H. flnflta. —---- 1 ifMPHt ' nHH L IpPfli UH, BI, Mi. --------------"—^_____ ^p- ^ ^^ —■—"— —■—- —"^^» wbmv svav« .Slovenski Nvod* v«l|a p» pm, m knje fafvfc Antro-Ognke: a Hrmfljo afekte skoptj upre). . K 60-- crio Uto nape) . . .' . K 6fr- •trtteta ^ I .* .' ; 15- » Ameriko ta m dtife dežeJe: H aescc . . . . . 5*50 cdo lcto naprej . . . . K 7j demokratski program. Slovenski demokratje hočemo y tem velikem delu imeti svoj časten deic:. ie nekaj 1AM Nedeljski >Slovenecc je napisal članek, v katerem kvitira naš eobotni članek >Nekaj svetovc, ki ga je napisal dr- Ivan TavČar- Glavno glasilo SLS kvitira ta članek 2 dok a 3 zmemi-mi besedami, pravi da ga pozdravlja z veseljem in da je trdno prepričan, da se oblaki razprše in da nastopi zopet medsebojna strpnost in odkritost- >Mi želimo in hoćemo načelnosti-c Načeloma se glede politične taktike popolnoma strinjamo- Kakor hitro je to načelo priznano, je pa predpogoj za pošteno izpolnjevanje tega načela, da pometa vsak pred svojim pragom in da se nikdo ne postavi na stališce pro-fesorja, ki daje deci nauke- Ne glede na to, da vzbuja takšna poza veselost, vzbuja tuđi odpor- Mnogo bolje je, če se do dobra zlasamo, nego da si kđor-koli upa drugemu dajati z visokega nepotrebne nauke- Kaj naj rečemo o dobri volji in o sporazumu glede taktike, če piše glavno glasilo SLS v eni sapi z očitki še: >Dr- Tavčar deU dobro in slabo na vse strani enako. Mi te mere za svojo stranko ne moremo sprejeti.« Ne morete sprejeti? Zakaj pa potem govorimo o sporazumu, zakaj se dogovarjamo o taktiki, zakaj sku-šamo lokalna nasprotja ublažiti, če te mere ne morete sprejeti? JDS pač dokazuje, da se hoće boriti ne proti katerikoli stranki, pač pa za uresničenje svojega programa, načelno- Da pri tem snujemo svoje organizacije, da se v njih organiziralo naši pristaši, ki hočejo naša načela izvrše-vati. ali ni to lojalno, ali ni to nekaj po sebi umljivega, nekaj potrebnega? Ce pe v lokalni agitaciji, zlasti pa tam, kjer se shodov udeležujejo pristaši raznih strank, v razburjenju greši od obeh ali vseh treh strani, je treba vsaj razumeti. če tuđi ne odobravati- Ali to mero sprejemate? Vsak sporazum glede taktike, vsaka lojalnost mora biti obojestranska- Ali je morda lojalno, kakor piše »Domoljub«? Nikjer še nismo čitali, da se obžaluje infamija, s katero se podtika Radić naši stranki* Nasprotno, >Domoljub< v svoji 14« št« vilki še ponavlja to pisanje in govori v isti sapi o Hadićevem vzorca, po katerem hočejo >kmetski liberalci« ostvariti kmecko atranko, tako da izgleda za neukega človeka, ki hesed >Domo-ljubac ne deva na tehtnico, kakor da je JDS na zadnje še ćelo ▼ zvezi z La-hi in Madžari- Končno še, kdor hoče lojalnosti mora vsako nasprotno stranko imenovati z njenim imenom, na pa z besedo, ki utegne v gotovem kraju in v gotovi okolici pomeniri psovko in ki je večkrat tuđi tako mišljena- Ali je lojalno, kakor piše v petih noticah o nas zadnji >Domoljnbtisoč slučajeve- V javnosti tega nočemo sto-riti- Predložiti hočemo zbirko takšnih slučajev vodstvu SLS, in stvar dogovora bo. da obe stranki, ki imata sedaj tuđi jednake dolžnosti z ozirom na politični položaj v centralni vladi v Beogradu, poskrbita za lojalno etrankino delo tuđi tam, kjer gre za strankino agitacijo- Dr- Zerjav nam je vsem pred nekaj dneri v članka >Ne bodimo manjši kakor smoc povedal tehtne beeede, dr* Taar&tr ie v Članku rNekaj svetov« po— vedal, kar je treba in s cimer ▼ bistvn soglaša nedeljski >Sloven6ev< uvodnik >Nekaj dostavkov<* Za enkrat naj velja za pristaše veeh strank načelo, da se ne udeležujejo shodov, ki jih skliče dru ara stranka, in da tak ih shodov v nobenem slučaju ne- motijo; da se pri agitaciji poslužujejo lojalnih sredstev in trditev; da zastopajo načela svojih strank in njihovo stvarno izvrševanje; da nikogar pri tem ne vodi sovraštvo do nasprotne stranke, marveč vedno in izključno Ie pošteno prepričanje, da je treba delati v korist ljudstvu in da 5=0 načela stranke koristna ne zato, ker jih je poveđalo strankino glasilo, ampak zato. ker vodi pristaša prepričanje, da se da narodova politika na ta način najboljše ureeničiti- Pri pregreškah proti tem načelom je prvo zđravilo — priznanje- Jednaka mera mora tu ve-Ijati za obe stranki brez razlike- Le po tem se bo dalo mesto životarenja politično živeti in delati, ali pa — ne pojde. m slntniiaii mm. Ni še izšla, no, »Naprej« objavlja novo stanovanjsko naredbo, ki jo men-da dobimo v prihodnji Številki »L'raa-nega Lista«. Potrebna je vsekakor bua. Nišo pa potrebne neka te re robatc^ti te naredbe, ki se bodo morale takoj onii-liti, Če nočemo, da se iz dosedanje sta-novanjske mizerije ne napravi nova i n hujsa. Tako bo škodovala toč/:a. da se ne sme odpovedati stanovanje ali njega del v druge kot stanovanjske naine-ne. Ćela vrsta trjeovskih kontorjev, pi-saren za inženirje, ki se hočejo nastaniti, in slično, je s tem onemogocena, ćela vrsta budi izgubi možnost otvoriti podjetje, ki bi prehran^evalo lahko več družin in koristilo v gospodarske™ ozi-ru javnosti. Res, da tuđi verižr.iki ne morejo odpreti svojih »agencij«. Toda dobro in slabo ne gre metati v en koš, dokler je dovolj drugih in v tein slučaju do vol j nadzorovalnih sredstev in organov. — PreveČ ozkosrčna je dolo-čitev glede stevtla stnnovalcev. Ali posli res ne smejo imeti svoje sobe? Res da se da s posli napraviti »vratica« in se po krivem za rodbino lahko za-hteva več sob, kakor potrebno, toda ali ne morejo tuđi tu pomagati zaupniki in nadzorovalni organi? Ali pa morajo posli spati pod streho, v predsobi ali y kuhinji? To je vendar iz ozirov na higijeno in socialno pravičnost ravnotako nedopustno. kakor je nedopustna vpo-raba prevelikih stanovanj za male rodbine. Še bolj velja to za določbo, da se tuđi kuhinja sme zasilno vporabiti po drugi stranki. Ta določba je tako nevar-na zdravju, hišnemu miru in utegne v njej ticati toliko hišnih sporov in nevar-na obremenitev za sodiŠče in razsodi-Šče, da smatramo to naredbo narav nost za nesocialno. Končno ako se pri-čaknjc nasciturus, ali ^e sme zakon-skemu paru z dvema sobama o d v z e -ti tretja brez ozira na eventualno zdravstveno stanje matere? To določitev s obžalova-njem pogrešamo. Druga velika pogreška je pa napravljena v določbi razsodi-šča, ker je ž njim odpravliena pritožna instanca in ker jemlie ta določba mož-rost ne samo pravnih lekov, ampak tuđi pravne pomoči. Ta navidez demokratična uredba pomeni naravnost kriSečo krivico za vsakega, ki ni dovolj zgovo-ren, da zastopa svoje upravičeno stali-šče. Bodočemu sosvetu pa tuđi ne pripisujemo one salomonske sposobnosti, da bi v većini sluČajev razsodil »po last-nem preudarku« dovolj objektivno. Kakor je potrebno resiti stanovanjsko rr.i-zerijo radikalno, tako ima vsak rađika-lizem svoje meje, zlasti potrebno ;e pa to tam, kjer utegne črka naredbe dati povoda izvrševanju ne pravice, anmi»'< diktature. Naredba je sestavljena v tak -Snem duhu, da bi se nič ne čudili, če bi določala, da sme stranka, ki išče stano- vanje, dobiti s sobo tuđi Se pohištve Iastnika in s kuhinjo tuđi krožnike in le-dilno orodje in na zadnje še souporabo drvi ali jedilne zaloge. Mi odobravamo vsako pametno naredbo, ki je demokratično sestavljena in ki se demokratično izvršuje, toda ne odobravamo pretira-vanj, ne odobravamo demagogije, in zlasti zahtevamo, da se upoštevajo že v navecibi sami nekateri zdravstve-n i oziri. da se garantira hisni mir, nravnost, da ostanejo v veliavi določbe proti neznosnim sostano-valcem, da nišo izkljućeni posli, da se lespektira zasebna lastnina imetnika stanovanja in Iastnika hise (n. pr. proti podnajemniku. ki hoče na parketu cepiti drva, v kuhinji prati, se na vodovodu umivati itd.) in končno« da se Jvr>rprneniio določbe r-.rr-^>''y■- tv--da ima stranka, ki misli, da se ji sodi krivien. ^-»^ko poslužiti se prav •• •» ea leka in pravne pomoći. Dokler se naredba v tem zmislu ne spreme-ni, se z njo ne moremo zadovoljiti, ker ni pravična za vse, ne glede na to. ali ima naredba dovolj pravnega temelja z ozirom na še veljavne stare in na že veljavne za nas na novo sprejete zakone. Poslednje omenjamo samo mimo-grede i željo, da se demotjoška naredba v deželni vladi pred publikacijo primer-no izpremeni ali pa, da ji takoj sledi do-datek v zgorajšnjem zmislu.