega vodstva, hkrati pa so izrazili željo, da bi CK ZKJ po demokratični in ustvarjalni razpravi sprejel učinkovite sklepe za reševanje vseh aktualnih vprašanj naše družbe. Sicer pa so na seji obravnavali razmere v regiji pri izplačevanju osebnih dohodkov in spremembah, ki so predvidene z novo zakonodajo. Ugotovili so, da bodo po izvajanju novega zakona še večje razlike v izplačilu osebnih dohodkov v združenem delu. Posebno so opozorili na morebitne probleme v družbenih dejavnostih, kjer ne bodo imeli zagotovljenih dovolj sredstev za izplačilo višjih osebnih dohodkov, ker se obseg sredstev za skupno porabo ne bo spremenil. Še večji problemi pa bodo v tistih organizacijah, kjer so že doslej izplačevali zajamčene osebne dohodke. Dogovorili so se, da bo MS ZSS takoj po sprejemu omenjenega zveznega zakona stopil v akcijo in ponovno ugotavljal razmere. Skupaj z izvršnimi sveti in SDK pa bodo skušali izračunati najugodnejše različice za izplačilo višjih osebnih dohodkov v pomurskem združenem delu do konca leta.
Nato so pregledali uresničevanje sklepov z nedavne 9. seje pomurskih sindikatov, ko so govorili o razbremenjevanju gospodarstva. Ugotovili so, da je na tem področju še premalo dosežkov in da so v posameznih občinah celo odpori za uveljavljanje le-tega.
Kljub temu pa je nekaj pozitivnih premikov, saj so izvršni sveti z vso resnostjo obravnavali možnosti razbremenjevanja gospodarstva. Tudi pri stanarinah so opazni premiki, čeprav se pomurski sindikati zavzemajo, da bi ekonomske stanarine naraščale v skladu z gibanjem osebnih dohodkov.
M. Jerše
Zoper argumente s položaja moči
Na srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti so se sestali učenci in delavci ter poslali pismo CK ZKS, RK ZSMS, predsedstvu SRS in predsedstvu RK SZDL Slovenije. V njem izjavljajo, da slovensko politično vodstvo vedno, ko nastopa demokratično, v skladu s pravnim in ustavnim redom ter z zavestjo o slovenski nacionalni istovetnosti, izraža tudi njihove interese in ga zato podpirajo. Ne priznavajo argumentov s položaja moči in zastraševanja, temveč le argumente strokovnosti, trezne presoje in poštenega dela, zato slovensko vodstvo pozivajo, da ne odstopa od sprejetih sklepov in stališč.
Zaskrbljenost pomurskih novinarjev
»Novinarji, ki slovenski javnosti sporočamo o vsakodnevnem življenju, naporih in uspehih pomurskega delovnega človeka, Madžara in Slovenca, pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, kmeta, delavca, učitelja, izražamo zaskrbljenost zaradi zadnjih dogodkov, ki resno ogrožajo demokracijo, svobodo in suverenost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Zaskrbljeni smo, ker gospodarske težave in trpljenje srbskega in črnogorskega človeka na Kosovu zlorabljajo za politične obračune, ker so se ustavne spremembe sprevrgle v kalku-lantske spore, katerih cilj je omejevanje suverenosti posameznih jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin.«
Tako so v pismu predsedstvom CK ZKJ, CK ZKS, SFRJ in SRS, RK SZDL ter Društvu novinarjev Slovenije, Tanjugu in slovenskim sredstvom javnega obveščanja zapisali člani pomurskega aktiva Društva novinarjev Slovenije. V tej luči pomurski novinarji podpirajo pokončno držo slovenskega političnega in državnega vodstva, ki se upira ulici kot sredstvu za rušenje legitimno izvoljenih organov posameznih delov države in ki se upira ukinjanju enakopravnosti jugoslovanskih republik in pokrajin prek ustavnih razprav.
VESTNIK, 20. OKTOBER 1988
STRAN 3
 od tedna do tedna
MURSKA SOBOTA — Na enih zadnjih sej v tem mandatnem obdobju so se sestali člani predsedstva soboške občinske konference ZSMS. Obravnavali so poročilo za obdobje 1986—1988 in spremembe nekaterih poslovnikov in pravil, ki so nujni za nemoteno delovanje mladinske občinske organizacije. Sklenili so, da bo volilno-programska konferenca 4. novembra.
LENDAVA — Sestali so se člani predsedstva občinskega sisa za prosveto in kulturo madžarske narodnosti. Največ časa so namenili akcijam, ki jih čakajo v zadnjih treh mesecih letošnjega leta. Več pozornosti bo potrebno nameniti štipendijski politiki in kadrovski politiki nasploh. Analizirati bo potrebno tudi neaktivnost delegatov v temeljnih delegatskih okoljih. Podpreti bo potrebno takšne gospodarske programe, ki so usmerjeni na narodnostno mešana območja, saj se lahko le na tak način omilijo tokovi asimilacije.
Na seji so spregovorili tudi o aktualnih političnih dogodkih v Jugoslaviji. CK ZKS so poslali telegram, v katerem pozivajo k strpnosti in razumu. Omenjajo tudi sožitje med večinskim slovenskim narodom in madžarsko narodnostjo v Pomurju. Le-to bi moralo biti vzor razumevanja med narodi in narodnostmi tudi v drugih jugoslovanskih okoljih.
MURSKA SOBOTA — Na razširjeni seji predsedstva OS ZSS so obravnavali poročilo o izvedbi usposabljanja za sindikalne aktiviste v minuli sezoni, ki ga je pripravila delavska univerza. Ugotavljajo, da so z različnimi oblikami izobraževanja sindikalnih aktivistov dosegli namen, saj je bila udeležba precejšnja. To velja v prvi vrsti za delegatsko usposabljanje, pri čemer je število 300 udeležencev že samo po sebi dovolj zgovorno. Tudi z usposabljanjem vodstev OO ZSS in obiskom sindikalne politične šole so dokaj zadovoljni. Poleg tega so organizirali seminarje za organizatorje telesne kulture v ozdih in posebne programe za delavce brez izobrazbe ali brez ustrezne strokovne izobrazbe.
LJUTOMER — Izvršni svet SO Ljutomer je potrdil tretje letošnje povišanje stanarin in osnovih komunalnih storitev. Stanarine se bodo s prvim novembrom povišale za 55 odstotkov, tako da bo skupno povečanje v letošnjem letu 114-odstotno. Voda se bo podražila za 66, odvoz odpadkov pa za 80 odstotkov. Tako se bodo komunalne storitve v letošnjem letu povečale kar precej — voda za 136 odstotkov, kanalščina 70 in odvoz odpadkov za 150 odstotkov.
Podeljeno 9 občinskih priznanj
Na slavnostni seji SO Murska Sobota so zaslužnim posameznikom, družbenim organizacijam in društvom podelili občinska priznanja in nagrade. Zahvalno listino z denarno nagrado so prejeli:
MARIJA HORVAT, socialna delavka, vodja plansko-analit-skega sektorja SIS družbenih dejavnosti občine Murska Sobota. Odlikuje jo zavzetost, resnost in prirojeni čut za reševanje problemov in težav sočloveka na preudaren in strpen način. Ob opravljanju službe je vedno našla čas za aktivno delovanje v družbenopolitičnih in humanitarnih organizacijah občine in republike ter bila pobudnik zdaj že utečenega mednarodnega sodelovanja in izmenjave otroških letovanj z Madžarsko, Avstrijo in prijateljskim mestom Ingolstadt.
JANEZ KERCMER, pedagoški svetovalec za dvojezično šolstvo na Zavodu SRS za šolstvo v Murski Soboti. Svoje delovne moči in sposobnosti ter življenjsko pot je zapisal dvojezičnemu šolstvu v Prekmurju. Velik je njegov prispevek k izdaji dvojezičnih zvezkov, učbenikov, priročnikov in drugih učnih pripomočkov ter njegovo svetovalno delo in pomoč učiteljskemu kolektivu v Prosenjakovcih. Kot predan pedagoški delavec je prisoten tudi v raznih organih družbenopolitičnih organizacij občine.
JANEZ LANŠČAK, predsednik poslovodnega odbora LB Pomurske banke. S svojo iniciativ-
Lepotni predlogi in nesklepčni zbor
V ospredju zbora delegatov pokojninskega in invalidskeg azavarovanja občine Murska Sobota je bila pretekli četrtek obravnava gradiva za 12. sejo skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, na kateri bo delegat predsednik društva upokojencev soboške občine Dušan Devetak. Bil je namreč edini delegat, ki se je pri tem aktiviral v sicer pasivni večini. Pri obravnavi informacije o invalidskem zavarovanju v republiki seje zavzel
Na delegatsko vprašanje o možnostih spremembe lokacije območne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Murski Soboti, ki zdaj ni primerna za tiste, zaradi katerih je — upokojence, predvsem pa invalide — saj se stežka povzpnejo do četrtega nadstropja, je bi! odgovor podpredsednika republiške skupščine skupnosti pokrajinskega in invalidskega zavarovanja Stefana Sabjana naslednji: Interes za pridobitev ustreznejših prostorov območne skupnosti vsekakor je. vendar je trenutno premalo sredstev za njegovo uresničitev. Za 517 kvadratnih metrov nove površine v poslovno-stanovanjski zgradbi na Kocljevi ulici bi namreč potrebovali 146 starih milijard dinarjev. Potrebna sredstva bo tako potrebno načrtovati v prihodnjem letu in s skupnimi močmi (tako območne kot republiške skupnosti) invalidom in upokojencem omogočiti pridobitev novih prostorih. Ker pa je poleg novih prostorov potrebna tudi nova kakovost dela, pripombe delegatov na prejšnji skupščini skupnosti pa so se nanašale na dolgo čakalno dobo do pridobitve pokojnine ter neprimeren odnos zaposlenih na skupnosti do strank, smo tudi povprašali, ali so opazne spremembe na bolje. Upravnik območne skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja je odvrnil, da ni pravi naslov za odgovor in da ga morajo dati stranke same. Zatrdil pa. da so »podelali delovno dobo« in da bodo do izteka tega leta (s pomočjo računalnika rešili vse nerešene zahtevke.
nostjo, strokovnim znanjem in ustvarjalnim delom je prispeval h gospodarskemu razvoju občine, regije in širše družbenopolitične skupnosti. Neprecenljiv je njegov prispevek k produktivnosti, širjenju zmogljivosti, izvozu in poglabljanju samoupravnih oblik organizacije dela in odločanja v Muri. Uspešno delo gospodarstvenika je potrdil kot predsednik skupščine občine v letih 1962—1967, kot vodja predstavništva LB v Budimpešti in zdaj v LB Pomurski banki, ki je pomemban ustanova v Pomurju.
FRANC ŽIŽEK, direktor službe za avtomatsko obdelavo podatkov v Muri. Pri uveljavljanju računalništva v Pomurju je opravil pionirsko delo in si je nenehno prizadeval za širjenje obsega obdelav, razvoj informacijskega sistema in racionalizacijo dela s pomočjo računalnika na vseh področjih življenja in dela v Muri. Njegovo prizadevanje za razširitev računalištva sega tudi zunaj tovarne. Svojo ustvarjalnost namenja razvoju stroke, zato deluje v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru.
BANDA KOCIPER-BARA-NJA. Velja za enega od najstarejših slovenskih ljudskih sestavov, ki izvaja izvirno ljudsko glasbo iz prekmurske folklorne zakladnice. Že več kot pet desetletij Janci in Jožef Kociper, katerima sta se pridružila Miška Baranja in Anton Rajnar, spremljajo beltinsko folkloro in samostojno nastopajo na domačih in tujih
za hitrejše delo ustreznih komisij in poenotenje kriterijev. Svoje stališče do gmotnega položaja upokojencev v soboški občini je posredovalo tudi predsedstvo frontne organizacije, ki meni, da stanje na tem območju ni slabo, vseeno pa je potrebno analizirati položaj tistih upokojencev, ki niso upravičeni do varstvenega dodatka, drugih ugodnosti nimajo in so tako na meji možnosti.
S 1. oktobrom so se pokojnine zvišale za osem odstotkov, ker je tudi na tem področju težnja po
—IZ GOVORA MIRANA POTRČA-----------------
Z razumom preseči čas negotovosti
Kot je dejal predsednik skupščine SR Slovenije Miran Potrč, so minili časi, ko smo se ob občinskih praznikih ozirali predvsem v preteklost in govorili o uspehih ter hkrati smelo napovedovali nove naložbe. Posebej zato, ker je v današnjem času na tem področju veliko neobjektivnih ocen, na katere vplivajo tudi krizne gospodarske in politične razmere. Potem je nadaljeval: »Skrbi nas, ker se v težkih materialnih razmerah v nekaterih republikah in pokrajinah ponovno glasneje postavljajo zahteve po spremembi temeljev ekonomske politike, ki smo jo ob odločnih zahtevah in polni podpori združenega dela iz Slovenije začeli uresničevati 15. maja letos. Skrbi nas tudi, ker se štejejo mnogi procesi demokratizacije, posebej v Sloveniji, za popuščanje kontrarevolucionarnim silam, kot oportunizem ali pa kot slovenski egoizem in separatizem. Posebej pa nas skrbi, ko se tudi z odgovornih inštitucij in odgovornih posameznikov, ne pa le na zborovanjih v drugih republikah in pokrajinah, slovenskemu narodu in SR Sloveniji predpisujejo težnje in politiko, ki nikoli niso bili in niso naša usmeritev.«
Žal je moral omeniti tudi nekatere vrste pritiskov, do katerih niso imuni ne gospodarstveniki
odrih. Dve kaseti z originalnimi posnetki prekmurske glabe, številni posnetki v radijskih in Tv diskotekah, sodelovanje v filmih in drugje so dokaz bogatega amaterskega dela.
Zahvalne listine pa so prejeli: GASILSKO DRUŠTVO GER-LINCI, ki deluje od leta 1925 in je ves čas skrbelo za pomlajevanje in strokovno usposabljanje članstva, kot obmejno društvo pa je sodelovalo z avstrijskimi društvi.
NOGOMETNI KLUB MURA, katerega začetki segajo v leto 1924. Sloves pomurskega nogometa so ponesli širom domovine. Vzgoja kadrov, pomen kluba v okolju, dolgoletno načrtno delovanje in rezultati to samo potrjujejo.
OBRTNO ZDRUŽENJE MURSKA SOBOTA, ki se aktivno vključuje v gospodarsko, družbeno in politično življenje ter razvoj občine. Združenje, ki ima več sekcij in šteje 696 obrtnikov, je preraslo v dobro organizirano in samoupravno vodeno organizacijo obrtnikov.
SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA RAKIČAN, praznuje letos 50-letnico. V tem času se je aktivno vključevala v pomurski kmetijski prostor s poskusništvom v poljedelski in sadjarski proizvodnji, se povezovala s kmetijskimi organizacijami in inštituti v Sloveniji in Jugoslaviji. Organizirali so tudi različne oblike izobraževanja odraslih.
Milan JERŠE
uravnilovki, pa so vedno glasnejši zahtevki, da se pokojnine ne višajo odstotkovno, ampak v enakem znesku, zaradi velikih razponov in odstopanj, med posameznimi upokojenci. Čeprav so v tem letu pokojnine porasle za deset, realni osebni dohodki pa padli za dvajset odstotkov, je položaj večine priletnejših ljudi vseeno nezavidljiv. Od uvedbe participacije je namreč opazen padec števila pacientov v zdravstvenem domu v Murski Soboti irt v zvezi s tem razumljiv poziv zdravstvenim delavcem, da natančno določijo, kdo je in kdo ni upravičen do plačila zdravstvenih storitev, ki gaje izreklo predsedstvo občinske konference Socialistične zveze.
Tudi na omenjeni, tako kot na večini skupščin družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, ki se izgubljajo v formalnostih in za delegate prezajetnem ter prezahtevnem gradivu, je opazno, da jim ni do tako imenovanih »lepotnih predlogov« na papirjih, ampak jih bolj pritegujejo življenjske teme. Svoj odnos izražajo z nesklepčnostjo, navzoči pa v glavnem z molkom brez potrebnega dialoga, z redkimi izjemami.
Brigita Bavčar
ne politiki; tudi na najvišjih položajih. »Težko mi je, ko moram povedati, da je o nekaterih vprašanjih to že mnenje kar precejšnjega števila delavcev in delovnih ljudi širom po domovini. Tako razpoloženje že čutijo naši gospodarstveniki, to se žal kaže že tudi v odnosih med nekaterimi pobratenimi občinami. Tako razpoloženje pa občutimo tudi predstavniki SR Slovenije v organih federacije, če komunistične kritike v organu Zveze komunistov ne sme izreči njegov predsednik niti članu sopredsed-stva in sotovarišu. Če pa se to zgodi, se zoper njega organizira javna kampanja in obtoževanje, kakršno doživlja te dni predsednik predsedstva CK ZKJ Stipe Šuvar, na žalost, v SR Srbiji. To po mojem prepričanju ni niti demokratično, to ni niti javnost dela, mislim, da to tudi ne more biti volja ljudstva. To je neka vrsta političnega obračunavanja, to je želja po diskreditiranju vseh, ki mislijo drugače. Ne bi smeli sprejeti take politike in kar zadeva tudi nas, kar zadeva vso Jugoslavijo smo lahko nad njo zaskr-
DESET LET POBRATENJA S PARAČINOM - Na to pomembno obletnico, ki bo prihodnje leto, je na slavnostni seji SO Murska Sobota opo-z.oril predsednik SO Paračin Vitomir Ivaniševič. Ob tem pa je zatrdil, da bratske ljubezni ne more ničesar prekiniti.
Foto: N. Juhnov.
Proti oskrunitvi stebrov narodne kulturnosti
(nadaljevanje s 1. strani)
Še prej je bila v novem svetlem večnamenskem prostoru slavnostna seja skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij občine Gornja Radgona ob 35. občinskem prazniku. Po govoru predsednika občine Gornja Radgona Petra Fridaua, ki je predstavil dosežke delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in zasebnikov v minulem letu, je na govorniški oder stopil predstavnik pobratene občine Mladenovac.
Pred dnevi so se od tam vrnili predstavniki gornjeradgonske občine in tako kot gost iz Mlade-novca pozivali vse, da rešujejo težave v enakopravni in samoupravni socialistični Jugoslaviji. Vodja delegacije Rihard Ovček je prebral izjavo, ki so jo poslali slovenskemu političnemu vodstvu, v katerem so Gornjerad-gončani poudarili, da se razmere na Kosovu ne bodo uredile, dokler ne bodo uredili razmer v vsej Jugoslaviji, dokler se ne bomo rešili iz čedalje večje stagnacije, birokratizacije, nacionalističnih sporov ter grobih spopadov zaradi uveljavljanja parcialnih interesov.
In še: »Nasprotujemo izrednim ukrepom, smo pa za odločnejše izvajanje treh reform po demokratični poti, pa tudi za osebno odgovornost. Skrbijo nas tudi razni pritiski na dopolnitev ustave. Sleherno vsiljevanje ustavnih rešitev, ki jih Slovenija ne more sprejeti za svoje, pomeni rušenje temeljev Jugoslavije kot skupnosti enakopravnih, prostovoljno združenih narodov in narodnosti ter identitete slo
Ravnateljica osnovne šole 12 talcev v Vidmu ob Ščavnici Rozina Kranerje povedala, da je gradnja druge etape osnovne šole stala milijardo 250 milijonov dinarjev. Še posebej se je zahvalila vztrajnosti strokovnih delavcev občinske izobraževalne skupnosti, ki so s pravilnim ravnanjem z denarjem omogočili dokončanje gradnje. 509 milijonov je bilo občinskega in krajevnega samoprispevka, 206 milijonov pa obresti od tega naloženega denarja v letih 1986—88 (to pa predstavlja 57 odstotkov vrednosti gradnje). 426 milijonov dinarjev je bilo sredstev Občinske izobraževalne skupnosti Gornja Radgona, 70 milijonov so dobili s prenosom sredstev iz leta 1987, dodatnih 37 milijonov pa iz prispevne stopnje občinske zdravstvene skupnosti.
Izvajalec del je bil PGP Ljutomer, ki seje držal dogovorjenih rokov. Kakor je povedala ravnateljica, si tudi sami najbolj želijo, da bi se končno našla namembnost opuščenih šolskih stavb v Vidmu in na Štari Gori.
bljeni in imamo pravico in dolžnost tudi povedati, da gotovo ne more biti v skupno korist.«
Ob vsem tem se je vprašal, kaj storiti, da presežemo precejšnje težave. »Eno je gotovo! Od smeri reform, procesov demokratizacije, od jasnih in načelnih stališč graditve sistema socialističnega samoupravljanja in enakopravnih odnosov med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji, od utrjevanja odgovornosti za lasten razvoj ne smemo in ne moremo odstopiti. Naj bo ta pot še tako težka — edina je, ki nam zagotavlja trajno in dolgoročno prihodnost tako delavcem kot občanom, pa tudi slovenskemu narodu in celotni SFRJ. Podpora in zavestna pripravljenost aktivno delovati za udejanjanje te politike sta danes potrebni bolj kot kdaj prej.«
Poziv k razumevanju je zdaj zelo aktualen, če želimo zagotoviti najširši družbeni interes. To velja še posebej za sprgmembo ustave. »Se so pričakovanja, da je mogoče ustavo spreminjati na podlagi zahtev iz ene republike, ne pa na podlagi soglasja vseh. Namesto, da bi s sprejemom ustave dosegli podlage za izhod iz krize, se s tem kriza lahko poglobi. Zato moramo to delo opraviti še toliko odgovorneje, trdno braneč načelna stališča, demokratične odnose in polno enakopravnost narodov in narodnosti v SFRJ. In končno —
storiti moramo več za to, da bi vsebino naših pogledov in stališč objektivneje in razumljiveje predstavili tudi v Jugoslaviji. Da bi prebivalci v vsej državi vedeli, da se tudi mi zavzemamo za integracijo v SFRJ, vendar na podlagi svobodnega in enakopravnega sodelovanja gospodarskih subjektov in ljudi, ne pa po administrativni poti.«
Seveda pa ne sme nikoli manjkati optimizma, kar je možno razbrati tudi iz naslednjih besed predsednika republiške skupščine Mirana Potrča: »Zberimo vse moči, svoje srce in razum, da dostojanstveno in z odločnostjo, z odgovornostjo za jutrišnji dan uspešno presežemo ta čas negotovosti in krize z demokratičnimi sredstvi. Z vero v ljudi in z njihovim zaupanjem smo to sposobni storiti.«	Milan Jerše
Slavnostni govornik ob otvoritvi nove šole v Vidmu ob Ščavnici je bil Ni-I ko Zibret.
rmTnriTmmmr
venskega naroda. Podpiramo vse tiste, ki nosijo politično odgovornost v Jugoslaviji in si pošteno prizadevajo, da najdejo pot iz današnjega položaja brez sovraštva in nasilja, na demokratični način in po legitimni poti — podpiramo pokončno držo slovenskega političnega in državnega vodstva, da vztrajajo v boju za lastno identiteto in identiteto slovenskega naroda. Naj se povsem opro na ljudstvo Slovenije, ki nam edino lahko zagotovi trdnost v težkih razmerah.«
Tudi Niko Žibret se je v svojem govoru dotaknil aktualnih problemov in med drugim dejal, da je prava rešitev naslonitev na lastne korenine ob umirjenem spoštovanju različnosti teh ter v spoštovanju dejstva, da mora vsak stati na svojih nogah — če so se pri tem nekoliko upešali,
PARADIŽNIKI NISO LETELI
Na skupni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL in sveta za družbenopolitični sistem pri predsedstvu občinske konference SZDL Ljutomer so se strinjali, ,da nekateri amandmaji k ustavi SFRJ za Slovenijo niso sprejemljivi in da je zato treba vnesti v novo ustavo le tista določila, ki jih soglasno sprejmejo vse republike in pokrajini.
Sicer pa so precej časa porabili za ocenjevanje dela ljutomerske mladinske organizacije, zlasti zato, ker je imela nekolikanj samosvoj pogled na proslavljanje 120-letnice slovenskega- tabora. Gre predvsem za pismo, ki ga je napisal sekretar občinske konference ZSMS Ljutomer in ga poslal osnovnim organizacijam. Pisarija je bila za nekatere dvoumna, zato so se organizatorji proslave (pa tudi mnogi drugi) zbali govoric, da bodo leteli paradižniki oziroma bo polito mleko. Sekretar Roman Plohl je povedal, da je ulica pretiravala in da »zadeva ni bila mišljena tako, kot je kazalo, ampak je bilo »vabilo« mišljeno kot neke vrste pritisk na izvršni svet (SRS?), da oceni zakonitost vojaškega dokumenta«. — Predsednik medobčinskega sveta SZDL Milan Nekrep je na seji dejal: »Najrajši bi vas za ušesa, dovolj je teh otročarij!«
Zdi se, da so takega mnenja (čedalje bolj) tudi ljutomerski borci, ki so na svojem zadnjem sestanku menda zahtevali vrsto odstopov v družbenopolitičnih organizacijah, vendar pa Franjo Štebih na omenjeno sejo ni prinesel nič pisnega, s čimer bi dokumentiral govorice.
Na omenjenem sestanku so tudi sklenili, da se zaradi obilice dela ne bodo udeležili pogovora v Titovem Užicu, kamor so jih povabili pobratimi, da bi bili na razpravi o spremembah ustave SR Srbije.	Š. S.
utrudili, jim je potrebno pomagati (temu se pravi solidarnost), toda nikakor ne dovoliti, da bi hodili s tvojimi nogami ali ob večni podpori. Prav tako je dejal, da Republiška izobraževalna skupnost oceni, da so pritiski na slovensko javnost in njene zakonite predstavnike del strategije, da bi sprejeli ustavne spremembe.
Ob tej priložnosti so podelili tudi družbena priznanja. Pohvale so prejeli Jože Ščavničar, za prispevek k zgraditvi, komunalnih in drugih objektov v KS Gornja Radgona, Anton Stranj-šak za razvoj drobnega gospodarstva, ter industrijsko gasilsko društvo Av-toradgone. Priznanja so podelili Francu Erlihu za dolgoletno supešno delo v kmetijstvu, samoupravljanju in kulturnih dejavnostih, Štefanu Fartku za prizadevanja pri urejanju tekočih voda, Jožetu Ivačiču za družbenopolitično delovanje, Antonu Novaku za dolgoletno uspešno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah, društvih in organih samoupravljanja ter Slavku Lončariču za razvoj drobnega gospodarstva in družbenopolitično delovanje. Plaketi so podelili radgonskemu kmetijskemu kombinatu in Gustiju Grofu, predsedniku KPO ABC Pomurka.
Milan Kocuvan, dolgoletni pedagog in bivši ravnatelj radgonke osnovne šole, pa je prejel zvezno priznanje — red zaslug s srebrno zvezdo.
Bernarda Peček
STRAN 4
VESTNIK, 20. OKTOBER 1988
LABODJI SPEV ZA PODJETNIŠTVO ALI
PREŽA LOVCEV NA MOŽGANE
Motor uspešnih gospodarstev je podjetje na tržni pogon. Prehod na tretji ali poindustrijski razvojni val v tem okviru silno povečuje pomen prenosa znanja iz znanstve-no-raziskovalnih delavnic v tržno-konkurenčno proizvodno dokončanje inovacij. V razvitih gospodarstvih podjetništvo izvaja strahoten srk tehnoloških, organizacijskih in drugih novosti, zato se razvija večidel na komercialno osnovi vsa infrastruktura funkcij, ki opravljajo storitve iz delov proizvodnje, prenosa in uporabniške razpršitve znanja. Kljub temu javne oblastrrazvitih in razvijajočih se z vrsto politik, ki uresničujejo razvojne strategije dežel, modelirajo infrastrukturne pogoje in ustanove za pospeševanje tehnološkega razvoja in dolgoročno in/ali regijsko usmerjanje njegovega naboja v gospodarstvo.
Naj cveti tisoč cvetov!
Tako je (gornje besedilo!) začel svoj nastop na nedavnem devetem posvetovanju o inovacijskih, tehnoloških in podobnih centrih na Tehniški fakulteti v Mariboru izvršni sekretar predsedstva CK Z K Slovenije Ciril Baškovič. Za pomurski gospodarski prostor je to prav gotovo velik izziv, kot je siceršnji izziv že samo premišljevanje o podjetništvu in podjetnikih, kar je bila do pred kratkim še tako rekoč prepovedana tema. Baškovič spominja, da prej navedene naloge opravlja vrsta ustanov: tehnološki parki, inovacijski centri, »valilnice«, informacijski centri, ustanove prava s področja industrijske lastnine, izobraževalne ustanove, zlasti menedžment, ustanove aktivne politike (pre)zaposlovanja in še bi lahko naštevali. Po eni strani s svojo dejavnostjo globoko segajo v znanstveni in univerzitetni svet, po drugi strani srkajo iz množičnega izkustvenega znanje zaposlenih, po tretji pomenijo podaljšano roko ustanov javne razvoj-no-usmerjevalne politike, služijo pa končno podjetniški poslovni uspešnosti. Tovrstna infrastruktura za »poblagovljenje« znanja uspešno nastaja in deluje v trž-nem-podjetniškem okolju.
Dejstvo je, da jugoslovansko gospodarstvo še vedno nosi prevladujoča obeležja državno-delit-vene ekonomike. Ob načelno jasnih političnih odločitvah za izvedbo reform v smeri tržno-pod-jetniškega ustroja gospodarstva in v smeri posredne razvojne uravnave na makro ravni gre pričakovati postopno spreminjanje gospodarske sestave, povečanje avtonomije in obnašanje podjetniških enot v navedeni smeri. Zato doslej v gospodarstvu ni bilo veliko t. i. podjetniškega srka, da bi na večidel komercialni osnovi razvilo zadostno potrebo po infrastrukturi za prenos znanja, hkrati pa postaja prav taka infrastruktura eden nujnih pogojev, da bi tudi z njeno pomočjo gospodarstvo sploh doseglo in razvilo tržno podjetniškost. Izgradn ja omenjene infrastrukture zato sodi med bistvene poteze celovite preobrazbe politike gospodarstva in družbe. V začetnem obdobju bo vsebovalo mnogo prvin t. i. potiska, v kasnejšem obdobju, skladno s prevladovanjem podjetniških prvin gospodarstva, pa bodo ustanove navedene infrastrukture postopoma vse bolj prehajale na komercialno osnovo delovanja in samoiniciativno, vznikanje. V dozdajšnjem obdobju gre torej za ukoreninjenje infrastrukture, da bi lahko pomagala vzpostavljati svoje prihodnje »naravno« . podjetniško okolje.
Med ključne ustanove za prenos znanja štejemo naslednje:
a)	inovacijski informativni centri: zbiranje, razširjanje in-vencij, pravno-industrijski posli v zvezi z njimi, trženske analize in usmeritve;
b)	vališča: informacijska, prostorska, kadrovska infrastrukturna, ugodna zagonska sredstva na voljo kot pomoč nosilcem inven-cij, ki jih nosilci sami želijo spre-ipinjati v komercialne, proizvodne ali storitvene programe;
»Pravkar sem končal z an* ketiranjem delavske javnosti — 30 delavcev iz petih pomurskih delovnih organizacij. Zanimivo je, da je kar 80 odstotkov delavcev pripravljenih delati v enoti drobnega gospodarstva p od teh je več kot polovica voljna delati hkrati kot podjetnik in kot delavec. Le vsak peti bi želel delati zgolj kot delavec v enoti drobnega gospodarstva.« (Albin Kerec)
c)	tehnološki parki: razvojni laboratoriji, poliindustrijska pre-izkuševališča, mešane raziskoval-no-razvojne skupine raziskovalnih in gospodarskih ustanov, skupni projekti razvijanja in prenosa rezultatno usmerjenega znanja;
d)	agencije za ustanavljanje novih organizacij: registracije, administrativna pomoč, razna posredovanja zaradi organizacije ljudi, sredstev, naprav, finančnega aranžmaja, dobavljanje tr-ženjskih analiz in podobno.
Ž eno besedo bi povzeli, da je posredi stvarna možnost za cvetenje tisočih cvetov, pri čemer je teoretski sprehod na polje podjetnikov in podjetništva tako rekoč spoznana nujnost.
V izogib ponovnim neuspehom
Ostanimo na tej ravni in povzemimo, da kaže v dosedanjem obdobju izjavnih skladov pokrivati del stroškov delovanja in nastajanja takšne infrastrukture, predvsem inovacijskih informacijskih centrov. Razviti je potreb-
»Lspelo mi je soočiti kakih 50 Strokovnjakov iz občine Ljutomer. Da se ne bi preveč posplošeno pogovarjali, smo izpolnili anketo, popisali zamisli, ideje, projekte in na tej osnovi prišli do kakih 20 ali 30 uporabnih zadev. Predvidevam, da se bodo iz tega izluščili trije, štirje povsem konkretni projekti, s katerimi se bo dalo plodno in smotrno ukvarjati.« (Goran Šoster)
no predprojektno identifikacijo razvojnih potreb in možnosti, morda v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. (Na pokrajinski ravni nedvoumno merimo na Medobčinsko gospodarsko zbornico za Pomurje!) Izdelati bi kazalo strateško-razvojne analize in vizije posamičnih industrijskih panog in regij; morda bi to storile službe splošnih združevanj gospodarstva in regijske zbornice. Spodbuditi velja naložbe delovnih organizacij in izjavnih skladov v oblikovanje skupnih tehnoloških parkov, enega v Ljubljani in drugega v Mariboru. Občine in mesta naj osnujejo razvojne sklade za podpiranje novih podjetniških programov, snovanje novih delovnih organizacij, pokrivanje dela stroškov za vzpostavljanje prostorskih infrastruktur in opreme na posodo pod ugodnimi pogoji ter končno za ustvarjanje trženjske mreže manjših proizvajalcev, V okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije kaže krepiti t. i. tehnološko-razvojni del programa. Banke bi morali sistemsko spodbujati k naložbam svojih sredstev v razvojni in podjetniški potencial tudi na nove načine. Vsa navedena politika pa ne more dati dolgoročnih rezultatov brez izpeljave napovedanih in začetih gospodarskih ter družbenih reform.
Za. našo temo so najbrž dovol j aktualna najmanj štiri rojevajoča se ali že ustoličena podjetja, o čemer smo se nekaj malega razpisali v prejšnji številki našega tednika v rubriki Inovacije: El-grego, Guliver, Inženiring in Mi-krokozmos. Podrobneje se bomo zadržali pri slednjem, ki mu je izhodišče — tako njegov duhovni, idejni oče, dipl, ekonomist Goran Šoster! — spoznanje, da »se v občini Ljutomer že vrsto let kaže potreba po timu strokovnjakov, nekakšni razvojni službi«, ki bi osmišljala in snovala razvoj drobnega in velikega gospodarstva. Pri tem se postavlja vprašanje, kako se izogniti ponovnemu
neuspehu, ti se vrstijo že od leta 1982, pri ustanavljanju razvojnega jedra, nekakšnega središča intelektualnih storitev. »Maksima pri iskanju odgovora mora biti naslednja: najprej pritegniti ljudi (strokovnjake), jih povezati v skupino ob konkretnih projektih in šele potem razmišljati, kakšna
Kaj bo prevagalo — socialistično samoupravno podjetje ali tozd? Je to sploh še pravo vprašanje?
formalna oblika bo najprimernejša za njihovo Strokovno in hkrati ekonomsko učinkovito delo. Prav tako bo potrebno ljudem prilagajati vsebino dela, pri čemer vsaj v začetku izhajamo iz povsem nove razvojne filozofije. Po njen bi bila osrednja dejavnost skupine snovanje interdisciplinarnega razvoja na mikrora-vni, stranske dejavnosti pa bi omogočale interdisciplinarnost s specializacijami v naslednjih smereh: računalniški in gradbeni inženiring, preustroj kmetijstva (v smeri za naravo neškodljivih posegov v kmetijski proizvodnji) in industrije, postopno uvajanje še drugih disciplin, da bi upoštevali ekološki, socialni in druge razvojne vidike. Tako vsebinsko zasnovano jedro strokovnjakov predpostavlja potencialno možnost, da se vsaka od njegovih vej (stranskih dejavnosti) postopoma razvije v novo majhno, samostojno enoto.
V analizi je predlagana strategija razvoja, razdeljena na dve razvojni etapi s sedmimi fazami.
Pojdimo po vrsti!
L faza: obravnava predloga strategije razvoja;
Bojan Praznik
EKONOMSKI CENTER Maribor
SVETOVALNI IN INŽENIRING CENTER (SIC) KOT PRIMER
SPODBUJANJA PODJETNIŠTVA
I.	Problem spodbujanja podjetništva v naših družbenoekonomskih danostih
a)	ovire za vstopanje novih podjetij v proces reprodukcije: nagnjenost k podjetništvu v naši družbi;
ustreznost industrijskih in tržnih informacij;
problem iskanja ustrezne tehnologije;
infrastrukturne pogojenosti za nastajanje novih podjetij;
podjetniško tveganje;
Kako sprejema okolje podjetniške iniciative;
b)	ovire v pogojih preživetja novih podjetij:
—	temne strani podjetništva;
—	problem zagotavljanja potrebnega kapitala;
—	spremljanje sprememb v tehnologiji;
—	pomanjkanje znanja pri podjetnikih;
c)	ovire pri prenehanju podjetij.
2.	Primer svetovalnih centrov v svetu, ki so služili kot model'za SIC:
— skupne osnovne karakteristike:
— centri v ZDA, Italiji, Avstriji in ZR Nemčiji.
3.	Predstavitev koncepcije SIC
a)	Opredelitev nalog:
— zagotavljanje relevantnih informacij o potencialnih novih podjetjih:
— tržne raziskave;
—	preverjanje tehnično-tehnološke izvedbe;
— zaščita inovacije;
—	- izdelava prototipa;
—	organiziranost novega podjetja;
—	financiranje zagona novih podjetij;
—	ustanavljanje;
— prenos tehnologije.
b)	organiziranost in kadri
—	ožji team (management) SIC;
-	- pgvezava z zunanjimi subjekti kot strokovna podpora;
—	povezava z drugimi subjekti kot informacijska podpora.
4.	Predlog financiranja zakona in delovanje SIC ustanavljanje SIC;
— redno obratovanje.
2.	faza: poveritev mandata strokovnjaku;
3.	faza: volontersko skupinsko delo;
4.	faza: registracija delovne organizacije v ustanavljanju:
5.	faza: registracija delovne organizacije:
6.	faza: ustanavljanje malih
produkcijskih enot in iskanje večjih programov;
7.	faza: razvoj lastnih dejavnosti v obliki samostojnih enot (razcepitev).
Nov razvojni obrazec
Šoster opozarja, da »je potrebno v začetku doseči konsenz ob predlagani strategiji razvoja oz. prižgati zeleno luč za vstop v drugo fazo, ki pa je že povezana z materialnimi vlaganji. Nosilec prve faze je izvršni svet, lahko pa tudi mladinska organizacija. Nosilec druge faze je posamezni strokovnjak, zaposlen z namenom, da opravi tri kompleksnejše naloge: poiskati mora ljudi, ki razpolagajo z ustreznim znanjem in idejami, ter jih povezati v širšo skupino, brati mora informacije o potrebah velikega in drobnega gospodarstva po tistih znanjih, v katera so podjetniki pripravljeni vlagati kapital, zbrati mora informacije o možnih organizacijskih rešitvah. Nosilec tretje faze je skupina strokovnjakov z idejami. V tej fazi se razbistrijo različice organizacijske rešitve z upoštevanjem vsebinskega vidika, ki pa ga ni mogoče obravnavati ločeno
od kadrovske in finančne politike. Skupina začne s pisanje ekonomskega elaborata in začne izvajati nekatere najete projekte. Oblikuje se ožja skupina — predvideni profesionalci razvojnega jedra — in širša skupina — zunanji sodelavci, ki se bodo vključevali ob posameznih pro
jektih. V tej fazi se izoblikujejo bodoči ustanovitelji. Nosilec četrte faze je poleg ustanoviteljev ožja skupina, oblikovana kot delovna organizacija v ustanavljanju; dva do štirje strokovnjaki iz bodoče organizacije se že zaposlijo v delovni organizaciji v ustanavljanju in delajo pri projektih svoje stroke, hkrati pa pri projektu oblikovanja lastne delovne organizacije. Peta faza pomeni sklenitev t. i. prve razvojne etape s konstituiranjem in začetkom samostojnega nastopanja nove delovne organizacije v gospodarskem sistemu. Slednja je nosilec celotne druge razvojne etape. Protislovje, ki se kaže v primerjavi prve in druge etape razvoja v tem, da je cilj prve
Kakšni naj bodo osnovni upravljalski ukrepi za razvoj (notranjega) podjetništva? Odgovarja prof. dr. Matjaž Mulej z mariborskega Vekša:»Najprej gre za presojo, v kateri gospodarsko-razvojni fazi je podjetje, regija in družba, ožja in širša, da ukrepi ne bi niti prehitevali niti zaostajali, ampak ustrezali in razvijali. Sledi presoja in pospeševanje modela PRRM (planiranje na osnovi raziskovanja, razvoja in marketinga) v upravljanju (inovativnega?!) poslovanja. Nato je na vrsti ocena in pospeševanje razvoja inovacijske (namesto rutinerske) kulture. Za tem je potrebna ocena in premagovanje ovir zoper inovacije, vključno z uporabo metod za ustvarjalno sodelovanje in prenos znanja, o katerih smo že prejšnja leta govorili. Ne nazadnje gre za razvoj planiranega inovativnega poslovanja (tudi) na osnovi dobrih zgledov iz razvitejših okolij, pa tudi po modelu z lanskega posvetovanja ob dnevu inovatorjev v Mariboru. In končno je nujen prehod na upravljalski model »vsi mislimo, vsi delamo«, da se čim bolje aktivira čim več glav, ne le izjeme.«
združevanje, cilj druge pa razcepitev, je le navidezno. Gre namreč za učinke na dveh kakovostno povsem različnih ravneh. Cilj prve je konstituiranje centra znanja z namenom zapolniti prazen prostor z majhno, vendar visoko specializirano enoto, cilj druge ravni (ki predpostavlja ta zapolnjeni prostor) pa je formiranje decentralizirane mreže majhnih, visoko specializiranih enot.«
Projekt DO UEDG
Kot dodatek še naslednja So-sterjeva spoznanja: »Tačas so obeti za uresničitev zadevnega projekta dobri. Za novo delovno organizacijo je že zagotovljen prostor, pri projektu njenega konstituiranja pa zaposlen prvi strokovnjak. Premagana je torej prva ovira, za katero so se pojavili pomisleki: Ljutomer je vendar premajhen za uspešno funkcioniranje takega jedra. Do take ugotovitve pridejo tisti, ki opazujejo svet statično, zato vidijo le posledice, ne pa tudi vzrokov: Ljutomer je gospodarsko šibak ravno zaradi stalnega odliva sposobnih kadrov in odsotnosti sistematičnega skupinskega razvojnega delovanja, ki je razvoj v pravem pomenu besede le, če smo zagotovili interdisciplinarni
pristop. Taka razmišljanja pomenijo uvedbo nove razsežnosti v možne načine preustroja gospodarske in družbene sfere. Obrazec je preprost: posamezni strokovnjaki se združeni ob projektih v skupinskem delu medsebojno omejujejo tako, da upoštevajo strokovni vidik sodelavca, kar bo narekovalo drugačne, kompleksnejše rešitve problemov na podlagi interdisciplinarnega znanja. Skupne rešitve so šele lahko osnova za vodenje ustrezne razvojne politike. Tako se izognemo škodljivim vplivom/učinkom na naravo, družbo in državo, ki jih pušča sistem funkcioniranja po narobe obrnjenem obrazcu: politika razvoja je inspirirana iz ideološkega polja, strokovnjaki pa se morajo prilagajati, tako, da uresničijo »od zgoraj« diktirane projekte.«
Nič manj zanimiv ni projekt, ki so se ga lotili strokovnjaki z Medobčinske gospodarske zbornice Pomurja in »možganskega centra« sozda ABC Pomurka.
Gre za ustanovitev Delovne organizacije za svetovanje in inženiring pri ustanavljanju enot drobnega gospodarstva v naši pokrajini (DO UEDG), o čemer sociolog Albin Kerec takole razmišlja: »Gre nam za ustanovitev delovne organizacije za ustanavljanje malih podjetij, ki naj bi se obnašala tržno in podjetniško.
Sam se ukvarjam s sociološko raziskavo, kakšno je zaupanje ravni javnosti. Razdelil sem jih na tri: delavsko, strokovno in politično javnost. Sprašujem o razporeditvi vpliva v delovnih organizacijah, vplivih okolja nanjo ter o kadrih oz. ljudeh, ki bi se bili pripravljeni vključiti v podjetništvo.« Na vprašanje, če je tukajšnji prostor sploh pripravljen na rojevanje podjetnikov in podjetništva, Kerec odgovarja: »Verjetno je to bolj globalno vprašanje. Namreč, če je družba taka, ki bi lahko to sprejela. Menim, da so posredi sistemske ovire, torej ne take, ki bi se jih dalo premostiti z eno samo potezo in čez noč. Družbene vrednote so naravnane tako, da podjetništvo v bistvu pri nas sploh nima nobenih možnosti. Normativni akti so tako ali tako že na vseh področjih zelo sumljivi, prav tako je vprašanje, v kolikšni meri je družba sposobna ali nesposobna,
pravzaprav pripravljena pomagati podjetnikom, da bi uspeli.
»In še njegov zapik: »Cas bi že bil, da začnejo učitelji v. šolah govoriti ne samo o samoupravljanju, temveč tudi o kapitalu, podjetništvu, podjetju.«
Svet okrog nas — celo na Vzhodu (npr. Poljska) — že nekaj let uveljavlja podjetništvo in oblikovanje t. i parkov znanosti.
Gre za male, kapitalsko in razi-skovalsko intenzivne firme, organizacije za svetovanje in dopolnilno izobraževanje, centre za razvijanje in oblikovanje iniciative ter podjetništva, med drugim »lovcev na možgane«, »inkubatorje strokovnjakov« in vodij, inštitute za visoke tehnologije, inštitute za organizacijske vrzeli, organizacije za »prosti čas«, banke podatkov, kongresno-kon-ferenčno-izobraževalna središča, središča za razvoj neformalne izmenjave informacij, firme za storitve in finančno pomoč in tako bi mogli še dolgo naštevati.
Je slednje za tukajšnje pokrajinsko gospodarstvo stvarnost ali utopija?
Branko ŽUNEC
VESTNIK, 20. OKTOBER 1988
STRAN 5
Kdaj bo
še več novatorjev?
s
Inovator leta 1988 v občini Gornja Radgona je Alojz Filipič, dipl. inž. živilske tehnologije, enolog v Kmetijskem kombinatu — tozd Radgonske gorice. To pomembno priznanje in nagrado (800.000,— din) so mu podelili na proslavi ob dnevu inovatorjev radgonske občine, ki sojo pripravili pretekli četrtek v DO Gorenje Elrad na Meleh, in sicer za dolgoletno inventivno delo pri embalaži za ustekleničena vina in vinski mikrobiologiji. S svojimi inovativnimi predlogi je delovni organizaciji prihranil precej denarja.
Mentor leta 1988 pa je postal Marjan Simon, elektrotehnik oziroma samostojni metrolog v DO Gorenje Elrad, ki je poleg priznanja prav tako prejel denarno nagrado v višini 400.000,— dinarjev, in to za dolgoletno delo z mladimi na področju elektronike, še posebej za uspešno vodenje krožka
inovacije
žal komaj životari, ponekod je skoraj zadovoljiva, na mnogih koncih in področjih pa je sploh ni. Občinska raziskovalna skupnost pa je sicer organizirala in vodila strokovne obiske v več delovnih organizacij po Sloveniji. Na vsaki ekskurziji je bil odziv zelo dober, žal pa se niso odzivali tisti, ki bi lahko k inovativnemu procesu marsikaj pripomogli.
V radgonski občini pa sicer že peto leto podeljujejo priznanja in nagrade inovatorjem. V tem času jih je prejelo 270 posameznikov, ki so s svojim delom veliko prispevali k racionalizaciji proizvodnje in s tem tudi k boljšemu položaju delovnih kolektivov. Žal še ni bilo nobene inovacije v energetiki, varstvu okolja, prometa in zvez ter v negospodarstvu. Sploh je še preveč področij,
V radgonski občini so za inovatorja leta 1988 razglasili Alojza Filipiča, dipl. inž. tehnologije in enologa v tozdu Radgonske gorice. (Foto: J. G.)
mladih elektronikov na OŠ Jože Kerenčič v Gornji Radgoni.
Udeležencem proslave pa se je najprej predstavil tovarniški oktet DKD Svoboda Gorenje Elrad, zatem pa sta o pomenu inventivne dejavnosti in njenem položaju spregovorila Karel Sapač, pomočnik direktorja za programiranje in razvoj v DO Gorenje-Elrad, in Dušan Žižek, predsednik komisije za inventivno dejavnost pri občinskem sindikalnem svetu. Slednji je med drugim dejal, da inventivna dejavnost ponekod
kjer inovativne dejavnosti še ni. »Z ustvarjalno klimo je tam nekaj hudo narobe,« je poudaril Dušan Žižek.
Priznanja in nagrade so podelili še 26 posameznikom, samo priznanje občinske raziskovalne skupnosti je prejelo 8 inovatorjev, prav toliko priznanj pa je podelil občinski sindikalni svet.
To je vsaj skromna spodbuda vsem tistim, ki si prizadevajo za ustvarjalno, inovativno delo.
Jože Graj
Razbremenjevanje gospodarstva na trhlih nogah
Izvršni svet skupščine občine v Murski Soboti ugotavlja, da je bil odziv uporabnikov družbenih sredstev premajhen, saj so dosedanji rezultati razbremenjevanja občinskega gospodarstva minimalni. Iz poročila je razvidno, da je do septembra prišlo do znižanja prispevnih stopenj le pri skupnosti za varstvo pred požari, in sicer za 17 odstotkov. V oktobru sta se znižala prispevek za zaklonišča za 10 odstotkov ter skupna prispevna stopnja sisov družbenih dejavnosti iz bruto osebnega dohodka za 9,2 odstotka. Pripravljen pa je tudi predlog za znižanje prispevne stopnje v stanovanjski skupnosti za 18,7 odstotka. Na ta način je dosežena razbremenitev v skupnem znesku milijardo 438 milijonov 246 tisoč dinarjev.
Ker se večina skupnosti ni odločila za znižanje prispevnih stopenj oziroma prispevkov in članarin, so sklenili, da je potrebno v vseh okoljih ponovno proučiti možnosti za razbremenitev gospodarstva in se o tem opredeliti na skupščinah in v drugih najširših samoupravnih organih. Tak je tudi poziv komiteja za družbeno planiranje, ki je vsem skupnostim in uporabnikom družbenih sredstev naložil, da se temeljito lotijo te naloge. O opravljenih aktivnostih bodo obvestili izvršni svet in zbore občinske skupščine. V poročilu o dosedanjih aktivnostih za razbremenjevanje občinskega gospodarstva je tudi rečeno, da bi morale vse oblike porabe zaostajati za rastjo dohodka gospodarstva, ker bi na ta način lahko povečali delež akumulacije v doseženem dohodku. Pozitivni premiki so le v sestavi delitve dohodka v gospodarstvu, zmanjšale pa so se obveznosti za skupno in splošno porabo ter del dohodka, namenjen za osebne dohodke. Po drugi strani pa so stopnje nekaterih vrst obveznosti iz dohodka in čistega dohodka previsoke, ker uporabniki družbenih sredstev niso upoštevali sprememb v sistemu.
In kakšni so konkretni predlogi soboškega izvršnega sveta? Prispevki za zadovoljevanje skupnih komunalnih potreb, za varstvo pred požarom, za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo, za SLO in DS ter za zaklonišča naj bi se znižali za 10 odstotkov. Proučili naj bi tudi znižanje drugih prispevkov in članarin, drugačno možnost delovanja službe obrambe pred točo, za plačevanje prispevkov za kritje stroškov enostavne reprodukcije določenih uporabnikov pa je treba uvesti sprotni nadzor.
Milan Jerše
Vrtina Pg 7 bo uspešna
-----INA NAFTA LENDAVA ---------------
Od 25. septembra do 15. decembra, torej 80 dni, bodo noč in dan brneli vrtalni stroji na novem pričakovanem nahajališču plina pri Petišov-cih. Na podlagi raziskav s površja zemlje in na temelju novejših prejšnjih vrtin strokovnjaki napovedujejo, da bo tudi vrtina Pg7 Gepešna in da bo na uro dajala 3000 kubičnih metrov zemeljskega plina. Seveda pa so plinske plasti globoko pod površjem, zato bodo delavci Ine Naftaplina, ki so prevzeli dela, vrtali v globino 3000 metrov. Namen te vrtine je predvsem najti plin, ki pa je na tem območju šele v globini 2100 metrov in globlje. Ne bodo se torej zadovoljili z nafto, na katero bodo prav gotovo naleteli že po nekaj sto metrih. Sočasno z vrtanjem bodo potiskali v 30-centimetrski rov in dalje v zemeljske plasti posebno maso, katere delovanje bo kar najbolje »odprlo« »skrivališča« plina. To snov so že preskusili v eni prejšnjih globokih vrtin in je pripomogla, da je nahajališče zelo bogato.
V lendavski Ini Nafti pa so pripravili tudi projekte za povezavo tega in drugih nahajališč plina v osrednjo plinsko postajo. Začeli so tudi opravljati nekatera dela, povsem sklenili pa naj bi jih novembra. Za petrokemično industrijo v Lendavi bo poslej še več domačega plina, ki je seveda cenejši od uvoženega, s tem pa tudi več možnosti za uspešno poslovanje Ine Nafte.
Š. Sobočan
Na petišovskem polju je nova vrtina Pg7. Bo uspešna? O tem ne dvomijo, kajti s projekti so jo že priključili na plinsko omrežje.
Foto: Š. S.
Zasedanje zborov SO Murska Sobota
Preusmerjanje v izvoz je nuja
»V občini dosegamo hitrejšo lahko tudi z obsegom posodobi-
gospodarsko rast od slovenskega povprečja. To je bil tudi eden temeljnih ciljev; žal pa ta rast ne zagotavlja uresničevanja vseh zastavljenih materialnih okvirov razvoja. Največja odstopanja so pri industrijski proizvodnji in vseh oblikah porabe. Neurejene tržne razmere, neusklajena cenovna razmerja in relativno slabe vremenske razmere v lanskem in letošnjem letu so vplivale tudi na zastoj v kmetijski proizvodnji. Z rezultati ne moremo biti zadovoljni tudi v gradbeništvu. Ozdi se vse bolj ukvarjajo z golim preživetjem, pri tem pa izgubljajo čas in energijo, ki bi bila nujna za hitrejše prilagajanje novim razmeram. Padec akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva ter izredno zahtevni posojilni pogoji so močno vplj-vali na precejšnje zmanjševanje naložbenih aktivnosti. Tudi v obrti in turizmu ne moremo biti povsem zadovoljni z doseženim.
Po drugi strani pa je v občini nekaj zelo dobrih organizacij, ki celo presegajo načrtovano dinamiko razvoja. Preusmerjanje v izvoz postaja vse bolj nuja, česar se tukajšnje gospodarstvo zelo dobro zaveda. Zadovoljni smo
tve cest.«
Tako je dosežke iz analize o izvajanju družbenega načrta soboške občine v letih 1986—1988 na skupnem zasedanju zborov skupščine občine v Murski Soboti ocenila članica izvršnega sveta Zdenka Vidovič. Ker je po njenem mnenju narejeno premalo tudi pri urejanju prostora in so veliki problemi v družbenih dejavnostih, predvsem kulturi, šolstvu in zdravstvu, čaka nosilce načrtovanja obilica dela. V razpravi je imela delegatka Avtobusnega prometa pripombo, češ da navedbe o gradnji druge etape avtobusne postaje v Murski Soboti niso natančne. Vzrok za zastoj je, kot je dejala, ker še vedno ni izdelan zazidalni načrt za območje središča mesta. Zavodu za ekonomiko in urbanizem ter izvršnemu svetu pa je očitala pomanjkanje pobude.
Tudi delegat KS Partizan Jože Kovač je bil precej kritičen.
ohrabrujeta, po drugi strani pa so precej upadli realni osebni dohodki v občini.« Delegati so sprejeli sklep, da bodo šele po znanih dopolnitvah republiškega razvojnega načrta lahko podoben dokument v soboški občini dokončno potrdili februarja ali marca prihodnje leto.
OZIMNICA Z DOMAČEGA VRTA
Zima je pred durmi in tudi ljudje smo si morali priskrbeti »zalogo« za mrzle dni. Brez krompirja, zelenjave in sadja, torej stvari, ki so nujno potrebne za dobro in zdravo prehrano, tudi letos ne bo šlo. Kako je torej z nakupom ozimnice v teh težkih časih, ko marsikdo še komaj shaja iz meseca v mesec? So si vsi lahko kupili tisto, kar potrebujejo?
V naših krajih je pač tako, da ima skoraj vsakdo vsaj košček svoje zemlje, mnogi pa še sorodnike in znance na kmetih. Nekateri kmetje pripovedujejo tudi o tem, da je vsako leto več nočnega »operiranja« po njihovih njivah in sadovnjakih. Tako da je potrebno včasih kar stražiti, če hočeš sam pobrati svoj pridelek.
Kako je bilo torej z letošnjim nakupom ozimnice, smo povprašali mimoidoče na soboških ulicah.
Jolanka Horvat iz Dankovec:
»Mi že nekaj let vse, kar potrebujemo, pridelamo sami, od krompirja do jabolk. Pred 3 — 4 leti smo še kaj kupili, sedaj pa je že vse tako drago, da se ne splača. V teh težkih časih, ko je potrebno paziti na vsak dinar, se pozna, če si človek z lastnim delom lahko prihrani marsikateri, sicer nujni izdatek za hrano.«
»Koliko je skupščina občine tisti organ, ki lahko odloča in spreminja ter dopolnjuje srednjeročni načrt? V naši družbi so namreč razmere prišle tako daleč, da danes težko načrtujemo, ker se zadeve rešujejo drugače kot v preteklosti, predvsem pa po dnevnem prepričevanju. Ker ni trdnih temeljev gospodarjenja in stabilnih družbenoekonomskih odnosov, je težje spreminjati srednjeročni razvoj. Produktivnost dela in izvoz, ki naraščata, gotovo
Ker je bilo o smernicah za spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega družbenega načrta soboške občine do leta 2000 oziroma 1990 nekaj utemeljenih kritik delegatov, so se odločili, da bo sestavljalec gradiva, to je izvršni svet, proučil vse pripombe in se do njih opredelil na eni prihodnjih sej zborov občinske skupščine. Inž. Stanko Juršič je imel pripombo na račun dokumenta, kjer se govori o ekologiji in alternativnih energetskih virih, ki da so nesistematično obdelani. Sestavljalec pa naj bi tudi proučil vse raziskovalne naloge na teh področjih. Pridružil se mu je delegat Oviza Stanko Gerič, ki je govoril zlasti o varstvu okolja in varčevanju z energijo. »Temu je v smernicah sicer namenjena več kot polovica od 14 točk, vendar so to prej pobožne želje predlagatelja, kot pa realna izhodišča za spremembo odnosa v praksi. Da smo že presegli kritično točko varovanja okolja, nas prepričata stanje voda ter stopnja onesnaženosti reke Mure in zraka.« Na seji so sprejeli tudi predlog odloka o začasnem združevanju stanovanjskega dinarja.
Milan Jerše
Marija Krapec iz Ižakovec:
»Mi imamo doma nekaj svoje zemlje, pa še nekaj v najemu ter seveda vrt, tako da si marsikaj pridelamo sami. V bistvu nam tako v trgovini ni treba skoraj nič kupiti, razen mogoče sladkorja, olja in kakšnih drobnarij. Tudi jabolka in hruške imamo doma. Sicer pa, če tega ne bi bilo, bi samo z eno plačo pri hiši težko shajali. Še posebej v zadnjem času mora biti za tiste, ki si vse kupijo, resnično hudo.«
Darinka Vogrinčič iz Rogašovec:
»Oba z možem sva zaposlena, vendar pa imava nekaj zemlje, kjer pridelamo vse, kar potrebujemo za gospodinjstvo, od zelja, krompirja, paprike, paradižnika . . . Nekatere stvari tudi vložimo, tako se da na ta način tudi prihraniti kaj denarja. Tisti, ki nimajo svoje zemlje, morajo najbrž res dobro premisliti tudi že pri nakupu živil.«
GRADBENIK LENDAVA
Rozi Vogrinčič iz Murske Sobote:
»Sem upokojenka in živim v bloku. Prostori za shranjevanje živil so majhni, tako da se ne da kupiti kakšnih večjih zalog. Sedaj jeseni sem si kupila nekaj malega krompirja in jabolk, drugo pa potem kupujem sproti. Je pa vse zares zelo drago, pokojnine so majhne, toda, kdor je skromen, se nekako pretolče skozi mesec.«
Elizabeta Veren iz Murske Sobote:
»Živim z možem in v teh težkih časih, ko se iz dneva v dan vse draži, od kurjave do stanovanja in vsega drugega, je s pokojnino težko preživeti. Zadosti je le za najnujnejše. Nekaj stvari za ozimnico sva kupila od sorodnikov, drugo pa kupujeva sproti. Je pa res, da seje dalo v prejšnjih letih nekako lažje živeti in ni bilo treba gledati na vsak dinar.«
Štefan Šarauter iz Murske Sobote:
»Mi upokojenci si ne moremo privoščiti kakšnih večjih nakupov. Jabolka nama je z ženo kupil sin, krompir pa sva dobila z lastne njive, ki sva jo dala v najem. 6 vreč bo zadosti za vse leto. Poleg tega pa imava še majhen vrt, kjer, čeprav sva že bolna, pridelava še nekaj zelenjave. Če bi vsega tega ne bilo, bi najbrž zelo težko preživela mesec.«
Dragica Horvat iz Černelavec:
»Nimam svoje zemlje, zato si moram vso hrano kupiti. Ne zaslužim veliko, tako da v glavnem kupujem sproti. Pred dnevi sem si kupila le 30 kilogramov krompirja in nekaj paprike, ki sem jo tudi vlagala. Jabolka pa mi je pripeljal brat z Goričkega. Prejšnja leta se je dalo več kupiti, sedaj pa je vse že precej drago.«


M
Matija Serak iz Murske Sobote:
»Večino stvari, predvsem zelenjavo, pridelamo kar na domačem vrtu. Kupili smo le 100 kilogramov krompirja pri nekem kmetu. Veliko zelenjave tudi vložimo. Tudi s sadjem ni problemov, saj imamo nekaj dreves ob hiši. Iz leta v leto postaja vrt zanimivejši, saj pokojnine vedno bolj zaostajajo za cenami.«
S. E6ry, Foto: N. Juhnov
Referendum o izstopu iz Konstruktorja
Časi se spreminjajo: pred leti, ko so v soboškem Gradbeništvu Pomurje napovedali izključitev iz Konstruktorja Maribor, je matična organizacija bila plat zvona, zdaj, ko se za izstop odločata dve drugi temeljni organizaciji — ena od njiju je lendavski Gradbenik —, pa je pobuda hitro dobila »blagoslov« Mariborčanov. Delavci Gradbenika bodo glasovali o izključitvi prihodnji četrtek (27. oktobra). Za razdružitev se odločajo po 15-letnem sodelovanju s Konstruktorjem.
In kje so razlogi? Bistvena določila samoupravnega sporazuma o vključitvi v Konstruktor v praksi niso zaživela, četudi so za delovno skupnost skupnih služb prispevali ogromna sredstva; letos jih bo to stalo 344 milijonov dinarjev. Podobno kot marsikatero prejšnje leto letos skupna komercialna služba ni pridobila niti enega dela za lendavski Gradbenik, pač pa so se v ta namen morali sami podvizati — kot kaže — uspešno, saj imajo sklenjene pogodbe vse do prihodnjega poletja.
Lendavski Gradbenik bo torej spet postal enovita delovna organizacija. Zagotavljajo, da zaradi drugačne statusne organiziranosti ne bodo povečevali števila režijskih delavcev, razen v razvojnem sektorju, ki ga bodo na novo organizirali. Poleg tega bodo imeli še: ekonomsko-finančni sektor, komercialni, splošnokadrovski in tehnični sektor. Proizvodnja in storitve pa bodo organizirane v 8 enotah : Gradnja, Obrtniška dela, Proizvodnja gradbenega materiala, Betonski izdelki. Konstrukcije in elementi, Transport in Vzdrževanje. V Gradbeniku si od sprememb veliko obetajo, predvsem pa bodo po 1. januarju, ko bodo spet samostojni, bolj prilagodljivi pri pridobivanju del.
Š. Sobočan
STRAN 6

kmetijska panorama
TRNOVA POT NEKE DELEGATSKE POBUDE
Za priznanje kmetovega minulega dela
Ko je s 1. januarjem 1984 začel v Sloveniji veljati novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je v to zavarovanje vključil tudi kmete, smo zapisali, da so kmetje tako končno po pravicah iz tega zavarovanja izenačeni z delavci. Vendar je praksa pokazala, da nekatera določila novega zakona niso dorečena, prihajalo je — in še prihaja — do različnih razlag in ni malo kmetov, ki so pri tem prizadeti. Pri tem mislimo predvsem na tista določila oziroma zakonske pravice, ki so jih v novi zakon prenesli iz zakona o starostnem zavarovanju kmetov, ki je veljal v letih 1972—1983. Gre predvsem za priznavanje časa, prebitega v starostnem zavarovanju, v pokojninsko dobo, saj niso redki primeri, da posameznikom tega ne priznajo in tako se vrstijo pritožbe prizadetih in različne razsodbe. Vendar v tem zapisu ne želimo obravnavati te problematike, ki bi v petih letih, kar velja novi zakon, morala biti že zdavnaj rešena, pač pa se bomo pomudili pri zanimivi delegatski pobudi, ki posega na področje kmečkih starostnih pokojnin.
Na osnovi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se uživalcem starostnih pokojnin kmetov, uveljavljenih do konca leta 1983 po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov,' od I. januarja 1984 zagotavljajo te pravice v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. V zakonu je tudi določeno, da znaša znesek te starostne ali družinske pokojnine kmetov najmanj 50 odstotkov zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo iz preteklega leta. Ker se ta pokojnina med letom ni usklajevala tako kot vse druge pokojnine, je Franc Fašalek, kmet iz Lastomerec v radgonski občini in delegat v družbenopolitičnem zboru skupščine SR Slovenije, 24. septembra 1986 dal delegatsko pobudo, da bi se tudi kmečke starostne pokojnine sproti usklajevale. »Na tem mestu dajem pobudo, da Izvršni svet Skupščine SR Slovenije skupaj s strokovno službo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ugotovi in predlaga, da naj se vse pokojnine v SR Sloveniji v prihodnje sprotno in enako usklajujejo. V kolikor pa tega sedaj veljavna zakonodaja ne omogoča, predlagam, da se začne postopek za spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,« je v svoji pobudi poudaril Franc Fašalek in ob tem opozoril še na nekatera dejstva, ki govorijo v prid takšni zahtevi. V Sloveniji je bilo takrat nekaj čez 34 tisoč upokojencev, ki so prejemali pokojnino po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, vseh zavarovancev je bilo nekaj čez 280 tisoč, torej je delež kmečkih upokojencev znašal le 12 odstotkov. V bistvu gre tako za sorazmerno majhen del tistega slovenskega naroda, ki je v povprečju že star 70 let. to so tisti naši kmetje, ki so med vojno preživljali partizane, po vojni dali velik davek tej družbi, bili v delovnih zadrugah, prestali obveze, in prav tem zdaj na jesen življenja delamo krivi
co. Ko je Franc Fašalek dal to pobudo, je kmečka starostna pokojnina znašala 14.327 dinarjev, socialna podpora brez dodatnega vira preživljanja pa 32 tisoč dinarjev.
Kakšno trnovo pot mora preiti pobuda, ki pride iz vrst delegatov, dovolj zgovorno priča omenjeni zgled. Birokratski mlini meljejo počasi, to pa drži tudi za delegatske, še posebej, če jih poganja kolo birokracije.
Kar devetkrat so to pobudo obravnavali na različnih organih, da bi po dveh letih in štirih dneh družbenopolitični zbor na svoji seji (28. septembra letos) sprejel predlog odbora za družbenopolitični sistem, da se zavezujejo izvršni svet, republiški komite za delo, republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da vsestransko proučijo ta problem ter poiščejo in predlagajo možne kratkoročne in dolgoročne rešitve v smislu uresničitve delegatske pobude ter o tem obvestijo družbenopolitični zbor do konca leta 1988.
In kaj se je med tem časom dogajalo z delegatsko pobudo Franca Fašaleka? II. oktobra 1986 je o njej razpravljal republiški izvršni svet in med drugim sprejel stališče, da zakon o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju skupnosti ne omejuje pri povečevanju teh pokojnin. vendar ga po tem zakonu ni dolžna obvezno usklajevati tako, kot usklajuje ostale pokojnine; Če bi v zakonu določili, da mora skupnost tudi starostne pokojnine kmetov obvezno usklajevati med letom, bi takšna sprememba predstavljala bistveno širitev pravic kmetov na podlagi solidarnosti zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Družbenopolitični zbor se je 17. decembra 1986 seznanil s
tem stališčem in med drugim sprejel sklep, da vprašanja v zvezi z izvajanjem sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja terjajo celovito obravnavo, ki naj se opravi v okviru poročanja o izvajanju omenjenega zavarovanja, kar je predvideno v programu dela zbprov slovenske skupščine v prihodnjem letu (1987 op. p.).
Zaradi materialnih razsežnosti te pobude naj o njej razpravlja in zavzame stališče tudi odbor za agrarno politiko zbora združenega dela republiške skupščine.
V letu 1987 se o tej delegatski pobudi ni veliko razpravljalo, vendar je Franc Fašalek sklenil, da začeto izpelje do konca. Najbolj pri vsem pa ga je motilo, da kmetje prejemajo pokojnino na račun delavske solidarnosti. O tem je septembra lani ponovno razpravljal v republiški skupščini. »Vprašanje kmečke pokojnine je potrebno reševati v imenu pravičnosti do kmetov za njihovo minulo delo, in ne v imenu nekakšne sociale ali solidarnosti.
O tem, da je ta družba kmetom veliko dolžna, ni treba izgubljati besed. Od vojne do zdaj je kmet samo dajal, pa najsi bo to prisilno, prostovoljno, na temelju obljub, da bo nekoč vse dobil povrnjeno. Tega do danes še ni dočakal. Še danes mu država jemlje s pomočjo socialnih cen njegovih pridelkov in z
nepriznavanjem prave vrednosti njegovega dela. Zakaj potem tista demagoška parola o delavski solidarnosti do kmečkih upokojencev? Kmetom je treba priznati njihovo zasluženo minulo delo, vsa njihova zgodovinska odrekanja, in prišli bomo do spoznanja, da si je kmet dostojno pokojnino sam zaslužil.«
5. januarja letos je Franc Fašalek ponovno dal pobudo, da je potrebno vprašanje sprotnega usklajevanja kmečkih pokojnin čim prej rešiti. V finančnem programu SPIZ za leto 1988 so bila predvidena sredstva za rešitev tega vprašanja, vendar bi to zahtevalo povečanje prispevne stopnje za 0,29 odstotka. Ta postavka je bila pozneje črtana, zato je izvršnemu svetu zastavil vprašanje, zakaj je do tega prišlo. Stališče izvršnega sveta je bilo podobno kot po prvi pobudi. Sledilo je še nekaj dodatnih vprašanj delegata Franca Fašaleka in seveda odgovorov izvršnega sveta oz. posameznih njegovih članov, ki pa so imeli izredno slab odnos do urejanja tega vprašanja. Velja pa ob tem omeniti nekatera pozitivna stališča in mnenja do tega vprašanja. Tako je svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi pri predsedstvu RK SZDL zahteval, da bi prav tako kot vse druge pokojnine morali valorizirati tudi starostne kmečke pokojnine.
Ta svet poudarja, da sprotna uskladitev ne pomeni širjenja pravic, ampak le ohranjanje pravice v enaki vrednosti. K podobnemu mnenju se nagiba tudi poročilo zakonodajnopravne komisije pri republiški skupščini z dne 18. 4. 1988, prav tako pa tudi poročilo skupine delegatov vseh zborov skupščine za družbene dejavnosti ter poročilo odbora za kmetijstvo pri zboru združenega dela. Tudi stališče predsedstva republiške konference Socialistične zveze, ki so ga delegati dobili na klop pred septembrskim skupščinskim zasedanjem, se zavzema za medletno usklajevanje starostnih pokojnin kmetov, delegat Franc Fašalek pa si največ obeta od zahteve družbenopolitičnega zbora (28. septembra letos), ki smo ga omenili že v uvodnem delu tega zapisa. »Že zahteva enega izmed skupščinskih zborov je za izvršni svet zavezujoča,« pravi Franc in upa, da bo vprašanje sprotnega usklajevanja kmečkih starostnih pokojnin po dobrih dveh letih prizadevanj in naporov kmalu tudi dokončno rešeno. '
L. Kovač
ŠE O POLETNI SUŠI
KONČNA OCENA V LENDAVI
Zaradi izredno sušnega obdobja v poletnih mesecih (junij, julij in avgust), saj je bilo v tem času na kvadratni meter le 112 milimetrov padavin, je, tako kot na drugih pomurskih območjih, nastala v lendavski občini škoda na poljščinah. Komisija za oceno škode je v sklepnem poročilu ugotovila, da je skupne škode za 11 milijonov 547.856 dinarjev. To pa je skoraj 17 odstotkov družbenega bruto proizvoda občine Lendava. Poleg družbenega kmetijskega posestva je bilo prizadetih kar 2615 kmečkih gospodarstev.
Žal prizadeti kmetijci ne bodo deležni nadomestil v višini, kot znaša škoda, kajti neustrezne vremenske razmere so povzročile škodo (še hujšo) tudi v drugih predelih Slovenije, ampak jo bodo skušali le omiliti. Tako so že kmalu po izdatnejših padavinah poskrbeli za dognojevanje travnikov in setev travnih mešanic, občinska skupnost za pospeševanje pridelave hrane pa bo poslej več denarja namenila za regresiranje reprodukcijskega materiala za spomladansko setev. Prizadetim kmetijskim proizvajalcem zasebnega sektorja pa bodo pomagali še na ta način, da jih bodo oprostili davkov in (če se bo le dalo) tudi nekaterih prispevkov.
Š. S.
Turnišče: cene pujskov
Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je bila minuli četrtek (13. oktobra) izredno pičla. Rejci so pripeljali na sejem le 16 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih okrog 15 kilogramov. Povpraševanje je tokrat za več kot trikrat preseglo ponudbo, za par živali pa je bilo potrebno odšteti od 150.000 do 180.000 dinarjev.
V TOZDU SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO KZ PANONKA
Letos manj sadja
Sadjarji so letos z obiranjem sadja začeli nekoliko prej kot običajno in zdaj pospravljajo še zadnji pridelek. V tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo Kmetijske zadruge Panonka, ki je nosilec razvoja sadjarstva na Goričkem, z letošnjim pridelkom niso povsem zadovoljni, saj je zaradi lanskoletne toče in letošnje spomladanske pozebe ta nižji kot v normalnih letinah. V tem tozdu so letos sicer nabrali več jabolk, kot so sprva načrtovali, vendar je pridelek kljub temu za okrog 40 odstotkov nižji, kot bi bil, če ne bi bilo omenjenih naravnih nesreč. Okrog 550 ton jabolk bodo letos ponudili tržišču, nekaj najbolj kakovostnega sadja pa bodo tudi tokrat izvozili.