__________ Politične vesti. Občni zbor kralevne organizacije JDS v Celiu. V četrtek 3. aprila se ie vršil v celjskem Narodnem domu lepo obiskan II. redni občni zbor krajevne organizacije JDS. Zborovanje je otvoril in vodil pred-scdnlk dr. E. Kalan, ki je podal v svojem referatu dobro, vsestransko izerpno poro-čilo o političnem našem položaju. V ospredju vseh vprasan] stoii še danes zu-nanje političen položaj, naše meje 5e nišo določene. Alarmantne vesti, ki so dohajtle zadnje tedne iz Pariza, so bfle vsekakor preuranjene. Naše državno ujedinjenje je de facto izvršeno, formelno še ne, ker $e nismo od lige držav, ki zboruje v Parizu, kot država priznam", dasi se npravičeno smatramo kot zavezniki antante. Za nas skrajno neugodna in nesprejemljlva resitev spornesa vprašanja z Italijo se je zavlekla, mirno lahko izjavimo, da v naš prid. Ne-jasen zunanji položaj daje določeno smer-nico naši notranjt " medstrankarski politiki. Mi doma imamo nalogo, da dajemo kar naikrepkejšo oporo in zaslombo našim za-stopnikom v narodnem predstavništvu. Naša stranka Je državotvorna stranka, v strosri discipliniranosti povdarjamo kot najvišje načelo okrepitev mlade države, izključujemo strankarske boje, povdarjamo potrebi poglobitve organizacije z osnovan-leg strank, ne pa strank proti strankam. Delovanje krajevne organizacije v pretc-čenem poslovnem let« je bilo dokaj živahno, bolj sicer izven Celja na shodih in zborovanjlh. ko v Celju In celjski okolici sami, kjer caka organizacijo še mnogo de-la. Iz tajnikovega poročila, ki ga je poda! urednik V. Spindler, posnemamo, da Je šte- LISTEK. FlUumnoBlfno druitvo. Gotovo se bo Kdo zopet zgražal. Ne samo v »Grassti TagespoSti«, ampak *u-di v IJubljai 1. Zadnjič je nekdo ookazi>-val, da je vsa naša (— namreč slovenska) kultura nemškega izvora, da so nam vse prinesli Nemci itd. Zato baje nimamo pravice do starih nenrtkih kulturnih gnezd, ki so tekom časa nastala po naših mestih. Mi smo že pri nem-škem gledališču poveJali. kako razume-mo to stvar. Sedaj je prišlo na vrsto »Filbarmonično ćrušrvo«. Viada je de-jala to uru^tvo ;n njegove preniOženje (180.000 kron) pod driavco kontrolo. Obenera se javlja da ie načr* Z3 us;a-novitev konservatorija v t Subljam ze izdelan in cSa bo aaibrit v najkrajšetn Času potrjen. To je zelo razveseljiva vest. Naia »Olasbena Matica je stala že do sedaj na visoki stopinji t. ie tekom svojega obstoja ustvarila tetnelj za slovenski konservatorij. In ta umetnisKo tako visoko stoteči zavod se je raoral stiskati v tesnih prostorih one male niše v Vegovi uiici, dočim je »Filhanno-nično društvo« razpolagalo z leplm prostorom na lepem Muhljanskera Kongres-nem trgu. Vsak tujec si ie po tem ps« mislil, da smo Slovenci v glasbeni umet-nesti rcvežl in da Nemci v?,f1ržujejo to umetnost pr! »ias. Scvcda H se bil tn-jec na koncertih preprićal, da je nasprotno res: toda potem bi gotovo ne azumei Lako ie rco^očc d>? domac! slovenski glasbeni zavod nima niti pri-mernih prostorov, dočim ima nemški zavod svoje lepo poslopje. Kaj takega je bilo mogoće v Avstriii -- danes ie čas, da se zbriše ta javna laž: vFiinarmoniČro rtruStvo« je eno naj-startjših ljubljanskih društev. Nastalo je pravzaprav Že I. 1702. Rodilo se je iz naše prve »Acadetniae opero-s o r u m« , ki je bila po vzoru italijan-ikih akademij listanov:iena K *C03 Ta »akademija-« je imela namen zbrati v sebi kulturno delavne ljudi in pospeše-vati vse vrste znanosti in umetnosti na Kranjskom. Leta 1701. je bila akademija slovesno otvorjena v deželni hiši. Njena pravila je čital stolni prost Janez Prešeren. Delovanje akademije se Je kmalu poznalo: znanost in umetnost je bila poslej v Ljubljani bolj cenjena. Zato se je hotelo povz digni ti tuđi glasbo, ki so jo dotlej gojiti samo jezuiti za svoje posebne namene. za cerkev in za gledi-ške domače predstave. Znar je bil jezuit p. Nikolaj Dolar, ki je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju povzdignil glasbo s svolimi skladbamL ToOa 1658. je ta pater odšel na Netriško in glasbena umetnost se je v Ljublian* malo goiila. Akademija je hotela pospete vati tuđi glasbo, zato je nastala 1. 170k. posebna glasbena družba »Academu-Phlkkrlar-monicorum*. Njen nstanovitelj je bil Ja-nez BerthoJd. Dne 30. jolija 170?. je bila akademija otvorjena s sliv ništio na Ljubljanici. Njen namen je bil gojiti cer-kveno in posvetno glasbc. pobožna Ljubljana tedanje dobe je ?eida pri bolji službi kar največ sijaja in umetoostL Društvo je torej sodelovalo na koru v stolni cerkvi itd. Pa tuđi S'cer ie nasto-palo z glasbenimi prireditvami. L. 1703. je bil v Ljubljani princ Evgen Savojski, ki je šel k armadi v Italijo In fiiharmo-nično društvo ga .e sprejeio s svojo godbo — princ je rekel, da še ni kaj tako lepega slišal. L. 1704. je društvo priredilo veliko slovesnost na Liubljanici: ijrraio se je na razsvetljenih Čolnttr. L. 1705. je društvo pri »avguštinarjih« so-delovalo pri žalni službi bozi! za umrlim cesanem Leopoldom. Nekaj let po-zneje (1. 1716) je priredilo društvo v čast rojstva princa eopolda regato na ljubljanici, ki se ie končana zvečer s koncertom in plesom v deželnem dvorcu. L. 1718. je umri ustanovitelj fifliar-monične akademije l'erthold in s tem je bilo tuđi konec prvemu delovanjn društva. Sele 1. 1794. ie filhanronično dm-štvo zopet oživelo in sicer so ga oživili ljubljanski meščam (Karei Moos, dr. Kogel, Jellenitrkv. nickschuhK PriiStvo je priredilo nekaj koncertov. L. 1796. n. pr najdemo tuđi našega Vodi ika med dani društva. Karei Moos je umri leta 17*&. in vojni dogodki so ni'»iiH nspešen razvoj. Vendar ie društvo skn^ato ožtv-Uati drnžabno življenje v Llubijani. Imenovalo ie n. pr. Havdna za častnega čbna in L 1800. ie počastilo s posebnim večerom slavnega an^e^keg« junaka Nelsona, ko je onsel s svojo lepo tađy Hamihon v Ljubljeno. V vofnem letu S%9. je voiaska oK last porabila društvene prostore ase m teko ie za nekaj časa preaefcaio delovanje. Za nas te glavm snrar* da vi-đimo v tem dmJivu kohurea »vod i* čast*v h< *e ni bilo : a rodnih r*7liV in je vsako društvo združevalo v sebi vse mešćane. delali so v njem Slovenci in Nemci. Seveda ie mla zunanjost diuštva neni^ka kakor je bila sn)oh stara Ljubljana do 1. 1880 na zunaj nem^ka. Ko bi lila Ljubljana v lesniči nemsko me-ito. Si se ne biia mogla v nekai letiii izpremeniti v slovensko prestc-Iico s skoraj čisto slovenskim prebivalstvom. V poprejšnjih letih je bilo »FilharmoniČ-no dnjštvoc eno izmed onih drustev, Ki so jih Nemci okupirali 2ase. To jim je bik> t3m lažje, ker so imeli zasedena najvišja mesta in so dobivali za , take stvari podporo od vlade in od »Kranjske hranilnice«. Ob času, ko je nova slovenska oesem iskala zavetišća po Ljubljani, se je šopirila nemška srjasbe-na umetnost v »Tonhalle«. To ni bil »rio-goče kak zaved, kjer bi bila nemška domaća kuliura ustvarjala kaj novela, le-pega, velikega, ampak je bila er:a onih nemšJah trdnjav. ki so vzrastle iz starih privilegijev in so se v njih nernški birokratje in aristokratje reprezentirali kot nekaki kulturonosci. Ako je hotel svetovni umetnik v Ljubljani uspeti je moral nastopiti pod okriljem slovenske-ga glasbenega zavoda — ker mu fUhar-moničoo društvo ni moglo garantirati za zadosten obisk NaSa Ljubljana tuđi v tem ozira ni delala nikakih izjem in je vsako glasbeno nmetnost sprejela nepri-stransko kakor je zaslužila. Zato »Fil-harmonična dražba« ni imela nikakega iKfflnm* več — ker sama iz sebe ni mogli nifimr ustvarjatL Kadi verjamemo. da bi oda pod Hvšo Avstrijo životarila naprej Hi najbrže tndl delovala (z de- narjem se da vse doseči) ampak kultu-ren faktor bi ne bila za nikogar več. b tem pa izgubi društvo svoj življenski pomen. Danes je to samo še zunanji spomin — ostanek iz davnih časov. Kulturno delo — (ki je bilo nekđa] v društvu) goje danes pri nas »Glasbena Matica« in druga pevska društva. Ali nimajo torej ta društva naravno pravico, da podedujeio zapuščino starih Casov — prav tako kakor so zdaj narodi podedovali dedščino stare države r. V »Pilharmoničnemu društvu« so bili svoj čas tuđi Slovenci. Vse Dremoženje ie last Ijublianskega meščanstva in temu meščanstvu getovo ne more nikao odrekati pravice, da zahteva, naj pf>-stane poslopje »Filharmonične&a dre« štva« last našega bodočega jujjoslovan-skega konseTvatorija. S tem priđe pravi lastnik, t j. narod do svoje pravice in pojesti kaj ti vse to je vzrastlo na nje-: govih tleh in iz njegovih žuljev. Konec privilegijev — torej tuđi konec temu« da h\ par zaostalih ljudi stare dobe raz« polagalo s prostori, kl jih nujno potre-« buje razvijajoča se slovenska domaća glasbena umetnost Nemška glasbena umernost bo našla na našem konserva- , toriju tisto spoštovanje, ki ji gre, vod« stvo pa mora preiti v naše roke, ker mora zavod služiti naši kulturi. Ako pa bi se komu pri tem krčilo srce, naj se spomni na usodo »Slovenske Matice« ■— in bo spozna*, da se ni zgodila bhY*]F* krivica. Ljubljana z radostjo ptičakdje, da se kmalu zasveti na Kongresnem te* gu naris: Jugoslovanski konservatorij. Stran 2. „SLOVENSKI NAROD- ** * »pit* tf». 83. Št^vr. vilo članstva naraslo od 114 na 264. kar H pa Se daleč premalo. V debati, ki se Je razvila dodatno k poročilu odborovemu sta Sovo rila gg. Rebek in Prekoršek, prvi o stanovskl organizaciji kmetijstVa, obrtništva in delavstva v okvlrjn Široke, vsena-rodne demokratske stranke JDS, drugi o otrebi poglobltve organizacije z osnovan-9em »polltičnega seminar Ja« in prirejanlein političnih tečajev. Pri nato sledečih volit-vah je bila soglarno Izvoljccia v strankln Izvrševalni odbor oficijelna lista, V vodstvo krajevne organizacije JDS pa so blH izvoljeni: predsednik dr. E. Kalan, namest-nlk Ivan Prekoršek, tajnik V. Spindler, blagajnik Nače Žaložnik, odbornik!: Fr. Mrav-ijak, dr. Božić, dr. Gy. Semfic, Ant Ko-lenc, Ivan Rebek, Vinko Kukovec, Gustav Simončič. Fr Voglar; preglednika: Ed. Ru-dolf in Jos. Smertnik. Zborovanje zaupnikov marbeškega ©kraja. V petek, dne 28. rnarca se Je vršil tukaj sestanek zaupnikov iz celega marbeškega okraja, da resi vsa sporna vpraša-nja v okraju ter se napravi nacrt za bo-doče delo v okraju. Navzočih je bilo Qkrog 50 zaupnikov. Zastopani so bili vsi sloii prebivalsrva. Prisoten je bll tuđi gosp. okrajni glavar dr. Ipavic iz Slovenjsr;idea, ki je imel ta dan ravno uradni dan v Mar-' beku. Shodu je predsedoval .