Prizadevanja za razvoj sadjarstva na Goričkem pa se seveda nadaljujejo. Del solidarnostnih sredstev, ki so jih dobili po lanskoletni toči, so namenili za obnovo nasadov, ki naj bi jih uredili na 100 hektarjih. Ob desetih hektarjih višenj, naj bi na novo zasadili 90 hektarjev jablanovih nasadov, vendar kaže, da tega načrta ne bodo v celoti izpolnili. V tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo bodo uredili 30 hektarjev lastnih nasadov, za 43 hektarjev pa imajo sklenjenih pogodb s kooperanti. Škoda je le, da slednji niso izkoristili možnosti za vseh 60 hektarjev, saj bi lahko napravili obnove pod zelo ugodnimi pogoji. Iz sredstev solidarnosti namreč regresirajo obresti za posojila, saj kmetje plačajo za posojila le 20-odstotne obresti, do začetka odplačevanja posojila pa so obresti le 10-odstotne.	l. Kovač
Letošnji pridelek jabolk v KK Radgona je zaradi spomladanske pozebe za 30 odstotkov manjši
V KK Radgona pridelali 500 ton jabolk
Vreme tudi sadjarjem letos ni bilo naklonjeno, tako v KK Radgoni ugotavljajo, da je letošnji pridelek jabolk za 20 do 30 odstotkov manjši kot v letih dobre letine.
Od 70 hektarjev sadovnjakov so še rodne jablane le na 26 hektarjih. Jabolka tačas še obirajo, ocenjujejo pa. da so pridelali med 450 in 500 ton jabolk. Načrtovali so sicer, da jih bodo letos obrali 750 ton.
Spomladanska pozeba je najbolj skrčila pridelek zlatega deli-šesa in jonagotda. Bolje je mraz prenesla sorta jonagold. Jabolka prodajajo trgovski mreži Slovenije in v Istri po ceni od 800 do 1.450 dinarjev. Precej jih bodo tudi vskiadiščili pri Emoni za prodajo spomladi, ko so cene višje. Najdražja so jabolka jonagold in gloster. najcenejša pa zlati delišes. Sploh velja pravilo, da so rdeča jabolka dražja. Kot zanimivost velja omeniti, da se je ponovno povečalo zanimanje po trdih in po svežem okusu znanih jonatankah. Žil teh nimajo, ker so pred leti zaradi majhnega povpraševanja po tej sorti nasade jablan jonatan posekali.	Boris Hegeduš
V KK Radgoni je pridelek grozdja manjši za 30 odstotkov, manjši je tudi odkup od zasebnikov. Kvaliteta grozdja je dobra.
Spravilo sladkorne pese brez zastojev
Vreme je letos pridelovalcem sladkorne pese ob spravilu naklonjeno in pobiranje pridelka teče brez večjih zastojev. Družbena kmetijska gospodarstva so s spravilom začela že v začetku meseca, kmetje nekoliko pozneje, če bo vreme.še nekaj dni vzdržalo, pa bo sladkorna pesa na pomurskih njivah pobrana. Čeprav je poletna suša zadržala rast sladkorne pese, je po dežju prišlo do ponovne vegetacije in pridelovalci pravijo, da pridelek ne bo občutno nižji kot ob normalnih letinah. Po ocenah, ki so jih napravili v Tovarni sladkorja v Ormožu, bo povprečni pridelek dosegel okrog 40 ton na hektar, mnogi pridelovalci pa ga bodo krepko presegli.
Pomurski pridelovalci so letos sladkorni pesi namenili nekoliko manj površin kot prejšnje leto, zdaj pa se že pripravljajo na setev te poljščine prihodnje leto. Sklepanje pogodb je že steklo, od cene, ki jo bodo dobili za letošnji pridelek, pa je v največji meri odvisno, kakšen bo uspeh setve prihodnjo pomlad.
Tudi predelava sladkorne pese v ormoški tovarni je v polnem teku. Letos bodo v tej tovarni izdelali okrog 35 tisoč ton sladkorja, s predelavo pa bodo končali do konca leta.
L. Kovač
Manjši pridelek grozdja je kakovosten
V tozdu Gorice Kmetijskega kombinata Radgona, ki ima 320 hektarjev vinogradov od tega 260 v rodnosti je letos pridelek grozdja za okoli 30 odstotkov manjši od pričakovanega oziroma možnega. Pridelek je manjši zaradi posledic lanskoletne toče in letošnje spomladanske pozebe. Slana je najbolj prizadela beli pino (burgundec) katerega so pridelali le 30 odstotkov od možnega pridelka. Za polovico manjši je tudi pridelek šipona. Druge sorte so obrodile bolje, vendar so od načrtovanih 2.200 ton grozdja pridelali le okoli 1.700 ton. Doslej so pobrali že vse rane in srednje pozne sorte. Berejo le še souvignon, z obiranjem renskega rizlinga pa bodo pričeli konec tedna. Če bo vreme lepo bodo nekaj grozdja pustili za pozno trgatev. Kvaliteta je sorazmerno dobra. Manj sladkorja med 14 in 15 KL" je le v ranih sortah. Srednje pozne sorte so slajše, saj je gradacija med 17 in 18 KL”, pri tramincih pa celo med 18 in 20 KL°. Po oceni bodo pozne sorte (šipon) dosegale med 13,5 in 14 KL", laški rizling pa čez 15 KL".
V K K Radgona letos zaradi manjšega pridelka ne bodo uspeli odkupiti načrtovanih 2.000 ton grozdja od svojih kooperantov. Slabšemu odkupu je kriva tudi nizka akontacijska cena 1.300 dinarjev za sladkorno stopnjo 14 KL" pri šiponu. Res je, da za vsako stopnjo nad omenjeno doplačajo 42 dinarjev, nad 17 KL" pa po 140 dinarjev, vendar bo tako sladkega grozdja malo. Stroški pridelave pa so mnogo višji od predvidenih. Tudi v kombinatu, ki nima lastnih obratnih sredstev, je pridelava grozdja draga. Samo v pol leta so za kredite plačali 700, v zadnjih treh mesecih pa celo 800 milijonov dinarjev obresti, zato bo drago tudi vino.
KK Radgona — tozd Gorice je na letošnjem vinskem sejmu prejela veliko zlato medaljo za traminec letnika 1983 in dve srebrni medalji za vzorca srebrne penine.
Boris Hegediiš
VESTNIK, 20. OKTOBER 1988
STRAN 7
RADE ŠERBEDŽIJA MED NAMI
V nedeljo je prišel prvič v Mursko Soboto veliki gledališki in filmski igralec, boem, interpret priljubljene Ines in drugih pesmi — umetnik, ki zna igrati tudi nogomet in odgovoriti na vsako vprašanje. Rade Šerbedžija je profesionalec in človek, s katerim se je užitek pogovarjati, četudi pred tonsko neusposobljenim magnetofonom in takoj po prihodu, ko si v nedeljskem dopoldnevu ni imel časa niti oddahniti, popoldne pa je nastopil v dobrodelni nogometni tekmi, v kateri je z veterani Mure igral za Vlada Horvata in zvečer navdušil s svojo interpretacijo še vedno aktualnega Krleževega obračuna z nami. Monodrami je dodal svojskost; pesmi ni pel, ampak doživeto recitiral in vzpostavil tak stik z obiskovalci kavarne v hotelu Diana, da si lahko le želimo, da bi še kdaj prišel med nas.
OD KRLEŽE DO ZABAVE
Kaj pomeni vaš prihod v Mursko Soboto: prijateljsko gesto, spoznanje, da je treba kdaj tudi na periferijo, ali sprotni postanek na poti v Ljubljano, kjer so jutri za vaš nastop razprodane vse vstopnice?
»Vse skupaj. Vidite: to je prijateljska gesta, ker sem predvsem povabljen, da sodelujem na dobrodelni nogometni tekmi za nekdanjega nogometaša Mure Vla
Rade Šerbedžija v svojem Krleževem obračunu z nami.
da Horvata. To je prvi razlog, drugi pa ta, da če sem že tu in prvič sem v Murski Soboti, bi bilo dobro, da pripravim tudi kulturni večer, na katerem se predstavim kot igralec. Ker je dan dolg štiriindvajset ur, ga je treba izkoristiti in v njem lahko razdelim sebe zasebno in službeno. Ljubljano pa sem tako načrtoval, da
prejeli smo _________________________________
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
MEDOBČINSKEGA
SVETA ZDRUŽENJA ZB NOV ZA POMURJE V LJUTOMERU V ZVEZI Z NAJNOVEJŠIMI DRUŽBENO EKONOMSKIMI IN POLITIČNIMI RAZMERAMI IN DOGAJANJI V SR SLOVENIJI IN SFRJ JUGOSLAVIJI
— Borci smo spričo stanja in pojavov mednacionalne nestrpnosti, sejanja mržnje in sovraštva, ki ga v zadnjem času podžigajo še mitingi takozvane solidarnosti ter čedalje večje neenotnosti mišljenj in ravnanj v jugoslovanskem prostoru, močno zaskrbljeni, saj hočejo posamezni nacionalistični eksponenti pred našimi očmi zrušiti stavbo in temelje AVNOJ-ske Jugoslavije in vsiliti »enotno« Jugoslavijo z nadvlado enega naroda, kar močno spominja na poskus restavracije predvojne Jugoslavije.
Najodločneje obsojamo »Mi-loševičevo nacionalno politiko« srbskega nad drugimi narodi v Jugoslaviji, saj je ta politika narode Jugoslavije s svojimi zadnjimi dogodki že pripeljala na prag državljanske vojne.
Vse legitimne organe in institucije v federaciji, posameznih republikah in avtonomnih pokrajinah podpiramo v njihovih prizadevanjih, da v okviru veljavnih ustavnih in zakonskih določil zagotavljajo red in mir, varnost družbenega in osebnega premoženja ter ustavni položaj in vlogo posamezne republike in pokrajine. Odločno nasprotujemo temu, da bi ulica in brezime-na množica pridobila absolutno pravico do odstavitve vodstev oblastnih organov in organov družbeno političnih organizacij oziroma neargumentirano izsilila njihove odstope. Do tega imajo vso legitimno in nedotakljivo pravico le tiste sredine, ki so delegate v posamezne organe in organizacije izvolile in ki morajo terjati tudi njihovo odgovornost za opravljeno delo. Pri tem pa so posamezne sredine dolžne z vso potrebno pozornostjo prisluhniti in oceniti ter osvojiti kritične pripombe delovnih ljudi in občanov na delo izvrševalcev javnih funkcij v posameznih organih in organizacijah.
— Borci smo v občinskem in regijskem okviru in preko naših delegatov tudi v republiški organizaciji ZZB NOV že nekaj časa sem opozarjali vodstva DPO v občini in republiki na pojav različnih družbenih gibanj, ki pa niso vselej imela resnicoljubnih namenov pri razvoju demokratizacije naše družbe, temveč so doslej in danes v teh težavnih
sem lahko zdaj tukaj, pravzaprav sem nastop v Cankarjevem domu prestavil za en dan. Neverjetno je, da utelešujete šport in kulturo, večina kulturnikov je takih, da žoge ne zna niti brcniti, kaj šele igrati zares. Kako vam to uspeva ?
»Mislim, da je šport za vsakega človeka pomembna disciplina. Gojim ga že od svoje mladosti, na kratko sem preneha! le
med svojim študijem na Akademiji. Ko je človek mlad, je bolj agresiven in se mu zdi pomembneje, kako bo z njegovo osnovno preokupacijo, ko je to minilo, sem se zopet vrnil k športu. Leta in Teta že igram nogomet. Včasih celo bežim s snemanj, da bi se lahko udeležil kakšne tekme.
Omenili ste, da ste prvič v Mur-
trenutkih še z večjo agresivnostjo terjali oblast za sebe; se opredeljujejo za večstrankarski sistem, kot edino zveličavno rešitev iz sedanjega kriznega družbeno ekonomskega in političnega položaja in tako skušajo eliminirati komunizem kot ideologijo in spremeniti sedaj uveljavljeni socialistični družbeni sistem.
Moramo podčrtati, da smo razočarani spričo dejstva, ker se vodstva DPO zlasti na republiškem nivoju niso v dovoljni meri zavedala resnosti naših opozoril in so s preveliko mero strpnosti in tolerance dopuščala razraščanje takšnih pojavov in dejanj, s katerimi posamezniki in skupine želijo razvrednotiti zlasti pridobitve naše narodno osvobodilne borbe in ljudske revolucije, katere najpomembnejši rezultat je prav AVNOJ-ska Jugoslavija in Slovenijo spreti z vsemi, ki so združeni v jugoslovanski federaciji ter tako pripraviti pogoje za že napovedano odcepitev in uvedbo družbenega sistema po njihovem receptu.
Preseneča nas takšna svoboda tiska (pri tem imamo v mislih predvsem časopis MLADINA), ki na vulgaren in skrajno žaljiv način brez najmanjše prisotnosti kulturnega dialoga vzbuja nezaupanje delovnih ljudi in občanov v svoje legitimne predstavnike; potencira mednacionalno mržnjo v jugoslovanski skupnosti in na nedopusten ter za slovenski kulturni nivo skrajno ponižujoč način napada JLA ter s tem onemogoča vsem legitimnim organom in organizacijam, da bi lahko s konkstruktivno kritiko opozarjale na eventuelne napake in deformacije tudi na tem, za našo družbo tako pomembnem področju ter si na ta način zagotovili potrebni družbeni nadzor nad svojo oboroženo silo.
ski Soboti. Če vam jo na kratko predstavim, je panonsko mesto kot Subotica, ki je tudi eden od vaših naslovov, kjer vas je mogoče najti v zadnjem času?.
»Da. Že tri leta delam v Subotici in mnogi celo mislijo, da živim v njej. Vendar to ni točno. Še vedno živim v Zagrebu, kot sem to prej, samo češče odhajam v Subotico igrat in se potem spet vračam v Zagreb. Potovanja so grozna, saj se mi zdi Subotica kot slepič Jugoslavije, ker je tako težko priti do nje.«
Tako kot v Subotici pa sta z Rističem tudi v Zagrebu načrtovala ustanovitev skupine gledališkega podmladka. Kako daleč je z Akterjem oziroma KPGT-iem Kazal istem, po zoriš tem, gledališčem, teatrom)?
»Če sem iskren, ni važno, kako se bo to imenovalo — morda tudi Teater Miroslava Krleže. Pomembno in gotovo je to, da bova Ljubiša Ristič in jaz poskušala v Zagrebu že letos najti prostor za igro mladih igralcev.«
»Guliver naj bi bilo ime šotora Yu-festa, Guliverja pa imamo v obliki prve samostojne trajne skupnosti kulturnih delavcev tudi v Murski Soboti. Zanimivo naključje, ne?
»Prav zares!«
Morda malo več o tem, kako vam že več kot dvajset let uspeva biti na vrhu jugoslovanske scene. Je to na rovaš zasebnega življenja, ker je običajno uskladitev s poklicnim, za katerega je treba celega človeka, težka ? Kakšen je davek, cena?
»Pri nas se na vrhu ne ohranjajo le politiki. V igri in umetnosti človeka nasploh, ki pošteno opravlja svoje delo, so možnosti, da se ohrani in deluje s svojo kontinuiteto. To je seveda odvisno od človeka. Ker pa smo mi majhna dežela, je pomembno enkrat uspeti, da vas ne pozabijo.«
Vi ste uspeli dobiti že dve zlati areni (za film Bravo maestro in Večerni zvonovi), obenem imate poteg številnih domačih tudi nekaj
— Ko ob sedanjih težavah v Sloveniji in Jugoslaviji, ko gre za uresničenje ali propad treh reform, dajemo vso moralno in politično podporo sprejetim stališčem predsedstva CK ZKJ in začrtani politiki ZK in SZDL v Sloveniji ter programu ekonomske stabilizacije, sprejetih v republiški in zvezni skupščini, pa iz zgoraj navedenih razlogov opozarjamo republiška vodstva, ki jih sestavljajo delagati iz naših sredin, da samokritično ugotovijo in ocenijo svoja dosedanja ravnanja in jih v prihodnje usmerjajo tako, da bo v maksimalni meri zagotovljeno uresničenje sprejetih programov in nalog zlasti na družbeno ekonomskem področju.
Delegate in druge izvrševalce javnih funkcij je treba nenehno opozarjati na njihovo dolžnost o povratnem informiranju svoje volilne baze o usodi njihovih predlogov in o sprejetih odločitvah v organih, v katerih opravljajo svojo funkcijo ter o uresničevanju teh odločitev v konkretni praksi. Le na ta način lahko zmanjšamo nevarnost, da bi izvrševalce javnih funkcij množica iz ulice klicala na odgovornost.
Vsi samoupravni organi in organi družbeno političnih organizacij so dolžni pregledati in oceniti delo posameznega svojega člana in na mesto nedelavnih oziroma tistih, ki nimajo volje uresničevati sprejetih odločitev, izvoliti v posamezne organe de-lavoljne in do upravičenih zahtev delovnih ljudi in občanov odprte posameznike, ki pa morajo imeti tudi dovoljno mero strokovnosti za razreševanje problematike na področju opravljanja družbene funkcije.
Vse zgoraj navedeno velja tudi za organe in organizacije v občini, pa tudi za našo borčev-
tujih priznanj: avstralsko sammy, ameriško nagrado O BY za vlogo v filmu Osvoboditev Skopja. Kaj vam pomenijo nagrade ob dejstvu, da ste eno na Silbi podarili prijatelju, ki je uje! veliko ribo ?
Smeh in potem: Miroslav Krleža mi je nekoč dejal zelo primerno misel o nagradah. Reke! je: Nagrado poskušaj pozabiti, kolikor prej jo moreš! Vsako nagrado! In to je res tako. Čeprav morda zveni smešno, moram reči, da za večino nagrad, ki sem jih dobil, in dobil sem jih mnogo, ne vem, kje so. Morda so v predalih kakšne omare. S tem ne želim reči, da mi ni prijetno oziroma pri srcu, ko jo dobim. Seveda mi je, vendar, menim, da je vse relativno. Da bi tudi nagrado lahko preje! kdo drug, da bi jo lahko dobil ob kakšni drugi priložnosti. Tako šem prepričan, da bi zlato areno mora! dobiti za vlogo v filmu Rdeče klasje, ki sem ga posnel v vaši bližini. Pa je nisem, ker sem bil »premlad«, mlad igralec. Potem pa sem jo dobil, ko je neki drug mladi igralec ime! celostnejšo vlogo od mene. Tako je to pri nas in zato je potrebno na vsako nagrado gledati kot na nekaj, kar je vzporedno z delom, jo pa dobiš ali ne.«
Osnova umetnika mora biti interakcija s publiko, njegov odnos do dela, saj samo on ve, koliko je uspel in koliko ni uspel obvladati svoje vloge, in to je edini izziv in skrivnost, ki človeka ohranja. Da bi vse to lahko preživet, je potrebno tudi ukvarjanje s športom, ker šport znoji. Ukvarjati se s športom ali seksom ali čimer koli dobrim, je moj edini recept za preživetje v teh mojih časih!«
Se znojite tudi pri interpretacijah monodram? Nocoj vas bomo slišali v Kr leže vem obračunu z nami, omenili ste ga že prej, vam je posebno drag?
»Je. Moram reči, da mi je posebno drag, čeprav sem imel tudi nekaj osebnih stikov, mi je blizu kot filozof, pisec in seveda človek.
sko organizacijo, ki se sicer številno več ne pojavlja v posameznih organih,in organizacijah na nivoju občine in republike, toda je še zmeraj zelo aktivna v delegatskem življenju baze in v družbenih aktivnostih posamezne krajevne skupnosti.
— Za izboljšanje materialnih razmer delovnih ljudi in občanov je po mnenju naše organizacije med drugimi ukrepi nujno energično pričeti z odpravljanjem neupravičenih socialnih razlik v občini in širše. Prav dejstvo, da so si posamezniki pridobili precejšnjo premoženje brez vloženega osebnega dela in z prisvajanjem presežne vrednosti dela drugih, povzroča nešteta negodovanja in nerazpoloženja, ki zelo negativno vplivajo na stabilnost politične situacije.
— V organizaciji ZK in drugih družbeno političnih organizacijah moramo napovedati odločen boj tistim, ki danes težavno ekonomsko situacijo izkoriščajo za svoje ozke politikantske cilje in za prenašanje ter stopnjevanje svojega osebnega nasprotovanja veljavnemu socialističnemu družbenemu sistemu na druge ljudi v sredinah, kjer delajo ali živijo.
— In končno smo borci mnenja, da v Sloveniji po ustanovitvi posebnega sveta za varstvo človekovih pravic in svoboščin pri RK SZDL, ki mora uživati nedeljeno podporo najširšega kroga delovnih ljudi in občanov in njihovih institucij, ni več nobene potrebe po posebnem odboru, ki bi deloval izven legitimno opredeljenih organov in organizacij. Zadnja znamenja dejavnosti kažejo na to, da se na področju delovanja takozvanega Bavčarjevega odbora za človekove pravice želi ustvariti večstrankarski sistem, ki spričo čedalje močnejšega uveljavljanja pluralizma interesov v obstoječi politični organizaciji delovnih ljudi in občanov ni niti potreben, niti racionalen in ga zaradi izkušenj iz preteklosti večina slovenskih delovnih ljudi in občanov zavrača. V Ljutomeru, 12. oktober 1988
Medobčinski svet ZZB NOV za Pomurje Ljutomer
P. s. Tekst ni lektoriran
IN ŠPORTA
Rade Šerbedžija pri interpretaciji priljubljene pesmi Ned a j se Ines v kavarni hotela Diana v Murski Soboti.
Nocoj bom govoril svojo igra-rijo z Miroslavom Krležem, ki sem jo začel upodabljati v sedemdesetih letih, za katero avtor ni niti vedel, da jo pripravljam. Naredil sem jo z angažmanom in skuša! s to monodramo odgovoriti na nekatera vprašanja na način, kot jo je Krleža napisal. Poskušal sem izpostaviti aktualnost nekaterih misli, idej in resnic. (In to mu je tudi uspelo, kar lahko zatrdimo po nastopu v kavarni hotela Diana in aplavzu, ki ga je Rade Šerbedžija požel za ta trenutek posebej aktualna vprašanja naše dežele. Op. p.)
Dolgo sem nastopa! z njo, potem pa sem spoznal, da se igra angažmaja ne splača, saj je vsak nastop na sceni kompromis. Biti do konca angažiran, bi v naših razmerah pomenilo, prenehati se ukvarjati z umetnostjo. Takoj, ko pristaneš na to, da se tudi v teh težkih časih ukvarjaš z igro, pa je ta kompromis. Žato sem svojo predstavo obrnil, in tako moj pianist (profesor Milan Barač) in jaz nastopava s Krležo v našem vsakdanjiku, v katerem intelektualci pojejo šansone, kjer publika vzorno sedi in se zabava in rada posluša poezijo in mi jim jo dajemo«
Omenili ste sedanji težki trenutek, ali v njem sploh kaj načrtujete? Verjetno je zdaj težko karkoli načrtovati?
»Takole bi vam povedal: Zelo žalostno je opazovati vse to, kar se dogaja. Ljudje pozabljajo na eno, pri svojem ukvarjanju s drobnimi politikantskimi problemi in izražanjem strasti, da to ni problem Jugoslavije, ta čas v katerem živimo. Da je to problem sveta, v katerem živimo, in le redke so dežele, kjer ni ekonomskih problemov, da naša država ni nekaj posebnega. V tem smislu smo bili leta in leta navajeni na liberalen odnos do stvari in življenja, uživaje neverjetno svobodo, ki nam jo je dala vsa generacija Josipa Broza in vseh, ki so častno napravili svojo revolucijo. Tako, da smo mi nekega dne, po vseh napakah, prišli tako daleč, da se moramo spopadati z veliki problemi. Ponavljam pa: čeprav so to subjektivne težave zaradi mnogih v politiki in ekonomiji narejenih napak Jugoslavije, je to posledica strahotnega zatona neke evropske civilizacije, kulture življenja, tudi v svetovnih razd sežnostih.«
Morda se ravno zaradi tega z vsemi štirimi upiramo, da je ne bi izgubili povsem?
»To je naravno, vendar se ne bojim, da bi jo lahko izgubili povsem. Vseeno je pri nas nekoliko drugače kot v vzhodnih, blokovskih deželah. Vseeno smo predolgo živeli svobodni in liberalni, da bi nas lahko kar preko no
či zaprli v nekak tvor. Tudi če pride do izjemnih razmer ali česar koli, še vedno upam, da bo naša vojska liberalnejša od drugih vojska.«
Upajva.
Omenili ste Rdeče klasje. V pokrajini ob Muri, v kateri ste, je Živojih Pavlovič znan po Letu mrtve ptice. Vi naj bi spet snemali z njim, zdaj na jesen. Ali že snemate?
»Morali bi, vendar je kljub odličnemu scenariju o dogodkih, o podobnem času kot v filmu Rdeče Klasje, zmanjkalo sredstev in je projekt odložem
Ker pa ste že omenili Živojina Pavloviča in Mursko Soboto — iz nje je tudi moj prijatelj in boter Branko Šomen, sicer redni sodelavec Živojina Pavloviča v mnogih filmih.«
Vi ste se v tem letu preskusili tudi v tujini, vendar na premieri filma Dušana Makajejeva, v katerem ste igrali, niste bili. Zakaj?
»Res sem igra! eno glavnih vlog in dobro je izpadla, vendar se nisem najbolje razumel s producenti, predvsem z znanim Canonom in drugimi čudnimi ljudmi, ki so maščevalni. Tako me niso povabili na premiero.«
Film vam je, kljub uspehom na odrskih deskah, očitno nekako bliže, čeprav je vmes kamera?
»Igralcu je res lažje igrati v teatru, toda Ulm je neka vražja umetnost. Kot življenje, ki gre dalje, kot se menjajo sistemi, običaji, tehnika napreduje in vse drugo. Tako tudi Film neizprosno postaja umetnost konca našega stoletja. V tem je usoden, vabljiv, priteguje. Zelo redko je v naših razmerah najti pravo vlogo in le to je razlog, da nas igralce gledališče bolj veže kot film. Sicer pa je po svojem izzivu, interesant-nosti film bolj provokativen za igralca v sodobnem življenju.«
Vam morda prav zaradi tega ni žal, da ste odbili naslovno vlogo v Glembajevih, za katero je Mustafa Nadarevič letos dobi! zlato areno, vi pa ste lovili ribe v svoji oazi — na otoku Silbi?
»Iskreno rečeno, želel sem igrati Leona Glembaja, tudi na filmu, ker sem ga že igral v teatru in rad imam to vlogo. Toda, čeprav odlično sodelujem z režiserjem in nekdanjim igralcem Ton-čijem Vrdoljakom, se nisem mogel strinjati s scenarijem. Ker Leon Glembajev po moje ni psihopat.«
Je ključ v tem, da je Mustafa Nadarevič, ki je lani odlično odigra! psipopata v filmu že videno, dobil zanj zlato areno šele letos?
»To samo potrjuje, kako se to pri nas dela. Pri nas je pomanjkanje morale v vseh porah družbenega dogajanja.«
BRIGITA BA VČAR Foto: NATAŠA JUH NOV
STRAN 8
VESTNIK, 20. OKTOBER 1988
kulturna obzorja
JOŽEF KOŠIČ
(1788-1867)
Velikih in zaslužnih ljudje spomnimo, če ne drugače, vsaj oh obletnicah njihovega rojstva ali smrti. Tedaj skušamo prikazati njihovo veličino in pomen, ko to storimo, pa se spet za nekaj časa poslovimo. V naši človeški naravi je pač tako.
Letos 9. oktobra je minilo dvesto let (1788) od rojstva Jožefa Košiča, veljavnega prekmurskega književnega ustvarjalca, ki je,začel stopati v nekatera druga še nenačeta področja. Rojen v Bogojini je nato končal nižjo gimnazijo v Koszegu, višjo, licej in bogoslovje pa v Sombotelu in bil leta 1811 tudi posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval med ostalim v Beltincih, nato posta! (leta 1816) župnik na novo ustanovljeni župniji na Dolnjem Seniku, leta 1829 pa odšel na Gornji Senik v Porabje, kjer je bil vse do smrti 26. decembra 1867. Na tamkajšnjem pokopališču je tudi pokopan.
Košiča sta želo zanimala zgodovina in narodopisje. Posebno pozornost je posvetil Slovanom in Prekmurcem. Nekaj časa je bil celo prepričan. in tudi dokazoval, da so Prekmurci Vandali (kot je bila na Ogrskem ustaljena tudi splošna raba izraza Vandalus). vendar mu je leta 1828 prof. Lajos Bitnitz dokazal, da to ne drži (v spisu V naši ddmovini ni Vandalov); Košič je svoje prepričanje o tem spremenil šele leta 1833;
Košiča sta zanimata v sklopu zgodovine kultura in življenje Prekmurcev in tako je nastal v madžarščini napisan spis O Totih na Madžarskem (Kedveskedo, Dunaj 1824). kar je zaradi ideje vzel za svoje slovaški etnolog Jan Čaplovič in objavil ceh) pod svojim imenom (v Tudoma-nyos Gyujtemeny, 1828), nato pa še v nemškem prevodu Croaten und Wenden in Ungern (1829). V slovenščini imamo dva prevoda: prvega je oskrbela učiteljica Marija Horvat (v tipkopisu), drugega pa prof. Štefan Smej (objavil s komentarjem v Vestniku. 1986). Spis je zanimiv zaradi imen prebivalcev, krajev, opisa zunanjosti ljudi, noše, vere, slovstva, zdravstva in še veliko drugega. Zaradi tako vsestranskega opisovanja ima madžarsko narodopisje ta spis kot najboljšega za tisto obdobje, medtem ko se lahko Slovenci po ugotovitvah etnologa V. Novaka ponašamo s Košičem »km prvim smotrnim opisovalcem ljudskega življenja v neki pokrajini«.
Po zgledu Slomškove knjige Blaže ino Nežica v nedeljski šoli je Košič pripravil in izdal Zabrisani Sloven i Slovenka med Miirov i Rdbov. Natisnjena naj bi bila v obdobju 1845— 1848. v obsegu 143 strani. Nekatera poglavja je sicer posnel po Slomšku (kot Šolske navade vrloga škol-nika, Šolska poskiišba, poglavje o lepem vedenju ipd.), a je v vse vnesel omembe, reke in nasvete iz domačih razmer, vse z željo, naj so rojaki »zabrisani« (olikani in omikani). Zanimivo je tudi njegovo poglavje o Martinu Lutru in luteranstvu pri nas. s katerim poziva k strpnosti in upa na ponovno združitev obeh veroizpovedi. Kot razsvetljenec je zapisal in poučit rojake o praznoverju. V knjigi je še 20 strani raznih pesmi.
Zgodbe vogerskoga kralestva (1848) kažejo njegovo zanimanje za zgodovino. Pri tem delu se je močno naslonil na Antona Krempla in njegove Dogodivščine štajerske zemle.
Zelo pomemben in zanimiv spis o domači preteklosti so Starine železnih ino salajskih Slovenov, ki pa so ostale v rokopisu in jih je objavil leta 1914 v Časopisu za zgodovino in narodopisje dr. Josip Gruden. Ta spis je služil dr. F. Ivanocyju za pisanje člankov, medtem ko je dr. Josip Gruden gradivo uporabi! v svoji zgodovini slovenskega naroda (poglavje Ogrski Slovenci, str. 544 — 560, in Verska zmeda med ogrskimi Slovenci, str. 698— 706), nato pa še dr. Fran Kovačič in še kdo.
V prizadevanjih za omiko rojakov in lažje znanje jezika takrat večinskega naroda (Madžarov) je Košič prevede! slovnico imreja Szalayja Kratki ndvuk vogrszkoga jezika za začetnike (Gradec. 1833). V predgovoru omenjene knjige je dokazoval potrebo in korist učenja madžarščine in celo predlagal zamenjavo slovenskih in madžarskih otrok za leto dni. Seveda pri tem ni mislil na potujčevanje, v dobrem prepričanju, da »Slaven slovenski tak ne pozabi«. Prav s tem pa je zbudil pri nekaterih odpor, med drugim pri Stanku Vrazu, ki je. ko je predgovor prebral, napisa! jezen sonet.
Poleg že omenjene jezikovne, enografske in zgodovinske dejavnosti je Košič prireja! tudi nabožne knjige, čeprav njegovega izvirnega deleža ne moremo še povsem opredeliti. Prvo delo s tega področja je Križna pout (1843), ki je doživela več ponatisov, vsaj štiri. Po vsej verjetnosti je njegova še Sveta križna pout ali bridko terplejnje ino smert. . . (1850) in vsaj 5 ponatisov, ki je bila dodana Košičevemu prevodu in priredbi molitvenika Aloisa Schidra Jezus moje poželejnje, ki pa je doživel vsaj 15 ponatisov.
Na koncu pa moramo omeniti še Košiča kot pesnika. Da je bil tudi pesnik, zgovorno priča pismo F. Žbiila. ki ga je pisal Borovnjaku. Ohranjena je celo zanimiva pesem Slovenska Pesem na den odpiranja prvoga Vogrskega Gledališča vu Pesti 21“ Mešnjeka 1837. ki ima 11 osemvrsti-čnih kitic. Med njimi je mprda zanimiva,tale :	,
Pohajaj Theater divjak, mogao boš se vkrotiti;
V njem čigli si velki bedak moreš se kaj navčiti.
Koga čira v-srci žalost eti se pa razvedri Gledališna igra radost v-starom ledi pobudi.
Z besedami dobrega poznavalca in raziskovalca Košiča dr. Vilka Novaka lahko sklenemo: »Jožef Košič je prvi med prekmurskimi pisatelji imel tudi znanstvene ambicije. Bil je prvič med njimi, ki ni le skrbel za množenje dotedanjega nabožnega repertorija. marveč je s svojimi spisi tako prikazoval značaj in življenje svojega ljudstva, kakor tudi poučeval v omiki. . . napisal prvo tako delo o neki slovenski pokrajini, katero bo imelo trajno vrednost. . . pisal prva posvetna dela vzgojno poučnega in zgodovinskega značaja ... S svojim poznanjem in uporabljanjem slovenskih pisateljev z one strani Mure pa je njegovo delo v 19. stoletju tudi pomembna vez prekmurskih Slovencev z njihovim narodnim jedrom.«
FRANC KUZMIČ
Najprej čestitke ob pogledu na lično medaljo, obenem pa vprašanje, kako ste si jo priplesali in kje?
»Odzvali smo se vabilu na tekmovanje alpskih držav v Torontu v severni Italiji. Tam so bile folklorne skupine iz Francije, Švice, Nemčije, Italije in dve skupini iz Jugoslavije. Poljčane so si prislužile zlato, mi (nekolikanj slabše odeti) pa srebrno medaljo.«
To je velik uspeh vaše skupine. Kako dolgo že pleše križevska folklorna skupina pod vašim strokovnim vodstvom?
»Pod mojim vodstvom pleše že od 1962. leta. Pravzaprav vodim tri šolske skupine, in to skupino kulturno-prosvetnega društva, ki je tekmovala v Italiji. V Torontu je nastopilo devet parov, torej osemnajst plesalcev«.
Na šoli ste pedagog in poučujete glasbo, ker je nastop folklorne skupine zelo povezan z glasbeno spremljavo, je to, da ste tudi godbeniki, gotovo prednost?
ZBORNIK O POMURSKIH PREVAJALCIH
Lansko jesen je bilo v Moravskih Toplicah srečanje slovenskih književnih prevajalcev in ob letošnjem ponovnem srečanju (tokrat na Gorenjskem) je izšel zbornik z referati in drugim gradivom z naslovom PREVAJALCI POMURJA IN PORABJA, VUK KARADŽIČ IN PREVAJANJE, KRITIKA PREVAJANJA. Zbornik je izdalo (13. po vrsti) Društvo slovenskih književnih prevajalcev na 172 straneh.
O zborniku pišemo zato, ker sega v naše področje, predvsem prvi del. Ker je zbornik strokovnega značaja, je naklada majhna, zato v širši javnosti morda ne bo toliko znan. Vseeno pa moramo torej opozoriti in širšo javnost seznaniti s prispevki, ki se nanašajo na naše področje.
Zaokroženi pregled o prevajalcih in prevajanju v Pomurju in Porabju je podal Franc Kuzmič z naslovom Prevajalci Pomurja in Porabja, prikaz pa zajema prevajalce od začetnika
Franca Temlina vse do današnjih. Na koncu so dodani še bibliografija prevodov in krajše biografije prevajalcev Prekmurja, razdeljene v dva dela; v prvem so zajeti- prevajalci in prevedena dela do konca okupacije, v drugem pa povojno obdobje.
Jože Vugrinec je prikazal Franca Temlina kot prvega prekmurskega prevajalca, čigar prevod Lutrovega Malega katekizma je ohranjen na podlagi evidence le v treh primerkih, zato je Pomurska založba leta
Takšne so Goranove slike
V likovnem razstavišču Ljubljanske— Temeljne pomurske banke v Murski Soboti je od ponedeljka na ogled razstava slik Gorana Horvata. Jakijev sin s svojimi deli potrjuje, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Diplomirani inženir strojništva, sicer pa samostojni kulturni delavec, ki živi v Rečici ob Savinji, upodablja grozljive like. »Avtorjevo vsebinsko sporočilnost — preko njegove vizije privida kot oblike dojemanja stvarnosti — lahko smatramo kot pobudo za angažirano borbo proti človeškemu zlu, hinavščini, političnemu barantanju in spletkarjenju, absurdu vojn, nemarnosti ekološke katastrofe . . . Zato tudi pesi-mistično-simboličen, hladen kolorit s prevladujočimi črno-sivo-peščeni-mi barvnimi tonacijami,« je med drugim na plakat z vabilom na razstavo zapisa! vodja soboške Galerije, Franc Obal. Pripišimo še, da bodo Goranove slike na ogled do konca novembra: bb
kulturni koledar
PETEK, 21. OKTOBRA
MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 18. uri otvoritev razstave fotografij Mirka Anželja z naslovom Prekmurje. Ob tej priložnosti bo projekcija diapozitivov, nastopil pa bo oktet Avtoradgone.
LJUTOMER - Ob 18. uri bo v galeriji Ante Trstenjak otvoritev razstave akvarelov in plastik slikarja Gabriela Kolbiča s kulturnim programom. Razstava bo na ogled do 15. novembra.
SOBOTA. 22. OKTOBRA
GORNJI LAKOŠ - ob 18. uri bo v prireditveni dvorani tekmovanje ritmičnih skupin iz Lendave. Črenšo-vec, Dobrovnika, Radmožanec. Goric pri Lendavi, Kapce, Gaberja, Petišo-vec in domačinov. Ritmiko 88 organizirajo mladi v sodelovanju z lendavsko Zvezo kulturnih organizacij.
MORAVSKE TOPLICE - Ob 19. uri bo v moravski cerkvi koncert orkestra pozavn iz Licha v Zvezni republiki Nemčiji.
TOREK, 25. OKTOBRA
GORNJA RADGONA - V domu kulture bo ob 19. uri nastopilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z groteskno komedijo Ljudožerci Gregorja Strniše in v režiji Mileta Koruna. Predstava sodi v okvir Borštnikovega srečanja v Mariboru, sodelovala pa je tudi na letošnjem Sterijevem pozorju v Novem Sadu, kjer je prejela več nagrad, med drugim tudi priznanja Združenja likovnih umetnikov Vojvodine.
NOVO PRIZNANJE V STARIH OBLAČILIH
IN OBETI OB JUBILEJU
Medalj smo bili med olimpiado v Seulu vajeni, vendar ta (ki je tudi iz tistega obdobja) ni za prizadevanja na športnem, ampak na kulturnem področju. Priplesali so si jo folkloristi iz Križevec pri Ljutomeru in pogovarjali smo se z njihovim strokovnim vodjo Stojanom Weixlom, ki je tudi godbenik, predvsem pa je zaradi dolgoletnega dela zaslužen za današnje uspehe folkloristov.
razstave
»Ja, glasbena spremljava; klarinet, bariton in'harmonika (slednjo igram sam) je gotovo prednost. V skupini pa imamo tudi ljudske pevke; kadar smo vsi, plesalci, godci in pevke, nas je kar trideset. Zdaj smo nekoliko
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec so razstavljena dela akademskega kiparja Ratka Petriča iz Zagreba.
GORNJA RADGONA - v avli doma kulture razstavljajo likovni ustvarjalci gornjeradgonske občine.
LENDAVA — V galeriji Lendava so še vedno razstavljena dela 23 likovnih umetnikov iz Železne županije na Madžarskem.
POGOVOR S
STOJANOM WEIXLOM
razredčeni, ker so šli fantje k vojakom.«
Kako pa je s podmladkom?
»Podmladek je od petega, šestega in sedmega razreda za belokranjsko folkloro, v sedmem in osmem razredu pa plešemo tudi gorenjske plese. Tako ni bojazni, da bi se izneverili tradiciji.«
Kje doma pa ste že gostovali in koliko let že nastopate?
»Začelo se je 1980. leta, ko smo se udeležili državnega srečanja folklornih skupin Jugoslavije na Ohridu, bili pa smo tudi v
Nastop na ohridskem odru je pomenil začetek uspešne poti prleške folklorne skupine iz Križevec pri Ljutomeru.
1986 oskrbela faksimile (v 800 izvodih) te tako redke knjige.
Jože Filo je temeljiteje prikazal Pavlove prevode slovenskih ljudskih pesmi v madžarščini in obenem dokazal, da Pavlu ni uspelo vedno prevesti vsega najbolj odlično, kot so do sedaj pisali in površno trdili nekateri pisci. Urška Gallos iz Madžarske je pripravila prispevek Hlapec Jernej v madžarskem prevodu Avgusta Pavla.
Med ameriške prekmurske Slovence je posegel Mihael Kuzmič s prispevkom Aleks Kardoš in njegovo delo med prekmurskimi Slovenci v Ameriki in tako skušal osvetliti dejavnost A. Kardoša, predvsem na prevajalskem področju. Prispevek Franca Kuzmiča (kot poseben prispevek samo za zbornik) z naslovom Prevajal-
ska dejavnost Janeza Kardoša obravnava prevajalsko dejavnost tega plodovitega prekmurskega protestantskega pisca. Gema Hafnerje prispevala kot koreferat Odmevnost umetniške besede Miška Kranjca.
Na desnem bregu Mure seje pomudil Janko Moder in obdelal ter prikazal Petra Dajnka kot prevajalca Svetega pisma, medtem ko je Franc Srimpf prikazal Boga Teplyja kot prevajalca. V spomin Teplyju sta prispevala pesmi Gema Hafner (V spomin) in Silvo Kopriva v latinščini (Ad memoriam ...).
Prispevki v omenjenem zborniku bodo koristen pripomoček vsem, ki jih to področje zanima ali pa se z njim kako drugače ukvarjajo.
F. K.
Vinkovcih. Med univerziado smo nastopili v Zagrebu, v dvorani Vatroslav Lisinski, povabili pa so nas tudi v sosednjo občino. Z Gornjo Radgono, kjer je tajnik Zveze kulturnih organizacij Roman Sluga, zelo dobro sodelujemo. Bili smo v Crešnjevcih, na tujem pa na Dunaju, v Stradenu, Halbereinu, pa tudi na sosednjem Hrvaškem. Tam ni folklorne skupine, ki bi lahko zaplesala prleške plese in vedno smo dobrodošli. Smo pa tudi redni gostje hotela Radin v Radencih, kjer imamo tri letne nastope in še številne na domačem terenu, posebej kadar nas za popestritev prireditev potrebuje turistično društvo.«
V vsa ta gostovanja, nastope in tekmovanja, predvsem pa uspehe na njih, je bilo potrebno vložiti veliko dela. Koliko je od tega vašega?,
»Moja žena in jaz sva vsa leta zbirala material po Prlekiji in zbrala sva ga veliko, pri starejših ljudeh, ki še živijo, tako da imava precej gradiva in bo nekoč opisano.«
Torej ne gre le za folklorno, ampak tudi vašo družinsko tradicijo?
»Ja, pravzaprav učim folkloro že od 1952. leta, šestintrideset let pa je dolga doba. Zdaj pa se bliža upokojitev in počasi bo treba končati.«
kino
V kinu Svoboda Gornja Radgona bo v petek, 21. oktobra, in v soboto, 22. oktobra, projekcija filma Berlinska afera.. Italija-nsko-nemško erotično dramo bodo, le starejši od 14 let, lahko videli tudi v Vidmu ob Ščavnici, v Radencih pa so jo že.
V kinu Park v Murski Soboti bo v torek, 25. oktobra, ob 17. in 19. uri na sporedu film Nebo nad Berlinom (francosko-nemška drama v dolby stereo tehniki).
To že, ampak gotovo boste še prej proslavili jubileje?
»Letos praznujemo 40-lethico delovanja folklorne skupine v Križevcih pri Ljutomeru, pri kul-turno-prosvetnem društvu, in 26-letnico šolskih folklornih skupin. Tako da je prva skupina začela plesati 1968. leta in od takrat neprenehoma delovala, jaz pa jo vodim zadnjih osem let.«
Ce že niso imeli dovolj posluha v občini doslej, ga bodo morda imeli več zdaj in vam pomagali do novih oblačil, kajti slišalo se je, da bi se v Italiji še bolje odrezali, če ne bi poleg nastopa ocenjevali tudi oblek in vaše so ne le izrabljene, ampak so bile po več nastopih tudi preznojene, oprati pa jih na tujem niste mogli. Upate, da vas bodo na novo odeli?
»Ja, obleke so res že izrabljene, ker smo vsa leta v enih in istih, nastopov smo imeli v njih veliko in bil bi čas, da jih zamenjamo. Potem bi doma in na tujem bolj reprezentančno predstavili našo folkloro ne le s plesom, ampak tudi s primernimi oblačili.«
Brigita Bavčar
DOŽIVETI KONCERTI GLASBENE MLADINE
V teh jesenskih dneh so se v Murski Soboti in nekaterih osnovnih šolah soboške občine zvrščali koncerti, ki jih je organizirala Glasbena mladina. Murska Sobota. Tako je nadaljevala s tradicijo, ki opravičuje njen obstoj in zapolnjuje tovrstno prireditveno dejavnost. S skromnimi sredstvi so organizatorji med glasbeni zanesenjaki dokazali, da se da veliko narediti, obenem pa navdušiti (žal sicer redke, pa vztrajne obiskovalce) za prireditev.
Prva je bila v klubu mladih, kjer je pod oboki soboškega gradu nastopil Martin Lumbar in navdušil z indijsko glasbo, ki jo je izvabil iz dveh indijskih glasbil: sitara in tabela, svoj nastop pa podkrepil še s prikazom dokumentarnih diapozitivov nam daljne dežele s svojimi običaji in vzhodno tradicijo. Nekoliko bolj šibak je bil glasbenik iz Ljubljane na kitari v tistem delu, ko je poskušal biti povsem avtorski in improvizirajoč.
Drugi omembe vreden glasbeni dogodek je bil koncert v baročni dvorani pokrajinskega muzeja, kjer je z akustično kitaro nastopil Žarko Ignjatovič in požel iskren aplavz redkih obiskovalcev. Bilo bi jih več, če bi pravočasno zvedeli za nastop v kulturnem okolju, ki se odpira, in tako je bil v baročni dvorani soboškega gradu tudi sinočnji nastop kvarteta vio-lončel' Matije Lorenca. Tudi ta tretji koncert v organizaciji Glasbene mladine Murska Sobota je potrdil sozvočje glasbil in akustične dvorane pokrajinskega muzeja, v kateri so muzicirali gostje iz Ljubljane.
STRAN 9
VESTNIK, 20. OKTOBER 1088
ne zgodi se vsak dan
Ladje na Mississippiju Ko je letošnja poletna suša pustošila po spodnji dolini ameriške reke Mississippi in posrkala vodo, so se iz reke nepričakovano pokazala »okosja« potopljenih ladij. »Videt so. kot bi ležale sredi Sahare,« pravi Charles McGimsey iz arkanzaške arheološke nadzorne službe. »Odkorakate lahko naravnost k njim.«
Pregledali so ostanke sedmih ladij, med njimi je bil tudi parnik na kolo, ki seje v 19. stoletju potopil blizu West Memphisa. Suša je tako odkrila še ostanke treh konfederacijskih parnikov in celo staro leseno sidro, o katerem domnevajo, da je iu še kol sled prvih raziskovalcev teh krajfev.
»Ljudje mislijo, da je vsaka potopljena ladja polna zlata,« pravi arheolog Leslie Stewart, saj so radovedneži kar preplavili okolico umikajoče se reke. Toda najdragocenejše, kar je bilo najti, je bilo nekaj keramike s konca prejšnjega stoletja. Zakon iz leta 1987 pravi, da so vse potopljene ladje, ki jih najdejo, last države. Zato »okostnjake« na Mississippiju dan in noč straži policija. Tisti, ki bi te dni rad kaj ukradel, pa ima ob Mississippiju še bolj neizprosne sovražnike trume komarjev.
RIBJE OLJE JE ZDRAVO
Znanstveniki iz Združenih držav Amerike so ponovno ugotovili, da so ribe in ribje olje zdravi za človeka, ker preprečujejo bolezni srca in ožilja. Nekatera ribja olja zavirajo nastanek beljakovine PDGFc, ki spodbuja rast celic, ki se kopičijo na zunanji strani žil. Kadar je teh celic preveč, lahko predrejo žilno steno in skupaj s holesterolom ovirajo pretok krvi po žilah. Taki čepi so povezani tudi z debeljenjem žil; tako nastane bolezen, ki jo imenujemo arterioskleroza. Lahko se zamaši tudi srčna žila, to pa seveda povzroči infarkt.
Med raziskavami leta 1970 so strokovnjaki ugotovili, da Eskimi na Grenlandiji, ribiči na Japonskem in na Nizozemskem, ki jedo večinoma samo ribe, skoraj ne trpijo zaradi bolezni ožilja ali arterioskleroze.
Ko so strokovnjaki raziskali učinkovanje različnih olj, so ugotovili, da je ribje olje skoraj najboljše, rastlinska olja, na primer sončnično ali arašidno olja pa nimajo učinka.
Znanstvenika Paul Fox in Paul DiCorleto sta ugotovila, da vsebuje ribje olje nezasičene maščobne kisline w3, rastlinska olja pa vsebujejo maščobno kislino w6. Zato sklepata, daje maščobna kislina w3 tista, ki preprečuje debeljenje žil in v krvi spodbuja tvorjenje kemikalij, ki preprečujejo nastajanje čepov v žilah, maščobna kislina w6 pa povzroča nastanek takih kemikalij, ki imajo ravno nasproten učinek.
Nekoliko sporna je trditev, dj ribje olje žmanjšii količino holestero-la v krvi, pravi Paul Fox, In čeprav iž vsega tega ra^bCremic>, da je die-ta z ribjo hrano zdrava, pa Paul Fox ni vedel, koliko rib na dan Je treba pojesti za zdravo življenje.
ZGORAJ BREZ IZ SOVJETSKE ZVEZE
PASJE
POROKE
Ce je marsikateri človek obsojen na pasje življenje, zakaj ne bi psi živeli kakor ljudje? Tako si je verjetno mislil Italijan Franco Bordi, ki je v Casalpaloccu v bližini Rima odprl prvo pasjo ženitno posredovalnico. In kako se najdejo kosmati ženini in repate neveste? Lastnik psa prinese v ženitno posredovalnico sliko svojega varovanca in njegov rodovnik. Franco Bordi in njegov sin pa potem poskrbita za vse preostalo. Poiščeta primernega pasjega partnerja. pripravita poročni obred — pri tem si štirinožca podasta taci — in po želji tudi svetujeta, kam bi bilo primerno odpotovati na medene tedne.
Včasih stanejo etikete na steklenici celo bogastvo. Neki zbiralec je pred kratkim v New Yorku odštel po tisoč funtov za vsako vinsko etiketo »Chateau Mouton Rothschild« od leta 1945 dalje.
Tistega leta je baron Philippe Rothschild uvedel novost: nalepke naj bi kot dotlej rabile svojemu namenu, poleg tega pa naj bi bile tudi lepe. In tako je baron vsako leto pridobil kakšnega vrhunskega slikarja za to, da mu je izdelal etiketo za najnovejši letnik slovitega vina. Med drugim so mu etikete delali Picasso, Braque, Chagal, Kandinsky, Miro in Henry Moor — ne da bi za svoje delo dobili honorar. Namesto tega je vsakdo dobil po šestdeset steklenic starega vina in še šestdeset steklenic s svojo etiketo.
Pravo je prijateo Janko, ka pejneze de neso v banko. Žoja davlejo ta n tel ko. žnjin lejko živež na velko.
Edno staro milijardo samo, nikak telko dobij za slamo. Plača mejsečna od toga prijde. za vodavanje stoga zijde.
Istina ka tou trbej meti, ka zdaj nemaš, meo boš kleti. Či ne prijde do kaštige. te živeli mo brez brige.
Istina ka tou trbej meti, ka zdaj nemaš. meo boš kleti. Či ne prijde do kaštige. te živeli mo brez brige.
Pod vankišon pejnez ne mejte. pa sousidom tou tiij povejte. Držite se mojga tanača. dr se Van tou, vdrte, splača.
Perestrojka naglo žanje sadove tudi na manj tipičnih eks-kluzivnejših področjih. Sovjetski bralci bodo debelo pogledali, če bodo njihovi časopisi povzeli tole fotografijo. Na njej je namreč ena od kandidatk za miss zgoraj brez, ki so jo nedavno tega izbirali v italijanskem Loanu. Tekmovanje »Seno fantastico 88« je imelo častno gostjo, Irino Melčačovo iz Sovjetske zveze.
P V spomin na pokojnico "J
Spomin na pokojno ženo je mogoče počastiti na več nači-Inov. Z veselico s prijatelji, lahko pa tudi tako, kot je to storil  ne ravno revni Jay Batterfield iz Amarilla v Teksasu. Svoj che-  vroletje oblepil z velikanskimi količinami rubinov, diamantov, | z biseri, jantarjem in drugimi dragocenostmi. Da bi bila blešča-
Iva popolna, je avto obdal s 16 žarometi, ki svetijo s sprednje in m zadnje strani vozila, tako da je vse naštete krasote mogoče ob- I čudovati ob katerikoli uri dneva.
Tako ga avto očitno najbolj spominja na pokojnico. Nje- 
DOBRA, A SMEŠNO POCENI
Lani je Jugoslavija izvozila 11 tisoč vagonov vina, kar je petina vse te kapljice, kolikor je pridelamo pri nas. Lahko bi se pohvalili, da tolikšnega izvoza ne dosežejo niti najbolj ugodni svetovni proizvajalci vin! Žal pa je pri vinih ravno obratno. Le kakih 9 odstotkov vina smo stekleničili doma in ga opremili z domačimi nalepkami, pa hajd z njim v beli svet. Preosta-
lo smo izvozili kar tako, kar seveda tuje preprodajalce prav spodbuja, da ga nalijejo v svoje steklenice, ga oblepijo s svojimi blago zvenečimi nalepkami — in ga prodajajo po zasoljeni ceni, kakršne si mi niti v sanjah ne upamo postaviti.
Pa še z enim svetovnim rekordom se lahko »pohvalimo«: menda prodajamo nič manj kot 700 vrst vin!
JEDRSKA ELEKTRARNA IN STARI RIMLJANI
Gradnja jedrske elektrarne blizu španskega mesta Trillo v pokrajini Guadalajara je lepo napredovala, dokler se ni pojavila dobesedno nepremostljiva težava. Iz Madrida so graditeljem poslali nekaj deset ton težak reaktorkski del. Tovornjak z velikim bremenom pa se je moral ustaviti na bregu reke Henares, saj po ocenah inženirjev most, preko katerega bi se prepeljali v Trillo, ne bi zdržal tolikšne teže. Naj zgradijo nov most? Preneumno. Naj gredo naokrog? Nekaj stokilometrsko potovanje bi
bilo predolgo. V črnem obupu so se inženirji spomnili na popolnoma pozabljen most v bližini, ki so ga zgradili že rimski sužnji. Most so natančno izmerili, ocenili in ugotovili, da bo več kot dva tisoč let star lesen most kos težki nalogi.
Vendar pa so izračuni samo izračuni. Ko se je tovornjak približal častitljivo starem s travo poraščenem mostu, so si inženirji s čela začeli brisati mrzel pot ... Ne bomo preveč zavlačevali: most je zdržal.
Umrl, ker je govoril v materinščini
Imre Sandor, romunski delavec madžarske narodnosti iz sedmograškega kraja Cink, je umrl zato, ker je govoril v materinščini. Mednarodno združenje, ki se sklicuje na aktiviste madžarskega gibanja za državljanske pravice, poroča, da je v gostilno Valea Viilor v .kraju Balauseri stopil policist po imenu Remus Milna in vse navzoče pozval, naj govorijo romun-sko; precej gostov se je namreč pogovar-jajo v madžarskem jeziku. Imre Sandor ni takoj ubogal in policist ga je tako pretepel, da je zaradi ran na glavi umrl na kraju samem.
Mednarodno združenje za človekove pravice je pred dnevi dobilo tudi seznam 220 vasi v Romuniji, ki jih bodo v okviru »programa sistematizacije« podrli ali spremenili v tako imenovane agrarne cen-
tre. Skoraj vsi ti kraji ležijo v predelih, kjer živi izključno madžarska manjšina. Združenje poroča, da so seznami, ki jih je dobilo od madžarskih borcev za državljanske pravice, zelo natančni: tako je pri vsakem naselju omenjeno tudi število prebivalcev — od najmanjšega, ki šteje 11 duš, do največjega, ki jih ima 2.183. Povprečno število prebivalcev teh vasi je 195, vseh skupaj je prizadetih skoraj 43.000 ljudi. Pri večini naselij je opomba, da bodo uničena in vse kaže, da so nekatere vasi že povsem zravnane z zemljo. Približno deset odstotkov pa jih je označenih z opombo, da jih bodo spremenili v kmetijska središča, vendar bodo tudi ta postala žrtev uničevanja, saj se pri gradnji, ki se je ponekod že začela, sploh ne bodo ozirali na stare lokalne strukture in stavbno substanco.
Največji radioteleskop na svetu
V SZ gradijo največji radioteleskop na svetu za milimetrsko valovno območje in z ogledalom s premerom 70 metrov, pišejo Iz-vestja. Postavili ga bodo na planoti Sufa v Uzbekistanu, 2300 metrov visoko, kar bo zagotavljalo dober sprejem radijskih valov. Z mesta, kjer bo stal (na 40. stopinji zemljepisne širine), bo mogoče opazovati nebo severne in-velik del južne poloble. Novi radioteleskop bo povezan z radioteleskopom na zemeljski krožnici, s čimer se bo njegov doseg močno povečal. Postavili ga bodo tako, da bo lahko sodeloval z radioteleskopi na istem valovnem obmofju y Španiji in mi Ja-portskem.
Kvadratura dimne cevi
Šestega maja 1982 zjutraj je Carlos Aralijo poskusil vdreti v eno izmed McDonal-dovih restavracij v Los Angelesu — in sic£r ti a izviren način. Sklenil je. da bo v restavracijo prišel skozi dimnik. Toda osemindvajsetletni Carlos ni pomislil, da se cev, ki je bila na strehi videti dovolj široka, tik nad kuhinjo zelo zoži. Kvadratura dimne cevi ni ustrezala Carlosu, čeprav je bil vitek, zagozdil se je v dimniku z neštetimi plastmi mastnih saj in v njem tudi obtičal. Šest ur je klical na pomoč, preklinjal in stokal. Končno ga je nekdo slišal— toda to še ni bil konec njegovih muk. Gasilci in bolnišničarji so potrebovali več kot pol ure. da so ga potegnili iz sajaste cevi, potem pa so ga morali nemudoma odpeljati v bolnišnico, ker je v dimniku staknil opekline prve in druge stopnje, predvsem na stopalih in na obeh kolenih.
DOBRE KOBRE
Vsako leto v juliju gostje preplavijo malo indijsko mesto Širali ob reki Krišna (Ki-stna). Že v davnih časih so tam slabili tradicionalni praznik kober. Iz vseh indijskih krajev vrejo ljudje in skoraj vsak drži v roki škatlo ali zabojček z nevarno strupenjačo. Indijci se ne bojijo kober, zanje je ta ka-.. ča dobra, ker človeka skoraj nikoli ne napade prva. Verjetno je prav ta hvaležnost vzrok, da na koncu praznovanja izpustijo kače. Naslednje leto pridejo Indijci z novimi kačami, ki jih prav tako izpustijo, itd. Kobre menda kar vedo, da jim .verniki ne želijo hudega.
STRAN 10
VESTNIK, 20. OKTOBER 1988
za vsakogar nekaj
r-naredi sam
ZASLON PROTI MRAZU
Iz vzorčastega blaga sešijemo kvadrataste blazinice, polnimo jih s sintetično vato. Sešijemo jih v vrsto, ki je tako dolga, kakor je široko okno. Zaslon položimo na okensko polico, da nas brani pred mrazom in prepihom. Kvadrati, iz katerih sešijemo blazinice, so veliki 20 x 20 cm, na robovih pa dodamo po I cm za šive.
Prva pomoč pri negi usnja
Usnjene rokavice rade otrdijo. Navlečemo jih na roke in jih raho zmanemo, če ne pomaga, jih namažemo z ricinovim oljem, pa bodo zanesljivo spet postale voljne.
Včasih smo nesrečni, ker se usnjene rokavice ne svetijo, ampak so medle, kot da bi bile umazane. Pomagali si bomo z lupino banane. Rokavice bomo zdrgnili z notranjo stranjo lupine in spet bodo kot nove.
Tudi usnjeni čevlji radi izgubijo lesk. Namažimo jih s pasto za čevlje in nato zlošči-mo s staro najlonsko nogavico. Pozimi dobi usnjena obutev bel rob zaradi soli na cesti. Prerežimo čebulo in s prerezano ploskvijo zdrgnimo bele robove na obutvi. Izginili bodo, usnja pa ne bomo poškodovali.
Bolečine, o katerih
samo šepetamo
Mnogi ljudje imajo probleme pri izločanju iz debelega črevesa. Skušajo se sami zdraviti zaradi hemoroidov, čeprav bi morali k zdravniku, ki bi jim lahko najhitreje pomagal. Vzroki so največkrat trije:
Klasični hemoroidi, ki običajno krvavijo;
krvni strdek v površinski veni ati boleča razpoka v sluznici.
Nepotrebna sramežljivost lahko postane nevarna. Morda gre za maligno obolenje, pri katerem je vsak dan odlašanja smrtno nevaren, če ugotovijo diagnozo šele takrat, ko je tumor že razvit in se je morda vrasel že v sosednje organe.
RADIO MURSKA SOBOTA
Golaž iz šampinjonov
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota ob petkih v oddaji 21-232:
1.	Vrni se domov Helena — Magnet
2.	Wiener Blut (Dunajska kri) — Falco
3.	Fefka — Prerod
4.	She wants to dance with me — Rick Astley
5.	Šoping in Graz — Rendez vous
Glasovnice — dopisnice pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 620C" Murska Sobota.
Oddaja nastaja v sodelovanju s hi-fi videostudiom na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
Radio Murska Sobota oddaja na UKV 87,6 MHz in SV 648 kHz, oddaja 21 232 pa je na sporedu ob petkih od 18.00 do 19.00.
NASA RISBA — VAŠ PRIPIS
KOZMETIKA
KREME PROTI GUBAM
Sredstva za nego zrele kože niso poceni. Kupovalke morajo pač plačati s.troške potrebnih dragih raziskav. Sestava takih sredstev je različna, v mnogih so podobne učinkovine. Zmerom je koristno, če preberemo sestav, da ne kupimo česa, kar že imamo, le pod drugim imenom. Kako pogosto smemo uporabljati ta sredstva, je odvisno predvsem od kože in starosti. Koža je zelo suha in bleda, počasi postaja mlahava. Vtiskujejo se ji gubice. Vse to so znamenja staranja, ki pa niso nujno povezana z leti, ampak so odvisna od tega, kaj smo podedovali, pa tudi od tega, kaj vse je vplivalo in še vpliva na našo kožo. Tu moramo pomisliti na vse škodljivosti, ki jih koži prizadevamo tudi sami — od kajenja do preveč sončenja in stresa.
Ko je ženska stara okrog 40 let, začuti, da zahteva koža nekaj več nege. Tudi ženska tridesetih let si lahko kdaj namaže obraz in vrat s kremo proti gubam, na primer po vsaki dolgotrajni bolezni, toda učinek na mladi koži ne bo viden, na starejši koži pa je zelo osvežujoč. Večina teh sredstev je namenjena vsakdanji rabi. Kožo si namažemo zjutraj in zvečer, potem ko smo jo temeljito očistili. Pomagati ji moramo s snovmi, ki jih sama ne dobiva več toliko, kot bi ji bilo potrebno, kozmetične kolekcije ponujajo dodatne izdelke, a jih moramo nanesti na kožo pod kremo, ki'jo uporabljamo za normalno dnevno in nočno hranjenje kože. Dobijo se želeji, ki dopolnjujejo kreme, nekatere učinkovine pa prodajajo posebej. Zidki žele je nenavadno varčen. Za enkrat zadostujejo tri kapljice, če ne celo dve. V steklenički je največkrat 30 ml vsebine, kar zadostuje za dva meseca. Koncentrirane učinkovine so primerna spodbuda za vsako vrsto kože. Nekateri od novejših želejev pa so namenjeni samo za nego tanke in občutljive kože okrog oči, tam kjer se najprej zarišejo gubice. Ali se koža s tem razvadi? V kozmetičnem smislu tega ne poznamo, koža se niti ne razvadi niti ne pogreša kake učinkovine — koža si kratko malo vzame, kar potrebuje, če ji to seveda damo. Kadar se koža česa brani ali občutljivo reagira, to ne pomeni, da smo ji dali preveč, ampak pomeni napačno nego.
Kako olupimo česen?
Lupljenje česna je neprijetno in zamudno opravilo, posebno, če gre za večje količine. Pomagamo pa si lahko tako: glavico česna razdelimo na stroke. Na strok položimo rezilo noža s plosko stranjo in pritisnemo na nož. Zaradi pritiska se iz stroka izloči sok, lupina odstopi sama od sebe in jo zlahka odstranimo. Kadar kuhamo jedi s česnom, lahko dodamo tudi kar neolupljen strok in ga potem poberemo iz juhe ali omake, preden postavimo jed na mizo. Vonj po česnu odstranimo z rok s soljo ali pa kavno usedlino. Natremo roke, nato jih oplaknemo pod vodo in vonja po česnu ni več.
BOGATA IZBIRA VSEH VRST NAGROBNIH SVEČ IZ KAKOVOSTNEGA MATERIALA PO UGODNIH CENAH TER DODATNIM POPUSTOM
BLANKA BARAČ Cankarjeva ul. 39, MURSKA SOBOTA
CENJENIM KUPCEM SE PRIPO ROČA
Potrebujemo: 3 do 4 glavice čebule, 500 g šampinjonov, jušno koc-ko, 2 žlički paradižnikove mezge, 2 stroka česna, deciliter belega vina, olje, sol, peteršilj.
Priprava: na olju prepražite na drobno narezano čebulo, dodajte na liste narezane šampinjone. Z dolivanjem malo vode dušite. Ko so gobe že skoraj gotove, začinite, dodajte paradižnikovo mezgo, kocko za juho, zmečkani česen, belo vino. Po potrebi solite in kuhajte še deset minut Gotovo jed posujte z narezanim peteršiljem in ponudite s krompirjevim pirejem.
Pripis k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 27. oktobra na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
- Domovino čuvam pred sovražniki, tebe uraga pa pred prijatelji.	(Marija)
— Že res, da vinarji cenijo starejše letnike, ampak meni so mlajši bolj všeč.	(JAZ)
— Letos oa je res vse narone: krompirja malo, vina malo, denarja malo...	,	(Ludvik)
— Najprej se napijemo šmarnice, potem pa ne vemo, kaj delamo.	(Janez)
ČEŠE ZAMAŠI
SITCE
PRI PIPI...
Vodovodni inštalater je drag in še s težavo ga najdemo za popravilo take malenkosti. Zato se bomo dela lotili sami.
Voda slabo teče ali se curek obrača postrani — znamenje, da se je na sitcu nabral droben pesek ali ga je zamašil apnenec. Z nekaj
ŠKORNJI SO SPET »ŠIK«
Škornji so ponovno na vrhu »top liste« obuval. In čeprav so jim huda konkurenca masivni čevlji na vezalke, so škornji dobili boj in postali idealno- obuvalo za mokre jesenske in hladne zimske dni.
Za sezono 1988/89 prevladujejo predvsem modni škornji čez kolena v stilu »treh mušketirjev« in polni zanimivih detajlov. Oblikovalci niso pozabili tudi na modele za mlade, tudi v kavbojskem in pilotskem stilu. Pač za vsakogar nekaj.
Večina škornjev je na nizkih petah. Velur, lak, zloščeno gladko usnje in okrasne okovice obdajajo kolena in gležnje. In medtem ko Italijanke obuvajo nove »škornje preko kolen« k tesnim hlačam, je za Francozinje najprimernejša kombinacija z mini krilom, seveda v kombinaciji z debelimi nogavicami. '
Golenice so največkrat iz mehkega naravnega usnja ali elastičnih materialov, ki se dajo po potrebi tudi zviti. Zavihani škornji, kombinacije materialov in ekstravagantne vezalke poživljajo klasične škornje. Popularni postajajo škornji z različnimi dodatki, od mašelj do gumbov. V barvah prevladujejo črna, ob njej pa se pogosteje pojavljao še vijoličasta, zelena in rdeča.
pomagaj si sam
prijemi odpravi napako še tak teh-nični nevednež. Od orodja potrebujemo cevaste klešče, mehko krpo in nekaj kisa.
Pri odvijanju moramo upoštevati, da imajo vse pipe desne navoje, zato moramo s kleščami odvijati sitce v levo. Ko je sneto, pogledamo še tesnilo na sitcu. Če je zelo zmaličeno, ga raje zamenjamo z novim. V trgovino nesemo staro tesnilo, da laže izberemo novo.
Včasih je apnenec v sitcu tako trden, da ga tudi s kisom na spravimo stran. Tedaj nam ne preostane drugega, kot da kupimo novo sitce.
Preden sitce znova privijemo na pipo, moramo očistiti apnenca tudi navoje. Zvečer ovijemo pipo s kosmom vate, namočene v kis, lahko pa to naredimo kar sproti.
Se bojite vrtca?
Otroci preživijo .v vrtcih tretjino dneva. Raziskave, ki jo je izvedla dr. Vrtovec-Pavli-ca pa je pokazala, da je obolevnost otrok, starih 21 do 45 mesecev, v vrtcih dvakrat večja kot pri otrocih, ki so izključno v domači negi.
Jasno je, da se nege in vzgoje malčkov v jaslih ne da primerjati z domačo, zato tudi ni nič čudnega, če med otroki do 15. meseca starosti kar polovica zboli štirikrat ali celi večkrat na leto na dihalnih organih. S starostjo ta odstotek upada in se v skupini otrok od 18 mesecev do 2 let zniža za 30 odstotkov, v starosti od 2 do 3 let na 20 odstotkov, od 3 do 4 let na 10 odstotkov, med 4 in 6 letom pa le še 2 odstotka.
SESTAVIL MARKO NAPAST	DEJAVNOST, KI PRINAŠA DOBIČEK	VNETJE OČESNE ŠARENICE	SUITA RIMSKEGA KORSAKOVA	PRIZORIŠČE ZADNJE OLIM-PIADE	NIZOZEMSKA LETALSKA DRUŽBA	BIVŠI DANSKI ZUNANJI MINISTER	NEKDANJI IT. TENIŠKI IGRALEC (ADRIANO)
PROJEK- CIJSKI APARAT							
IT. FILM. IGRALKA MUTI							
ZEMELJSKA SMOLA							
PRIPADNIK ANTIČNEGA LJUDSTVA V ITALUI					SARAJEVO HRVAŠKI PETROL		
GNOJNA BULA. TVOR				JADRANSKI OTOK ŽIDOVSKI MESEC			
KRAJEVNA SKUPNOST			FRANCOSKI PISATELJ DAVNO MESTO OB NIL!				
AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE		MESTO V JUŽNI TURČUI LETALO					
DEL TELESA					INDUSTRIJA V KOČEVJU	ITALIJANSKI PISATELJ (CARLO)	VRSTA PREPROGE (PO MESTU ARRAS)
OPOZORILA							
PROGA				KATRAN JOSIP STRITAR			
DIŠAVA, AROMA							
ŽE UMRLI GRŠKI LADIJSKI MAGNAT							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: šestilo, Ekvador, noetika, TNT, lan, Jonka, Amin, SA, Nikotin, žs, tona, etat, TG, V, meter, ksiloza, ead, Pam.
VESTNIK, 20. OKTOBER 1988
STRAN H
križem kražem po šolah
Pospravili smo koruzo
Spet je tu jesen. Čas je, da pospravimo pridelke in se počasi pripravimo na zimo. Pri babici smo prejšnji teden trgali koruzo. Ličkali smo kar sproti na njivi. Stric je postavil koruznik, ki je obdan z žico. Tudi brat je pri delu pomagal. Pobarvala sta ga z rdečo barvo. Vanj smo nasipali koruzo. Moja babica je srečna, da ima koruzo spravljeno pred dežjem.
Polonca Fiala, 4. b OŠ Videm ob Ščavnici
Obračun
Z bratrancem sva se stepla in jaz sem odšel k Igorju. Oče in mama sta me iskala po celih Odrancih. Končno sem se vrnil. Stara mama me Je vprašala, kje sem bil in da bova z mamo že imela »obračun«. Jaz pa sem vprašal, kakšen račun, saj pa računati znam. Povedala mi je. da za potepanje. Potem pa povejte »sestanek«. Vsi smo se smejali. Mama je pozabila na kazen in nisem bil tepen.
Jernej Jerebic, 3. raz.
OČ Odranci
JESEN
Jesen — najbogatejši čas. ki nam največ sadja daš, s polja vsega smo dobili, kleti, shrambe napolnili, pozimi vsega bo dovolj, saj naše delo ni bilo zastonj.
Aleksandra Balažič, 4. raz. OŠ Odranci
Jesenski potep
Poletje se je poslovilo. Dnevi se krajšajo, noči daljšajo. Narava se je odela v tisoč prelivajočih se barv.
Pred nekaj dnevi sem se s kolesom peljal k stari mami. Kmetje so pospravljali poljske pridelke. Nihče ni imel časa, da bi opazoval okolico, nihče ni imel časa, da bi občutil pravo jesen. Sonce na nebu je medlo svetilo in grelo. Zavil sem v gozd. Ozrl sem se po drevesnih krošnjah. Obarvane so bile v rdeče, rjave in rumene barve. Na zelenih iglavcih so tu in tam viseli storži. Nekateri listavci so že spustili listje, ki mi je prijetno šuštelo pod nogami. Zagledal sem veverico. Zdelo se mi je, da je dobila gostejšo dlako. Med zobmi je držala oreh, ki ga je skrila v drevesno duplo. Takih dupel je v gozdu mnogo. Prišla je iz drevesa. Bila je zelo krotka. Šel sem dalje. Mimo mene je zdrvel preplašeni zajec, ki je počival v grmovju. Ježek se je kotalil po listju, na katerem bo prespal zimo. Opazoval sem ga. Ptice selivke so že odletele v tople kraje. Vrabčki, siničke in druge ptice pa so ostali pri nas. Žalostno prepevajo in se spreletavajo z veje na veje. Trava na gozdni jasi je postala rjava. Tudi grmičevje je že ostalo brez svoje zelene odeje.
Čez nekaj mesecev pa se bo začela zima. Nekatere živali in rastline se bodo pogreznile v globoko spanec, ki bo trajal vse do spomladi. Tedaj pa bo vsa narava spet zaživela.
SAŠA ŠT1VAN, 7. a OŠ DANE ŠUMENJAK, M. SOBOTA
JESENI
Nepričakovano, hitro je tukaj jesen, ko je na poljih vse polno dela.