^osp. inženir Pehernik iz Vuhreda. O narodno - gospodarski organizaciji rnarb;a*cy;a okraia je poročal gosp. Mirko LešnTk, učitelj v Mar-beku. SkJenilo se je, da se osnuje za raar-bešta okraj politično - gospodarsko društvo, ki naj prevzame vodstvo vsega poli-tičnega. gospodarskesa in kukurika J v okraju, ki naj stoji nad strankami ter druži prebivalstvo okraja k složnemu delu za povzdigo naroda. Izvolil se je priprav-1 jalni odbor, in sicer &asp. ini. Pehernik kot predsedhik. župnik Volčič kot pedpred-aednik. kaplan Pavlič kot tajnik, kot ođbor-niki pa sodnik dr. Kudcr, posestnik Fr. Jen-čič, nadučitelj Hren in učitelj M. Lešnik. — O gospodarski organizaciji okraja pasebej je še poročal gosp. predsednik. Omenil je. da bo potrebno, da nekatere posojilnice spremenijo svoj delokrog da se osnuje okr. posoiilnica ter da se nekciere mantšc posojilnice opuste. Potrebno bo tuđi takoi ustanoviti kmetijsko podružnico v Marbe-ku. čez nekaj let pa tuđi še eno za Vuze-nico in Muto posebej. O prir^ejanju shodov in manifestacij v bližnji bodočnosti v mar-beškem okraju je poročal gosp. nadučitelj Hren. Sklenilo se je, da priredijo v vseh maniših krajih okraja podučne politične shode, v trgih pa večje manifestacije. Priprave za te pre-vzame novo ustanovljeno društvo. — Gosp. Osct trgovec iz Mute, poroča nato o organizaciji obrtnikov in tr-govcev ter o dobavi zivil in blaga. Sklene se da se vpeliejo nadali evalni tečaji za obrtne in trgovske vajence. napravijo se koraki, da preide okraina bolnička blagajna in obrtna zadruga v slovenske roko. Slovenske trgovce in obrtnike treba organizirati. — Gosp. nadačitelj Hren je še poročal o narodnem šolstvu. Sole«, ki so bile doslej le mučilnice za našo deco, se moraio spre-meniti v prave narodne sole. Nemsčina se ,v tem okraju ne bo mogla skokoma. ampak le polagoma urnakniti. Treba bo sole pod-pirati gmotno. treba ustanavljati šolske kuhinje in deco drugače podsirati. kajti Ijudje so razvaieni po Schulvereinu in »Sudmarki«. Vobče so pa tuđi podpore potrebni. Obe enorazrednici v Hreznu bo treba združiti. Sklene se. zahtevati za naš okrai dobre moške učiteljske moči, ki bodo zinožne v soli. pa tuđi zunaj nje uspešno delovati za povzdigo našega naroda. Za-hteva se ustanovitev visje narodne sole za 'marbeški okraj. Višja sozdarska šola se naj ne ustanovi v Ljubljani, ampak v kra-lu, kl je za n.io boli primeren. v. pr. Maribor. — O enotnih krajevnih imenih je poročal £osp. M. Lešnik. Razvila se je ob-sežna debata v fcatero so zlastj po^e^li Kg. Držečnik, Zahernik, Ladinek, Volčič. Za-pečnfk, PavliČ in Hrerr. Določila so se za vse krajne, kakor ttidi katastralne občine enotna krajevna imena, med katerimi se 'omenfajo zlasti krajne občine Ribnica na Pohorfu. Marbek. Sobota. Vižinga. kata-stralne občfne: ffanžev vrli. Orlića. Javnik, Radelca, Rrezni vrh, A!lake. Sv. Primož na Pohorju, Sv. Primož nad Muto-, Vrata in Radvanje ter žeteznl^e prfsizis: Brezno. Vuhred - Marbek in Vuzenica. Vsl nradi se nanrnsijo. da rabijo ta imena. — Gosp. ?ud-nik Volčič i© Se nato poročal o temi: ?Kak-šne državne nameščence raHmo v na?em okraju*. Zahtevamo za naš okraj značnjne. v narodnem oziru popolnoma zane^l^ve državne in druge javne nameSčence. Pomagalo na] lircdstvu v nradu in iz\-cn itra-'da ter delujejn družabno z občevaniem, poučevaniem. ^etjem in govorom. Za nje velia .Turčičev izrek: Ne samo, kar vel*»va mu stan. kar more. to mož je storiti doi-?an.« Država in javne knrporacife se nai tega zavedaio in nameste primsrne osetie ter upostevaio njih težavno stalisče. Dobe na| v državi in javnih korporacijah potrebno moralno in gmornn oporo. — Po sboro-vaniu je bila v gostilni ge. Terezi ie Lukas soja pripravlialnega odbora: sloril! so se Izvršim skler>i ter dok>či! nacrt bližnjemu delu. -^* Naša posebna telelonicna mrračMa iz Zagreba in brzojavna ix Heogrf&c. PRESKRBA Z ŽTVIFjI- * Beoerad. 6- aprila. Ko je bila raz-plašena svobodna trsro^-ina. ie nastala na prvi hip zelo huda reakcija v pre-nrani- Z^ledalo je, kakor da ;je vlada, boteč prizadejati sed^nji korupciji s icentralanri itd-, smrtni udarec. storila iisodepoln korak- Kakor pa kaže ee-*iaj. je imela vlada vendarle prav in se moramo nadejati. da borno preboleli v oajkrajšem Času krizo, nastalo vsled iBVobodne trgovine, istočasno pa se oprostili najhujših težar dosedanjega vezanega prometa z živili- Pri rekonstrukciji kabineta se je meoco fazT>rav-Ijalo o vprašanju, ali je-v dobi svobod-ne trgovine sploh se potreben in ume-leten poseben reeort za prehrano- Po temeljitem razpravljanju se je vlada ćdločila, naj ta resort vendar še ostane, ker je potrebno, da se neposredno Ib samega kabineta vrši najstrožje nadzorstvo nad svobodno trgovino, se featre vsaka zloraba in z železno metlo pomete sedan|i sistem- Resort za prehrano je prevzel ministrski pođpred-wdnlk drt Koroeec, ki Je kot ener^ićeo moe porok za dobro ia naglo isvrtto i omenjenih nalog- Iz parlamenta um* ga je tmdi izšlo več inicijativnih pređ-logov, ki naj bi omogočili, da driarm i vsemi možnimi sredstvi zagotovi pre-skrbo prebivaletva s hrano- Ta sem spada predvsem predlog člana Demo-kratskega Kluba poslanca Rlbnlkarja, ki doloea najstrožje kasni sa tihotapce in proglasa podkupovanje nradnikoT za veleizdajstvo- Poznavalci razmer «o bili od ča-žetkp. prepričani, da bo kriza, nastala vsled uvedbe evobodne trgovine, kma-lu končana- Kakor se vidi, so imeli prav- Xa eni strani so namreč na potu iz Amerike velike množine hrane, ki jo je nakupila naša vlada tam za 15 milijonov dolarjov. Prvi veliki transporti amerikanske masti, ki bo stala samo 13 do 14 K kilogram, so že iz-tovorjoni v Gružu, in raorajo prve količine dospeti vsak čas v Ljubljč^no, ako žp ni?o- Bosna je deloma že pre-skrbljena- Na drugi strani se nahajajo v Sremu in Banatu še ogromne zaloge hrane in treba je le energično prepre- j čiti zlorabo in omogočiti reden promet, I T^a bo preskrba z živili zasigurana-Tozadevn© odredbe so že v polnem teku. Vlada s-e posebno briga za Slove-nijo in upa zlasti, da bo z redno in raz-meroma neno prehrano znatno olajšala položai državnih na-stavljenoev in vsega srednjega in delavkega strinu- Za Veliko noč bodo vsa naša veeja mesta dobila dovolj moke tn masti, žpecijelno za T>jubijano je že na potu iz Sombo-ra 160 vagonov pšenice in 10 vagonov be!e nioke- Nadalje ie že zasiguran tuđi transport nadalinih 140 vagonov pšenice- To je začetek in nndejati se je, da bo prehranjevnlna akcija kmalu tako dalec, da bo Slovenija s hrano in zlasti z moko pre^krbljena tja do av-^usta- Vlada bo strogo pazila, da izključi vsako draženje in drži cene čim najbolj nizk^- Konkiirenna amerikanske masti Vio v kratkem pripravila na trg rudi mnogo domaće mp^ti po znižani ceni-Ministrski podpredsednil: in minister za prehrano dr- Anton Korošer se jo mod tem po^vetil težavnemu delu, da izči^ti razmere v raznih prehranjeval-nih insiitucijah. Danes je inšpiciral v Novem Sadu- Uspeh njegove inspekcije .ie: 40 uradnikov pri različitih vrađih je odpn$rrnih i? službe! (Tako je prav!) Poverjenik za prehrano pri bivši vojvođinski vladi, znani Popo-vić in njegov namestnik sta iz previd-no.-ti že popreje odstopila ko sta zavoli ala, da začenja briti nov veter- Poslej bo posvetila vlada mnogo pažnic tuđi preskrbi prebivalstva z obleko- USTANOVITEV PLINARNE V BEOGRADU. Beograd. 7- aprila- Beogradska oLC-ina ie tklenila. da si osnuje svojo plinarno, v kateri se bo izdeloval za fp-]o me^to plin-RADIĆ SE V ZAPORU NE 9ORUJE- Pariz. 6- aprila- Današnji >Temps< nrinaša na«lednjo vest: Italijanska delegacija (!) jo dobila včeraj naslednjo brzojavko: Zagreb, 2- aprila- Za svo-bodo sveta, za katero sem se tuđi jaz toliko boril, za svobodo bedne Hrvatske, vas prosim, da čujete moj krik bolesti, ki je isti eas krik bolesti hrvatske-ga naroda. Srbi so me zaprli pošiljam to brzojavko s pomočjo nekega prijatelja, ki pa mora ostati tajen, da pa Srbi ne izslede- Skrili smo v blizini Zagreba knjigo, katero je podpisalo 200000 mc5«";anov in kmetov, ki protestiralo proti srbski okupaciji in proti ustanovi tvi kraljevine SH6 ter prosijo An-tanto. da jih osvobodi- Ta dokument, kakor tuđi vsi podpisani vani stoje n« razpolago. a ti meščani in kmefi ds.pc« predstavljajo ćelo Hrvatsko. Prosim, poklicite me v Pariš! Prosim, pošljite v Zagreb Antantno komisijo, da se uveri o naših čustvih- Srbi nišo naši osvoboditelji. oni nas ne razume jo- — Stepan Radić- (Po našem mnenju ne sodi Eadić v zapor, ampak v blaznico, kor normaleii na noben način ni!) M lit v MeštRsi fbn. Jako živahen, mestoma viharen je bil sinoćnji shod ZJŽ v Mestncm doma. Obtsk velik. Predsednik !. Deržič je poročal o pogajanjih z vlado, povedal, da ie dovoljen stoodstotni povišek draginjske doklade, za-hteva Klede nabavnega prispevka pa Se ni remena. Sledila je debata. Predsednik pre-čita nastopni resohicill: 1. Slovenski železničarjt, zbrani na Jav-nem shodu Zvezc itigoslovansldh železni-čarjev v Mestnem domu v Ljubljani dne 7. aprila 1919. izjavijajo: 1. Sprejemajo Vovišanje meseSnfli d rasi niskih doklad v izmerf, kftkor iih Je dovolila skupna vlada v Beogradu. Vse do-sedanje izredne doklade, oadrontm Celilletai nabavni prlspevkl morajo ostati n€ixpre-menjeni. Z. Skupna vlada dotedal U ni «fo-dila zahtevi po «nkrataem ■afcavMOi vrt* spevku, sldenten na redne« oMmh dban Zveze jugoslovanskfti železoičarltT 4m 1C februarja 1919. kl m gUii: 4> ■^tgji^ za vsairoga dana rodbiav aato^lrf ^ppp^Bl ptispeTek po sledeSem raspredohi^ Uslnžbenec 1000 K. Um lMi K fl»» prmkrtA** otmi wA U> m m *. *U 40 lat 500 K. Opiiilu Zft najvae ittrt cinike, od 5—a stefeta dva otroto sa #n«ca, nad S »teleto trije xa eoaca. Zelesnlčar, ki služi iad dv« leti. dobi potai prispevtk, pod 2 letu a vtaj tri nesece, 59 odatot prtsp#-vek, pod tri mesact 25 odatot. piitpevck. Razdobie 1. januarja 1919. Zborovalci izjavllaJo. da od to zakte-ve ne morejo pod aobesfm pogojem odrto-pitL Boda Ui pomanjkaa)« slovenskih Ic-leznicaijov ie vedno voda. Pozivajo vse slovensko zastopnike v Narodnem predstavništva ta vse slovenske ministre, da to upravljeno prošnjo tn zahtevo slovenskih železničarjev parlamentarnim in letalnim potom v naikraiš^tn času sjyaviio do po-polne in ugodne reiitvc. 3. Izrekaio zahvalo deželni vladi v LI ubijani, slo venskim poslancera in mlni-strom. posebno ministru dr. Kramerfu v Beogradu, za doseđanje odločno zastopa-nje upravičenih zahtev slovenskih železn!-ČarJev. 