Zjutraj me ne budi zvonjenje ure, ampak brnenje traktorjev, ki hitijo v vinograde in na polja. Njihov sopotnik je jutranja gosta megla, ki jim otežuje vidljivost. A kljub .megli kmetje hitijo, da bo pridelek čim prej pod streho. Sprememba je tudi na drevesih, katere je starka Jesen obdarovala z barvami iz svoje zakladnice in topel veter pospravile v vrečo, hladnega pa spustila na prostost. Gospodinje zelenjavo pripravljajo za zimo. Z delom pa ne odlašajo tudi živali, ker tudi njim prinaša jesen največ dela. Ptičke siničke pa žalostno prepevajo, ker so prijateljice selivke odpotovale.
Veselo bo, ko bo delo opravljeno in bo za pisano jesenjo prišla zima, ki se je vsi otroci veselijo.
Simona Peceli, 7. b OŠ Dobrovnik
• Lastovice so odletele
Včeraj, ko sem šel v šolo, so se lastovice zbirale pri zbiralnici mleka na električni žici. Pri nas so že z enega gnezda odletele. Mi smo jih imeli dosti. Pri sosedovih jih je bilo petnajst. Od nas so ene odletele prej, druge pa pozneje. Tiste lastovice, ki so odletele prej, bodo nekaj dni prej v južnih krajih kot druge.
Boštjan Borovič, 3. raz. OŠ Odranci
Spomini na počitniške doživljaje
Bilo je na morju v Červarju. S seboj smo vzeli jadralno desko, da bi se lahko s čim zabavali.
Ko mi je očka nekp jutro rekel, če bom tudi jaz poskusil jadrati, sem rekel, da ne bom, ker bi me bf-lo sram. Toda premislil sem si in poskusil. Z očkom sva z jadralno desko odplavala nekoliko vstran od obale. Začel sem se učiti. Ko sem splezal na desko, sem hotel jadro potegniti k sebi. Toda že sem bil v vodi. To se je ponavljalo nekaj časa. Čez čas sem se že malo naučil. Odločil sem se, da bom poskusil sam jadrati. Ko sem odjadral nekoliko vstran od zaliva, je bil zame premočan veter in spet sem padel v vodo. Jadra nisem mogel potegniti k sebi. Ker ni nič pomagalo, sem skočil z deske in jo vlekel k obali. Očka mi je že plaval naproti. Zvečer mi je rekel, da naj ne jadram sam, ker sem še premajhen.
Vse se je srečno izteklo. Zadovoljen sem, ker vsaj malo znam jadrati.
Bojan Kavaš, '5. b
Bilo je lepega sončnega dne na morju
Moj oče, bratranes in jaz smo se odločili, da bomo šli smučat. Z gliserjem smo se odpeljali iz marine. Prvi je bil na vrsti moj bratranec. Poskusil se je nekajkrat postaviti na noge,'a mu ni uspelo.
Ker sem bil zdaj jaz na vrsti, sem skočil v vodo, bratranec pa je splezal v čoln. Nadel sem si smučke. Ko sem bil 'pripravljen, je oče potegnil, jaz pa sem na glavo štrbunknil v vodo. Poskusil sem še enkrat, a mi spet ni uspelo, nato sem se odločil, da bo to moj zadnji poskus. Zdaj sem se spet pripravil. Oče je potegnil. Uspelo mi je! Postavil sem se na noge in se peljal nekaj krogov. Potem smo se vrnili domov.
Bil sem zelo zadovoljen. Spoznal sem, da je smučanje zelo lep šport in se odločil, da bom drugo leto spet smučal na vodi.
Časar Štefan, 6. b
OŠ Beltinci
Bilo je zanimivo
Ob dnevu pionirjev smo se na OŠ Janko Ribič Ce-zanjevci pionirji zbrali v telovadnici. Parket so namreč zaščitili s toplim podom. Učenci se tako ne bomo več stiskali na proslavah v pretesnem razredu.
Po svečanem kulturnem programu in pionirski konferenci je vsaka razredna skupnost nadaljevala delo po programu. Pionirji tretjega razreda smo opravili izlet za športno značko. Obiskali smo Jesenikovo domačijo na Stari cesti, kjer so si domači fantje med vojno izkopali bunker. Zaradi izdaje so sovražniki bunker obkoliki in ustrelili Janka Slavinca.
Pot nas je še vodila do vrtca na Stari cesti. V igri med dvema ognjema smo se pomerili z učenci 4. razreda. Prvič so zmagali četrtošolci, drugič pa mi.
Tinka Kaučič, 3. raz.
OŠ Janko Ribič. Cezanjevci
JESEN
Rumeno listje šelesti, potoček lahno žubori, poletje vzelo je slovo, jesen podala je roko.
Pisana je zdaj narava, v gozd nas jurčki vabijo, v vinograd klopotec kliče, doma pa ne ostane nihče.
Kmet pridelke v shrambo devlje, svoje delo ocenjuje, zadovoljno prikimava in pravi, da drugo leto boljše bo. Renata Špilak, 5. a OŠ Štefan Kovač, Turnišče
TRGATEV
Spet zapeli so klopotci, jesen v deželo je prišla, grozdje sladko s trt se smeje, in ponuja jagode nam zrele. Kmalu bo iz mošta vino, piti ga je treba zmerno, če pa v glavo ti udari, za bedaka te napravi.
Zato najbolj zdravo bo le sočno grozdje zobati, z grozdnim sokom se sladkati in grozdje sveže uživati.
Edita Koren, 5. b OŠ Štefan Kovač Turnišče
Naš praznik
Ponosni smo se zbrali pionirji,’ v srcih čutili smo radost, na licih smeh, iz ust donela pesem je povsod.
Naloge nove smo sprejeli, obljubili, da se bomo učili, saj le tako domovini naši lahko bomo služili.
Svoboda naša je dragocena, domovina s krvjo prepojena. Pionirji jo srčno bomo ljubili in pred sovražnikom zvesto branili.
Lea Čiček, 5. b OŠ Štefan Kovač, Turnišče
Srečal sem pijanca
Bil je lep poletni dan. Napotil sem se k sestri na dom. Zamišljen sem stopal po pločniku in naenkrat zagledal pred seboj zelo vinjenega človeka.
Zelo je bil vesel, prepeval je, zraven pa se še jezil. Takrat sem se zamislil. Zakaj človek pije alkohol? Morda je imel slabo vzgojo v otroštvu, morda je brez družine in pije zaradi tega? Alkohol, ki ga nekateri uživajo, uničuje človeški organizem tako dolgo, dokler človek ne propade in umre. Razen tega ni priljubljen v družbi in nima ničesar kot samo poln kozarec.
Vedno bolj ko odraščam, si dopovedujem, da me alkohol ne bo nikoli prelisičil. Nočem biti kot tisti mož, ki sem ga srečal. Hočem biti človek, ki bo v življenju nekaj pomenil, ne pa alkoholik.
Ficko Andrej, 7. raz.
OŠ Prekmurske brigade
Murska Sobota
Pričevanje naših misijonarjev — Janez'Puhan
Če ni nič v želodcu, je tudi duša zbegana. (Malgaški pregovor)
KLJUČ JE V: ANGAMBA, MORAMORA IN ANT0N0NT0NY
O misijonarju Janezu Puhanu je v publikaciji In šli so po vsem svetu (Slovenski misijonarji v Afriki, Aziji in Oceaniji) iz leta 1987 med drugim zapisano: »Rojen je bil leta 1942 v Bogojini. V mladosti se je srečal z ljudskim misijonarjem Čontalom, ki ga je vprašal, če ne bi šel v misijone. Takrat se še ni mogel odločiti, a v času študija je misel dozorela. Leta 1960 je vstopil v red lazaristov in daroval novo mašo 1969. Nekaj časa je bil prefekt novincev v Šentjakobu, leta 1971 pa je odšel na priprave v Pariz, od tam pa 1972 na Madagaskar. Pred leti je zbolel in oglušel na eno uho, vendar se delu v misijonih ni hotel odpovedati.«
Malgaši pred Einsteinom?
Njegovo pričevanje o najmanj 11 tisoč kilometrov oddaljenem svetu je gotovo nekaj posebnega, tem prej, ker je v 17 letih misijo-narjenja marsikaj spoznal in skusil. Bil je na treh postajah: Van-gaidrano, Manambondro in Fa-rafangana. »Ko sem prišel na Madagaskar, sem se najprej leto dni učil malgaški jezik, spoznaval tukajšnjo miselnost, filozofijo, malgaške navade, naučil pa se tudi nekaj pregovorov, saj je v njih skrit ključ za razumevanje življenja in dela na Madagaskarju. Sprva sem bil ne eni oddaljenejših vaških postojank in tam predvsem opazoval, poslušal, se
Od Pomurja do Madagaskarja je kakih 11 tisoč kilometrov.
pogovarjal z domačini, si zapisoval, se skratka učil. Mislim, da sem takrat največ pridobil. Malgaši namreč živijo iz tradicije, iz navad prednikov in za misijonarja je najpomembneje, da spoznava te korenine ter na plemenitem in lepem izročilu tukajšnjega prebivalstva gradi vrednote iz evangelija; povsem zgrešeno bi bilo umetno presajanje evropske civilizacije v ta prostor.«
Ključ za razumevanje malgaške-ga življa tiči v treh besedah: an-gamba, ki pomeni morda, mora-mora (izgovarja se muramura) ali počasi počasi in antonotonv (izgovarja se antuntuni) ali zmer-rfo. Puhan se pošali: »Mislim, da
ni Einstein odkril teorije relativnosti, ampak so jo Malgaši — z besedo angamba (morda) — že veliko pred njim; po tej teoriji t- namreč tudi^živijo. Vse je»relativno. Ne pravijo: to je belo in to je črno, marveč: morda je belo, morda je črno. Torej njihova tehnika ni črno-bela, ampak barvna. Relativna oblika v malgaškem jeziku je za, nas tujce najtežja, zato marsikateri misijonar po mnogih letih uporablja zgolj aktivno-pa-sivno obliko. Z besedo moramo-ra bi lahko izrazili dejstvo, da se tam ljudem nikamor ne mudi; na prvi pogled bi celo sodili, da so počasni in nimajo veselja do dela. V resnici gre za preudarek: ne prenagli se, da ti ne bo nekoč .žal. Z besedo antonontony pa
Malgaš izraža iskanje zlate sredine; ne mara skrajnosti. Je spoštljiv do bližnjega, zelo toleranten, pripravljen za pogovor, da bi v njem našel resnico. Za slednje porabijo veliko časa. Na vaških sestankih ne sme nihče nikogar prekiniti, temveč slehernega poslušati oziroma ravnati v duhu pregovora: Misli mnogih daleč vidijo.«
Razstrelimo vse in zgradimo novo!
»V 17 letih je na Madagaskarju šlo vse navzdol; tako na gospodarskem, socialnem kot drugih področjih. Misijonarji s strahom spremljajo ves ta razvoj. Razlogi zanj so v letu 1975, ko so se hoteli Malgaši gospodarsko osamosvojiti in so.začeli s t. i. malgaško revolucijo oz. socializmom po malgaškem ustroju. Sadov tega poskusa ni težko razpoznati. Prepričanje posameznikov, da bodo z marksistično-leninisti-čno ideologijo rešili gospodarske probleme, se je izkazalo kot. zmotno; posiljevanje z uvoženimi metodami je pri prebivalstvu rodilo odpor, apatijo,« pojasnjuje Janez Puhan. Pravi, da je otok ob vzhodni obali črne celine dobil politično osamosvojitev leta 1960. da pa je še dolgo tako re
koč vse gospodarstvo slonelo na Francozih. »Danes se oblastniki čedalje bolj zavedajo, da je treba ljudi razumeti in pri gospodarskem razvoju upoštevate njihovo miselnost, filozofijo, njihove korenine. Skratka, dokopati se moramo do novega' razvojnega modela. Če so leta 1972 oz. 1975 na veliko nacionalizirali, zdaj vse vračajo: banke, razna podjetja in podobno; bojim se, da bodo zabredli v drugo skrajnost, čeravno — kot sem dejal — Malgaši niso skrajneži. Bojazen je, da zaidemo v divji, nekontrolirani kapitalizem, ki prej škoduje kot koristi.« V tako izrazito negotovih
Z varovanci v župniji Manambondro
razmerah je zlasti nevarna dema-goška parola: razstrelimo vse in zgradimo novo - novo družbo, novega človeka. Znano pa je, da dežele Afrike in Azije slonijo na patriarhalni miselnosti in ureditvi, ki je resda po svoje zavirala nap.redek, vendar je družbo znala povezovati, jo voditi. Puhan ugotavlja: »Ko so tako hoteli vse staro, patriarhalno zbombardirati, razstreliti, smo se naenkrat znašli v negotovosti: staro smo porušili, nič novega pa zgradili. Starejši so bili zbegani, mladina brez glave in spraševali so se, kaj
Portret bogojinskega misionarja Janeza Puhana
sploh smo? Malgaši ne več, belci tudi ne, kaj potemtakem? Kaj hočejo z nami?« Najhujše so posledice zbeganosti pri mladini; številni se predajajo alkoholu, mamilom. Negotovost je zaznavna na vseh področjih. Na podeželju vsakdo dela, kar se mu zljubi, kot da države in državne ureditve sploh ne bi bilo. Nekateri zakoni so dobesedno skregani z zdravo pametjo. Če nekdo recimo ukrade kokoš in ga lastnik zaloti, ga lahko takoj ubije, podobno je, če ga dobi pri kraji riža ali manioke.
Grdega obraza ne moreš spremeniti
Kako se v teh/takih razmerah znajde misijonar? Na Madagaskarju jih'je kakih 20, med njimi še ena iz Pomurja, Marjeta Zanj-kovič iz Razkrižja pri Ljutomeru, ki misijonari v mestu Makajanga oz. njegovem predmestju Antani-masaja. Janez Puhan: »Mislim, da nas ljudje radi sprejemajo in ni strahu, da bi se nam kaj zgodilo. Trudim se, da bi jim pomagal do človeka vrednega življenja. V kraju, kjer sem bil prej, smo s skupnimi močmi brez kakršne koli pomoči od zunaj, od države zgradili pošto in bolnico. Z mladimi delamo na polju. Iz Nemčije sem uspel dobiti traktor in zdaj pridelujemo manioko, arašide,-(več kot hektar) in spoznavam, da so navdušeni. Ko sem odhajal na dopust, me je mladina z enega tamkajšnjih območij prosila, naj skušam dobiti nekaj sredstev, da bi postavili vaško lekarno. Tako bi prišli do zdravil neposredno, brez preprodajalcev oz. profiterjev. Sami smo že zbrali nekaj denarja. Skratka, veliko dobrega se da storiti na socialnem področju, čeprav denarja nikoli ni dovolj. Prepričan sem tudi o naslednjem: če ne spreminjamo srca, nobena struktura ne bo izboljšala človekovega življenja.« Sicer pa bogojinski misijonar precej postreže s pregovorom Malga-šev: Grdega obraza ne moreš spremeniti, slab značaj se pa da. Meni celo, da je vzrok vseh tegob na Madagaskarju v preveliki sebičnosti. Ta se začne na podeželju in sega vse do političnih in oblastnih vrhov. »Sebičnost vodi v korupcijo, zlorabljanje oblasti in zato se misijonarji — ob izJ boljševanju gmotnih razmer in socalnega položaja domačinov trudimo spreminjati srca ljudi.«
Branko ŽUNEC
Prihodnjič: Skrivnost malgaške grobnice
STRAN 12
VESTNIK, 20. OKTOBER 1988
naši kraji in ljudje
POTREBNO BO POGLEDATI ČEZ SVOJ PRAG
ČIKEČKA VAS - CSEKEFA
Kaj bi bilo, če bi se povrnili za nekaj sto let nazaj? Med drugim bi bili naši vladarji graščaki, ki bi se jim morali v vsem pokoravati, hoditi na tlako, dajati desetino . . . Tedaj bi bil eden najpomembnejših središč v Prekmurju Lindau, to je današnji Grad na Goričkem, ki se je do leta 1952 imenoval Gornja Lendava. Kot lahko zasledimo v zgodovinskih virih, je to eno najstarejših naselij pri nas in je bilo že v 12. stoletju upravno in vojaško središče. Tam so zgradili tudi mogočen grad, ki ima kar 365 prostorov. In ta mogočnež stoji še danes, čeprav je skoraj povsem zapuščen in ga zob časa čedalje bolj razjeda. Precejšen del prostorov je že v ruševinah, krhajo se tudi temelji in ponekod se ruši streha. Tu in tam je kaj popravljeno, vendar je to tako, kot če bi v morju zajeli nekaj veder vode — bi se kaj poznalo? Seveda bi poslopje, ki je spomeniško zaščiteno, že zdavnaj obnovili, če bi bil denar. Zdaj ga, kot so nam povedali, že zbirajo, toda malo je upanja, da bi ga bilo kdaj dovolj za tako obsežna dela, kot so potrebna.
Domačini so seveda nemočni. Edino, kar lahko storijo, je vzdrževanje okolice. Pri tem se trudijo šolarji, vaška skupnost pa v kratkem namerava urediti klopi. Te bi bile res dobrodošle, saj grad obišče letno okrog 2 tisoč ljudi od blizu in daleč. Znano je namreč, da je to eno največjih grajskih poslopij v Sloveniji in tam si lahko ogledajo tudi manjši muzej.
V neposredni bližini njihovega bivališča končujejo z gradnjo novih Marlesovih hiš, kjer bodo dve stanovanji dobili tudi oni. Tega se že zelo veselijo.
| Grad na Goričkem
Del graškega gradu je že v razvalinah. Ali ga bodo kdaj sploh obnovili?
LILA JE POSTALA MAMA SVOJIM SESTRAM IN BRATOM
Ob obisku pri Gradu torej nismo mogli mimo grada, čeprav je bila ta tema že nekajkrat obdelana. Sicer pa je bil naš namen zvedeti še kaj drugega — novega, zanimivega ... In našo pozornost je v spodnjem predelu kraja (v dolini) pritegnilo novo gradbišče, kjer delavci Marlesa iz Maribora končujejo z deli pri zgraditvi štirih stanovanj. Gre za trisobna stanovanja, katerih investitorje stanovanjska skupnost Murska Sobota, vseljiva pa bodo predvidoma v drugi polovici no
vembra. Nekdo se tega dogodka še posebej veseli, to je družina Šinko-Hajdinjak-Lang, ki šteje 13 članov. Ždaj prebivajo vsi skupaj v zgradbi Kmetijskega gospodarstva Rakičan, kjer imajo 3-sobno stanovanje, kije v dokaj slabem stanju. Sprva je bila to le Sinkova družina, v kateri je bilo 7 otrok. Po očetovi nesreči, ko se je vračal z dela v Avstriji, so prišli na svet še štirje Langovi otroci, potem pa je umrla tudi mama. Tako so pri hiši ostali samo otroci. Zdaj je postala njihova druga mama Lila, sicer njihova sestra oziroma polsestra, ki se je poročila in ima tudi že svojo hčerkico. Zaposlena je v tovarni Mura v Murski Soboti, doma pa jo čaka kuhanje, pranje . . . Dnevno odidejo okrog 3 kilogrami kruha. Večina pa jih ima najraje makarone in tedensko jih je treba skuhati kar 7 kilogramov. Vso hrano morajo kupiti, ker zemlje nimajo. Poleg Lile je zaposlen še starejši, brat Jože, ena sestra pa obiskuje srednjo živilsko šolo v Mariboru. In zakaj se veselijo novih Marlesovih stavb, ki sojih postavili v neposredni bližini njihovega dosedanjega bivališča? Obljubljeno jim je, da sta dve stanovanji namenjeni prav njim, kot solidarnostni. Uradno bodo eno stanovanje dobili posebej Hajdinjakovi, to je Lila z možem Ernestom in hčerkico, drugo stanovanje pa preostali otroci. Sicer pa nameravajo tako kot do zdaj tudi v novih prostorih ostati kar najbolj skupaj — kot ena družina. Mar ni to lepo?
GRAŠKI POTOK JIM DELA TEŽAVE
Zanimalo nas je tudi, ali so pri Gradu letos že imeli kakšne skupne akcije. Zvedeli smo, da jih je večina sodelovala pri obnovi vaške cerkve, ki torej ne bo propadala tako kot grad. Prav te dni pa se pripravljajo na ureditev struge Graškega potoka, ki ponekod, ko voda naraste, prestopi bregove in tedaj vedno poškoduje tudi del ceste Grad Kuzma, ki postane neprevozna za osebna vozila. S cestne skupnosti so jim dali vedeti, da prej na cesto ne bodo dobili gramoza, dokler ne uredijo potočne struge, ker ga sicer voda čez čas itak odnese. Kot nam je povedal predsednik vaškega odbora, Jožef

Od 13-članske družine Šinko-Hajdinjak-Lang jih je bilo ob našem obisku doma sedem — Lila, ki je postala nekakšna druga mama, z možem Ernestom, svojo hčerkico in še štirimi predšolskimi otroki.
Grah, v nekaterih predelih vasi ne kažejo razumevanja, da bi sodelovali pri ureditvi tega problema in doslej tudi niso hoteli v ta namen ničesar prispevati. Predračun pa znaša več kot 70 milijonov dinarjev. Upajmo, da bodo vendarle tudi tisti, ki so še vedno proti, vsaj malo pogledali čez svoj prag. Prav gotovo pa bo kdaj potrebna pomoč tudi njim.
Jože Graj posnetki: Nataša Juhnov
Kriza upočasnila razvoj
Čikečka vas je ena redkih strnjenih goričkih vasi. Obkrožajo jo gozdovi, kar pomeni, da je tu veliko svežega zraka in tudi možnosti za gobarjenje. O tem smo se prepričali tudi sami, ko smo se po prašni makadamski cesti pripeljali v vas. Pri Evgenu Kakašu, upokojenem poslovodji prosenjakov-ske trgovine, ki je sedaj predsednik vaškega odbora, je tudi zbiralnica gob. Čeprav je bila letošnja sezona bolj muhava, saj dolgo časa ni bilo dežja, ki bi omogočil, da bi gobje bogastvo pokukalo na piano, se je predvsem v septembrskih dneh položaj le nekoliko izboljšal. Stari milijon za kilogram jurčkov je kar dobra cena, in če si bil dovolj spreten, si lahko v teh dneh tudi kaj malega zaslužil.
Seveda pa vaščani v teh jesenskih dneh poleg gobarjenja počnejo tudi marsikaj drugega. Delajo na poljih, predvsem spravljajo pol jščine. Pri tem je vsem v zadnjem času nekako lažje, saj so že pred petimi leti zemljo komasirali, tako da imajo zdaj manj problemov, predvsem pa manj stroškov. Pa tudi pri času se pozna.
In kaj je še značilno za to vas s 110 prebivalci, katerih večina je madžarske narodnosti? Tačas je še kakšnih 40 hiš polnih življenja (pred leti jih je bilo še 55). Predvsem mladi, ki so končali kakšno šolo, so odšli s trebuhom za kruhom. Tudi dandanes je tako, čeprav so nekateri ostali in hodijo delat v Prosenjakovce, Mursko Soboto ali še kam dlje. Razveseljivo je, da je v zadnjem času nekoliko več avtobusnih zvez, ki omogočajo boljšo povezavo z občinskim središčem, pa tudi drugimi kraji. Toda problemov je še vedno veliko. Cesta skozi vas je še vedno brez asfaltne prevleke, -pa tudi telefon je samo eden. »V teh težkih časih bo pač potrebno potrpeti, 'saj ne moremo pričakovati čudežev. Radi bi seveda, da bi končno tudi mi dobili spodobne ceste, telefon ... toda denarja je pač premalo. Tako smo imeli že 12 prijav za nove telefonske priključke, toda do širitve prosenjakov-ske pošte oziroma njene tele-
tonske centrale še nekaj časa ne bo prišlo, zato bomo pač morali počakati na boljše dni. Upamo, da bomo zbrali dovolj denarja za mrliško vežico, ki jo imamo namen urediti prihodnje leto,« je menil Evgen Ka-kaš.
S čim pa se vaščani vendarle lahko pohvalijo. Že 85 let aktivno deluje gasilsko društvo. Poveljnik tega društva, Tibor Balajc. meni: »Čeprav nas je le 18, moram reči, da smo kar uspešni. Opremljeni smo dobro. Do sedaj smo imeli dve motorni brizgalni, letos pa smo dobili tudi avtomobil, predelan kombi, ki nam omogoča boljše delo. Povem naj, da pri razli-
Poveljnik gasilskega društva, Tibor Balajc, in vsi gasilci so ponosni na vozilo, ki so ga dobili letos.
čnih akcijah sodelujejo tudi vaščani, ki niso gasilci. »Tako mislimo v kratkem urediti gasilski dom, predvsem njegovo okolico, radi pa bi kupili tudi sireno.«
In kaj bi rekli za konec? V teh časih je težko predvidevati lepšo prihodnost. Kako je torej z mladimi? Nekaj jih v vasi vendarle je (zanimivo, predvsem fantov), a so mnogi taki, ki se šolajo, in je vprašanje, če bodo ostali doma. Dejstvo je, da v kmetijstvu le malo ljudi vidi svojo prihodnost. Možnosti za zaposlitev v bližini domačega kraja .pa tudi niso bogve kakšne.	S E6ry
VILA HOLT KOT LEPOTICA
PABERKOVANJE I l DVIKA KRAMBERGERJA PO SLOVENSKIH GORICAH
Tako bi lahko dejali ob pogledu na sliko, ki prikazuje obnovljeno vilo Holt v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. V njej bo v kratkem vseljivih šest stanovanj, prostori krajevne skupnosti Crešnjevci - Zbigovci in kulturna dvorana. Dela je solidno opravilo Splošno gradbeno podjetje Pomurje iz Murske Sobote, stala pa so 600 milijonov dinarjev. Prav te dni urejajo okolico. Kot nam je povedal pomočnik vodje gradbišča. Alojz Gvergvek. se bodo lahko stanovalci vselili še pred?nastopom zime.
Delavci SGP Pomurje so svoje delo dobro opravili. Ves čas so sodelovali z zavodom za Varstvo kulturne dediščine iz Maribora. Tako so ohranjeni nekateri detajli, kot vrata v kulturno dvorano. Posebnost so tudi v rata z okrasnimi tečaji, ki simbolizirajo vinsko trto. To seveda ni čudno, saj je bila vila zgrajena sredi vinskih goric. Nedvomno bodo imeli stanovalci v obnovljeni lahko bi kar rekli na novo postavljeni vili Holt - prijetna bivališča v še prijetnejšem zelenem okolju. Ob vili Holt so za stanovalce postavili pomožne objekte za shrambo kurjave in drugega materiala.
Na posnetku obnovljena vila Holt v Črešnjevcih. ki že čaka nove stanovalce.
VSE MANJ »PUTARJEV«
Danes že redko srečujemo »piitarje«, kot pravimo tistim, ki nosijo brento za grozdje v strmih goricah. Pri družbenih pridelovalcih grozdja so vinogradi posajeni tako, da lahko na vsako mesto pripelje traktor s prikolico, kamor odlagajo »berači« grozdje. Pri mnogih zasebnikih, zlasti tistih, ki imajo malo goric, pa imajo ponavadi gorice na strmem pobočju, da je zemlja čimbolj izkoriščena. Take gorice, vinograd, imajo tudi Mlaskovi iz Radvenec, kjer smo srečali »putarja«. Do enajste ure je odnesel le petnajst »piit«, kajti večji del je obrala spomladanska pozeba. Po stari navadi si je število »piit« vrezaval v kol, s katerim se je opiral ob nošnji »pii-te« navkreber do stiskalnice.
»Poglejte, tale jurček pa je takšen, kot je treba,« je dejal odkupovaiee gob.
GROZDJA MALO, JABOLK VEČ
Kot je znano je letos manj grozdja, zato pa so jabolka bolj obrodila. Tako si mnogi, ki potrebujejo pijačo za delavce, pa tudi za sebe, pomagajo z jabolki, ki jih je letos dovolj, iz jabolk istisnejo sok in ga polnijo v sode. Ko zavre je to izvrstna pijača. Kot nam je povedal gospodar, kjer je nastal posnetek, Lovrenc Kramberger iz Lastomerec, je pivo za kmeta predrago. zato se bodo zopet vrgli na jabolčnik. V vinogradu šo natrgali le četrtino lanske letine, pa bi bilo škoda pustiti sode prazne, je potarnal Lovrenc, ki ga tudi sam rad popije, seveda, ko je žeja, kak liter domače pijače.
Na sliki pobiranje sadja za stiskanje v domači stiskalnici pri Lovrencu Krambergerju.
OTROŠKI VOZIČEK ZA PREVOZ MLEKA
V Lormanju, to je vas pri Lenartu, smo pred časom na cesti srečali dve deklici, ki sta v mlekarno na otroškem vozičku vozili 40 litrov mleka. Po cesti sta Milena in Sabina peljali v vaško mlekarno z otroškim vozičkom mleko večerne molže. Pospremili smo ju do doma, kjer smo se pogovarjali z gospodarjem, Karlom Grabušnikom. ki je povedal, da že od davno oddajajo mleko. To jim je edini stalni vir zaslužka. Imajo 7 ha zemlje in od te tudi živijo. Čeprav je gospodar Karel star 81 let, še vedno dela na kmetiji, ima pa tudi naslednika — sina, ki bo kmetijo vodil naprej.
Ko smo ga povprašali, odkod ideja, da mleko vozijo z otroškim vozičkom, je v šali dejal, da otrok ne bo več, pa bi bilo škoda vozilo čisto zavreči. Če pa otroci pri tem uživajo in nam tako pomagajo, sem še bolj vesel, je končal dedek Sabine in Milene, ki sta hoteli na vsak način pozirati z dedkom, ki ju včasih zamenja in odpelje mleko z otroškim vozičkom v bližnjo vaško mlekarno v Lormanju pri Lenartu.
VESTNIK, 20. OKTOBER 1988
STRAN 13
PRAZNIKI IN VSAKDAN V SRBIJI
Ob spremljani! tiska in radia in ob premišljevanju o dogodkih v državi smo se z učenci in pedagogi lendavske osnovne šole pripravljali na štiridnevno potovanje v Srbijo. Omogočili so mi, da kot novinar potujem z njimi, da bi dobi! vsaj bežen vpogled v novejše dogodke v teh srbskih krajih, vpogled v vsakdan tamkajšnjih ljudi. ..
Na pot smo se odpravili na povabilo osnovne šole iz Smederevske Palanke, ki vzdržuje z lendavsko šolo prijateljske stike že 18 let. Med potjo smo imeli dovolj časa razmišljati o domačih dogodkih in kot navadni smrtniki smo poskušali analizirati dogajanja v prejšnjih dneh. Med potjo smo kupili časopise, brali o mitingih, o odstopih v vodstvih v Vojvodini, o stvareh, ki res silijo človeka k razmišljanju.
Več sto otrok, pedagogov in občanov nam je v prijateljski šoli priredilo zares topel in prisrčen sprejem, vrstili so se priložnostni pozdravni govori v srbohrvaščini, slovenščini, madžarščini.
V soboto zjutraj spet kupimo časopise. Tamkajšnji ljudje večinoma kupujejo Politiko in Ekspres Politiko, tudi mi kupimo Politiko in beremo o mitingu v
Titogradu, kjer zahtevajo odstop vodstva, o mitingih v drugih krajih in odstopu vojvodinskega vodstva. Novinar, ki je prišel od daleč, le težko zbere svoje misli. Kaj pravzaprav k temu pravijo tukajšnji ljudje, kakšno je razpoloženje na ulici, na trgih, v trgovinah, v združenem delu, v družinah. Dan, dva in nekaj bežnih razgovorov nam ne dajo prave podobe, pa je tudi mogoče, da te naključni sogovorniki napak informirajo. Da bi človek lahko dobi! pravo podobo o vsakdanjosti ljudi v srednji Srbiji, bi moral tukaj preživeti nekaj tednov ali celo mesecev.
Znanci nam povedo, da ima Smederevska Palanka 30 tisoč prebivalcev, 12 tisoč zaposlenih, 4 osnovne in 3 srednje šole, višje in visoke šole pa obiskujejo v Kragujevcu, Beogradu ali v Ni-
AEROKLUB MURSKA SOBOTA
razpisuje
začetniški tečaj
za jadralne pilote in padalce.
Pogoja:
— starost 16 let
— telesno in duševno zdravje
Prijave pošljite na AEROKLUB M. Sobota, p. p. 132, do 15. 11. 1988.
Informacije po telefonu 21-405 — letališče
šu. Največja delovna organizacija je tovarna vagonov Goša, v okolici pa ima sadjarstvo in vinogradništvo dolgo tradicijo. Zasebni kmetijci so nezadovoljni z odkupnimi cenami, z veliko razliko pri ceni pšenice in kruha, zato, pravijo, mladi ljudje s kmetij, če le imajo priložnost iščejo zaposlitev drugje.
V trgovinah dobiš vse. boljše in slabše blago, modne artikle po visokih cenah, vsaj za tiste, ki to lahko plačajo. Moramo omeniti, da so tukaj zaslužki precej nižji kot v Sloveniji. Plača za okrog 50 milijonov imajo za dobro, vendar dosti ljudi zasluži precej manj, in kjer je v družini le ena plača in ni ne vrtička ne njivice, je res težko shajati do prvega.
Nekateri sogovorniki pravijo, da so mitingi in množično nezadovoljstvo ljudi predvsem zaradi slabih plač, in poleg tega, da opozarjajo na zatiranje Srbov in Črnogorcev na Kosovu, opozarjajo tudi na nizko življenjsko raven. Tiste družine, ki jim vrtiček
ali njivica še kaj prinese, se počutijo bolj varne, je vsaj vsak dan nekaj sadja in zelenjave na mizi, da ni treba vsega kupiti.
Pred našim obiskom je bi! miting v Smederevski Palanki, drugi dan obiska pa v Kragujevcu, kjer se je zbralo mnogo mladih in starih iz mesta in okolice. Nekateri naključni sogovrniki so se izogibali pogovora o mitingih, drugi pa so rekli, da so mitingi potrebni za to, da bi tudi prebivalce drugih pokrajin in republik seznanili s težkim položajem Srbov in Črnogorcev na Kosovu in s pritiskom albanskih separatistov in nacionalistov.
Navadni človek je nekako zbegan v zvezi s temi mitingi, še posebno takrat, ko sliši besedni dvoboj in obtoževanje med politiki. »Mi bi radi delali — pravi eden od sogovornikov — in sicer za tako plačilo, da bi lahko z družino vred pošteni živeli, ljudje hočejo živeti, povsem nepotrebno je prerekanje in rožljanje z orožjem.«
Joszef Pap (prevod J. Voros)
Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci razpisuje vpis v oddelek za odrasle — smer.
gostinski tehnik
Pogoji:
1.	vpišejo se lahko kandidati, ki so končali usmerjeno izobraževanje IV. zahtevnostne stopnje — smer kuhar ali natakar
2.	kandidati, ki so končali prejšnjo poklicno šolo — smer kuhar ali natakar
3.	imeti morajo 2 leti delovnih izkušenj
Izobraževanja bo potekalo ob delu. Stroške nosijo udeleženci sami ali njihove delovne organizacije.
Prijave z dokazili sprejema šola do 4. 11. 1988.
GIDOS LENDAVA, DSSS
Na podlagi sklepa delavskega sveta DSSS objavljamo dela in naloge
vodenje skladiščno-materialnega poslovanja
Pogoji: — višješolska izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: GIDOS Lendava, Partizanska 93.
Srečanje mladih zgodovinarjev
Po sklepu seje Sveta za ohranjevanje tradicij revolucije pri Občinski konferenci SZDL M. Sobota je bilo minuli petek v Domu borcev in mladine soboške občine na Vaneči srečanje članov zgodovinskih krožkov na osemletkah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja ter njihovih mentorjev. Udeležencev je bilo okrog 50, med njimi tudi predstavniki Zveze prijateljev mladine, Zavoda za šolstvo, soboškega muzeja in Zgodovinskega društva Pomurja.
Prvi del srečanja je potekal v Domu borcev in mladine, ko so mentorji predstavili delo uspešnih zgodovinskih krožkov na osemletkah srebrna plaketa OŠ Dr. Anice Rotdajč Grad in OŠ Dane Šumenjak-Miran M. Sobota, zlata plaketa OŠ Karel De-
stovnik-Kajuh in OŠ Edvard Kardelj M. Sobota), predstavniki raznih organizacij in ustanov pa so ponudili svojo strokovno pomoč krožkarjem in njihovim mentorjem. Sprejet je bil dogovor, naj bi takšna srečanja članov zgodovinskih krožkov in njihovih mentorjev postala vsakoletna, ob tem pa bi bilo dobro javnosti predstaviti še delo in ustvarjalnost mladih zgodovinarjev.
Drugi del srečanja je v lepem sončnem jesenskem dnevu potekal na terasi Doma borcev in mladine, kjer je avtor spomenika na Vaneči, Vlado Sagadin, prisotnim predstavil svoje delo. Organizator pa je krožkarje in njihove mentorje skromno pogostil.
Filip MATKO
Ribištvo je v Pomurju zelo razvita dejavnost, zato ni čudno, da imamo v naši pokrajini tudi najboljše športne ribiče v državi. Fotoaparat je ujel ribiče na delu ob reki Muri v Bistrici. Na posnetku: državni reprezentant in letošnji zmagovalec pokala Jugoslavije 30-letni Miro Matjašec, član RD Gornja Radgona (v sredini). Z ribištvom se ukvarja že od 7 leta starosti in mu pomeni veliko sprostitev. Zato za ribarjenje izkoristi ves prosti čas, zlasti pa sobote, nedelje in praznike. Pred tekmovanji pa seveda pogosteje trenira. Toži, da v državi niso uspeli zagotoviti denarja za sodelovanje na svetovnem prvenstvu na Portugalskem (lani) in v Belgiji (letos). Matjašec, ki sodi med najboljše športne ribiče v državi, je doslej ujel največjo ribo, krapa, v Negovskem jezeru, ki je tehtala 11 kg. V spremstvu državnega reprezentanta pa sta tudi zelo vneta ribiča Vlado Baša, član RD Murska Sobota (prvi z leve), ki se z ribištvom ukvarja že od desetega leta starosti, za kar ga je navdušil oče Anton, ki je prav tako vnet ribič. Ribištvo mu zaradi bivanja v naravi pomeni pravi užitek. Ker nima dovolj časa, se z ribištvom ukvarja v glavnem ob sobotah in nedeljah. Največji njegov plen je bil krap, ki ga je ujel v Kraškem jezeru in je tehtal 6.5 kg. Drugi spremljevalec državnega reprezentanta Anton Svenšek (na desni) je prav tako vnet ribič, ki se z ribištvom ukvarja z nekajletnimi prekinitvami od osmega leta starosti. Pravi, da je bolje sedeti ob vodi kot pa v gostilni. Najtežjo ribo, ščuko, je ujel v reki Muri, tehtala pa je 4,30 kg.
Pred dnevi seje mudila v Lendavi delegacija mestnega sveta Lenti iz Madžarske. Med občino Lendava in mestom Lenti je že tradicionalno sodelovanje in vsako leto usklajujejo program. Na uradnem obisku so se pogovorili o še tesnejšem sodelovanju ter dali poudarek gospodarstvu in popestritvi kulturnih stikov ob odpravi obvezne menjave na meji. Člani madžarske delegacije so bili: Jozsef Horvath, predsednik mestnega sveta Lenti, Ferenc Hajgato, podpredsednik mestnega sveta, in Laszlo Fritz, partijski sekretar mesta Lenti. Madžarske goste so sprejeli Jože Kuronja, predsednik SO Lendava, ter Marija Hajoš, sekretarka SO Lendava. Gostje so po pogovorih obiskali tovarno TOKO Žižki, 1NDIP ter konfekcijski oddelek Mure ter si ogledali freske v stari turniški cerkvi.
(FOTO: S. Szunyogh)
Novi metri asfalta
Na regionalni cesti Senarska—Cerkvenjak—Videm ob Ščavnici, katere posodobitev poteka že dvajset let, so pred dnevi delavci mariborskega cestnega podjetja začeli z zemeljskimi deli na odseku Senarska—Brengova v dolžini 1,5 km. S položitvijo asfalta na omenjenem odseku ceste bo tako ta regionalna cesta končno v celoti prekrita z asfaltom od Lenarta do Kraljevec. Še naprej pa bo ostalo brez asfalta okoli dva kilometra ceste med Kraijevci in Vidmom ob Ščavnici.	F. Bratkovič
Cerkvenjak 88
V nedeljo. 23. oktobra, ob 15. uri se ljubiteljem domačih viž v Cerkvenjaku obeta zanimiv . glasbeni dogodek. Pri tamkajšnjem kulturnem društvu Jožeta Lacka so namreč pripravili že tretje srečanje ansamblov narodnozabavne glasbe Cerkvenjak 88.
Srečanja, ki je tudi tekmovalnega pomena, se bodo udeležili ansambli: Prijatelji, Unior, Potrč, Metalurg, Mariborski kvintet. Ekart, Ptujskih 5, Kogras. Mladi prijatelji, Zorko, Sanje, Ptujski orfej, trio Škrjanec s kvartetom Jeruzalem in Zagorskih 6.
F. Bratkovič
ELEKTROKOVINA SOZD
ELKOM LINA
Lesna industrija Apače, n. sol. o.
Apače 2
TOZD KOVINSKA PROIZVODNJA
Delavski svet tozda Kovinska proizvodnja razpisuje za dobo 4 let dela in naioge
VODJE TOZDA
Imenovan je lahko kandidat, ki izpolnjuje pogoje:
— da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenim dogovorom;
— da ima višješolsko ali srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri in pet oziroma sedem let delovnih izkušenj;
— da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji tozda kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: ELKOM LINA, Lesna industrija, Apače 2, tozd Kovinska proizvodnja, z oznako »razpisni komisiji« v 8 dneh od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po preteku objave razpisa.
STRAN 14
VESTNIK, 20. OKTOBER 1988
šport
Priprave državne nogometne reprezentance v Murski Soboti
Pomurska metropola je najboljše mesto za priprave
V ponedeljek je državna nogometna reprezentanca v Murski Soboti končala enotedenske priprave za prvo kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo s Škotsko. To je drugič, da so najboljši jugoslovanski nogometaši prišli na priprave v pomursko metropolo. Zakaj, so se mnogi spraševali in se še sprašujejo? To je zanimalo tudi nas, zato smo za odgovor zaprosili zveznega kapetana Miljana Miljaniča, selektorja Ivico Osima in reprezentanta Srečka Katanca. Odgovor je bil brez pomislekov vseh enak.
poleg razmer za delo in življenje tudi pomembno. Podobnega mišljenja je bil tudi Srečko Katanec, ki je bil v Murski Soboti na pripravah že večkrat tudi z ljubljansko Olimpijo. Tako so naši najboljši nogometaši uspešno končali priprave v Murski Soboti, žal nekomple-tni, in odšli na tekmo v Glasgow z željo po ugodnem rezultatu.
Med pripravami v Murski Soboti je državna nogometna reprezentanca odigrala prijateljsko tekmo z Muro in zmagala s 5:0. Strelci so bili: Stojkovič 2, Radanovič, Šuker in
Nogometaši Mure so se nekaj časa uspešno upirali reprezentanci Jugoslavije. Na koncu je bilo 5:0.	foto: N. Juhnov
Murska Sobota je najboljše mesto za priprave nogometašev. Selektor Osim pravi, da je bilo prvo bivanje reprezentance v Murski Soboti tako prijetno in koristno, saj je Jugoslavija premagala Severno Irsko z 2:1. Miljan Miljanič meni, da je okolje v Murski Soboti za igralce prijetno, ljubitelji nogometa in športni delavci pa dobri prireditelji. Skratka, tukaj smo prišli med prijatelje, ki so nas gostoljubno sprejeli, kar je
Bokšič. Moštvi pa sta nastopili v naslednjih postavah — SFRJ: Ivkovič, Jovanovič, Sta-nojkovič, Spasič, Katanec, Jurič, Radanovič, Stojkovič, Ša-banadžovič, Cvetkovič (Bok-sič), Jankovič (Mijatovič), Šuker (Boban). MURA: Šiftar (Kozic), Kalamar (J. Cener), Cifer, Gaševič, Kardoš, Bencak (Gruškovnjak), Abakumov, B. Baranja, K. Cener (Nuhano-vič), A. Baranja (Kutuš), Lo-pert (Cirkvenčič). F Maučec I
STRELSTVO
Prehodni pokal v Slovenj Gradec
V počastitev praznika soboške občine je bilo tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki ga je pripravila OSZ Murska Sobota. Sodelovalo je 283 strelcev in 59 ekip. Tekmovali so pionirji in člani ekipno in posamično. Pri pionirjih je zmagala ABC Pomurka s 517 krogi pred NTU Slovenj Gradec, 507, in Noršinci, 492 krogov. Med posamezniki pa je bil najboljši Boris Škedelj (ABC) s 176 krogi pred Darijo Bester, 176, in Darkom Špacapanom, 174 krogov. V tekmovanju članov je zmagala ekipa Avgust Majerič iz Maribora z 834 krogi pred Kovinarjem Store, 831, in 1. Pohorskim bataljonom Ruše 829 krogov. Pri posameznikih je bil prvi Branko Kurnik (Maribor) z 285 krogi pred Dragom Pertocijem (Tišina), 283 krogov. V skupni uvrstitvi je zmagala ekipa NTU Slovenj Gradec š 1325 točkami pred Noršinci, 1316, in ABC Pomurko, 1309.	« F
Tekmovanja ob občinskem prazniku
V počastitev praznovanja radgonske občine so bila tekmovanja v streljanju z zračno in malokalibrsko puško, tekmovali pa so tudi lovci. Na tekmovanju z zračno puško, ki ga je organizirala v Gornji Radgoni SD Gorenje Elrad, je sodelovalo 11 ekip. Zmagala je ekipa SD Avgust Majerič iz Maribora s I 105 krogi, ekipa SD Jovo Jurkovič iz Vidma ob Ščavnici pa je s 1075 krogi zasedla četrto mesto. Med posamezniki je bil najboljši Mariborčan Jože Horvat z 285 krogi, Alojz Ši-janec iz Vidma pa je z 271 krogi zasedel osmo mesto. Na tekmovanju v streljanju z malokalibrsko puško, kjer je prav tako sodelovalo 11 ekip, organizirala PA GA JE SD Avtoradgona, je zmagala ekipa I. Pohorskega bataljona iz Ruš s 508 krogi pred SD Jovo Jurkovič, 503, in SCT Murska Sobota, 502 kroga. Pri posameznikih je zmagal Ljubo Grmič iz Ruš s 180 krogi pred Borisom Kočišem (SČ'T), 176 krogov.
Zmage Mure, Tišine in Panonije
V drugem kolu tekmovanja druge republiške strelske lige so bile ekipe iz soboške občine uspešne, saj so tri zmagale. Mura je premagala Borisa Kidriča v Mariboru s 1426:1413 krogi, Tišina je slavila zmago z ekipo Ormoža Središča s 1462:1419, Panonija pa nad ekipo Kajuha TAM 1433:1396, medtem ko je Kovinar z Mute premagal SCT s 1406:1403 krogi.
ATLETIKA
MURSKA SOBOTA PRVA
V Domžalah je bil sklep letošnjih jesenskih krosov v Sloveniji, tokrat za pokale Dela. Sodelovalo je 48 reprezentanc, med njimi tudi Murska Sobota. Tudi tokrat se je izkazala ekipa starejših mladink v postavi Manuela Pergar, Marija Števanec, in Tamara Poredoš ki je bila v svoji kategoriji daleč najboljša. Pergarjeva je bila druga, Steva,-nečeva pa peta. Edita Banfi je bila pri članicah šesta, Geza Grabar pri članih deseti in Simona Baranja pri mlajših pionirkah enajsta.
Poulični tek v Murski Soboti
Banfijeva in Grabar druga
Atletski klub Pomurje je v počastitev občinskega praznika pripravil 10. tradicionalni poulični tek, ki so se ga udeležili atleti in atletinje iz severovzhodne Slovenije in Madžarske. Pionirske in mladinske vrste so tekmovale v štafetah, člani in članice pa posamično. Najmnožičnejše so bile pionirske vrste, kjer je sodelovalo 20 štafet pionirjev in 21 pionirk. Pri pionirjih in pionirkah so bili najuspešnejši učenci Osnovne šole Beltinci, zasedli so tri prva mesta, pri članih pa atleta iz Titovega Velenja.
Rezultati — pionirji (11 štafet): I. Tišina, 2. Beltinci, 3. OŠ L Murska Sobota; pionirke (11 štafet): I. Beltinci. 2. Puconci, 3. Tišina; starejši pionirji (9 štafet); 1. Beltinci, 2. Tišina. 3. Puconci; starejše pionirke (10 štafet): 1. Beltinci, 2. Beltinci II, 3. Puconci; mladinci: 1. SKŠ Rakičan, 2. GŠ Radenci, 3. SŠCTPU Murska Sobota' mladinke: I. GŠ Radenci, 2. SŠCTPU Murska Sobota, 3. SDES Murska Sobota; člani 3.000 m: 1. Geza Kranjc (TV) 6,11,2. Geza Grabar (Pomurje) 6,11,04 in 3. Arpad Garami (Szombathelv) 6,32,0; članice — 1500 m I. Slavica Poznič (TV) 6,36, 2. Edita Banfi (Pomurje) 6,42 in 3. Zoltani Gybrgy (Szombathely) 7,02.
M. Šeruga
6.	teden invalidov
Tradicionalna športna tekmovanja
Društvo za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota je v počastitev soboškega občinskega praznika organiziralo 6. tradicionalni Teden invalidov s športnimi tekmovanji. Tekmovali so v streljanju z zračno puško, kegljanju, balinanju, ribolovu in šahu. Najuspešnejši sta bili ekipi Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota in Društva za rekreacijo in šport invalidov, zmagali sta po dvakrat. Prvo je zmagalo v kegljanju za moške in šahu, medtem ko je bilo DRSI uspešno v streljanju in balinanju. Aktiv Mure pa je zmagal v kegljanju za ženske. V ribolovu, kjer so tekmovali posamično, pa je bil najboljši Žižek pred Paserom in Slugo.
Srečanje počitničarjev
Sobočani na olimpiadi v Zagrebu
Mestna konferenca Počitniške zveze Zagreba je bila organizator 10. jubilejnega srečanja članov Počitniške zveze Jugoslavije — Olimpiada počitničarjev. Slovenijo je med 20 mesti zastopala ekipa SKŠ Rakičan, skupno pa je bilo 300 mladih, ki so tekmovali v malem nogometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu, vlečenju vrvi, skoku v daljavo, teku in šahu. Sobočani so bili najuspešnejši v vlečenju vrvi, kjer so šele v finalu izgubili z Dugim selom (Split) z 1:2. Dugo selo pa je bilo tudi zmagovalec jubilejnega srečanja počitničarjev Jugoslavije.
F. Matko
Badminton
Visoka zmaga Mladosti
V Lendavi je bilo mednarodno srečanje pionirskih ekip Gleis-dorfa iz Avstrije in domače Mladosti. Prepričljivo so zmagali gostitelji z 11:4. Zmage za Mladost so dosegli: Jože Lebar, Igor Lebar, Goran Kerek, Jože Kupri-vec, Sašo Pahor, Sandi Torok, Gorazd Doma in Brigita Lešnjak med posamezniki ter I. Lebar— Kuprivec, J. Lebar-Torok in Pa-hor-Lešnjak med pari. Za Mladost pa sta igrala še Andrej Nemec in Darjan Žekš.
Šah
Zmagal Logar
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir, na katerem je sodelovalo 16 šahistov. Zmagal je Ciril Logar z 12,5 točke pred Robijem Radosavljevičem (11,5), Danilom Hari-jem (II), Borisem Kovačem in Bogdanom Harijem (po 9,5), Ivanom Lukičem (9,5), Stefanom Režonjo in Matijo Gaborjem (po 9), Jožetom Gaberjem (8) in Jožetom Gerenčerjem (7,5 točke).
Nogomet
Tekma veteranov
V Murski Soboti je bila nogometna tekma med veterani Slovenije in Muro. Tekma, ki si jo je ogledalo okrog 400 gledalcev, se je končala z zmago Slovenije s 4:1. Gole so dosegli: Kozlar, Vabeč, Petrovič in Tolič za Slovenijo ter Mušovič za Muro. Sodil je Bojnec iz Murske Sobote. Izkupiček je bil namenjen nekdanjemu igralcu Mure Vladu Horvatu.
Motokros
Kampuš republiški prvak
V Slovenskih Konjicah je bila predzadnja dirka za republiško prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ccm, kjer je mladi Boštjan Kampuš iz Spodnje Ščavnice zasedel drugo mesto. Na nedeljski zadnji dirki v Brežicah pa je v prvi vožnji zmagal, v drugi pa zaradi okvare motorja odstopil. Kljub temu pa je postal novi republiški prvak.
Pionirji v Sotini
V Sotini na Goričkem bo v nedeljo ob 13. uri meddruštveno tekmovanje pionirjev v motokrosu v razredu do 80 ccm. Tekma bo gotovo zanimiva, saj imamo v severovzhodni Sloveniji že nekaj odličnih naraščajnikov.
PNL			
Rezultati — 8. kolo Cankova:Dobrovnik RenkovciPolana TišinaBeltinka TurniščerDokležovje Mladost:Bakovci Črenšovcilipa Beltinka	8 6 0 2	17:5	2:2 2:4 2:0 1:0 1:1 1:1 12
Črenšovci	8 4 3 1	14:12	11
Tišina	8 4 2 2	13:10	10
Turnišče	8 4 1 3 20 11		9
Dobrovnik	8 3 3 2	12:14	9
Renkovci	8 4 0 4	13:14	8
lipa	8 3 2 3	14:18	8
Dokležovje	8 3 14	7:15	7
Polana	8 3 0 5	21:18	6
Mladost	8 14 3	17:19	6
Cankova	8 13 4	15:21	5
Bakovci	8 13 4	9:15	5
1. MWL MS Rezultati — 8. kolo ŠalovchČarda Radgona:Gančani IžakovciPuconci Rogašovciljutomer BratonciJešanovci Tromejnik:Rakičan Ižakovci	8 7 10		30:7	1:1 2:5 5:1 2:2 1:1 2:1 15
Ljutomer	8 6 11	18:7	13
Rogašovci	8 5 2 1	24:13	12
Tromejnik	8 4 2 2	20:13	10
Bratonci	8 4 2 2	12:9	10
Puconci	8 4 13	16:17	9
Gančani	8 3 14	15:18	7
Čarda	8 14 3	10:12	6
Rakičan	8 2 2 4	13:18	6
Šalovci	8 116	12:26	3
Tešanovci	8 0 3 5	7:25	3
Radgona	8 0 2 6	7:19	2
1. OWL Lendava			
Rezultati — 7. kolo Bistrica:Odranci HotizaPanonija Petišovci:Mostje Nafta B:Kobilje LakošiNedelica Lakoš	7 5 0 2 10:10		0:1 0:0 4:6 0:2 2:1 10
Hotiza	7 3 3 1	14:6	9
Odranci	6 4 0 2	19:9	8
Kobilje	6 2 4 0	11:7	8
Bistrica	7 3 2 2	13:11	8
Mostje	6 3 12	18:15	i 7
Nedelica	6 3 12	17:15	i 7
Petišovci	7 2 0 5	9:16	4
Nafta B	7 115	7:14	3
Panonija	7 0 2 5 6:20 2		
II. MWL MS Rezultati — 7. kolo Serdica:Vrelec SeloPodoš Prosenjak.:Bogojina GradiKriževci Pušča:Apače		1	2:0 3:3 1:1 2:3 :02
II. OWL Lendava
Rezultati — 7. kolo OlimpijaŽitkovci 2:2 prek. GraničarZvezda 4:0
---- Namizni tenis ——------------------------------
USPEŠEN ZAČETEK
Sobočani so uspešno začeli tekmovanje v novi sezoni . o: ugi zvezni ligi, saj so v prvem kolu na gostovanju slavili dve zmagi. Zmago z novincem, ekipo Kočevja, so pričakovali, čeprav ne tako visoko, kot so jo dosegli, saj se je gostiteljem poznalo, da prvič nastopajo v tej konkurenci; Sobočani so jim prepustili le tri sete. Srečanje z Ilirijo pa je bilo negotovo in dramatično vse do konca; kljub presenetljivemu vodstvu Sobočanov s 4:0 so domačini znižali na 4:3 in potem je Gašič rešil izgubljeno partijo s Šarlahom in tako so Sobočani slavili zasluženo zmago. Ob Gašiču sta dobro igro prikazala tudi Kuzma ter Unger in vsi zaslužijo pohvalo za veliko borbenost. V soboto in nedeljo igrajo doma z Industrogradnjo iz Zagreba ter Kvarnerjem z Reke. Rezultati: KOČEVJE —SOBOTA 0:9 (Pogorelec—Kuzma 0:2, Murn—Unger 0:2, Špelič—Gašič 0:2, Murn —Kuzma 1:2, Pogorelec—Gašič 1:2, Špelič—Unger 0:2, Murn —Gašič 1:2, Špelič—Kuzma 0:2, Pogore-lec-Unger 0:2); ILLRIJA —SOBOTA 4:5 (Boldin-Kuzma 0:2, Šar-lah —Unger 1:2, Zajtl—Gašič 0:2, Šarlah —Kuzma 0:2, Boldin —Gašič 2:1, Zajtl —Unger 2:1, Šarlah —Gašič 1:2, Zajtl—Kuzma 2:1, Boldin—Unger 2:1). V A republiški ligi so Radgončani na gostovanju' premagali ekipo Strojne Maribor s 6:3 in tako dosegli na začetku pomembno zmago. Druga ekipa Sobočanov pa je dosegla na gostovanju v Ljubljani dve lahki zmagi s slabima nasprotnikoma.
Rezultati - A liga: STROJNA—MARIBOR:RADGONA 3:6 (Ori 2:1, Rihtarič 2:1, Kus 2:1); B liga: VESNA-SOBOTA 0:9 (Ge-rendaj 3:0, Županek 3:0, Sapač 3:0); KAJUH —SOBOTA 2:7 (Geren-daj 3:0, Županek 2:1, Sapač 2:1).
M. U.
----Nogomet----------------------------------------
Zmaga Veržeja in remi Nafte
V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostovala v Duplici in izgubila tekmo s Stolom Virtusom z 0:1. Sobočani so bili enakovreden tekmec gostiteljem, celo več, na samem začetku so zadeli dve vratnici in bili nekaj časa gospodar na igrišču. Žal pa so ostali praznih rok. V naslednjem kolu igra Mura doma z Vozili.
V tekmovanju območne nogometne lige je Veržej doma premagal Dravo s Ptuja z 1:0. Gol je v začetku drugega polčasa dosegel Brunec. Lendavska Nafta pa je v gosteh igrala s Pesnico neodločeno I: L Gol za Nafto je dosegel Dovečar.
V tekmovanju območne slovenske mladinske lige je Mura premagala Maribor v gosteh s 4:1, Tišina pa je igrala z Dravo 2:2.
----Košarka----------------------------------------
TOČKI LE ZA RADGONO
V drugem kolu tekmovanja v slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurja gostila Jesenice in izgubila s 55:67. Sobočanke so po prvem delu vodile, vendar zaradi neizkušenosti tekmo izgubile. Koše so dosegle: Bore 23, Drožina 14, Kolar 9, Broder 4, Friškič 3 in Cigan 2. V naslednjem kolu igrajo s Cometom v gosteh.
V tekmovanju druge republiške moške košarkarske lige vzhod je Radgona zmagala v Šoštanju z Elektro z 81:80. Strelci: Rajbar 23, Šti-hec 16, Kadiš 14, Sakovič 12, Merklin in Dokl po 6 ter Senekovič in Horvat po 2. Pomurje je gostovalo pri ekipi Miklavža in izgubilo s 101:115. Strelci: Juteršnik 36, Klemar 25, Banič 23, Kerčmar 7, Roškar 6, Cigut in Belič po 2.
---- Odbojka---------------------------------------
Dvojna zmaga Pomurja
V prvenstveni tekmi slovenske moške odbojkarske lige je ekipa Agroploda Ljutomera gostovala v Ljubljani in izgubila tekmo z Narodnim domom 2:3. Ljutomerčani so sicer igrali dobro in bi lahko zmagali, vendar so prav v odločilnih trenutkih igrali preveč nervozno. V naslednjem kolu igrajo v Križevcih s Šempetrom.
V tekmovanju druge republiške moške in ženske odbojkarske lige sta ekipi Pomurja iz Murske Sobote zabeležili pomembni zmagi. Moška ekipa je gladko s 3:0 premagala Vuzenico, dekleta pa so premagale Ruše s 3:2.
----Rokomet----------------------------------------
TOČKI LE ZA KROG
V nadaljevanju prvenstva v slovenski moški in ženski rokometni ligi sta pomurska ligaša, Bakovci in Polana, gostovala in se vrnila praznih rok. Bakovci so izgubili v Krškem s 24:28, čeprav so bili enakovredni tekmec gostiteljem. Strelci za Bakovce: Koželj 7, Smodiš in Horvat po 4, Žalodec in Pok po 3 ter Žugelj I. V naslednjem kolu igrajo Bakovci v Murski Soboti z vodilnim Šoštanjem. Rokometašice Polane pa so gostovale v Idriji in izgubile tekmo s Cerknim s 24:28. Strelke: Vugrinec 8, S. Hozjan 7, M. Hozjan 5 in Bačvič 4. V naslednjem kolu gostuje Polana pri Ferotehni.
V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige je Krog v pomurskem derbiju premagal Toko iz Črenšovec z 22:20, Radgona pa je izgubila v Šoštanju s 24:30.
Hokej na travi
ABC Pomurka pred Lipovci
Na četrtem turnirju za prvenstvo Slovenije v hokeju na travi so Lipovci v Ljubljani premagali Svobodo z 2:1 in PIC Maribor s 3:0. Na petem turnirju, ki je bil v Mariboru, pa je ekipa Mejnika iz G. Radgone izgubila s PIC Mariborom z 1:2 in Svobodo z 0:7. Vodi ABC Pomurka z 11 točkami pred Lipovci, 10, Mejnik pa je brez točke. Zadnji turnir bo v nedeljo v Gornji Radgoni.
V prijateljski tekmi pionirjev je Mejnik premagal PIC Maribor z 2:1.
L. Z.
Šport paraplegikov
Več prvih mest v republiki
Člani društva paraplegikov Pomurja so v zadnjem času sodelovali na nekaterih republiških tekmovanjih in dosegli vidne uspehe. Tako je ekipa Pomurja na republiškem tekmovanju v športnem ribolovu, ki je bilo v Metliki, zasedia prvo mesto, med posamezniki pa je bil Slavko Dunaj drugi. Na republiškem kegljaškem tekmovanju v Ljubljani je ekipa Pomurja v postavi Jože Magdič, Bojan Ciman, Milan Bogataj in Matija Merklin postala republiški prvak. Jože Magdič pa je s 353 podrtimi keglji postavil nov republiški rekord. Ekipa paraplegikov Pomurja pa je zmagala tudi na republiškem prvenstvu v namiznem tenisu v Ljubljani (Slavko Dunaj, Bojan Ciman in Andrej Klemenčič). Med posamezniki tetraplegiki je bil Slavo Dunaj prvi, med paraplegiki pa Andrej Klemenčič tretji. Na republiškem prvenstvu v streljanju z zračno puško je ekipa Pomurja zasedla četrto mesto, med posamezniki pa Slavko Dunaj tretje.
VESTNIK. 20. OKTOBER 1988
varnost in samozaščita

Obdržati pripravljenost in mobilnost enot CZ
Na zadnji seji občinskega štaba civilne zaščite v Murski Soboti so obravnavali delovanje civilne zaščite v letošnjem letu in program racionalizacije aktivnosti. Ugotovili so, da so letos uspešno uresničili programske naloge ter da je civilna zaščita v občini dobro organizirana po vaseh, v krajevnih skupnostih in občinskih enotah, nekoliko slabše pa v združenem delu. Letos so izvedli dopolnilno teoretično usposabljanje voda iz gasilske čete občinskega odreda civilne zaščite za ukrepanje pri reševanju z nevarnimi snovmi, v prihodnje pa bodo dopolnilno usposabljanje nemenili praktičnemu delu z razpoložljivo opremo gasilskega društva Murska
Sobota. V nekaterih krajevnih skupnostih so opravili dopolnilno teoretično in praktično usposabljanje enot prve medicinske pomoči civilne zaščite s kadri OO RK Murska Sobota, za vse pripadnike pa bodo dopolnilno usposabljanje izvedli prihodnje leto, ko preidemo na novo obliko. Občinska ekipa je sodelovala tudi na republiški ocenjevalno-praktični vaji enot PMP CZ v Ljubljani in se uvrstila v prvo tretjino enot. V dogovoru s PŠTO so pripadniki voda občinskega štaba CZ sodelovali na vaji pontonirskih enot teritorialne obrambe na reki Muri ter v dogovoru z OŠTO Murska Sobota pri prikazu postavitve RKB de-kontaminacijske postaje in nje-
rOktober — mesec požarne varnostin
Otroke moramo poučiti o nevarnostih, ki jih lahko povzroči igra z ognjem. Vžigalice in vžigalniki ne sodijo v otroške roke, zato jih hranimo zunaj njihovega dosega.
nem delovanju. V dogovoru z občinsko gasilsko zvezo Murska Sobota pa je bilo na Melincih tudi preverjanje vodnoreševalnih enot civilne zaščite in gasilskih društev iz vseh pomurskih občin. Dopolnilno usposabljanje voda občinskega štaba CZ Murska Sobota je bilo tudi v Vidoncih. Sicer pa so v soboški občini v zadnjih nekaj letih na področju usposabljanja in preverjanje vaških enot civilne zaščite (GTE in PMP) uveljavili več različnih oblik in ocenjujejo, da so dosegli pomembne premike pri organiziranju, opremljanju, kadrovski popolnitvi in usposobljenosti tako da ni potrebe po nadaljnji krepitvi vaških enot civilne zaščite ob obstoječih prostovoljnih gasilskih enotah.
Občinski štab civilne zaščite Murska Sobota je sprejel program racionalizacije usposabljanja enot civilne zaščite v občini. Le-to bo zaradi varčevanja potekalo vsako drugo leto. Posebna skrb pa bo namenjena usposabljanju in opremljanju enot civilne zaščite v združenem delu, kajti ugotavljajo, da te nekoliko zaostajajo za enotami civilne zaščite v krajevnih skupnostih. Vsi nosilci raznih oblik usposabljanja enot civilne zaščite bodo morali pravočasno pripraviti programe usposabljanja. S programom racionalizacije usposabljanja enot civilne zaščite želijo v soboški občini zmanjšati porabo sredstev, k čemur naj bi prispevali dobri programi vseh porabnikov družbenih sredstev na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pripravljenost in mobilnost enot civilne zaščite se s tem ne bi smeli bistveno zmanjšati. Feri Maučec
MURSKA SOBOTA
Tekmovanje avtomobilistov
Zveza šoferjev in avtomehanikov ter Avto-moto društvo Murska Sobota organizirata že tradicionalno tekmovanje avtomobilistov v spretnostni vožnji. Tekmovanje bo v soboto, 22. oktobra 1988, ob 10. uri na dvorišču skupščine občine Murska Sobota. Tekmovali bodo v štirih razredih: z osebnimi avtomobili do 1000, 1300 in nad 1300 ccm ter invalidi. Tekmovanje je ekipno in posamično. Prijave zbira športna komisija pri AMD Štefan Kovač Murska Sobota. Možnost prijave pa bo tudi uro pred tekmovanjem. Najboljši posamezniki in ekipe bodo prejeli kolajne in pokale.
F. M.
AGROSERVIS, p. o. Murska Sobota
Pred desetimi dnevi smo imeli v naši pokrajini največ prometnih nesreč v enem tednu. Ni čudno, trgatev je bila na vrhuncu, ljudje so hiteli v vinograde in pri tem niso preveč pazili. Pa tudi alkohol je ogrel marsikatero glavo. Trgatev je torej končana, promet se je umiril, s tem pa je tudi manj prometnih nesreč. Paziti pa bo seveda potrebno, ko bo zavrel mošt.
NI UPOŠTEVAL ZNAKA USTAVI
10. oktobra se je zgodila prometna nezgoda v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Franc Petek iz M. Sobote je zapeljal s parkirnega prostora pred trgovino Dom v M. Soboti, ne da bi upošteval prometni znak STOP. Zapeljal je na prednostno Lendavsko cesto in tako izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem Aleksandru Severju. V trčenju se je Sever laže poškodoval.
PO PETIH DNEH OMAGAL
6. oktobra se je zgodila prometna nesreča na regionalni cesti zunaj naselja Črenšovci, v
kateri sta bila udeležena kolesar Štefan Franc iz S. Bistrice in voznik osebnega avtomobila Slavko Kustec iz D. Bistrice. Pri nesreči se je hudo poškodoval Štefan Franc in zaradi poškodb 11. oktobra umrl v bolnišnici.
ZAPELJAL PRED AVTOMOBIL
13; oktobra se je zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti med Dokležovjem in G. Bistrico. Proti G. Bistrici se je peljal voznik osebnega avtomobila Stanislav Režonja iz V. Polane. Na Melincih pa se je nenadoma z desne stranske ceste pred avtomobil pripeljal voznik ko-
lesa z motorjem, Jože Ozmec z Melinec. Voznik osebnega avtomobila nesreče ni mogel preprečiti. Vozili sta trčili, Ozmec se je laže poškodoval.
PREHITRA VOŽNJA V MEGLI
15. oktobra se je voznik kolesa z motorjem Jože Mesarič iz Ižakovec peljal iz Turnišča proti Gančanom. V Renkovcih je zaradi neprimerne hitrosti in megle zapeljal na lokalno cesto in trčil v prometni znak. Od tu ga je vrglo v betonsko ograjo. Mesaričev sopotnik, Branko Nedelko iz Ižakovec, se je hudo poškodoval.
J. D.
Še enkrat o semaforju Oglašamo se na članek v 39. številki Vestnika (stran 16). v katerem navajate, da je Cestno-komunalna skupnost Lendava financirala postavitev in osvetlitev prehoda za pešce na magistralni cesti M 12-1 v mestu Lendava.
Moramo poudariti, da je bila investitor Republiška skupnost za ceste Slovenije, Ljubljana. In sicer: akcija o osvetlitvi prehoda za pešce pri DO Elma in avtobusnem postajališču v mestu Lendava je stekla že v letu 1987, dočim smo samo konstrukcijo postavili v decembru 1987. Zaradi pomanjkanja sredstev in izpada iz plana (prehod za pešce v Lendavi ni bil v planu SCS v letu 1987) nam je uspelo komaj v letu 1988 (septembra meseca) osvetliti in predati namenu kandelaber s prometnim znakom.
Resda smo Cestno-komu-nalno skupnost Lendava zaprosili za finančno pomoč, vendar nam je le-ti niso mogli dati. Prevzeli pa so plačilo porabljene električne energije. Tudi drugo energijo za osvetlitev prehodov plačujejo občinske skupnosti za ceste oz. krajevne skupnosti.
Vrednost opravljenih del po končanem obračunu znaša 3.540.000.- din.
Toliko v opravičilo Republiški skupnosti za ceste, ki zbira denar za osvetlitev najbolj izkoriščenih prehodov za pešce.
Vodja prom, signalizacije: Vikica Horvat
Pripravite svoje vozilo za hladnejše dni. Potrebovali boste hladilno tekočino. In pravočasno si zaščitite vozilo pred rjo. Priporočamo vam zaščito dinitrol.
Milita
QftU-CMph
Milita
ABC POMURKA - KZ PANONKA
TZO KMETIJSKA KOOPERACIJA
PROSENJAKOVCI
razpisuje
prosta dela oz. naloge
DIREKTORJA TZO
(reelekcija)
Kandidat, ki želi opravljati navedena dela oz. naloge, mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da ima višješolsko izobrazbo agronomske ali ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj
— da ima srednješolsko izobrazbo kmetijske smeri in pet let delovnih izkušenj
— vsaj pasivno znanje madžarskega jezika
Mandat traja 4 leta.
Kandidati vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najpozneje v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov ABC POMURKA — KZ PANONKA, Markišavska 3, v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo TZO Prosenjakovci«.
KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, o. sol. o.
ABC POMURKA — KZ PANONKA TZO KMETIJSKA KOOPERACIJA MURSKA SOBOTA
razpisuje
na podlagi sklepa ZS TZO Murska Sobota
JAVNO DRAŽBO
za prodajo starega žaganega lesa.
Javna dražba bo v torek, 25. 10. 1988, ob 10. uri v skladišču Bakovci.