4. Priznavajo težaven položaj slovenskih železničarjev, kakor tuđi še težavnejSl vseobČi položai domovine. Pozivalo vse slovenske železnlčarje, da t vsemi sredstvi skrbe :;a red in mir na žeiernicah v naši domovini, da se prepreci jo zaptetljaji. s poudarkom, da tako dolgo, dokler vlada sama vposteva državni blagor in naše upravičene zahteve, bodo tuđi slovenski železničarji vpoštevali državo in njene interese, 5. Pozivamo ravnateljstvo dri. želez., da takoi predloži minlstrstvu sabračaja v Beogradu že pred mesecl stavljene zahte-ve po poviSanJu selitvenih pristojbin in vračunanje vojnih let. II. Zahtevajo, da isti poviSki stopijo v veljavo pri južni železnici v Jugoslaviji. Ravno tako ponovno zahtevajo, da ravnateljstvo južne železnice. ako drugače ne, pod pritiskom, zviSa dijete in draginjske doklade za delavce v isti viSini, kakor Mh ic Narodna vlada 7 naredbaml 291 in 292, Uradni list od 20. ianuarja 1919, št 39 ta. slovenske državne železničarje zvisala. Slcdil je viliar med Z3Z in socijalnimi demokrati. Resoluciii sta bili spreiet! r. velikim odobravanjem. ________. Kraljevina Srbov9 Hrvatov in Slovencev- Ameriška komisija v Banani. LDU Pariz, 6. aprila. (Brezžično.) Vesti iz ro-munskega vira pravijo, da je prišla v Te-mešvar ameriška komisija, kateri načelu-jeta j:g. Goods in Davison, in ki ima nalo-go. da se informira o dejanskem položaju v Banatu ter poroča o svojih vtisih mirovni konferenci. Važen shod. LDU Maribor, 7. aprila. Včeraj je bil tukaj dobro otifckan shod živinoreicev, ki ga je skUcal mariborski okrajni zastop. Zbogom! LĐU Maribor, 7. aprila. Včeraj popoldne je zapustila Maribor italijanska misija in odpotovala v smeri proti Gradcu. V čast gostom. LĐU. Maribor, ?. aprila. Včeraj je priredil knezoškof dr. Napotiiik svečanosten obed na čast fran-coski misiji, ki so se sa udeležili vsi pred-stavniki cerkvenih, civilnih in vojaških oblasti. AK ne znamo napraviti redu? LDU Maribor, 7. aprila. Ix Prekmurja je došlo nastopno poročilo: Botjsevizem se v Prekmurju grozno širi. Muke, Jd iih mora trpe ti slovensko prebivalstvo pod madžarskim boljšcviškim nasilstvom, so nepopls-ne. Vsak prebivalec mora oddati polovico vsega svojega i me tja, med drugim tuđi živite in živino. Srebro in zlato se sploh od-vzameta. Ženske posiljnieio in če se bra-nijo, iih kratkomajo ustrele. Zgodili so se trije slučaju in sicer v Bakovcih, Soboti ta v Adrijancih. Ustrelili so tuđi dva mlade-niča, ki sta hotela braniti svoji dekletL Urednika »Novin« v Cernevcih so izgnalt. V njegovi tiskanu pa tiskajo pod istim naslovom boljševički list, ki ga mora vsak prejšnji naročntk vzeti. Kaplan iz Belatin-ccv in neki bivši poročnik, ki sta oba Slovenca* sta danes zbežala čez Muro. Ljud-je komita ta Zala prosi jo, naj se sporoči našemu jugoslovanskemu vojaškemu po-veljništvn, da naj vendar enkrat zasede te knje ter resi prebivalstvo groznega nasil-stva. Govore, da bodo doseđanje posadke .?-i:nenjane z rdečimi gardanti, ki r»lsfiio napraviti sunek proti ČehoslovaSki in proti Jugoslaviji. AngJež na potovanju. LDU. Maribor. 7. aprila. Včeraj ob 9. dopoldne se ie odpeljal v Zagreb angleški vojaSk! ataše Temper'?v kl se je mudil dva dni v Mari-honi y-i kolodvor« se je poslovi! od an-jrle$keea zas topnika general Maister s svojim štabom. Voft menja kutariji. Priznavamo, da se z vislica-mi in ječo ne vzgaja in no ozdravi bolnih socijalni li razmer, odločna strogost brez napač&ega usmiljenja in prizanašanja pa je nujno potrebna. Mahnit je Labom na poti. LDU Bakar, 7. aprila. Italijanske oblasti so hotele v Italijo deportirati škofa Mahniča, Opustile so svojo namero edinole vsled slabe-ga škofovega zdrav ja. Kakor pa se sliši, ohčejo Skofa prisiliti, da zapusti Krk in se preseli na Hrvatsko. Nemška nasilstva na Koroškem. Ljubljanski dopisni urad je od verodostojne osebe o nemških nasllstvih v velikovškem okraju prejel obšimeiši dopis, iz katerega posnema: Dne 29. fn 30 marca t. 1. so po slovenskih vaseh velikovšTcesa okraia ho-dill nemški vojaki in orožniki ter z največ-iim nasiljem iz vasij k nemškim »alarm-kompanijam« gonili vse slovenske, 17 ali 18 let stare mladeniče. Nemški nasilniki so vdlrali v hise ter z naperjenimi bajoneti in nastavlienimi revolverii jcrozili. da ustrele vsakogar. ki bi se njihovi zahtevi protivil. Gorje mu. kđor bi se drznil reci, da ne pojde z njimi. ker se ne mara In ne. srne boriti zoper srr>je krvne brate! Ker se je nekaterim slovetskim fantom vendarle posrećilo pravočasno pobegnitu iih Nemci nlso zajeli veliko, kolikor bi iih bili radi. Slovensko prebivalstvo le obupano in prosi fimprejSnie reSttve Izt«od neznosneea Jarma. Spomenica. LDU. Beograd. 7. aprila. Včeraj popoldne je izročila deputacija JugoslovanskeK& kluba mini strskemu pred-sedniku Stojanu Protićtt spomenico z za-htevami ?rlede na?5e severne mele. Ministrski predsednik je izjavi!, da popolnoma pojmuje klubove zahteve in da jih bo uva-ževal v polni meri. ____ ______ iz Avstrije, Madjanke, NemSiSv Turske. Na Bavarskem sospodnjeio sovjeti. LDU Monakovo, 6. aprila. DKU. Na Dunaj dospelo ob 2. zjutraj.) »Korrespon-denz Hoffmann« poroča: Brzojavka vsem delavskfm sovjetom! Delavno bavarsko ljudstvo je zatrlo vse strankarstvo ter se spojilo v močno zvezo proti vsald nad vladi in izkorišcanju. Delavski, kmetski in vo-jaški sveti prevzamejo vso javno oblast v roke. Deželni zbor se razpusti. Na mesto ministrov stopilo poverjeniki in komisarji ljudstva. V Monakovem je vse mirno, gospodarstvo in uprava se nadaJjujeta. Vsi nastavljene! in uradniške skupine dežele so se izrekli solidarnim z delavci ter si za-slgurali skupno zaščito in nadaljevanje produkcijo. Obrate nadzomiejo obratni sveti delavcev in nastavljencev ter jih upravljajo skupno z vodstvom. Vse je last splošnosti, radi tega je izfcfcncena vsaka samostoina vlada. Sveti delavcev, kmetov in vojakov imajo povelje, da novsod skrbe za obrambo republike svetov !n za miren razvoj. Oni prevzamejo trajno oblast in kontrolo uprave ter so delavnemu ljudstvu odgovorni za vsako poceniaai© ln nehanle. V ponedeliek, dne 7. aprila ie narodni praznik. Ta dan praznuje delo. Zeleziuski prehranjevalnl. vodni obrati in oni za raz-svetljavo in kurjavo preskrbujejo ljndstvo nadalje. — Podpis: Revoludjonarni osrednji svet Bavarske. Po narožilu: Ni kl s eh. Bazjlrt. Srbska pravoslavna cerkev t Londona se prične v kratkem graditi, in sicer ia *srade Angleži na svoje stro§ke. Stavbišče je daroval neki bogati Anglež, neki drugi bogataš pa je izročil novo imenovanemu srbskemu vladiki dr. Nikoli Velimrroviću za zgradbo te cerkve 20.000 funtov sterlin-gov, to le v sedanjt naš! denarnl vrednosti okroglo pol mffllona kron. Alana. LDU Pariz, 5. aprila. (DKU Brezlično.) Pod napisom »Romunija v ne-varnosti« označuiejo franeoski listi položaj Pormmije kot zelo ogrožen od boljševikov. Mad-žarov in Bolgarov.__________________ Dnevne vesti. IhianaiiM kosoart glazbe Srkrte KraOe^ Oarda ▼ UnUSaii $s vrt! đanes t torek, dne 8. t m. popoldne od 5. do 6. «re ▼ »Zvezdf« % izbranim $«oredf>m. Koncert vod) 1. kapelnik Garde gospod Rendla. Ortla faiTada. V zadnjem času imalo Hnbllanskl tnesarll dovolj Masa seveda ie pretfrano drago, ker ae proti različnim pre-fcapcaaila «UWai pija vkam *t wfcw al nič ukrenilo dasi te razmere kriče v nebo. Zlasti stojnice v Šolskem drevoredu so bogato založene z .raznovrstno mesnJno. 2al da se je pa znova pojavila grda in iz zdravstvenih ozirov naravnost nedopustna razvada, da stranke otipavajo ondi viseće meso. tic glede na to, ali ga po-tem kupijo ali ne. Nihče pač ne bo trdfl. da imajo vse takc stranke tuđi res čisto in snažne roke zlasti sedaj, ko je odstotek kožnih bolezni tako znatno poskočil. — Pristojna oblast naj ncmudoina ukrene, da bodo imeli mesari i na vldnem laaju pritr-jene tablice z opozorilom, da je otipavanjs riesa prepovedano- Za vsak tczadeveti prestopek naj bi biia odgovorna oba dela: stranka in mesar. Prepričani smo, da se bo ta grda razvada kmalu zatrla, če bo oblast nastopala z zadostno strogost jo. Zadeva je občekoristneRa pomena. Razne krivonose ptice so se v zadnjem času pojavile v Ljubljani. Prileteli so ti ptici večinoma iz Zagreba in sosedne Hrvatske. Srečavaš iih po ulicafa, hotelih in kavarnali. Zdi se, da so nekake predstrale. ki imajo nalogo, da sondiralo teren in šan-ce. Opozarjamo našo javnost na nevaniost, da se i pri nas naseli tišti živelj, ki je žal že domalega upropastil sosednjo Hrvatsko. Stojmo na straži! Pred vsem pa naf ne bo no'aenega hišnega lastnika, ki bi dal tem krvosesom v najem kak lokal. Ako bi se kdo v tem oziru izpozabil. Ra bo treba brez pardona postaviti na sramotni oder. Imamo ze pijavk dosii, nam ni treba več novih! In še jedno je, kar izzfva odpor proti tem Ijudem — da ostentativno provociralo ?