Interesenti morajo pred začetkom dražbe položiti 10% od izklicne cene.
za gradnjo kirurškega bloka so darovali
OOS Strokovne službe SIS družbenih dejavnosti G. Radgona (namesto venca na grob pok. Lovrenca Mlasko, očeta Milice Vogrinčič, Mahovcr 7 /a) — 40.000 din; OOS Strokovne službe SIS družbenih dejavnosti G. Radgona (namesto venca na grob pok. Franca Škrleca, očeta Anice Potisk, G. Radgona) — 40.000 din; Bela Banfi. Puconci (namesto cvetja na grob pok. Dušana Klemenčiča, M. Sobota) 10.000 din; Evgen Bunderla, Kuzma 31 (namesto venca na grob pok. Anice Ščančar, M. Sobota) — 20.000 din; Tovarna mlečnega prahu M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame Emilije Ciman, M. Sobota) — 20.000 din; OO ZS Mlinopek, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. hčerke Stankota Kukojce, M. Sobota) — 10.000 din; Delavci Tovarne mlečnega prahu, M. Sobota namesto venca na grob pok. mame Emilije Ciman, M. Sobota) — 25.000 din; IO OOS SDK M. Sobota (namesto venca na grob pok. upokojenca Franjota Škarabota) — 20.000 din; IO OOS SDK M. Sobota (namesto venca na grob pok. upokojenca Štefana Šiftarja, M. Sobota) — 20.000 din; Konferenca OOS Veletrgovine Potrošnik, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Marjete Šarac, Gederovci 32) — 5.000 din; Konferenca OOS Veletrgovine Potrošnik, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Rozine Hozjan, Trnje 11) — 5.000 din; IO OOZS TOZD Zdravstveni dom Ljutomer (namesto venca na grob pok. Kocenbbbbbb) — 20.000 din; OOS Potrošnik, M; Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Danice Berlak, Martjanci 26/a) — 5.000 din; OOS Potrošnik Veletrgovina M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame Elizabete Novak, Bodonci II) — 5.000 din; IO OOS SDK M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Zinke Lukač. M. Sobota) — 20.000 din: IO OOS SDK M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame Jožeta Horvata, Miklošičeva 22, M. Sobota) — 20.000 din: Družina Sečko, Radenci (namesto venca na grob pok. Ludvika Skrbiča) — 20.000 din: Družina Činč. Miklošičeva 4, M. Sobota (nafmesto cvetja na grob pok. Ludvika Skrbiča) — 20.000 din: Konferenca sindikata ZGEP Pomurski tisk, OOS Založba M. Sobota (namesto venca na grob pok. moža sodelavke Dafinke Sarafimov, St. Rozmana 4, M. Sobota) — 25.000 din; Josip in Vera Dadič, Titova 17, M. Sobota (namesto venca na grob pok. svaka Štefana Balaška iz Rakičana) — 30.000 din; Alfonz Vučak, Cankova 29/b (namesto venca na grob pok. Marije Hahn, Bodonci) — 50.000 din; TVD Partizan, Radenci (namesto venca na grob pok. Jožeta Šeruga) — 50.000 din; Družina Irene Dominko, Beltinci, Št. Kovača 9/a (namesto cvetja na grob pok. mame Frančiške iz Maribora) — 20.000 dinj Sodelavke Stanislave Šraj iz Beltinec (namesto cvetja na grob pok. mame F.ančiške iz Maribora) — 60.000 — din; Konferenca OOS Veletrgovine Potrošnik, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Marije Horvat, Gomilice 119) — 5.000 din; Družina Sambi, Murska Sobota, B. Kraigherja (namesto cvetja na grob pok. Anice Ščančar, M. Sobota) — 5.000 din; Družina Simone Fartelj, Sebeborci 15 (namesto cvetja na grob pok. Anice Ščančar, M. Sobota) — 10,000 din; Družine Kučan, Samec, Baramašič, Podlunšek (namesto cvetja na grob pok. Franjota Škarabot, M. Sobota) — 40.000 din: Družina Totok, Moravske Toplice (namesto cvetja na grob pok. Otilije Kerčmar, Prosečka vas) — 5.000 din; Delavci Ginekološko-porodnega oddelka Splošne bolnišnice M. Sobota (namesto venca na grob pok. tasta Bobovec Marije) — 27.000 din; Družina Bunderla, Kuzma (namesto venca na grob pok. Anice Ščančar, M. Sobota) — 20.000 din; Družina Kerčmar, M. Sobota, Cankarjeva ul. (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Štefaneca, Martjan.-ci) — 10.000 din; Marija Pintarič z družino, M. Sobota, M. Kuzmiča (namesto venca na grob pok. Jožeta Štefaneca, Martjanci) — 40.000 din; Ana Žerdin, Ljutomer (namesto cvetja na grob pok. Marije Hahn, Bodonci) — 20.000 din;
Irma Vlaj, Cvetkova 18/a, M: Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Šte-fanca, Martjanci) — 10.000 din; Družina Cipot, Tešanovci (namesto cvetja na grob pok. Geze Severja, Zenkovci) — 10.000 din: Družina Gabor, M. Sobota, Vrtna 3 (namesto venca na grob pok. Elze Hari, M. Sobota) — 20.000 din; Družina Štefana Pavel, Polana 8 (namesto cvetja na grob pok. Irene Cipot, Polana 4) — 8.000 din; Družina Bac Polana 9 (namesto cvetja na grob pok. Irene. Cipot, Polana 4) — 8.000 din; Štefan Celec, Št. Kovača 22, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Franca Škrleca, Radenci, Kerenčičeva 5) — 10.000 din; Evgen Gomboc, Jusa Kramarja 7, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Štefana Kovača, Sodišinci) — 10.000 din; Franc Lanjščke, Gorica 32 (namesto cvetja na grob pok. Marije Preiniger, Gorica) — 5.000 din; Marta Toth, Poljska 12, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Štefaneca, Martjanci) — 10.000 din; Republiški štab za TO, Ljubljana (namesto venca na grob pok. Lukačevega očeta) — 60.000 din; Družina Ščavničar, Oktobrske revolucije 1 (namesto cvetja na grob pok. Avgusta Gašperiča, Vučja Gomila) — 10.000 din; Aleksander Kučan, Šulinci 2/c (namesto cvetja na grob pok. Janeza Šarkanja, Petrovci) — 10.000 din; Aleksander in Darinka Šarkanj, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Janeza Šarkanja, Petrovci) — 10.000 din; Družina Legen, Tišinska 9, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Jožeta Štefaneca, Martjanci) — 20.000 din; Katarina Miholič, Kobilje 179, Dobrovnik (namesto cvetja .na grob pok. Jožeta Štefaneca, Martjanci) — 10.000 din: Bela Huber, Puconci (namesto cvetja na grob pok. Marija Šarkanj, Nuskova) — 10.000 din; Justina Kuhar, Gorica (namesto cvetja nagrob pok. Marije Šarkanj, Nuskova) — 10.000 din: Jože Žekš, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Marije Šarkanj, Nuskova) — 15.000 din; Milena Štaus, Ravenska 7, Beltinci (namesto cvetja na grob pok; Frančiške Roškar, Maribor) — 5.000 din; Bela Makari, Zenkovci 51 (namesto cvetja na grob pok. Karela Slavica) — 10.000 din; Šarika Pintarič, Bodonci 7 (namesto cvetjana grob pok. Marije Hahn, Bodonci) - 10.000 din; Bela Tana-cek. Vadarci 12 (namesto cvetja na grob pok. Marije Hahn,' Bodonci) — 5.000 din; Družina Kamenšek. Bodonci.13 (namesto cvetja na grob pok. Maije Hahn, Bodonci) — 10.000 din; Evgen Šebjanič. Bodonci 90 (namesto cvetja na grob pok. Marije Hahn, Bodonci) 5.000 din; Marija Novak, Moščanci 40 (namesto cvetja na grob pok. Marije Škerlak) — 5.000 din; Franc Slavic, Puconci (namesto cvetja-na grob pok. Karela Slavica, Predanovci) — 8.000 din; Družina Sijar-to-Špilak, Puconci 40 (namesto cvetja na grob pok. Karela Jud, Boreča) — 10.000 din; Družini Zrinski-Glavač, Puconci 102/a (namesto cvetja na grob pok. Štefana Šipliča, Puževci) — 10.000 din: Družini zrinski-Glavdč, Puconci !02/a (namesto cvetja na grob pok. Erjavcove mame, Beltinci) — 8.000 din: Marija Slavič, Mladinska 20. Radenci (namesto cvetja na grob pok. Marije Sečko Radenci) — 10.000 din: Anton Miki, Bolehnečici, Videm ob Ščavnici (namesto venca na grob pok. Helene Prelog, Očeslavci) — 20.000 din: Alojz Štuhec, Bolehnečici, Videm ob Ščavnici (namesto venca na grob pok. Helene Prelog, Očeslavci) — 20.000 din; Frančiška Pihlar. Radomlje (namesto venca na grob na grob pok. Franca Škrleca. Radomerščak) — 20.000 din; Ferdo Pihlar.Rado-merje (namesto venca na grob pok. Avgusta Šefa, Gresovščak) — 20.000 din: Boris Prejac, Ljutomer (namesto cvetja na grob pok. Pavle Kocen, Ljutomer) — 10.000 din; Konferenca DOS DO Ljutomerčan,Ljutomer DSSS (namesto venca na grob pok. Štefana Damiša, Maribor) — 50.000 din; Mercator — Univerzal, Lendava (namesto cvetja na grob pok. Štefana Kulčarja, Dolga vas) — 8.000 din; GIDOS Lendava (namesto venca na grob pok. Štefana Kolenc, Gomilice) — 25.000 din: Družina Matko Marije, Beltinci, Ravenska 3 K6namesto cvetja
na grob pok. mame Frančiške iz Maribora) — 20.000 din; Osnovna šola »17. Oktober« Beltinci OOS (namesto venca na grob pok. mame Stanislave Šraj) — 20.000 din; Danilo Hari, M. Sobota, Miklošičeva 33 (namesto venca na grob pok. Mihaela Balažiča, Bratonci) —. 30.000 din; Konferenca OOS Potrošnik, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Darinke Ferenčič, M. Črnci 13) --5.000 din; VGP Maribor, TOZD VE MURA, M. Sobota, (namesto cvetja na grob pok. Rozalije Gone iz Mostja 11) — 5.000 din; Obrtno združenje Lendava (namesto venca na grob pok. očeta od Franjota Podvezanec, Lendava) — 20.000 din; Občinski komite ZKS M. Sobota, OO ZKS Križevci v Prekmurju (namesto venca na grob pok. Ludvika Ciferja, Kukeč 35) — 30.000 din; Osnovna organizacija Zdravstveni dom, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Angele Kuplen, Adrijanci 6) — 15.000 din; OOS Agromerkur, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. upokojenca Geze Poredoša, Vaneča) — 10.000 din; OOS Konferenca Potrošnik, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Vilija Sabotina, Radenci) — 10.000 din: Konferenca OOS Potrošnik, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. upokojenca Frača Sabotina, Prežihova 7, M. Sobota) Konferenca OOS Potrošnik, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame Adolfa Ribaša iz črnec 237 — 10.000 din; Kristina in Mirko Lončar, Rakičan, Jezera 7 (namesto venca na grob pok. Marije Horvat) — 20.000 din; Konferenca OOS Veletrgovine Potrošnik M. Sobota (namesto cvetja na grob mame Olge Ostanek, M. Sobota) — 10.000 din; Konferenca OOS Veletrgovine Potrošnik, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Bernarde Rajnar, Krog) — 10.000 din; Sodelavci Občinskega štaba TO M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Slavka Jauk, Skakovci) — 20.000 din; PZB OOS DSSS M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Vučak Štefana) — 10.000 din; Osnovna šola Gornji Petrovci (namesto venca na grob pok. Ludvika Ciferja) — 30.000 din; Družina Vitez, Št. Kuzmiča 25, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Hodžar, Krog) — 10.000 din; OOS Občine M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Slavka Jauk) — 15.000 din; OOS Občine M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Slavka Meolic) — 15.000 din; OOZSS Osnovna šola »Karel D. Kajuh«, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Angele Osterc, Tišina 15) - 10.000 din; OO ZSS Osnovna šola »Karel D. Kajuh« M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Pavle Brunec, Kocjanova 6, M. Sobota) — 10.000 din; Dom oskrbovancev Rakičan (namesto venca na grob pok. Mihaela Balažiča) — 50.000 din; Družina Bore, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Franca Sabotina, M. Sobota) — 18.000 din; Družina Zakoč, Kupšinci (namesto cvetja na grob pok. Franca Penteka, Otovci) — 10.000 din; MURA TOZD Oblačila - Likalnica. M. Sobota (namesto venca na grob pok. Alojzije Duh, Maribor) — 30.000 din; Družina Franko, Markišavci (namesto cvetja na grob pok. Marije Horvat, Tešanovci) - 10.000 din,; Družina Martinec, Satahovci 51, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Ludvika Skrbiča, Fram) — 28.000 din; Obrato-vno vodstvo TOZD Kartonaža, Murska Sobota (namesto venca na grob pok mame Jožeta Samec, Vrazova 4, M. Sobota) — 124.000 din; Družina Vlaj, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Ane Samec, Vrazova 4, M. Sobota) -20.000 din; Helena Goljevšek, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ane Samec, Vrazova 4, M. Sobota) — 10.000 din; Smilja Vulinec, M. Sobota, A. Kar-doša 6 (namesto cvetja na grob pok. Janeza Domonkoša, Dobrovnik) — 10.000 din; Šarika Pintarič, Bodonci (namesto cvetja na grob pok. Frančiške Kaupf-man) — 10.000 din: Družini Balažič-Berglez, Zenkovci 56 (namesto venca na grob pok. Ludvika Vučaka) — 20.000 in; Bela Hodošek, Zenkovci 55 (namesto venca na grob pok. Marije Valenčič) — 20.000 din.
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
STRAN 16
VESTNIK, 20. OKTOBER
Radijski in televizijski spored od 21. do 27. oktobra
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
Petek, 21. 10. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, Lepo je v naši domovini biti mlad, reklame, glasba), 18.00 Sotočje-
TV LJUBLJANA
9.35-l 2.50
in
16.15 -0.30 Teletekst Rtv Ljubljana, 10.00 Tednik, 11.00 Mednarodna obzorja, 11.40 J. A, Bardem: Lorca, ponovitev, 16.45 Tednik, ponovitev, 17.45 Spored za otroke in mlade, 18.15 Sodobna medicina: operacija oči, 19.01 Obzornik, 19.18 Zrno, 19 .30 Tv dnevnik, 19.59 Zrcalo tedna, 20.25 R. Daley: Tujčeve roke, ameriška nadaljevanka, 21.25 Čas negotovosti: Mogočno nasprotovanje, angleška dokumentarna serija 3/12, 22.25 Tv dnevnik, 22.40 So-
dobni španski film: Bernarde Albe.
Dom
Program LJ 2
19.00 Videomeh, ponovitev, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Koncert orkestra Slov, filharmonije.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 15.20 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kriminalistične zgodbe, 20.50 Zabavna oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.10 Kultura, 23.40 Nočni program
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 10.30 Ponovitev, 16.30 Otroški in
mladinski spored,
18.00
Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.20
vroče
Tudi angeli so za (film), 23.10 Šport, 23.55
Vitez brez milosti (film).
Drugi program
14.00 Šport, 16.00 Glasbene želje, 16.45 Grad za najem, 17.35 Svet - živali, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Tv magazin, 21.20 Znanost, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Humoreske, 23.05 Umetnine.
9.05 Obmorsko poletje, španska serija. 9.55 Abrahamovi otroci, pon. 10.25 Delta, pon. 10.50 Telovadba za invalide. 17.05 TV spored za 4 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Mihail Bulgakov: Zojin salon. TV igra. 21.35 Parabola. 22.20 Glasbeno TV gledališče, Bizet: Džamile, TV variacija komične opere. 23.20 TV dnevnik.
RADIO	RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
Sobota, 22. 10. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del s sobotno anketo, strokovnjak odgovarja, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 od 14.00 do 16.00).
TV LJUBLJANA
7.45-12.05
in
16.30—0.30 Teletekst Rtv Ljubljana, 8.10 Ponovitve otroških oddaj, 8.45 Druga izmena, odd. Tv Sk — 2/6, 9.15 Studio je vaš: Sladol. za plesalce, 9.40 Noro, no-rejše, norišnica; Poltrona expes, 10.10 Ex libris: Akt, ponovitev, 11.10 Izbor tedenske programske tvornosti, 17.00 Ptice prihajajo, bolgarski mladinski film, 18.25 Da ne bi bolelo: opekline, 19.01 Knjiga, 19.13 Tv okno, 19.30 Tv dnevnik, 19.59 Naš utrip 20.20 Žrebanje 3 x 3, 20.30 S. Sheldon: Diamantna dinastija, ameriška nadaljevanka — 1/9, 21.25 Ex libris: sadjarstvo, 22.25 Tv dnevnik, 22.40 Ristanc, ameriški film.
Program LJ 2
14.35 Kako biti skupaj, 15.05 Mladinski film, 16.50 Ponovitev dramske serije, 17.40 Luka Paljetak: Bajka o kraljevih češnjah, lutkovna igra, 18.40 Dallas, 19.30 Tv dnevnik, 20.10 Fantje in punce, ameriški film (do 22.30), 22.30 EV športna sobota (do 22.50).
Nedelja, 23. 10. 10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Oddaja v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldan (aktualni prispevek o razmerah v Jugoslaviji, novice, minuta za varstvo okolja, humor, minute za kmetovalce), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 od 9.00 do 13.00).
Ponedeljek, 24. 10. 16.00 Rezerviran čas, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, kronika, glasba, reklame), 18.15 Rezerviran čas.
TV LJUBLJANA
9.35-12.35
in
TV LJUBLJANA
8.50—13.15
in
13.05-22.25 Teletekst Rrtv Ljubljana, 9.15 Otroška matineja — Živ žav, 43. del, 10.00 Vrnitev antilope, po-
16.35-22.25 Teletekst Rtv Ljubljana, 10.00 Zrcalo tedna, 10.15 Naš utrip, 10.30 Fant iz Brooklyna, amer, film, 17.05 Mozaik, ponovitev, 17.35 Spored za otroke in mlade, 17.50 Druga izmena, oddaja Tv Skopje, 18.20 Družina šimpanzov, nizozemska poljudnoznanstvena oddaja, 19.01 Obzornik, 19.13 Tv okno, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 M. Kor-
novitev, II.30 Domači
an-
sambli: Slovenski muzikantje, 13.20 G. Zapolska: Leta in dnevi tečejo, poljska nadaljevanka, 14.55 Družinski kviz, ponovitev, 15.55 Gospa Bovary; ameriški film, 17.45 Kavarna, 19.01 Tv mernik, 19.16 Tv okno, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 J. Tihec: Vrtnice in kaktusi, tv nadalj., 20.40 Zdravo.
Program: LJ 2
08.55 Poročila, 9.00 Danes za jutri — za JLA, igrani film, 12.00 Anglunipe, 14.00 Športno zabavno popoldne, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Poljudnoznanstveni film, 20.45 Informativna oddaja, 21.00 Mali koncert, 21.20 Športni pregled.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
da: Queenie, ameriška daljevanka 1/5, .20.55 nar, 21.35 Nurejev, 2. baletne oddaje, 22.00 dnevnik.
na-Di-del Tv
Program: L J 2
18.00 Beograjski program, 19.00 Indirekt, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Umetniški večer, 22.55 Mali koncert — Studio za tolkala: A. Hovhannes: October mountain.
TV ZAGREB
Prvi program
8.45 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.10 Znanost, 21.55 Dnevnik, 22.15 Nočni program
TV AVSTRIJA
Torek, 25. 10. 16.00 Rezerviran čas, 16.30 Aktualno (informativni del, reportaža s pogovorom v živo, glasba, reklame). 18.00 Sotočje.
TV LJUBLJANA
Sreda, 26. 10. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, glasba, reklame), 18.00 Vprašanja—odgovori, 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
Četrtek, 27. 10. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba, Romano vilago — Svet Romov), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
935 —1L50
in
15.50—22.50 Teletekst Rtv Ljubljana, 10.00 Mozaik: Šolska Tv: Novo o starih planetih 8 — Neptun — 3. 47, Genetika in njena uporaba — 17, 46, Pamet je boljša kot žamet, 3. odd. 11.00 Angleščina v pravljicah — Pepelka, 11.15 Angleščina 52. lekcija. 16.25 Mozaik, ponovitve; Šolska Tv, 17.25 Spored za otroke in mlade, Lonček kuhaj: Piškoti, 17.30 Pogledi, oddaja o kulturi — 2. pon., 19.01 Obzornik, 19.13 Tv okno, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Tone Partljič: Ščuka da te kap, SLG Celje, 21.45 Osmi dan, oddaja o kulturi, 22.25 Tv dnevnik.
Program: LJ 2
18.35 Angleščina, 52. lekcija, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Kolo sreče, 21.00 Žrebanje lota, 21.05 Arhitektura slovenskih pokrajin: Naselja med Alpami in morjem 8/8, 21.35 F. Schubert: Simfonija št. 8 do 22.10.
TV ZAGREB
TV LJUBLJANA
TVUUBLJANA
Prvi program
9.00 Izbor iz tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 17.00 Narodna glasba, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Tedenski tv spored, 18.30 Prisrčno vaši, 19.30 Dnevnik, 20.00 Okrutni udarci (film), 21.55 Dnevnik, 22.10 Nočni program
Prvi program
10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Potopis, 13.30 Družinski magazin, 14.00 Sanje
o zahodu (film), 14. sna glasba, 15.35 mentarni mozaik, Tramvaj poželjene 18.55 Muppetki,
,50 Re-Doku-
16.55 (film), 19.30
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 10.30 Ponovitev, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Čarobni hrib (film), 21.05 Teme in dileme, 22.55 Dnevnik, 22.55 Nočni program
TV AVSTRIJA
sliki.
20.15 Ponedeljkov
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 10.30 Po-
novitve, mladinski
14.25 Otroški in
Dnevnik, 20.00 Vrtnice in kaktusi, 20.40 Praznik v Rimu (film), 22.30 Priznanje — portret W. Wylera, 23.45 Dnevnik, 0.50 Nočni program
šport, 21.15 Miami vice, 22.00 Kraljev film (film), 23.45 Munsterjevi.
spored,
Družinski magazin,
18.00
18.30
Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Štirje proti Wiliju, 22.45 Šport, 23.20 Srce je adut, 0.30 Hammer.
TV MADŽARSKA
8.30 Naš ekran. 9.05 Tretji kanal. 9.50 Za otroke. 13.50 Obmorsko poletje, 4. del. 14.50 Bralni tabor Kisgyor. 15.10 Metroji sveta. 16.05 Živi planet, 4. del. 17.00 Dnevnik. 17.20 Bar-kochba. 18.05 King's Singers. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar. 20.05 In sonce vzhaja, I. del ameriškega TV filma. 21.35 Poklic igralec; Robert Ratonyi. 22.25 TV dnevnik.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
PETEK, 21. oktober
TV 22.35
SODOBNI ŠPANSKI FILM:
DOM BERNARDE ALBE, španski barvni film
(LA CASE DE BERNARDA ALBA)
Mario Camus si je leta 1985 prislužil državno filmsko nagrado za dolgoletno kreativno delo, uveljavil pa se je tudi zunaj meja. Že kot otrok, ki je odraščal v času po španski državljanski vojni seje zanimal za litereraturo in film. Opustil je študij prava in se posvetil filmu, sprva kot scenarist in sodelavec Carlosa Saure. Njegovi prvi filmi so bili realistični, nato se je loteval tem o prijateljstvu in ljubezni, razočaranju in tegobah romantičnih junakov.
Camus se je kot privrženec literature v osemdesetih letih posvečal tudi različnim adaptacijam in med drugim posnel najbolj znano igro Federica Garcie Lorca Dom Bernarde Albe. Gre za pretresljivo tragedijo podeželske družine, katere hčere se skušajo osvoboditi spon tradicionalne morale. V ospredju je lik matere, ki od hčera zahteva osemletno žalovanje za umrlim očetom. V zatiranem življenju pa zlasti najmlajša doživlja prepovedane strasti, ki se jim ni pripravljena odreči. Ko mati njenega ljubimca nameni za ženina starejši hčeri, nenadoma ni več kos situaciji, in tragedija je neizogibna.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Ponovitev, 14.35 Otroški in mla-
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.40 Iskanje izgubljenega raja, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Ta svet je poln življenja in smrti, 23.20 Dokumentarni film.
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 10.30 Ponovitev, 16.30 Otroški . in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nastajanje kontinenta, 21.07 Dallas, 21.55 Dolgoprstnež Harry, 23.40 Ubijalec zmajev (film).
dinski spored, sliki, 20.15 (film), 22.00 22.50 Glasba.
19.30 Čas v Ravnodušni Spektrum,
TV MADŽARSKA
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Super fliper, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Ti si domovina, 22.00 Čas v sliki, 22.15 Šport, 22.35 Klub 2.
Drugi program
9.00 Matineja, 14.00 Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Oddaja o radiu in tv, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Mrtvi bolje spijo (fiiffi§y22.00 Ljubimec lady Chatterley (film), . 23.45 Šport, 23.44 Kojak.
Prvi program ne oddaja, oddajniki druge TV mreže pa od 20.00 prenašajo regionalne programe iz studiev Budimpešta, Szeged in Pčs (do 21.00)
TV MADŽARSKA
8.40 Spored za otroke. 11.00 Dogodivščine Sherlocka Holm-sa, kriminalka. 14.00 Marius, č/b francoski film. 16.00 Eksponati ameriškega muzeja iz Madrida v Budimpešti. 16.55 Delta. 17.30 Oglejmo si skupaj. 18.10 Rentgen. 18.20 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Madžarska stoletja. 20.25 In sonce vzhaja, 2. del. 22.00 Iz življenja Lujze Blaha. 23.05 Poročila.
Sobota, 22. oktobra TV 22.40
RISTANC — ameriški barvni film, 1980, 104’ (HOPSCHOTCH)
Ristanc so posneli po uspešnici Briana Garfielda, ki je tudi sodeloval pri pisanju scenarija, vendar se zdi, da je tokrat film boljši od knjige. Gre za precej ironično obarvano vohunsko zgodbico, v kateri prevejani lisjak, bivši uslužbenec CIA tik pred upokojitvijo po vseh pravilih obračuna z lastno mrežo, ker se mu je zameril šef.
V filmu nastopa vrsta igralcev z Glendo Jackson in Samom Watersonom na čelu, vendar nosi vso težo filma odlični Walter Matthau v vlogi ostarelega in na videz hudo zmedenega vohuna, ki je vselej za korak pred svojimi zasledovalci in ki bi se ga radi znebili lastni ljudje. . . z .
Dogajanje je opremljeno z duhovito ironizirano uporabo Mozartove glasbe, ki jo v glavnem interpretira kar Matthau sam.
Režija: Ronald Neame, scenarij: Brian Garfield, Bryan Forbes, fotografija: Arthur Ibbetson, glasba: Ian Fraser, igrajo: Walter Mathau, Glenda Jackson, Ned Beatty, Sam Waterson.
9.35—12.30	in
15.45-23.15 Teletekst Rtv Ljubljana, 10.00 T. Partljič: Ščuka da te kap, SLG Celje, 11.35 Osmi dan, oddaja o kulturi, 16.15 Mozaik, ponovitev, Osmi dan, odaja o kulturi, 16.55 Angleščina v pravljici, ponovitev, 17.10 Angleščina, 52. lekcija, ponovitev, 17.30 Spored za otroke in mlade; ZBJS: N. Maurer: Kostanjev škrat, 17.40 Studio je vaš: Ne pohodi ga, L oddaja, 18.15 Angelski slap s Hudičeve gore, dok. oddaja, 19.01 Obzornik, 19.13 Tv okno, 19.18 Zrno, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Film tedna: Glut, (del. naslov), švicarski film, 22.00 Plesni nokturno, Obsedenost, 22.10 Tv dnevnik, 22.25 Portret: Polde Bibič — Rotenturn.
Program: LJ 2
18.00 Beograjski Tv program, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Svet na zaslonu, 20.40 Video godba, ponovitev, 21.25 Svet poroča, 21.35 Umetniški večer: Shakespeare na Tv do 23.05
9.35-12.30	in
16.15—24.05 Teletekst Rtv Ljubljana, 10.00 Mozaik: Šolska Tv: Slovar slikarstva 8., Slovenska ljudska glasbila in godci— 8. — violinske citre, 11.00 Amonijeva šansa, češkoslovaški film, 16.45 Mozaik, ponovitev. 17.45 Spored za otroke in mlade, 18.15 Naša pesem, 19.01 Tv Obzornik, 19.18 Zrno, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Tednik, 21.10 J. A. Bardem: Lorca, španska nadalj. 2/6, 22.05 Tv dnevnik, 22.20 Retrospektiva jugoslovanskega filma: 30 let nagrade Jelen — Solunski atentatorji, jugoslovanski film.
Program LJ 2
19.00 Alpe-Jadran, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 S. Townsend: Skrivni dnevnik Jadrana Krta, angleška nadaljevanka 3/6, 20.55 Glasbeni večer: Večer z gosti, 22.30 Informativna oddaja
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.30 Potopis, 22.50 Dnevnik, 23.20 Nočni program
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panorama, 21.05 Zabavna oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni program
TV AVSTRIJA
TVAVSTRiJA
Prvi program
13.50 Vrednost človeške notranjosti, 14.50 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Angel s pozavno (film), 22.25 Mesto Saturn (film), 23.55 Pot k slavi (film).
Drugi program
9.00 Matineja, 14.30 Otroški in mladinski spored, 18.30 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrija 2000, 22.20 Šport.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitev, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Mac Gyver (nadaljevanka), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Planšarica (film), 22.05 Mesto strahu (film), 23.20 Notranjci.
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.15 Zabavni kviz, 18.00 Šport, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2.
TV MADŽARSKA
ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV MADŽARSKA
9.05 Tretji kanal. 10.05 Kdo je slišal kaj takega? Vzh. nemški TV film. 11.20 Telovadba za invalide. 16.50 TV spored za 3 dni. 17.40 Koledar 1988, magazin. 18.40 Nils Holgersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vdove, angleška serijska kriminalka, 3. del. 21.00 Studio '88, kulturni TV tednik. 21.45 Odkrita beseda je premalo, dokumentarni film. 22.45 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA ||
9.05 TV doktor, odgovori na vprašanja gledalcev. 9.15 Kocka na obesku za ključe, kriminalka. 10.40 Abrahamovi otroci, IL del. 17.15 Iskanje poti, ljudje iz ^arkada. 18.00 Tretji kanal. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Šeste-robojci, TV igra. 21.00 Varstvo mest. 21.40 Umetnina tedha. 21.50 I. svetovna vojna, ameriška č/b serija, 19. in 20. del. 22.35 TV dnevnik.
9.05 Gledati z ljubeznijo, č/b film. 10.45 Abrahamovi otroci, 10. del. 16.15. Poročila. 16.25 Mednarodni nogometni pokali, prenos. 18.30 Cim cim, literarne uganke za otroke, Shakespeare. 19.10 Za boljši jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Nova odprta knjiga; Miklos Vamos: Igraj z menoj tenis. 20.55 Mednarodni nogometni pokali, prenos. 22.45 Počitnice v Zanzibaru, kratki film. 23.10 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 24. OKTOBER
TV 20.05
M. Korda: Queenie, ameriška nadaljevanka, 1. del
Nadaljevanka je nastala po biografski uspešnici Michaela Korda o igralki Merle Oberon, eni največjih filmskih zvezdnic v tridesetih letih. Posneli sojo v Indiji in v Angliji. Queenie Kelly, hči Indijca in Angležinje, je obtožena umora. Ker ne more dokazati svoje nedolžnosti, zbeži v Kalkuto, od koder bi rada v London. Preživlja se kot striptizeta v nočnem baru. Lastnik bara bi ji rad pomagal med fotomodele, zato si izmisli zanjo novo preteklost. S pomočjo fotografa Luciena Chambruna postane dekle slavno.
Naslovno vlogo igra lepa in nadarjena 19-letna Mia Sara, ameriška igralka, ki se je že izkazala v treh filmih (Legenda, Prosti dan, Davno izgubljeni prijatelj).
Nadaljevanka ima pet delov.
Scenarij: Winston Beard in April Smith po romanu M. Korda, režija: Larry Peerce, igrajo: Mia Sara, Claire Bloom, Kirk Douglas, Topol, Gary Cady in drugi.
SUPER 3 x 3 NA BLEDU
Žrebanje Super 3x3, izredne serije te igre na srečo, ki jo pripravljata Televizija Ljubljana in Loterija Slovenije bo 23. oktobra zvečer na Bledu. In zakaj super? Zaradi višine nagrad in blagovnih dobitkov. Prva denarna nagrada za vse tri pravilne vrstice na kartici super 3x3 (v primeru enega dobitka) bo 120 milijonov, za dve pravilni vrstici 800 tisoč dinarjev, lastniki ene pravilne vrstice pa bodo dobili 6 tisočakov. V posebnih bobnih bodo izžrebali serijske številke kartic, in imetniki le teh bodo postali lastniki renaulto-vih avtomobilov, podelili jih bodo 9. Tisti, ki na kartici ne bodo imeli nobene izžrebane številke, bodo dobili povrnjen denar za nakup kartice. Ob žrebanju bo še bogat program, v katerem bodo med drugim nastopili Gu Gu, Agropop, Štajerskih 7, Moulin Rouge, Andreja Makoter in Mojca Horvat s plesno skupino. Voditelja na Bledu bosta Metka Centrih Vogelnik in Bogdan Barovič. Režiser neposrednega prenosa (dogajanje na Bledu bo prenašala TV Ljubljana na prvem programu v terminu oddaje Zdravo) bo Jože Kloboves.
STRAN 17
VESTNIK, 20. OKTOBER 1988
kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« od 21. do 27. okt. 1988
21.	okt. ob 17. uri amer. akc. film ŽELO II. del. GLEDALI BOSTE USPEŠNO NADALJEVANJE FILMA »ŽELO«. NAPET, DUHOVIT FILM. POLN AKCIJE IN PREOBRATOV, PRAVA ZABAVA ZA GLEDALCE!
21.	okt. ob 19. uri nem. erot. film ZALJUBLJENA MELODI. Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!
23.	okt. ob 15. in 17. uri amer. akc. film ŽELO II. del.
23.	okt. ob 19. uri nem. erot. film ZALJUBLJENA MELODI
24,	okt. ob 17. in 19. uri domača komedija TESNA KOŽA 11. del. LAHKOTNA KOMEDIJA S SOCIALNIMI BODICAMI. ZNANA IGRALSKA ZASEDBA (N. Simič. M. Gutovič, R. Sokič, S. Savič idr.) ZAGOTAVLJA PRVOVRSTNO ZABAVO!
25.	okt. ob 17. in 19. uri francosko-nem. film NEBO NAD BERLINOM. Režija: Wim Wenders, igrajo: Bruno Ganz. Solveig Dommartin, idr. VELIKI REŽISER ODLIČEN FILM! FILM VZDUŠJA, ČUSTEV, FILM O NEČEM NEOPISLJIVEM, O BERLINU. Z NJEGOVIMI STISKAMI ALUDIRA NA VES SVET!
26.	in 27. okt. ob 17. in 19. uri amer. akc. film ZLI FANTJE.
Prodam
AUDI 100, letnik 1973, registriran do 22. februarja 1989, prodam. Trnje 150. M-7394
GOLF, letnik 1984, dizel, prodam. Informacije od 18. do 19. ure. Murska Sobota. Kardoševa 1. M-7397
ZASTAVO 10! GTL, letnik 1986, prodam. Telefon: 25 202. M-7399 LADO 1300 karavan, letnik 1986 november, prevoženih 23.000 km, prodam. Telefon: 23 lil. M-74000 DEKLARIRAN RAČUNALNIK SCHNAIDER CPC 6128 prodam. Daniel Rogač, Murska Sobota, Stara ulica 22, telefron: (069) 23 503. M-7403
ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do aprila 1989, prodam. Himel-rajh, Radenci, Kapelska 22. M-7404 DOMAČE ZAJCE IN FRANCOSKE RACE prodam. Lipovci 142. M-7408 REGAL IN KOTNO SEDEŽNO GARNITURO ZA DNEVNO SOBO prodam. Telefon: 23 760. M-7409 MEŠANA DRVA prodam. Kovačevci 4, p. Grad. M-7411
ZASTAVO 101, malo karambolirano, prodam. Vidonci 62 a. M-7413
FIAT 125 P, generalno obnovljen, prodam. Beltinci. Gregorčičeva 19. M-7414
ŠKODO 120 L, staro dve leti, 12.000 km, stroj za pranje perila, 5 dag (za 250.000 din), in keramične ploščice, 60 m2 (za 720.000 din prodam. Černelavci, Gederovska 22, telefon: 22 857. M-7415
ZAZIDLJIVO PARCELO V RAKIČANU, 7 arov, prodam. Telefon: 061 342976. M-7416
DROBEN KROMPIR prodam. Lipovci 117 — popoldne. M-7417 SIMCO 1000. z dodatnimi rezervnimi deli, letnik 1975, in dve kompletni kolesi, 13/145, prodam. Sever. M. Sobota, Lendavska 10. M-7418
RENAULT 4, 50.000 km, I. 82, prodam. Cankova 35 a, tel. 76 657. M-MM
OJAČEVALEC 2 x 400 W in zvočnike 2 x 200 W prodam. Telefon: M-7400
POČ. HIŠICO z vinogradom v Bokra-čih ugodno prodam. Ponudbe pod: »Ugodni plačilni pogoji«. M-7369 GOLF, letnik 1977, in termoakumulacijsko peč prodam. Večeslavci 112. M-7370
RENAULT 4, letnik 1979, dobro ohranjen, malo vožen, prodam. Jože Podgorelec, Šafarsko 22, Ljutomer. M-7371
ZLOŽLJIVI KAVČ in knjižno omaro prodam. Franc Bogataj, Murska Sobota, Lendavska 45 a. M-7372 POČITNIŠKO HIŠICO z vinogradom v Bokračih ugodno prodam. Telefon 061 349 2741. M-7369 a SIPOREX,.14 m‘. prodam za 230^X1. Ogled popoldne. Anton Farkaš, Kur-šinci 28. 69243 Bučkovci. 1N-16758 TRAKTOR FERGUSON 533 prodam. Telefon v soboto in nedeljo, ob delavnikih popoldne: 82 168. 1N-16760
GOSTILNA ŽELEZEN1.
BEZNOVCI, vabi 29. in 30. oktobra
NA DOMAČE KOLINE
Z BLJTO REPO
VABLJENI!