> svoio »jiddisclu nem§£ino. Teca v Ljubljani kratkomalo ne trpimo več. Kdor v Ljubljani ne zna slovenski ali srbo-hrvatski, zani tu ni prostora, naj pobere šila in kopita! V Ljubljani vedno več Židov! Neki Židov se hvaii, da bo tu v Ljubljani kmalu tako. kakor v Zagrebu, da prihajajo »iin-sere Leit« že povsod v trgovino, banke itd. m da so se Že organizirali. Pravijo, da iih je v ljubljanski organizaciji že 39! Ti so vrhu tega še stari avstrofili. ki bodo poles navijanja cen, veriženja in nesolidne kon-kurence tuđi politično zgago delali. Pozor torei pred neljubimi in nepotrebnimi gosti! Poriv. Po naročilu bivšega častniške-ga zbora bh 4. pelpolka, vrnem iz fonda za vojni album imenovanega peSpolka vplačane naročnine po 40 K za vsak naro-čen izvod in sicer proti vpoSlijatvi toza-devne pobotnice. Dr. Milan K o r u n. odvet-nik v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 4. Beguncem iz zasedenega ozemlja! Pripravljalni odbor be^uncev iz ozem-lja, zasedenega po Italijanih,, vabi be-gunce na posvetovanje. ki se vrši dne % t- m- ob 6- popoldne v restavraciji pri Zlatorogu- Razpravljalo se bo o važnili berlinskih vpralanjih- Pripravljaliii odbor- Državni nameščenci iz Trsta ta Oorlškc* kl sražbojeio v Jugoslaviji. V petek zvečer je bil sestanek državnih nameščencev iz Trsta in Goriške, ki službujejo v Jugoslaviji, v prvi vrsti seveda onih v Ljubljani. Ta sestanek je- bil skli-cal vodja poštno - čeleovnega urada fcosp. dr. Maričič. ki je navzočim razloŽil, da bi se sedaj. ko je začela v Ljubljani urađo-vati mednarodna komisija, ne_mara dobilo dovoljenje za potovanje njihovih rodbm Xn za prevoz njihovega pr»hi§tva v Ljubljano. Po dališi debati se je izvolll odbor, ki bo z oblastmi stopil v stlk. — Zaradi potrebnih podatkov, kl jih ta odbor nujno potrebuje, da vć, koliko oseb priđe sploh v poStev. na! se državni nameSčenci čim prej osebno zclase v Narodnem svetu. FranČiSkanska ulica (hotel Union). Odbor sprejetna prijave od danes, torfca. dne 8. aprila naprej od 3. do 6. popoldne. Predvsem nai se zgla-se oni državni nameščenci, H že fmaio stanovanje v Ljubljani ali drajrod In ki imajo rodbino fn pohIStvo -% Trstu—ali na Gori-fkem. ."-• Premeičenle častnlkov. Kakor čuje-ma je več castnikov, ki so bili^prev^eti iz bivše avstro - ogrske armade V aa^ft^oj-sko, preme§čenih v Srbijo m Macedoniio. Ta ukrep se nam zdi zelo timesten; ker ic potrebno, da se častnUci temeljito nauče srbskega Jezika in se užive ▼ mišljenje m čufitvovanje srbskega dela našega naroda. Takisto pa je tuđi za srbske oficirje potrebno, da spoznajo slovenski de! našega naroda in se priuče njegovemu narečiu. Za invalide celiskega bivSesa 87. pe-hotnega polka. Del invalidnega zaklada pri bivSem 87. pehotnem polku s£ razdeli tekom meseca maja na invalide tega polka, ki so državljani kraljevine SHS. Pissiici se naj tekom meeeca aprila osebno zglase v sobi Št. 31. v L nadstropju v vo-jašnici poleg »Narodnega Doma« v Celju, kjer se vsako sredo in soboto vrše komisijonalne preiskave invalidov. Vsak prosilec naj prinese sabo potrdilo svojega županstva. da je brez premoženja in potreben podpore. Za resničnost teh potrdil je vsak župan osebno odgovoren. Sramotni posel konfldentov ta ovadu-hov so pod avstrijskim režimom opravljali najrazličnejši ljudje Iz vseh slojev in sta-nov, po većini same moralne propalice. Tuđi med našim! obrtniki so bili žal taki, kl so se udinjali v službo policije. Tako Je na primer začetkoma vojne denundral neki V. znanega mizarskega mojstra Primo-žiča in v njegovi družbi se nahajajočega prijate!fa z Reke, češ, da sta se v niejto-vem lokalu veselila avstrijskega poraza v Srbiji ter ju dal aretirati, kar je imelo za oba usodepolne posledice. Sam V. Je radi dotične afere osebno interveniral pri policiji ter tam nasfopal kot najet policijski konfident karakterizujoč Primožlča kot znanega srbofila, ki sovraži vse, kar je av-strtjsko kar je zlasti dokaza! v času, ko je bi! član mestnega občinskega sveta. Pri-možič se je mosjel resiti iz nevamejra položaja samo na ta način, da se je dobrovoljno zatekel v voiake. kjer pa je seveda neprestano visel nad njim Damoklejev meč »p. v.« Vrhu niesra le takratna vlada crtala njegovi rođbini-po zakonu ji pripadaiočo vojaško podooro po 8 kron in i i odmerlla samo 4 krone. Tn s to bagatelo ie morala številna Primožičeva rodbina Živeti ve» čas vnine. O stvari borno še sregovorill. Kratka zcodovtna Slovencev, Hrvatov In Srbov. Tako se hnenuie kniffica, W jo le za ročno unorabo v šolaH i7da! profesor Matifa Pire. To izvanredno dobro mteel po«rravl*amo. fal nam fe na, da VnlfUce vklii'b najboilšenra namenu, kl je vođfl pf-o dosedanh'h predpisih pravico do draginjskih doklađ — izvzemši uradni-ke od VIT. čfnovnega razreda naprei — iz-plačati na račun poviška teh doktad na-slcđnie zneske in sicer 100 K v I.. 150 K v TL—V. in 200 K v VI.—VITT. družim s k e m (ne činovnem^ razredu. — 7a de-lavstvn fobačne tvornice se zadeva pose-be! uredi. Froenovanfa: Oo^dni komisar TT. razreda in?. Alojzii Strancar je imenovan s 1. marcem 7a gozdnega komisarja T. raz-reda v tx. činovnem razredu: mi. a*r. Bogdan Pahf>r ie spreiet v državno službo kot praktikant in dodefjen kmetijsko-kemič-nemu presknševnlišču v Ljubljani: absol-vent čfcške srednje Jcmetnske Sole v Ka-daniu Franc Wernig je soa^i#t v državno *lT??bo kot strokovni praJctUrant in se za-časno namesti na kmetiiski soli v Velikov-cu: pfcarnftkf oficiiant Dominik ZaniotnHc je imenovan 7a dežc!!io-vlado£2a kanelista v XT. činovnem razredu. Fkradel je 4- aprila Peter Klemen, mien v Pređj;Tmi. obfiim Bukovje pri Postojni, star 32 let. srednje velikn^H. crnih las in brk. širokega temnega mumiji vepra obraza sledeče stvari: 2 novi štofa^ti obteki: ena temnorjave barve (pepita) in ena orna ter nov crn klobuk, belo srajeo, tople triko ppođni© hlače. OV»leka mu jo prevelika- Cdor bi i?a izslodil v tej" obleki. naj »poroci to orožnikom proti nagradi 200 kron- Ivan Srebotrrink. §t- Jur na Tabora. Savinj-ska dolina- Umrla }e v Moravčah ga. ČebeHca Tomanova roj Razinger. N. v m. p.! Vremensko poročilo. TWm nađ moiie« 3§**2 Sređaj! rrtčmi tlak 7M ■■• I Stanje 1 i 2? 1 A. £sll: vetrovi Ntbo Tanja. f m/* ; £ j» _________|_________ 7 2. pop. 735 0 14*0 breivetr, oblačno . 9. zv. 7306 U'8 . dež. 8. 7. zj. 720 7 U-7 j si. jgv. dež Padavina v 24 urah 132 mm — Srednja vferajSna temperatura 114°, no i malna 81°. Vremenska napoved za jutri: — Večinoma slabo, spremenljivo in vetrovno vreme. _____________ Kultura. Li. C- Meurville, Reves #t Glaues- Francosko-slovenski odnošaji, ki so se lili začeli oficielno z uspelo znano pri-reditvijo v ljubljanski operi, so se zadnje tedne nekoliko zrabljali ^pričo novic, da nas je Pariz pustil glede naših teritorijalnih zahtev na cedila-Toda naj potečejo mirovna pogajanja kakorkoli, nova smer naše prosvete proti zapadu se ne bo mogla bistveno izpremeniti, če ne maramo zopet zapasti v duševni plen germanstvu, katere-ga smo se do grla preobjedli tekom =ito-letij- Za enkrat so pa medsebojne vezi še dokaj ohlapne- Par meseoev biva in poučnje v Ljubljani g- Bocquet. ki se Je u^idral tukaj po svoji nadstiriletni io-ternaciji na Ceškem; dalje deiujeta na realki dva franeoskapodčastnika-profe-sorja in v kratkem pričakujpjo g* Al-gouda, ki je že živel pred vajno v befi slovenski prestoliei* Opravi* bo ta goste od Seine ve4uo dovolj, paj ?e ćelo elisi o nameravansm izdaja nj« franoo-skega lista t Ljabijani. Med glavne činitelje vzajemnega epomavanja pa §te-le sedaj gotovo /i^jt inienir M«irville, ki ga je na njegjvem kolob*rj«njti kri-iem sveta zasacila usoda — avgliijsk* policija med n*tm, kjer je bil konfini ran skosi vso dobo svetovne vojne Ravnokar je izdal ta goepođ pri Jugo-slovanski tiskarni zbirko poenj * naslovom >Sanje in Paberkic: čedno opremljena knjižica s 25 pesmicamif od katerih to tri petine isvirne- V uvodni pesnitvi, posvećeni Slovencem, je izra-zona bvaležno«t sa sočutje, ki ga ja našla pesnikova družina med Ljubljan-čani; peli so sknpaj Marseljezo in de-lili skromne grižljaje- >Mlekarioec so dokaj plastične, v opianem slogu Teo-fila^ Gautiera- >Uspavanka< nas spo* minja na slično PUchepnovo iz Chan-son des Gueux, s hkoro istim pripev-kora: Dors, fflon fieu, dors, il fait froid dehors-Vse mine! To je mise! zlita v gladke stihe na ženo Mar^uerito kakor i r kitice z naslovom >6e veste -.-?<, ki ne izzvene nic manji ljubko nego Villonova >Mais ou sont les neiges d' antan?« De&kriptivni motivi so na sploh najbolje pogođeni; poleg drugih lioecm poudariti >Vole<, s katerim kranjski Janez orje v stalnem, ekso-ticneru >les — obrniv'. Uepeli sonet >Prešorenc, poklonjen Otonu Zupanči-cu, zaključuje: f^n toi, fort, tri ste et doux. m'attire T'n peuple entier persecute Qui a souifert, pleure, ehante! Izvirniki — brez miselnih drzno-sti — vas eesto domislijo na razne več-je franeoske lirike; prevodi iz Prešer-na. Gregorčiča, Jenka, (dva ćelo iz madjaršcine) pa so C-itajo brez spotike in g- prelagatelj bo žel nedeljeno priznanje, ako še nadalje seznanja svoje rojako z našimi slovstvenimi proizvodi-Dober posnetek teko^ih >Gregorcičevih rime se. mi zde take ujeme: Et revit en mon coeur lasse Le souvenir đe 1' heur pass^, Des fleurs pas eneore. fanees, De T or des jeunes a n n e e ?■ Avtor rabi precej zastare lih izra-zov in se hvalevredno drži najnovejše tehnike, ki zanemarja neme e za samo-.^lasniki« Sklepna popevka v narodnem duhu. o Jerneju. ki se od Micke vrne k prvi ljubezni s Francko, pa izpahuje poluglasne e ćelo med konsonanti, toda zaznamovati tak izpah pred naslednjim vokalom se pravi trditi. da je sneg bel* Pol ducata ne pravih diakritičnih zna-kov je odpustljiv greh za našega stav-ca. ki ni vajen čitati tujih rokopisov- A- D-VSEUČLLIŠCE- Iz vseuČi liske komisije se poroca: Ko je došla vest o sklepu ministrskega sveta, da se dovoli ustanovi te v vsenci-lišča v Ljubljani za. leiošnjo jesen, se je vseučiiiška komisija pri dezelni vladi v svrho hitrejšega izdelanja vseh podrobnih nacrtov^ razdelila v pet odse-kov (za vsako fakulteto: teološko, ju-ridično, filozofsko, medicinsko in teh-niško posebni odsek)- Tuđi se je pri društvu slov- inženerjev sestavila sub-komisija za pridobitev začasnih vee-učiliških prostorov- Vsi ti odseki so predložili svoja poročila vseučiliski komisiji, ki jih je v svoji XTI- seji dne 29- pret. m- po temelj i tem obravnava-nju odobrila* Porocilo vsake fakultete sestoji iz temeljnega osnutka studija na fakulteti, iz učnega reda, seznama vseh nujno potrebnih stolić in institutov ter iz imenika učnih moči, ki bi prišle prej ali slej v poštev- Vsebuje obenem predloge za tak oj šn je imenovanje 2 do 3 vsenčiliških profeeorjev za vsako fa-kulteto, ki naj bi, čim so imenovani, prevzeli nadaljno organizacijo in izvedbo- Nastanitvena subkomisija je iz-delala nacrt, ki kaže., koliko in kakšnih prostorov bi bilo potrebno za zacasno nastanitev fakultet, in kje bi se prikladni dobili- Vsakemu fakultetnemu nacrtu je pridejan tuđi po možnoeti proračun potrebščin za leto 1919, zlasti pa za uajbližjo prihodnjost- S tem je vseučiiiška komisija izgotovila nasvete, ki merijo na otvoritev tehnične fakultete že v nekaj tednih, ostalih fakultet pa v letošnji jeseni- Celotni izdelek je predložen naučni upravi in od njenih nadaljnih ukrepov je ureeničba naćr-tov i a vi sna- JCdOSLOVANSKA AKADEMSKA MENZA- Težko je popisati vtise, ki smo jih debili ob prihodu v Zagreb- Mnogim iz-nied ui*s je bilo mesto popolnoma taje in skoro nemogoče se nam je zdelo življenje v mestu polnem 2ldov in tuđi Hrva tov, ki so se lc preradi navzeli židovskih idealov- Za drag denar smo fi kupovali hrano, a vstrajali smo, ker smo se zavedali, da se učimo za narod i u nam je bilo zato Škoda vsakega is-gubljenega trenutka- Verjeli smo obe-iaojem in obljubant ki so ^e koećno vladar uresničile: dobili smo tuđi hrane po zmernih cenah v »Menzi« Privatna ustanova je bila to, ki se je vzdr-ževala le ob dnevnih 5 K, vi jib i© plaćalo dijaitvo, ozirona podporna društva sa revne akademike- Ni čuda, da je pri sodanji zagrebiki dra^lnji moralo tuđi to društvo ali bo moralo ▼ najkraJSem catn likvidirati 2e itak ne predobra hrana je postajala de vedno slabsa in vedno bolj pičla, a vkljnb vsemu itedenjn je rastel primanjUlai. tako da amo iseli sadnji om te. njar ele kron dnevno deficita- Da je pri taldh razmerah nadaljnje ▼zdržeranje se-dem&topetdeaeiih akademikov absoiat-no nemogoče, je razumljivo. 2- t- m- je zborovalo oelokupno viaokodolgko di-jaštvo in sklenilo začeti takoj dobro-delno akcijo za Menzo- Soglasno smo eprejeli predlog, da mora vsak akademik, ki odide na počitnice, v svojem kraju nabirati proetovoljne prispevke za J- A- M- z dostavkom, da se vsakega izkljuCi, kdor ne bi storil ničesar v ta namen- Ker uživa to dobroto tuđi 300 slovenskih visokošolcev, je razumljivo, ♦ia tuđi mi ne smemo držati rok križem-Apeliramo na vse zavedne Slovence, da prispevajo kar najvec in upamo, da ne ostane enaš glas glas upijoeega v puščavi. Pazi pa naj se na eventualne -leparijo; vsak akademik ima nabiral-no polo, potrjeno od >Jugoslovanske Akadomske Blagovaonicec v Zagreba- Gospodarstvo. Koru/o upa, da prejme v najkrajSem Času žitni zavod v Ljubljani. Cena koruzi v zrnu, prosto nasuta v vagon, je 150 K za 100 kg franko postaja Ljubljana; deske se morajo vrniti. Blago bo zdravo, pripo-minjamo pa Se, da je koruza nova, lanske letine. Naročiti jo morajo le aprovizacijski od^eki oziroma gospodarski uradi in žu-pansrva. — Koruza se sme porabiti samo za prehrano ljudstva in se bo vštela v kontingent. Oddajala se bo samo v celih vago-nih. Naročila naj se vpošljejo takoi, ker utegne priti koruza še ta teden. Naročniki naj naznaniio natančni naslov, pošto* bližnji brzojavni urad in železniško postajo. Promet. LDU. Beograd, 7. aprila. Železniška pro^a Smederevo - Jovanovac ie že pooravliena in bo v par dneh izroče-na prometu. LDU. Beograd, 7. aprila. Pred dnevi se je nvedla direktna brzojavna zve-za s Crno goro. Carinski tarif. LDU Beograd, 7. aprila. Finančni mlnister je izdal naredbo, ki po naroćilu ministrskega sveta urejuje pobiranje carine na podstavi enotnega ca-rinskega tarifa na naših zača^nlh državnih mejah in na demarkacijski crti. Dokler Narodno predstavništvo ne sklene novega carinskega zakona, veljajo dosedanji srbski carinski zakoni in odredbe za vse kralj ustvo Srbov. Hrvatov in Slovencev. Tekstilno delo se zopet pričenja. LDU L y o tl 7. aprila. (BrezžiČno.) Iz Brusi ja poročajo: V Oentu Je več predilnic pričelo z delom. Pričakuje se, da bodo v 14. dneh sploh vse predilnice že zaposlene. Iz Amerike je prišlo 18.000 bal bombaia, z Angle-škega pa 1500 bal. Ražen tega bo prispela v kratkem izdarna množina bombaža. Vsa ta količina bo zadostovala do prihodnje bombažne kampanje. Sorjetska vladm ▼ Madžarski je proglasila konfiskacijo premoženja vseh državi janov kraljevine SHS. Neki zasrrebšM trgovec je vsled te naredbe izgubi! pol-drugi miliion kron. (Je pač posluSal Wei-serja in njegova irvaianja da je na Mad-žarskem bolje, pa se ie — opekel.) Mestna f?ranflnlca lfublianstm. Promet meseca marca 1919. 1327 strank je uložilo 2,247.180.24 K, 2293 strank ie dvignllo 4.251.986.56 K. Stanje ulos S2-5T7.985.98 K. Stevilo uložnih knjižic 41.102. V 1 četrtlet-ju 1919 se le hipotečnlh in občinsklh po-sojil tzplačalo 250.632J8 K. vmflo L189.706.15 K. Stanje posojil 22,869.644.58 kron. ZAGREBŠKA BORZA. LDU. Zagreb, 7. aprila. Zaključni kur- zi na včerajšnji borzi so: Denar Blago Banka za trgovino, obrt in industrijo....... 450 470 Banka in hranilnica xa Primorje. Sušak, nove del. . 506 515 Hrvatska eskomptna banka 1420 1425 Eskomptna in menjalna banka. Brod. nove delnlce . . 380 390 Hipotekama banka, Zagreb nove delnice...... 395 405 Jadranska banka, nove del. 865 875 Hrvatska kreditna banka, stare delnlce . . . ^ . 970 1000 nove delnice . . . * . 890 900 Narodna banka. Zagreb . . 415 430 Obrtna banka, nove delnlce 210 230 Poljedelska banka, nove del. 100 104 Prva hrvatska Štedionica . — 910 Riječka pučka banka, nove delnice....... 206 215 Zemaljska banka, nove del. 710 730 Osješka industrija sladkorja — 2750 ZagrebSka tvornica strojev 196 — Aprcftvlisciia. '-r Prodaja moke- Od vštetega £e-trtka 10- t. m- do vštete sobote 12- t- m« se dobi na vsako močno izkaznico po jeden kilogram moke za pecivo, ki stane 4 K 66 v- 4- Isplafovanj* prispevkov sa «*-nejši kruh in moko- Stranke se morajo strogo držati določenega reda. ki j© bil že objavljen v lietih v soboto, osiroma ponedeljek. ker vsled obremenitve blagajne, ki mora izplačevati na eno uro 150 strankom denar, ni Mogode 4elati prav nobenih isfen- Kdor bi dobil denar za več oeeb kakor jih v resnici preskrbuje ▼ rodbini bode najstrozje sodnijsko kaznovan- -f Kišio zelje sa I- «kra}> Stranke I- okraja prejmejo kislo zelje v sredo, dne 9- t. m- na krompirjeve n&kaznice pri Jakopiču na Mirju- Določen je ta-le red: đopoldne od 8- do 9- štev- 1 do 400, od a do 10- stev- 401 do 800, od 10- do 11. stev. 801 do konca- Stranka dobi sa vsako osebo 2 kilograma, kar stane 1 krono- + KUW »rij* sa U- tknj. Strank« II- okraja prejmejo išlo selj« t sredo, dne 9- t- m- na krompirjeve nakaznice pri Jakopića na Mirjn* Đolocen je ta-le red: popoldne od % do 8. stev* 1 do 400, od 3- do 4 štev. 401 do 800, od 4- do 5-štev- 801 do konca* Stranka dobi sa vsako osebo 2 kilograma kislega selia, |pm» isste^sA \ IDPObsss^ NaJnoveJša poročila. (Naša posebna brzojavna poročila.') JADRANSKI PROBLEM NA PARIŠKI KONFERENCL Lacern, 7. aprila. Danes se nadaijuje v Parizu debata o jadranskem vpraša-nju. Načelna vprašanja so baje že remena in se danes debatira meritorno o posameznih točkah. NajzanesljivejSi znak, da so odstranjene angleško-fran-coske diference, je intervju Llo^d Qe-oi£ea. Vsied tega se smatra, da je laz-ven jadranskega vprašania vse drugo urejeno. Zato se z našim vprašanjem bavijo že od zadnjega četrtka. Orlando vidržuje svojo zahtevo. naj se striktno prizna londonska pogodba in k tercu doda še Reka. Pripraviti se je treba, da bo kenferenca najbrže skicni!a nam dati Dalmacije, j-ahom Trst in Gorico Kcka pa da bo avtortoinna. ŠVICARSKA SODBA. Geocve, 7. apiila. »Journal ae Oe-neve« je v nedc;,o oniavil uvodnik »Ju-sroslovaiiska politika«, v katerent oiše: Cisto pravilno ie jugoslovan^io stališče, da je vsak kompromis nemosoč. VKljuh jedinstvu, ali bolje ravno radi njevra. ni niti misliti na to, da se Slovenci odre-ćejo tretjini svojega naroda in se osta-tick v kompenza *.jc za to združi s Srbi, b svojim predlogom na arbitraže so Jugoslovani dokazali, da bi sicer ne na-sprotovali kompromisi? toda drugačne-mu. ki bi ga većina Jugoslovanov spre-jela kot odre>itcv, toda preveo je. ako zahtevamo od njih, da sami predložijo tak kompromis ANTANTA L\ NAŠE VPRASANJE. Oeneve, 7. aprila. Ravnokar izvem, da se Amerika v vprašanju Dalmacije zelo energično zavzema za Jusroslavijo. Vsled tejca se smatra, da je dalmatinsko vprašanje za nas iako u^od'K). Olede Reke stoji ta hip v ospredju vprašarile avtonomije. Llovd George se tolj nagiba k Lahom, na njega pa izvajata precej močan pritisk »Times« in »Daily Mai!