LADO 1200 prodam. Cena 450 SM. Filipič, Ljutomer, Volkmerjeva 4. telefon: 81 300. IN-16762
TRAKTOR STEYR 190 s čelnim nakladalnikom prodam ali zamenjam za večji traktor, do 60 KS, z doplačilom. Franc Lovrec, Trnovci 36, Tomaž pri Ormožu. IN-16752
DVE NOVI GUMI 614 x 175) poceni prodam. Telefon zvečer: 81 016. IN-16757
HIŠO Z DELAVNICO V MURSKI SOBOTI prodam. Informacije pri odvetniku Danilu Hariju, telefon: 23 122 dopoldne ali zvečer: 26 469. M-7419
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Informacije: Cankova 29 c ali telefon: 76 625. M-7420
RENAULT 4, letnik 1980, nujno prodam. Telefon do 15. ure: 74 034 — Nada. M - 7422
TRAKTOR IMT 339, star leto dni, 300 delovnih ur, prodam. Klicati zvečer: telefon 81 373. LE-19199 ZAPOROŽEC, 1976, registriran in zaporožec za rezervne dele, poceni prodam (tudi za gradbeni material). Telefon: 75 338. LE-19204
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 20. M-7451
JUGO 45 A, letnik 1986, dobro ohranjeno, prodam. Informacije po telefonu: 23 884. M-7453
RENAULT 4 GTL, letnik 1984 in BMV 316, letnik 1987, ugodno prodam. Gradišče 37 a. M-7454
MLADE OVČARJE in žganje prodam. Domajinci 26. M-7455
ZASTAVO 101 prodam. Janko, Mot-varjevci 63. M-7456
KRAVO, brejo šest mesecev, kontrola A ter smrekove in suhe hrastove deske, debeline 3 cm, prodam. Beznovci 36. M-7458
RENAULT 18. letnik 1986, prevoženih 17.000 km, prodam. Bakovci, Poljska 35. M-7459
NOVO! Različne mešanice zemlje, k šote in humusa kalifornijskih dežev-' ni kov, za sajenje in presajanje rož, okrasnega grmičevja, kaktej, kvalitetne mešanice za sadjarstvo in vinogradništvo ter zemljo za grobove vam nudi: Drago Pirnat, Krog, Ravenska 18, telefon: 25 078. M-7460
POHIŠTVO ZA SPALNICO ugodno prodam. Ogled in prodaja 22. oktobra od 8. do 12. ure. Štefana Kuzmiča 22. M-7461
KROMPIR ZA KRMO, koruzo in dvoredni izruvač krompirja ugodno
ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam. Černelavci, Gederovska 30. Ogled popoldne. M-7445
prodam. Telefon: 71 012. M-7462 PROSO ZA KRMO ugodno prodam. Kerec, Grad 55. M-7464
STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO s gospodarskim poslopjem v Dolgi vasi št. 22, na 48 arov zemlji, prodam. Cena 35 M din. Informacije po telefonu: 23 795, po 16. uri. M-7421 RENAULT FUEGO TL, letnik 1983, prodam. Gornja Bistrica 124, telefon: 70 240. M-7423
ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Murska Sobota, Titova I I (na dvorišču pri evang. cerkvi). M-7424 KORUZO V ZRNJU, suho, prodam. Jožef Šinko, Domanjševci 35. M-7425 MINI COMPO, KASETE IN RADIO INTERNATIONAL, mikrofon shure PE 588,2 stojali, prodam. Visočnik, M. Sobota, Mojstrska 1. M-7426 FORD ESKORT, registriran do marca, prodam. Moravske Toplice, Lešče 19. M-7427
KOMPRESOR, DIANO 6 in MOPED APN 4 prodam. Skakovci 58. M-7428
RENAULT 4, letnik 1981, prodam. Telefon: 69 097. M-7429
KRAVO in teličko prodam. Črenšov-ci 91. M-7431
RENAULT 18 TU, 1984, 5 prestav, barvni televizor ISKRA, nov, bas zvočnike marantz, 120 W, barvni monitor, commodore 1081 in avtomatik, ugodno prodam. Jože Rogač, Lendavska 37 A. M-7434
LEPA NATRGANA JABOLKA RAZNIH SORT (po 500 din/kg), prodam. Radovci 28, tik ob asfaltu, telefon: 77 664. M-7436
TRAKTOR TORPEDO 4006 prodam. Markovci 6. M-7438
JABOLKA ZA OZIMNICO, neškro-pljena, ugodno prodam. Kočiš, Kan-čevci, p. Križevci. M-7440
MLADO KRAVO. staro štiri leta, brejo devet mesecev, prodam. Gom-boe. Pečarovci 42, M-7441
TRAKTOR URSUS 335 s kabino, ie-tnik 1985. prodam. Alojz Koler, Spodnja Ščavnica 90. GR-18601
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ š pri ključki prodam. Huber, Hercegovš-čak 44, Gornja Radgona. GR-18602 OSEBNI AVTO OPEL MANTA, letnik 1979, prodam. Jože Lušanc, Jan-žev Vrh 66. GR-18603
ZASTAVO 101, letnik 1981. prodam. Fric Zemljič, Gornja Radgona, Ljutomerska 15. GR-18604
OTROŠKO POSTEUICO (z jogijem in prešito odejo) prodam. Maučec, Murska Sobota, St. Rozmana 8. M-7442
MERCEDESOV MOTOR 220 D z menjalnikom in karamboliran FORD TRANZIT prodam. 7.1 023. M-7444
SALON CVETJA CIPOT, MURSKA SOBOTA, GRAJSKA 4 a, obvešča cenjene stranke, da SPREJEMA NAROČILA ZA L NOVEMBER Telefon: 22 193.
Kupim
SAMONAKLADALKO kupim. Navedite ceno. Franc Marin, Žerovinci 40, p. Ivanjkovci. IN-1676I
MOTOR ZA 126 P kupim. Vladimir Baragi, Bakovci, Partizanska 23. M-7443
MANJŠO STAREJŠO HIŠO v okolici Ljutomera, Radgone ali Lendave, kupim. Ponudbe na naslov: Franc Žinko, Ob žici 3, Ljubljana, telefon: 061 573 628. M-OP
VESTNIK
Polepšajte si nohte!
Oglasite se v frizerskem salonu Mira (za sodiščem v Murski Soboti) ob torkih in sobotah od 9. do 12. ure. Nohte vam bomo umetno podaljšali in lepo oblikovali.
ZASTAVO 101. letnik 1987, december, prodam. Večeslavci 14 a. M-7446 GPZ 1000 RK. 3000 km, prodam. Telefon: 72 055 — Roman. M-7447 SENO PRODAM. Turnišče. Mlinska 26. M-7449
VIDEOREKORDER TOSHIBA
VHS STEREO prodam. Dietner Stanislav, Prisojna cesta 8, 69252 Radenci. M-7465
TELICO, kontrola A, brejo v devetem mesecu prodam. Jože Banfi, Moščanci 5, telefon: 77 016. M-7466 DVOSOBNO STANOVANJE V BLOKU prodam. Naslov v upravi lista. M-7467
ZASTAVO 101, letnik 1987, prodam. Čikečka vas 30. M-7468
PEUGEOT 305. dizel, prodam. Telefon: 22 404. M-7469
ALFO 33, 1,5, letnik 1986, prevoženih 24.000 km, prodam. Naslov v upravi lista. M-7478
ZASTAVO 126 P. letnik 1981, prodam. Kuršinci 21 a, Bučkovci. IN-16763
VSELJIVO STAREJŠO HIŠO, podkleteno. z garažo in velikim dvoriščem ter vrtom v Ljutomeru, gradbena parcela 14 arov, prodam. Telefon: (069).8! 794. IN-16764
VINOGRAD V ROBADIJU prodam. Telefon: 82 392. IN-16765
ZASTAVO 101 SC, zelo ugodno prodam. Ljutomer, Ulica 9. maja 15 (Kidričevo naselje), telefon: (069) 81 276. IN-16766
POLIESTRSKI SILOS, kompleten s polžem in rezervnim avtomatom, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. IN-16767
OPEL KADET TIP B prodam. Informacije po telefon: 75 313. LE-19197 SADIKE MAČEH prodam. Kupšinci 8 a, telefon: 24 095. M-MM
FREZO F 400 HONDA in varilni aparat varstroj, 400 APM, prodam. Trnje 60. M-7472
ZASTAVO 750 lux, obnovljeno, prodam. Tišina 69. M-7473
BARVNI TELEVIZOR GORENJE in usnjeno sedežno garnituro ugodno prodam. Telefon: 21-795. M-7379 STEYR 180 A z jermenico in koso ter puhalnik za seno prodam. Strukovci št. 54. M-7380
OPEL ASCONA 1,6 S, letnik 1978, prodam. Telefon: 87-152. M-7381 STARO HIŠO V PANOVCIH, pri memo za počitniško hišico (za 500 SM), prodam. Telefon: 061 559-635. M-7383
ŠKROPILNICO ZA TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, 732, 200 I, prodam. Telefon 22-400. M-7384
KRAVO, visoko brejo, prodam. Murski Črnci 17 ali telefon: 46-165. M-7385
VEČJO SVINJO ZA ZAKOL prodam. Franc Titan, Krog, Brodarska 41. M-7386
TOVORNI AVTO TAM 2001, na no vo registriran za kategorijo B, in kombi IM V 1600, na novo registriran, prodam. Odranci 159. M-7387 RENAULT 4 GTL, letnik 1983, ugodno prodam. Franc Hochstaatter, Murska Sobota, Trg zmage 3, 21-549. M-7388
JUGO 45 a, letnik 1986. prodam. Dolina 16, p. Puconci. M-7389
GUME ZA GOLFA, 5 kosov, malo rabljene, ter zadnja vrata za R 4 GTL prodam. Telefon: 26-040. M-7390 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO in garderobno omaro za predsobo ugodno prodam. Zorko, Beltinci, Panonska 7 a, novi blok. M-7191
ŽENSKO ŠPORTNO KOLO, rabljeno, in radiatorje emoterm, različnih dimenzij, prodam. Telefon— 069 24-733. M-7392
BMW 2002, letnik 1970, obnovljen, ugodno prodam. Gornja Radgona. Ob progi 4. Ogled po 15. uri. M-7393
OB BLIŽAJOČEM SE PRAZNIKU - DNEVU MRTVIH se priporočam z IZDELAVO ARANŽMAJEV VENCEV, ŠOPKOV CVETLIČARSTVO OLA, Olga Lazar, Murska Sobota, Čopova 8 (pri pokopališču), telefon 23 656.
Razno
ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI ROBOTI zamenjam 2-sobno z doplačilom. Telefon: 21 236. M-7352
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost potrdila o znanju prometnih predpisov št. 0051801943. Alojz Kocjan, Krog, Trubarjeva 77. M-7353
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala o končanem 8. razredu OŠ Puconci, izdanega v šolskem letu 1969/70. Darko Kuzmič. Sebeborci 91. M-7378 LOKAL, primeren za poslovne prostore oddam. Telefon: 22 529. M-7398
ELEKTRO SERVIS, DRAGO KOVAČ. MORAVSKE TOPLICE. DOLGA ULICA 103. PROIZVODNI PROGRAM: montaža in servis oljnih gorilnikov, izdelava kotlovnih regulacij, izdelava in montaža avtomatike za kotlovne regulacije, pooblaščen servis toplotnih naprav TVT Boris Kidrič, montaža, popravila in rekonstrukcija industrijskih strojev, elektrifikacija zvonov in elektroinštalacija vseh vrst. M-7382
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV!
Če vaša skrinja toči, rosi, ledeni ali neprenehoma dela, pokličite 062 512 348 ali 062 512 013. Popravimo na domu in damo garancijo. M-7401 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala o opravljenem 4. letniku Gimnazije Jusa Kramarja, pedagoška smer, za šolsko Ietol980/8I. Egon Titan, Kupšinci 48, Murska Sobota. M-7402 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 31910-3, izdane pri H KS KZ Panonka Murska Sobota, Urška Klemenčič, Dokležovje 55. M-7437 VELIKO UTO V MURSKI SOBOTI, primerno za skladišče in manjšo sobo za shranjevanje oddam. Telefon zvečer: 22 035. M-7452
Skrb in delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Bolečine in trpljenje si prestal, zdaj boš v grobu sladko spal.
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Jožef Ko jek
iz Murskih Črnec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence, cvetje, za sv. maše in v druge namene, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke, tov. Kose.dnarju za ganljivo slovo ob odprtem grobu ter kolektivom posestva Tešanovci, DO Potrošnik — Preskrba, trgovine Krog in Itasa Kočevje.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: TVOJI NAJDRAŽJI
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči. naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
ZAHVALA
V79. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, babica in prababica
Ana Vaš
iz Dobrovnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala dr. Vilmosu Vasu_ in Marti Vas, jjaedicinski sestri Giti Matajič za požrtvovalno delo, g. duhovniku Krampaču za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in B. M. za lepe poslovilne besede ter teti Irmi za pomoč.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Dobrovnik, 30. septembra 1988
Žalujoči: hčerka Marija, zet Janez, vnuki Franc, Zoli z ženo Heleno, Janez z ženo Marijo, Zoli in Hilda, pravnuki in sestra Terezija ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila naša dobra mama, babica in prababica
ZAHVALA
Gizela Reš
V 76. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Janez Lutar
iz Doliča 15
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga med kratkotrajno boleznijo obiskovali in tolažili.
Prav tako izrekamo zahvalo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence ter nam ustno ali pisno izrekli sožalje.
Dolič, 7. oktobra 1988
Žalujoči: žena, hčerke, zeti, vnuki in pravnuki
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar (kultura), Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščan plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
NOVO okvirjanje slik in gobelinov
Dušan ZEMLJIČ Št. Kuzmiča 11 a MURSKA SOBOTA (blizu čistilnice)
roj. Hreško iz IM. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v življenju kaj dobrega storili. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje.
ŽALUJOČI: hčerki Lenka Černčec in Marička Papič z , družinama ter drugo sorodstvo
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boi.
V SPOMIN
17. oktobra je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama in tašča
Gizela Ermenyi
Tudi čas ni izbrisal bolečine v naših srcih. Spominjamo se je in se zahvaljujemo vsem, ki so jo ohranili v lepem spominu.
VSI NJENI
STRAN 18
VESTNIK, 20. OKTOBER 1988
V moje srce si se vpisal in nihče te ne ho izbrisal. Čeprav v hladnem grobu spiš. v naših srcih še živiš.
N SPOMIN
22. oktobra minevata dve boleči leti, odkar ni med nami dragega moža, očeta in starega očeta
Jožefa Čontala
iz Sebeborec
V naših srcih je ostal del tebe, zato je naše srce še bolj boleče. Ko je sredi oktobrske noči tvoje’ srce prenehalo biti, smer ob težki in nenadomestljivi izgubi želeli, da bi tvoje utrujeno srce mirno spalo v gomili. Naše misli pa so ostale pri tebi in v naših srcih boš živel do konca naših dni.
Vsem, ki se z lepimi spomini ustavite ob njegovem grobu, naša prisrčna hvala!
VSI TVOJI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega nepozabnega moža in očeta
Jožeta Trplana, inž.
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v dneh iskanja jutranje.zarje stali ob strani in z nami sočustvovali.
Hvala vsem, ki so darovali cvetje in ga z dobrimi spomini pospremili na njegovo zadnjo pot.
M. Sobota
ŽALUJOČI: žena Silva, sin Tomaž, mama Ana, brata Karel in Stane z družinama ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
Letos mineva dvajset let, odkar nas je zapustil naš dragi mož oče in dedek
Vincenc Lipič
iz Tašanovec
Resnico, ki je kruta in neizprosna, je težko dojeti, a vendar je grenko spoznanje, da te ni in da’se nikoli več ne vrneš.
Praznina, ki je nastala s tvojim odhodom, pa bo v naših srcih za vedno ostala.
VSI NJEGOVI
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani.
Ne morem! Med nami je krsta lesena in grob je med nami. . . tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori.
(A. Škerl)
V SPOMIN
15. oktobra sta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sorodnica
Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši: le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni!
V SPOMIN
15. oktobra 1988 bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Že deset let te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
18. oktobra je minilo deset žalostnih let. odkar je prenehalo biti srce dragemu in dobremu možu, očetu, bratu, stricu in botru
Emilija Lovenjak roj. Šiftar iz Polane
Praznina in žalost sta napolnili naš dom, odkar si odšla in grenko je spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas. V naših srcih pa živiš in boš živela do konca naših dni.
Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu!
VSI NJENI, KI SMO JO IMELI RADI
Stanko Golob
iz Presike pri Ljutomeru
Hvala vsem, ki se ga spominjate, krasite njegov grob ter prižigate sveče.
ŽALUJOČI: žena Cilka, sin Stanko in hčerka Sonja z družinama
Francu Ivaniču
iz Večeslavec
Že deset let počivaš v hladnem grobu. Naši klici te ne zdramijo, solze ne zbude. Napis na grobu pa nas.spominja, da tu naš najdražji za večno spi. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obi-- skujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče.
VSI, KI SMO TE IMELI NEIZMERNO RADI
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, ,	in mirni spokoj podeli.
ZAHVALA	/c/	, r c >
(Slovo materi, dr. J. Smej)
V 56. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša ljubljena žena, mama, babica in sestra
Ana Serec
roj. Lukač iz Kroga
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebno dr. Štefanecu za požrtvovalno in nesebično pomoč pri zdravljenju, vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter drago mamo v tako velikem številu pospremili k njenemu počitku.
Posebno se zahvaljujemo tudi g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za lepo odpete žalostinke, predstavnici KS tov. Jožici Meolic za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, kolektivom LB Pomurske banke iz M. Sobote, Pomurskemu tisku, tozdu Eureca, kolektivu Mura tozdu Perilo — likalnica in šivalnica 121 brigade ter tozdu Oblačila in obrtniku Ernestu Granfolu ter njegovim zaposlenim.
Še enkrat prisrčna hvala vsem darovalcem cvetja, vencev in tistim, ki so darovali v druge namene.
Žalujoči: mož Jože, hčerke Ana, Metka, Vera ter Olga in Marija z družinama, sinova Jože in Franc, vnuki Nina, Dolores, Barbara, Mitja in Mojca, sestri in bratje z družinami ter drugo sorodstvo
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame in stare mame nam nihče ne more več vrniti.
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Emilija Potočnik
iz Dolnjih Slaveč
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Franc, sinova, Drago in Vlado z družinama, brat Ernest z družino ter drugo sorodstvo
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj blagi nasmeh še v srcu nam živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se, da več te ni.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 17. letu starosti za vedno nepričakovano, mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin in brat
Engelbert Miiller — Ego
s Pušče
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, delovni organizaciji ABC Pomurska iz M. Sobote in znancem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali številne vence in šopke ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za poslovilne besede ob odprtem grobu predstavnikoma ABC Pomurke M. Sobota in mladinske organizacije naselja Pušča.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: MAMA, OČE IN BRATJE
Kje si ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
Karel Šebjanič
iz Križevec v Prekmurju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala doktor Kiršnerju za lajšanje bolečin. Hvala duhovniku, pevcem žalostink, govorniku KS Križevci in gasilcem.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Križevci, 6. oktober 1988
ŽALUJOČI: žena Etelka, sin Aleksander z družino, hčerka Emilija z družino ter drugo sorodstvo.
Kje si ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Janez Bojnec
iz Dobrovnika
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju iz Dobrovnika, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom KS ter delovnim organizacijam SGP, tozd Vzdrževanje, ABC Pomurka, obratu Vzdrževanje, Vel. Potrošnik, Blagovnica — Samopostrežnica, NK Dobrovnik in NK Nafta.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČA DRUŽINA
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le dragega očeta nam nihče ne more več vrniti.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je, star 82 let, zapustil dragi oče in dedek
Franc Gumilar
gostilničar v pokoju iz Šalamenec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in Marti Sever za ganljive besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: sinova Feliks in Franc z družinama, sin Henrik z ženo ter snaha Marička
VESTNIK, 20. OKTOBER 1888
STRANJ9
v besedi in sliki
Soboška delegacija v Paračinu
Delegacija soboške občine, v kateri sta bila predsednik ŠO Andrej Gerenčer in sekretar predsedstva OK ZKS Boris Štefanec, seje ob 13. oktobru — dnevu osvoboditve in prazniku občine Pa-račin v SR Srbiji udeležila slavnostne seje skupščine te pobratene občine. V imenu skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij jih je pozdravil Andrej Gerenčer. Zatem so si ogledali otvoritev nove čistilne naprave, nato pa obiskali tovarno Budučnost, kjer proizvajajo električne kable za prenos nizke in visoke napetosti. V tej tovarni so spravili v pogon nov sodoben stroj, s katerim se proizvodnja kablov znatno povečuje. Ocenjujejo, da je to velik prispevek k nadaljnjemu razvoju parafinskega gospodarstva.
Kot nam je ob vrnitvi povedal sekretar predsedstva OK ZKS Boris Štefanec, je med tamkajšnjimi prebivalci čutiti zaskrbljenost in obremenjenost z razmerami v Jugoslaviji. »Zato so veliko pričakovali od 17. seje CK ZKJ, predvsem ustrezno oceno stanja in kako preseči neugodne razmere, da se negativno politično vzdušje ne bi še bolj stopnjevalo. Pri tem so nam tovariši iz pobratene občine Paračin zagotovili, da se bodo udeležili slovesnosti ob našem občinskem prazniku. To pa je dobra priložnost za izmenjavo stališč in mnenj, ki bodo pomagale, da bomo z ustrezno informiranostjo presegli vse nesporazume pri nas.«	M. Jerše
Prav gotovo je za vsakega, ki mora ostati na zdravljenju v bolnišnici, to zelo boleče, še posebno pa za otroke. Na oddelkih Bolnice Murska Sobota se letno zdravi tudi okrog 350 šoloobveznih otrok, torej učencev od 1. do 8. razreda. Zdaj že skoraj deset let lahko tudi v bolnišnici obiskujejo šolo. Na otroškem oddelku v Rakičanu so v ta namen uredili celo posebno učilnico, pa tudi igralnico za predšolske otroke; to pa so zdaj postorili tudi v novem kirurškem bloku. Na videz majhno, vendar dokaj pomembno pridobitev za otroke so slovesno predali namenu minuli ponedeljek. Sekretar OK SZDL M. Sobote Jože Stvarnik, ki je imel priložnostni nagovor, je poudaril, da ta dejavnost ne pomeni širitve dejavnosti v skupnosti otroškega varstva in izobraževalni skupnosti, temveč nujo, da bi okrevanje otrok v bolnišnici postalo humanejše in da ne bi bistveno zaostali za vrstniki, ki hodijo v redno šolo ali vrtec. Obe skupnosti sta za opremo novih prostorov prispevali okrog 13 milijonov dinarjev.
Jože Graj Foto: Nataša J.
Radenska v majhnih steklenicah
V petek so v obratu Mineralne vode v Boračevi odprli prostore nove nalivalnice in pognali novo polnilno linijo, ki jo je izdelala sosednja Tovarna polnilne opreme.
Gradnja in izdelava stroja je bila končana v dogovorjenem roku, kar je v sedanjem času nenehnega dvigovanja cen velikega pomena. Stroški znašajo 3,5 milijarde dinarjev, vendar je sedanja vrednost celotne naložbe 6,5
Istega dne. v petek. 14. oktobra, je bil v Radenski zbor delavcev, na katerem sp obravnavali načrtovani odhod direktorja TPO in pomočnika (odšli naj bi tudi nekateri drugi vodstveni ljudje) Ludvika Rajbarja in Vinka Prislna. Delavci so odločno proti takim kadrovskim rešitvam občinskih mož.
milijarde. Raziskave tržišča so pokazale, da je v prihodnje mogoče povečati prodajo le s pomočjo manjših steklenic, pa tudi ekonomska računica prodaje mineralne vode in brezalkoholnih pijač v majhnih količinah je ugodnejša.
Kljub težkim gospodarskim razmeram je Radenska uresničila vse naložbe skoraj v celoti po načrtih, veliko
V sožitju je moč naroda in narodnosti
Zgornje sporočilo naj bi bilo vodilo prireditev, ki bodo to šolsko leto potekale ob 30-letnici dvojezičnega šolstva v Pomurju, so povedali člani koordinacijskega odbora za pripravo proslavljanja tega pomembnega jubileja. Na seji, ki je potekala pred dnevi v Lendavi, so za predsednika odbora izvolili ravnatelja lendavske osnovne šole Drago Lugarič. Štefana Berkeja. Spregovorili pa so tudi o okvirnem programu praznovanja.
Največ poudarka bo namenjeno dejavnostim s strokovnega področja, sodelovanju med šolami in dejavnostim učencev. Posamezne dvojezične šole naj bi v kratkem pripravile svoje konkretne programe. V njih pa naj bi bile tudi aktivnosti, ki bi jih bolj povezale z njihovo okolico, s starši in krajevnimi inštitucijami.
Na seji so se konstituirali tudi trije odbori: za skupno glasilo, program proslave in priprave videofilma, ki bi predstavljal 30 let življenja in dela na dvojezičnih osnovnih šolah.
se
VESTNIK
IN
SLQVENIJATURIST
BOSTA POPELJALA ENEGA IZMED
• NAROČNIKOV VESTNIKA ZA 2 DNI
V SAN MARINO!
Dragi bralci, vaš tednik — VESTNIK — misli na vas! In če še niste, postanite naši redni naročniki!
pa so vloži h tudi v sodobnejše, kakovostnejše in hkrati cenejše- izdelovanje in polnjenje (načrti kakovosti, uvajanja računalništva, nove celostne podobe, raziskovalne naloge ...).
Kako v Radenski naprej? Ena od ugotovitev je, da srednjeročni program v glavnih potezah izvajamo kljub bistveno drugačnim razmeram, kot pa so bile ob njegovem sprejemanju je povedal Herbert Šeber. »Trenutno nas obremenjuje tudi odločba arbitražnega sodišča in ne dovolj z ljudmi dogovorjena kadrovska pomoč občinskemu gospodarstvu. Tudi mi moramo biti pozorni do teh stvari in do vseh drobnih vsakodnevnih problemov, ki se pojavljajo. Vsakemu mora biti pred očmi skupni interes kolektiva, celotne Radenske, ne pa interes posameznika oziroma njegova posamezna uveljavitev. Radenska bo imela težave pri plasmanu svojih izdelkov ne samo zaradi padca kupne moči, ampak iz vam znanih drugih vzrokov. To pa pomeni: še bolj okrepiti prodajno in razvojno službo, zagotoviti kakovost izdelkov in izdelovati čim ceneje.«
Hkrati je dejal, da sta oba projekta v tozdu Moravske Toplice in tozdu Mineralna voda že v končni etapi priprav.	Bernarda Peček
O SREČANJU NARODNOSTI
XIII. srečanje narodnosti sosednjih dežel so organizirali Re-toromani iz Švice. Predstavniki narodnosti/narodnostnih manjšin iz Avstrije, Italije, Jugoslavije, Madžarske in Švice so se tokrat med 14. in 16. septembrom zbrali v Švici, v mestu Chur /Coira/ Cuira, kjer je sedež narodnostne organizacije švicarskih Retoromanov. Ta narodnostna manjšina šteje 51.100 članov.
Zbrali so se predstavniki 15 narodnosti, ki so se udeležili srečanja kot delegati 24 narodnostnih organizacij in prej omenjenih držav. Madžare iz SR Slovenije je predstavljala štiričlanska delegacija sisa za prosveto in kulturo madžarske narodnosti iz Lendave in Murske Sobote (M. Požonec, F. Hajos, E. E6ry, J. Voroš). Bili so navzoči tudi predstavniki slovenskih narodnostnih skupnosti iz Avstrije, Italije in Madžarske, med njimi dr. Franci Zwitter, dolgoletni koordinator srečanja, poslanec v avstrijskem zveznem parlamentu, Karel Smolle, Slovence iz sosednje Železne županije na Madžarskem pa je zastopala Marjana Sukič.
Tema srečanja je bila Teritorialni princip in mobilnost. Uvodna referata sta prispevala prof, dr. Giorgio Malinverni z Univerze v Ženevi ter dr. Andrea Melchior, župan mesta Chur.
V razpravi so opozorili, da stara statična agrarna struktura povsod — tudi na območju manjšin — razpada, ljudje ne prebijejo več večine svojega časa v domačem kraju, temveč so v industrij-
IZVRŠNI SVET SO GORNJA RADGONA SPREJEL SKLEP O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V DO AVTORADGONA
Normalizacija le z ukrepom?
V četrtek (13. oktobra) je Izvršni svet SO Gornja Radgona sprejel sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v DO Integral Avtoradgo-na, ki ga morajo še sprejeti zbori Skupščine občine Gornja Radgona na zadnji oktobrski seji.
Izvršni svet ugotavlja, da družbenoekonomski položaj delovne organizacije ne daje možnosti za normalizacijo razmer ter da se te lahko normalizirajo le s predlaganim ukrepom družbenega varstva, so zapisali na koncu obrazložitve. Vsi kazalci poslovanja so negativni, z izjemo izvoza, ki se je povečal za 54 odstotkov. Posojila DO Avtoradgona znašajo 10 milijard dinarjev, v prvem polle-
Na nekoliko nenavadni tiskovni konferenci na Janževem Vrhu (12. oktobra), ki jo je sklical direktor DO Avtoradgona Ferdo Matvoz samo za pomurske novinarje, nas je strokovni kolegij seznanil z nekaterimi pomembnimi podatki o razvoju in dosežkih. Člani kolegija na minuli razširjeni seji ob
činskega sindikata, ki je potekala v Avtoradgoni, baje niso prišli do besede. Zanikali so takratne izjave sindikalnih predstavnikov iz delovne organizacije, za pobudo mladih iz Avtoradgone, ki je bila prebrana na skupščinskem zasedanju, pa so dejali, da je niso napisali sami.
tju so morali plačati 4,4 milijone obresti, v tretjem četrtletju pa 4,2 milijarde. Če bo obrestna mera ostala na sedanji ravni, bodo morali ob koncu leta plačati 12 milijard dinarjev obresti. Likvidnost vzdržujejo z najemanjem novih posojil. Poleg tega je izrazita kriza vodenja, ki se kaže v nadpovprečni fluktuaciji vodstvenega in strokovnega kadra, nezaupanju v vodstvene in vodilne ljudi, neprestanih reorganizacijah v DO in neugodni kadrovski sestavi.
Sklep o uvedbi družbenega varstva, ki ga bo izvršni svet predlagal v sprejem zborom občinske skupščine na seji 27. oktobra, pravzaprav ni nobeno presenečenje. Izvršni svet je že dolgo spremljal poslovanje 1300-član-skega kolektiva, ki je v zadnjem obdobju na robu rentabilnosti, na zadnjem skupščinskem zasedanju pa so delavci Avtoradgone
ski družbi v stalnem gibanju. Zato so menili, da je potrebno v sistem varstva manjšin vključiti poleg teritorialnega načela zaščite tudi naravna kulturna, gospodarska in politična središča.
V imenu narodnostnih sisov Lendava in Murska Sobota je v razpravi spregovoril Ferenc Ha-jos, ki je med drugim povedal, da bi bilo z vidika narodnosti mogoče sklepati, da mobilnost povzroča hitrejše asimilacijske procese kot uveljavljeno ozemeljsko načelo. Narodnost pa se ne sme izolirati. Pri tem je opozoril na to, da je pri dnevni migraciji pripadnikov narodnosti zelo pomembno, ali migrirajo v središča znotraj narodnostno mešanega območja ali zunaj njega, kako se v teh okoljih uveljavlja funkcionalna dvojezičnost in kakšna je dvojezičnost nasploh, še prav posebej pa v delovnih okoljih. Ža obstoj narodnosti je odločilnega pomena gospodarski položaj ozemlja, kjer narodnost živi. Pletilstvo v Prosenjakovcih veže tamkajšnjo narodnost na avtohtono ozemlje z zagotavljanjem delovnih mest, bolj oddaljene vasi od takih središč pa se praznijo, tudi Dobrovnik ih okolica, kjer je z gospodarskega, še prav posebej pa z narodnostnega vidika zelo pomemben in utemeljen kak industrijski obrat. Opozoril je še na pomembnost dvojezične vzgoje in izobraževanja ter pouka madžarskega jezika nasploh za vse šolarje madžarske narodnosti. Na koncu je poudaril pomen zagotovitve vsestranske enakopravnosti narodnosti z
prebrali pobudo (ob pomoči OK ZSMS), naj za delovno organizacijo izrečejo ukrep družbenega varstva. Že to je bil tehten razlog, da poskušajo najti najprimernejšo rešitev.-
Predlagani ukrep bi bil izrečen za dobo enega leta, in sicer za delovno organizacijo, delovno skupnost skupnih služb in temeljne organizacije združenega dela. Predsednik začasnega kolegijskega organa bi bil Ludvik Rajbar (že prej zaposlen v Avto-radgoni, sedaj direktor TPO Radenska Radenci), za proizvodnjo, marketing in AOP bi bil odgovoren Vinko Prislan, za finance in naložbe Jože Farič, član iz
Jubilejna peta razstava v Ljutomeru
Ljubiteljski turistični delavci v Ljutomeru so kljub mnogim težavam pripravili tudi 5. razstavo turističnih spominkov, domače in umetne obrti. Ob
da ni dovolj le hoditi z razstave na razstavo, ampak se morajo ti izdelki pojaviti tudi na policah ljutomerskih in drugih trgovin. Poleg tega pa je v
otvoritvi se je v avli zadruge Prlekija v Ljutomeru zbralo kar veliko število ljubiteljev tovrstne umetnosti.
Čeprav je letošnja razstava nekoliko skromnejša po obsegu, pa je njena kakovost na višji ravni. Prijavilo seje 38 avtorjev s čez 330 izdelki. Predsednik ocenjevalne komisije je bil dr. Janez Bogataj, ki je navzoče opozoril,
turistu potrebno to izdelovanje spominkov tudi pokazati, pri tem je kot vzor omenil lončarja Karla Žumana. Skrajni čas je, da začnemo prenašati vse to bogato znanje ljudske umetnosti na mlajše rodove, pri tem so lahko v veliko korist prav šole.
Podelili so nagrade za ideje in nagrade za izdelke. Za idejo o upora-
----------'MURSKA SOBOTA
Priznanja in nagrade mladini članom RK
V okviru praznovanja 125-letnice Rdečega križa je predsedstvo skupščine Rdečega križa Slovenije razpisalo natečaje za najboljša likovna in literarna dela na teme Združeni za mir, Metulj miru in Kdor zdravo živi, ne kadi med mladimi člani in mladino Rdečega križa Slovenije. Na natečaj so se vključili mladi iz 29 • občinskih organizacij Rdečega križa Slovenije, med njimi tudi mladi iz soboške občine iz osnovnih in srednjih šol. Za svoja dela so prejeli kar štiri priznanja in nagrade. Za literarne prispevke na temo Združeni za mir, sta prejela priznanji in nagradi Jožica Lukač in Boštjan Ritonja iz Bakovec. Priznanji in nagradi za prispevke na temo Kdor zdravo živi, ne kadi, pa sta prejela učenki Srednje družboslovne in ekonomske šole Murska Sobota Darja Markoja in Simona Papič.	F. M.
večinskim narodom ne samo normativno, temveč tudi dejansko, ter ustvarjanja vzdušja razumevanja in sožitja, kar je predvsem naloga večinskega naroda. Če se bodo narodnosti/narodno-stne manjšine počutile kot sestavni del družbe, v kateri živijo, potem bodo odpadli tudi razlogi za konfliktne razmere.
Na koncu srečanja je bilo sprejeto sklepno sporočilo, ki bo dostavljeno vsem mednarodnim inštitucijam, ki se ukvarjajo z narodnostnimi manjšinami in človekovimi pravicami. Sporočilo obsoja načrtovano rušenje narodnostnih — madžarskih, nemških, srbskih, židovskih in drugih manjšin v Romuniji, izraža zaskrbljenost zaradi pojava nacionalističnih teženj v določenih delih Evrope, ločevanje narodnostnih skupin po jezikovnih in etničnih kriterijih na narodnostno mešanih ozemljih in izraža neomejeno solidarnost z vsemi prizadetimi narodnostmi/narod-nostnimi manjšinami. Sklepno sporočilo s XIII. srečanja narodnosti sosednjih dežel na koncu poziva vse vlade držav, še prav posebej pa Evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju, da si ob 40-letnici listine o človekovih pravicah še prav posebej prizadevajo ustvariti razmere za enakopravnost in obstoj narodnostnih skupin.
Gostitelja naslednjega XIV. srečanja narodnosti sosednjih dežel bosta hrvaška in nemška narodnostna skupnost iz županije Gydr-Sopron na Madžarskem. Srečanje bo od 13. do 15. oktobra 1989 v Sopronu.
vršnega sveta (funkcijo bi opravljal nepoklicno), za splošni sektor Dana Sukič (upokojenka, funkcijo bi prav tako opravljala nepoklicno) ter za nabavo, prodajo in zunanjo trgovino Helena Bojnec.
Začasni organ bo dolžan sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo motenj, zaradi katerih je bil potreben takšen ukrep, urediti medsebojne odnose, sprejeti program za sanacijo DO in tozdov, izdelati dolgoročni razvojni program, urediti in uskladiti samoupravne splošne akte, pisno poročati o izvajanju ukrepa, preveriti ustreznost obstoječe organiziranosti in drugo.
Če bodo sklep sprejeli tudi zbori občinske skupščine, bo začel veljati po uradni objavi, uporabljal pa se bo že od 2. novembra.	Bernarda Peček
Soboški obrtniki so slavili
Ob 20-letnici Obrtnega združenja Murska Sobota je bila v dvorani kina Park slovesnost, na kateri so zaslužnim posameznikom podelili 4 priznanja Zveze obrtnih združenj Slovenije. Prejeli so jih Štefan Maučec, sodar iz Gančan, Jože Kuhar, gostilničar iz Moravskih Toplic, Ivan Mer-tiik, tesar iz Bratonec in Ernest Bransberger, soboslikar iz Murske Sobote. Podelili so tudi 23 priznanj soboškega obrtnega združenja. Slavljencem je spregovoril predsednik izvršnega sveta Janez Stoti, ki je poudaril velik pomen drobnega gospodarstva in s tem tudi obrtništva za nadaljnji razvoj soboške občine. V kulturnem programu so nastopili Prekmurski oktet, beltinska folklorna skupina in banda Kociper—Baranja.
Nato je bila v prvi osemletki še otvoritev zanimive razstave izdelkov okrog 40 obrtnikov iz soboške občine, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo. Predsednik Obrtnega združenja Murska Sobota Jože Špilak je v svojem govoru orisal 20-letno pot združenja in vključevanja obrtnikov v družbenopolitično življenje.
M. Jerše
KREPIMO
— Ko odhajamo od doma, preglejmo: ali so izklopljeni vsi električni priključki, ugasnjena plinska peč, izklopljen televizor. Če otroke pustimo same, preglejmo, ali so vžigalice na varnem mestu.
bljanju vaških grbov, ki spadajo k tradiciji in ljudski umetnosti mnogih prleških krajev, je prejela nagrado Osnovna šola Križevci pri Ljutomeru, točneje: tamkajšnji krožek ročnih del. Ciril Kosi iz Veržeja pa je uspel z idejo za vrečko iz blaga z.a pakiranje moke iz znamenitega veržejskega Babičevega mlina.
Nagrade za izdelko pa so dobili: Milan Petek iz Bučkovec za pletarske izdelke, Karel Žuman za lončarske izdelke (edini v SV Sloveniji, ki je pokazal, kako se je potrebno »obrniti v svet«), Marjan Sadi iz Veržeja za »piitarja« (že v primerni embalaži, pred leti je izdelal znanega leščečka, čuvarja narcis), in Nežka Bezjak za izdelke iz povoščenega papirja.
Bernarda Peček
Dan Panonke
V organizaciji KZ Panonka in za Pomurje ter pod pokroviteljstvom sozda ABC Pomurka bo v soboto na sejmišču v Murski Soboti Dan proizvajalcev Kmetijske zadruge Panonka. Prireditev, ki je postala tradicionalna, saj jo po lanskoletnem premoru tokrat organizirajo že četrtič, je namenjena predvsem kmetom in zadružnim
delavcem, saj za to priložnost pripravljajo tudi bogat strokovni in kulturni program.
Na prireditvi, ki se bo začela ob devetih dopoldne, bodo razstavili najboljša goveda in prašiče, prikazali rezultate pospeševalnega dela v poljedelstvu in živinoreji ter dopolnilnih dejavnostih, podelili pa bodo tudi nagrade in priznanja najboljšim pridelovalcem in rejcem. Za to priložnost pripravljajo tudi bogat kulturni program, v katerem se bodo predstavile domače amaterske in folklorne skupine.
L. Kovač