«. Jadransko vprašanje iu Qdan-sko sta še vedno v ospredju pariških po-svetovanj. INTERVJUVI IN AGITACIJE. — PLE-BlSCir. — REKA. Geaeve, 7. apnja zvećer. Nas pari-§ki poslanik Vesnić ohiavlja v -Petit Parisien«, da je jugoslovanska delegacija včeraj iznova predložila odboru Četvorice noto, v kateri predlaga ljudsko glasovanje v ozemlju, ki ga zahtevajo Lahi. — Barzilai iz javi ja v drugem in-tervjuvu, da če Reka ne pripade Italiju bi to povzročilo te>ke nemire in da bi laska delegacija zapustila Pariz, če se njene zahteve ne uresničijo in da je že itak užaljena nad tem. da se vprašanje Reke v odboru četvorice sploh diskutira, ker smatra Italija to vprašanie za lešeno. Izjavi! je nadalje, da se Orlando zato ni udeleži! c?skusije s Trumbičein, ker se zastopnik Italije ne more razgo-varjati z reprezentantom države, ki ima pol milijona laSkih vojakov na vesti. (Ko so Lahi cvilili, so pa njihovi repre-zentanti smeli sklepati rimski pakt). Vprašanje Reke je torej sedaj v ospredju. Parzflai objavi ja drug intervju v »Morningpost« s podobnimi izjavami, samo da mu ponuja za angleško javnost preračimano laško prijaznost češ. če se taške zahteve uresničijo. bo Italija ze-lo dobio po sto pala z onimi Jagosiov-ar., ki T>tiJ*jD voć \\}o. Razven lesa grozi, da se bo Jugoslavija združila z Nemci proti Antanti. — Barzilai je duša laske propagande. Dne 5. t. m. je pozval k sebi vse pariške žurnaliste, ki imajo ko-iičkaj znano ime, ter jih šćaval proti nam. PARIŠKA KONFERENCA GRE VEN- DAR PROTI KONCU. Geaeve, 7. aprila. Zadnje vesti iz Pariza trde, da se Je v soboto dosegel sporazum v vseh bistvenih točkah izvzemši naše vprašanje, V vprašanju od-škodnine je Clemenceau v zadnjem tre-nutn dosegel še velike koncesije. Obisk belgijskega kralja Alberta je bil izredno korišten za franeosko stališče. Jadranski problem je danes edlni na dnevnem redu. VESTI IN GLASOVI. Geneve, 7. aprila. »Progress de Lyon« javlja, da je VVilson že odkionil neKatere laske zahteve. — Zadnja dva dni se množe od vseh strani angleški glasovi, katerih najvainejši je znani intervju z Lloyd Georgeom v »Matinu«. Vsi ti glasovi pravijo, da bo mir skle-njen pred Veliko nočjo. »Westmiinster Gazette« objavlja 5. t. m. razgovor z članom angleške delegacije, ki pravi, da morajo zavezniki zmanjsati svoje zahteve proti Nemcem. da bodo lahko imeli uspehe proti boljševizmu. Prisilne naredbe ne vodiio nikamor. — Odločitev v vprašanju transporta čet v Gdansko je simptom za to, da raste vpliv Angk> sasov. Nadaljni simptom je zmaga one smeri, ki je nasproti boljSevikonvin Nemcem pripravljena k pogajanjem. — Ko bo končana Srnutsova diplomatska milija, bodo Prancozi izpraznili Odeso. VOLITVE V CURIHU. Corfh, 7. aprila. V ćeli Švici z na-petostjo pričakovane volitve v Curihu so včera kotičale ob ogromni volilni odeležbl Većina je sicer socialistična, ki se pa deli na radikalne in narodne socia-liste. N*šm đminlM poročBm iz Bšotfda in Zmgreba. JUGOSLOVANSKA DEMOKRATSKA STRANKA. BeocrsC 7. aprila. Danes dopolđne je bila nujno skllcana plenarna seja De- 1 mokratskega kluba z važnim dnevnim 4lwloaL Mintetet Ptifcsdivtt 1» motalo konferencah, ki so se vršile s takozvano opozicijo srbijanskih strank in zastop-stvom Demokratskega kluba. Dalje na to obširna pojasnila o zunanji in notranji polirtki. Po daljši debati je bil sprejet predk>g. na? se takoj pristopi k delu za združenje Demokratskega kluba s parlamentarno skupino takozvanega proti-pašičevega srbijanskega bloka. Na pod-lagi demokratskega programa naj se v svrho čim ožjega združenja vseh demokratskih elementov v Narodnem Predstavništvu prično takoj skupne seje Demokratskega kluba s srbijanskim i samo-stalci. narodnjaki in naprednjaku Tuđi naj bi pričetek sistematičnih prlprav za organizacijo velike državne Demokratske stranke pripravil čim najbrže formalno zdniženje in ustanovitev velike jugoslovanske demokratske stranke y vseh pokrajinali tako bivše Avstro-Ogr-ske kakor bivše Srbije in Crne gore. Poseben odbor bo izdelal deklaracijo« s katero se predstavlja nova organizacija .iugoslovanski politični javnosti in bo ta odbor izdelal tuđi podroben delovn! program demokratske stranke, za kulturno napredno, socialnopravično politično de-Iovanje v prid ljudstva kraljevine Slovencev, Hrvatov In Srbov. Demokratski klub je vzel porocilo ministra Pribi-čeviča z velikim zadovoljstvom soglasno na znanje in sklenil, da se takoj pristopi organizatornemu delu. Ctm bođo izvršeni prvi v klubu sprejeti sklepL bo nastopila nova skupina v parlamentu z nadpolovič^o ve*-?no." Današnji skiepi Demokratskega kluba pa nimajo nobenc oštrine proti nobeni drugi stranki in se zlastl naglaša. da vživa ministrski pre4-sednik Stoian Protić zaupanje. CRNOGORCI V DEMOKRATSKEM KLUBU. Beograd. 7. aprila. Zastopniki Crne gore so izrazili želio, da kot gostje sodelujejo pri sejah in posvetovanjih Demokratskega kluba. Definitivno vsto-pijo vanj, čim se formalno izvedejo zgo-raj javljeni sklepi. Demokratski klub Je seveda rad ustregel želji crnogorskih poslancev. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO Beograd. 7- aprila- D&nee popot-dne se je vršila konferenca parlamen-tarnih strank, pri kater! je razvijat ministrski predsednik Stojan Proti* delavni program Narodne ga predtavni-§tva v bližnji bodoenosti- Napovedal je okrog 10 zakonskih naftrtov, ki bođo ▼ najbližjem časa predloženi, namreč o agrarni reformi, poslovniku, provizorni ustavi, državljanstvu, volilni red in več zakonor vatnega sociaino-politif-nega značaja; vrhu tega redni proračun za leto 1919/20- Govori! je poslanec Narodnoga khiba dr I^a^inja, ki je aknfial nbl&iiti znana separatistiena irvajanja dr- Kr-nića. Finančni minister Ninčie" je ha-poeleđ napovedal. da je Se izdelan ia da bo Narodnemu predstavništvu kmala predložen nacrt o močnem progreriv-nem obdacenju vojnih dobiOcov- — Po dosedanjih dispozicijah pojde parlament v petek na velikonočne pocitnlo* POVRATEK V DOMOVINO- Zagreb, 7- aprila- Dane« je prlapei semkaj znani publicist, pisatelj in novinar Milan Marjanović (pričetkom vojne je nekaj tednov bil oa, Ijuhljanskem gradu)- PRETIRANA CENOTRA- Zagreb, 7- aprila* Tukaj&nja cenzura odlocno pretirava in je vsled tega škodljiva- Zaplenila je vsa poročila o prevrata na Bavarskem o Radićevih bedafitočah in slično. Vsled tega vlada tuđi v demokratskih kiogih neoadovol]-nos*- . MEZDNA GIBANJA Zagreb, 7- aprila- Trgovskl nastav-ljenci so sklenili, da stopijo v stavko, • ako principali do 10- t- m ne ugodijo njihovim zahtevam« Društvene vesti in prireditvei Dniitvo slovenskifa orofototj^v ima v sobo't o, dne 12. aprila t 1. popoldne ob pol 4. ori v risamici I. državne zimnmfiie v Ljubljani izreden občni zbor z dnevnim redom« pismeno vsem učiteljskim zborom naših srednjih šol naznanjenlm. _____________________________Odbor. - Poizvedbe. PozabDa se Je vtSnjevo - črtasta ročna torbica »pompadurac v vrhnišl*em vlaku v nedeljo, dne 6. aprila, zvečer iz Ljubljane na Vrhntko. V torbici sta bila dva žepna robea, denarnica z majhno vsoto in prstan z dvema belima In enlm zaienim kamenom. Najditelj se prosi, da najdeno proti dobri nagradi izročl v upravi »Slov. Naroda«, ali pa Ivanki Pezdlt, Motelkova ulica št 15 (tvornica za čevlje). 9956 Kdo pal Ti od vraCajočih se vjetni-kov iz Rusije o Andrefu Kersnflcu lc Kranjske zore. Služil je pri cesarjevičevem potku št 17; v}et ie bil v Karpatih leta 1915. meseca marca; zadnjfkrat je pisal meseca decembra 1917, od takrat se ne vć nič o njem. (Naslov: Danska oblast Balavka, po-šta Smota, Rusija.) Prosi se, naj poroča bratu Janezu KersnJku v Kranjski *ori« — Strogc^ejrvaležmjoovrneio^ 22? Izdalatolj hi odcovonri aredolk: LttteJMi ta tlak »Narodae) rtitai—•« BoMtai) v mišicah, Utah ta Cleokii odstranjamo z drmjenjem s Felladevtoi oSvljaločim, bol lajšajoelni »Cls*-fhildoe»«. ZdravniSko pripotocen. Stotisoči zahvateic. 6 dvojnatih ali 2 specialoi steklenici stane Ie 19 kron Lekarnar E. V. Fefler, Stubfca, Misa - trg St. 238 (Hrvatsko). Omot 1 poštarina se doduše računaju posebno« ali najjeftinije, Sto se viSe dakle na Jedanmta ^■n^L ^^h as VH ■■& . ^^h Stran 4, .SLOVENSKI NAROD", dne S aprila 1919. 83 ttev. DiQTt!illl skoni nov, se proda. Naslov riniiiUU* Oradašk« .1. », Ljafcljtsa. 39<3 (dpd trčan, večia množina na prodaj. Kuli, Naslov pove unravništvo „S!ov Naroda". 3756 Uj^ji dobro o^Tanj2n, s© po eatti l\r: iS, proda. Ciga!eto»i ulica it 4/11. Trata II. 3943 Dnu ali vila v Ljubljani — se kapi — mi Pcnudbc pod „Ugedna !ega/3W7" na upr. SI. Naroda. 3957 Rflffilllfi v Ljubljani ali oko! ci se pod UvliUlIl agodniraf pokoji rzatne v nafem. Pismene oonudbe pod „Oostiloa 3913" na upr. Si. Nar. 3913 DfthfttVfl naProdaJ in v najem po do-rUUISIlU govoru, pop od 3—5. ure. Istotam žeaskl moškl plašći in reviji ni-vrodaj. Naslov oove upr. Slov. Naroda. (tanin MM Z1 Svinoiejo. Ponudbe HllPlB pCU Httel Sio., IJtiljiM. 3^71 Rllftaimriia v **e*a*a*wi «1. 9. sa HcilCllflUjĐ priporoća v Liublian« potaioćamu alav. obelastva. 3712 PhnainiJarl/a v kvarno se spiejme MPljdjiilUURd takoj Kje, pove uprav. Slov. Nar. 3945 Hohlnvann tnlin isCem- cenjene oo- meailUfdUU lUliO nudbe na Josfe Oblak, Wolfo?i nlica 12. 3944 BlMfl ftrni najboljeg sesUva, sasma ridali «11 Uf* nov ili maio rabljen z,-l'.mo ku->iti. Ponude tvrtci Schwareii drag. Zagreb. Preradorićeva t. 3347 Drndam več 1C0 kg *sodniesa krom- riUUflUl pirja za seme, flžola, repe za rinati in praSsČa za zaklati Cene pove J. Rolcuc ladja, Nedvode. 3955 AlMlfll if lff lf% 01A li M fll% na dražbi v četrtek, 10. t.m. ob 2. pop. urnniiinin \p niin^ v GosPOski uud $t. 12 n. ^^^a riUUUlUlU fcjfc SIUUK več raznih stvari: 2 železni peči s cevml, več kukinjskih miz, štelaže, petrolejke, moško kolo, sedlo za konja, ročni mlin itd. 3946 Ipfta Mita ia Uiša i. n juiir b^b^b^b^b^b^b^b^b^bbb^b^bI ^^^^KK^^^^SfĐk ^bb^e* (S^^ jtr&Sffn^^^ ■95*^^*' bbbbbbbbbb^bbbbbbbbbbbI^^SbVB ^^^^^^^^^^^^^_^^_^^^_____ ^^^H^RttB^HHtfir MQP "^ ^? ^ala^B^WPT^BBft IB^B^B^B^Pv BB]BBBBBB*BBBBBBBBB«ftWBnL-KP«BBi Javno đražlia jiumium iia. Dno 10. aprila 1919. ofc 10, uri dopolađoe se M vrti t i&lsdlžčib „Balkan" na DonaJsU ces?! Ja*-ma draiba rauega snknencga blaga. Br^ arije iarnice, elaktrotehničnl predmeti, (izdelek sve tovne slovanske tvornice). Generalna reprzenetanca za en gTos v kraljestvu SHS JA3K0 POGACAR, ZAGREB, 1882 zičusno Ljubijana, Ilirska ulica £t. 29 I. b^T ^B bV h^bv^bV aaBBBv x. Ttj C9 lfl ^|t ^b ■■ ""*"" nudim po najnižjih cenah. *~~" KUPUJEM suhe gobe, dobre vreče in žeiod. ■ Umrla nam je odkritosrčno ljubljena gospa Cebelica tam roL teir žena prokurista Jadranske banke Pogreb ljubljene bo v sredo, dne 9. aprila 1919 ob 3. uri popoldne. Moravče, dne 7. aprila 1919. 3952 Rodbini Toman-Razinger. ZahvaSa* Za vse obilne dokaze sožalja, ki so nam došli ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda Julija Bučarja dež< sodnega svetnika izrekamo tem potom svojo globoko zahvalo. Novo mesto, 5. aprila 1919. 3960 Žalujočl ostali. Zahvala. Za vse dokaze sožalja, ki so nam došli ob smrti naSe nepozabne soproge in mame, gospe Viktorije Nič kakor tuđi onim, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti, izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 8. aprila 1919. 395* Zaiuioča rodbina Niteva. VTfaUfr, «•>■•. 3815 ŠJiH HaP|H Fnic SmuK Stari tn 2S. UaMjiM. 3968 lit ntnUHrik rtttn aa< kapL Pismene ponudbe na uprav Stov. Naroda pod Jift?! 35I0V 3711 m đaji \m\m ^>T- nudbe pod J«riit/3t3ž* na upravniStvo Slovenskega Naroda. 3932 iiirilii na 4*m aalida orotiprimerni ilV!!]3 Gđ IBffl M^, m hrani. 0(>ia-siti se je; Oratterjevo aabretje It tf. L 3942 £vćtlih9 hlfa * Prostcrnini vrtom, se rittliUld HlH radi preselitve po ugodn* ceni proda. Pismene ponudbe pod ,pritl!čna* na upr. Si Nar. 3941 '^0.^0° kilarlco ii hilDi r' biemu plačilu ponuilbe poslati na Lekarno Ros, Roma, Srijem. 3940 tmia iaira v °riK>nalnih zabojih a ufcU JIJU 1440 komadov proda po 45 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plačilo napre; Em. Sap-panz. Sofatec Sp Štajersko. 3411 At omotiS Kv^iitiiini! l§lo od 2l 2—5 HP, Se dobro uhranjeno, se kupi. Ponudbe na D. KavSeii, Llufc-ltaaa, Kolodvorska «Uca 34. 393.^ Hfaaa io staBOvanje *U-£ il^ niKa za takoj, najrae v blizini Dunaj-ske ce^te. Preskrbe se ludi živila. Naslov v upr, »Slov. Naroda . 3^34 Mn?Vn knifi trPežn°. p^sti tek, z UlllđlU RUIU, mesece diŽeč,> pnevma-i»ko, ploh vse v najboljSem stanju, ■• proda. Donijska c 9t I. dvoriSči, levo po ttopaicata. 3935 tnrflimoifl h tako^ p°mofnik in dva tf!ilB]iu"]V 5C učenca za kleparsko, vodovodno in acetilensko obrt. Fraac Losćar, LinbKaaa Vlt-ftiskm, Cs-lovaka cesta ftt. 66. 3856 % za leoitimadie ^ti'^''n, gon Mabscher. Ljnbliani, Gosposka nlica št. 16, ptieg Krizevniske cerkve. Istotam se spreiemajo neg. retuša In vsa amaterska deb. 3719 NSlllilll' vc^io množino belega galuna lli!t!llli. pp., kavnega nadome stila, mila, belega hrv/aškega, suhih gob in vinske-^a kamna po zelo nizkih cenah. Razpo-šilja se tuđi mani po pošti. Narodu trgovina Anton Ctetko ▼ Podčetrtki. 301t l(rO!?Jll POfflMDIl, voia5keZ in civ "ne tbleke Želi stopiti v delot najraje tia, kjer dobi hrano in stanovanje preskr-bljeno. Naslov J. Kastelič. Deskofa tm p. Stari tfg ob Kolpi. Dolenjske. 3939 Vnusrnjra ISČem kovača za na deželo Ullvuiilllu. z vsem kova5. orodjem in stanovanjem in če je samski tuđi hr?no, če hoče v najem alt oo dogovoru z mesečno plačo. Fraac Jefaj. Velik! Gaber it 46. soSte St vid, Dolenjsk«. Janiiaa nminiiha I Sarnec srednjih let, Ullr.nu PuHUuUli! obrtnik, kovač in hmar, ima vrednosti v premoženiu In v gotovini 24 000 K iSJe v svrho že-nitve posestnico, dobro gospodinja, ki bi imela kako trgovino ali dobro po-pesestvo. Dopisi pod VTSre£eo čas/3950" na upr. Slov. Naroda. PojojilDit! pozor! p;;eTnTekistafo0^' izobrazba ćela gimnazija, zmožen velike kavdje, želi zapustiti od Italije zasađeno ozernlje in vstopiti kot uradnik k posojilnici v kakem mestu aii večjem trgu Slovenije. Ponudbe naj se pošliejo na upravniš^vo Slov. Naroda pod .Poior 2947". 39 7 SlsTsvao maliBafo ioi otrna? o esgsta n druge potreb^čine /.a izdelavo đ brr» pokalic, kakor tuđi 70*/o maline vo fondant esenco za aromitiziranje kanditov nripoioča: Destilacija esenc Sraftko Fotnlk, L*«U1««bp Slomikov« nUoa 27. I stota rr se ku-pi;o svezi, čisti olunki orani kg 15 Čebelnš vosek suhe satine in odpadke svei knpi|t po nmjvial da«ral ««aS J. Kopač, svečar, Lfabliana. e«Iov«ka eaala «. tO- Pozor! Posor! Prosto je Izvoz sfobo'đan, nudim rakije, šljivovice prave bosanske, suhi šliiva, 'jžnoga kamena, kristalne sode, »ode .karbone, masti svinjske, slanine, i rva za gorivo samo vagonom, te i ; tal'h svih vrsta životni namirnica. ihtevajte ponndu i od druge robe ; "ju trebate Milorid D. Ojurendić. Afti- :aroa i ktaisimlaa raiija. Bifojno, (B«sia). Adresa za brzojavke: Afeatara, Iag«ji«. 3830 il'li trgovska alt priv. ev. tuđi stavbitte, so kupi. Obvezne pU nene ponudbe na Aate- llhfBIMJ Mh ku^jm- Ponudbe z na-LHHH if II Unčnimi navedbami ns poitni predat St 26- 3918 tawm m si'30. mp;frce„ren; ponudbe pod .Presag 87/3973« na upr Slov. Naroda 3972 bUft fal itfnAl ooStenih starSev se ■IIB II MHI sprejseta trtoj f eret- UCai trftTtil KMfresni trf • (Tonhai e). 3^69 fBIMtMa m iaUiM revnih sfarSev, ^e-SPIJK 8 ItlllR rrav «e hodi v solo, mi neko i tko za pomoč. Kje, povc upr. SI Nar. 39 SO Hahraai linria v prvi vrsti s^retnegj VBlK|l fli(ll|tt\ v jamskih naristh in stuvbenirt načitih, sprejme RuJ^rsko •skrbatttv* SHS v Veleajo. 3949 Vara s te<^en dni starim kozličcm se Roil zaradi oomaijkan a Krmitri prote «11 »^men^«. Križcvniška nlica 8. 39 6 ■m4* ag. malo nbfjen pravf „Singer* rluBl lb. šivaljni stro] v kab netni oprem StreliUt al. St 22. L aađ. vrata it 5. 3973 tfoliaiftlil z cno a" dvema sobama MdflUVlfljC -n kuhinjo — išče relrna ttraaka brez otrok. — Ponudbe p u „Poletje 3Wr na uprav. Slov. Nar-da 3951 U1m9vUIIB0. umt Šivati te^ ves ročn; ^osel, se tiče. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod »Dječja Ijubiv 395S4 na upr SI. Naroda. '958 lajtei trp* lokal i^'Z^ mo lokal, se išče proti nagradi Ponudbe pod .Lokil/3967" na upr. S ov. Naroda 3967 Zidno upeti stara in nota in drag Jtaiteii materijal ^^8; benik. Riatka cetU 2. 3965 Rl9R91Dihrka Poštena, blvaioča v DidgalllUlfli, Ljubljani, se sprejme v manufakturno trgovino. Za Četni ce se odklanjajo, Ponudbe »ooste restante Ljubljana, pod „Jagoalovan". 3890 Tonniintozai.toiie^/^^; brezhibno vseskozi popravljen, prav dobro obranjen, se samo zaradi raz-mer proda za samo K 35000—. Pismene ponudbe na upr. Slov. Naroda pod „Zagrtb/3772*. 3772 DftttttVt Proda se hiša» 5 minlt od rUiCilfi. postaje Poličan, zraven je električna luč, dovoljeno je točiti vino in pivo, ter velika njiva, sadonosnik svinjski blevi; prioravno za vsakega rokodelca Cera 32P00 kron. Ponudba na Talmitls Jaaftl6y S^odafa Pol-čaae, Štajarako. ^937 HniiflMffldia Potpuno vješt svim knji-nUJIguililja govodstvenim poslovima a osobito bilanciranju, traži se za jedno mlinsko poduzeće u Hrvatskoj uz vrlo povoljne uvjete sa nastupom službe odmah Isti mora poznavati potpuno hrvatski ili slovenski i njemački te?ik. — Ponude slati pod »Kfljigovodji 3948* na upr. S!. Naroda. 394a Dn moruriika mto, SsMn" privatnim imetjem, Želita korespon-dence v svrho poznejše ženftve z da-mami slovenske narodnosti od 17—30 let. Prednost imajo take, katere po-sedujejo samostojno gospodarstvo. Zadeva resna in tajna, anonimno tore] v ko5. — Ponudbe do 20. aprila ood .SaoMstoJMst ia naeređek4, poittd ležeče CtaTia piita. LJtbfjant. 3953 "ROJO^T" slivovko, vermut vino, razna vina v sodih fino beio fn fmo, staro vino za. steklenice prodaja po ugodnih cenah tvrdka Br. Hovcković, LfaklfaBa, lUrila Tareilta ceata U, (Koliia)) 3687 Pojasnila o ntenjavi nežltosoneta denarja in prodaji ie]ne$a posolila đa|« Aaoačna ekspeiidfa AL Matelič Ljakljaaa, Koagresai trf 3. 3915 PmtniljH ima tal se vrSl v četrtek, dne 10. aprila y stanovanja oa Mestoem trgu 18.1., ob 10. ari ogopolđne. Na razprodajo pridc : 3IM rano pthtttvo, salonska garal1^**! glasovir ta Ani« gl proiteott. Empi — vaJMj^ - ^^m^m brezobvezno (dokler izvoz nHHI dovoljen) prati brzojavnemu potrdilu: lep krompir franko K 83 — do K 85 —, pšenico franko K 310*— koruzo franko K 210, oves franko K 200*—f bel ftlol K 370, nameSan franko K 330-— za 10;> kg, snbo meso brez nog franko K 28 50, mast franko K 36*50 za 1 kg. Ponudim tuđi hrastove sode, rabljene v doniem stanja od 150 750 1 K 80*— norr hrastove sode od 300—700 1 K ' 35 — 2« 10J 1, prosto Pc rinja, banko K 5— več. Dober jabolčnik od Maribora K 2-10 !, vse v vagonih, meso ia mast pol vas. LJutomenko in štajer-ato vteo po ceil •malk bing, €^|e. Prlporoiilo! Proda se ro nizki ceni raznovrstno b!«igo, posebno sledečc: raso« «v«fllc» prtsvavKO sa •tresla alasaalko ta iopke, predpasnikl, tržne torbice, papirnato aaatavtao, marmelada v kozarcih, punč in ambrozija za čaj, malinovec i. dr. Maprofaf fo tuđi rjava tamotaata i«pa, prioravna za otročji plaj£ek ali oblekco. Ogleda se v trgovini na Zabjaku št 6._________3970 Dne 7. do 15. aprila se bode razprcdajalo 300 zabojev milnega nadomestka po zelo ugodnih cenah v Kolizeju, Marije Terezije cesta 13. Ljubljana, sklad!5čc ym Slerle, prej frSoteer, žssgct »o ¥aftljo> 3832 trgovsko izobražena. Slovenka, vešča ponolnoraa hrvatsko-srpskega in nemškega jezika, ter stenografije obeli jezikov, perfektna strojepiska z dveletno bančno prakso, iSče mesta v banki. Cenjene ponudbe z naznako plače na upravn. Slov. Naroda pod naslovom ,.Sa^ncsirT:??2L korespondeatiea 39Sfu> Draitov, bnkery rz£??lL-$-j fet, doske, bloda kupi iovarna polilii^a ia ^2?Laiov Zg- Oamaljđa nad LJablJaoo. Cejens ponudbe na 3938 Vsdo Bratovi: salona »ohlStva, Lfabljana. Marije Teraziie assta it. 13. 03Đ&S n&nattomestliivo peiilo se šiodr s?mo z vporaho mila zamke mS7atfTnnic.od. tmw%0%^ hMmtiiM Ignec Fock, \WTin : tslbillf : Na novo urejena tvrdka S.H.S. Halinfin Verovšek sprejema naročila na čišćenje stanovanj in vsa v to stroko pripa- dajoča đela. 3962 HJestni trg, št. 6y II. natlstr. v Ljubljani. (11 ia pimlad m tiiik ako u s prebtmnjem starih ii kemičnira asćeojem zaaazanlb dosele isto. Naiir oderneiSe barve, prihranek denarja. i Hitra In točna Izrriitav. ===== Pna li tajftOa ft^- trnu a banraijt knii!n B5^jc, pranje in svetiriikaji peih «-. l#^G nClaTU Tovarna s Poljanaki nasip il. 4. ^■F JU)9 tCClVflf PedruinlsazleBenburgoiraul.«. -_*-^ Po£tna itaročllJi se toeito lx»rftujejo. Št. 5445 ■ 3975 RAZGLAS. Mestni magistrat daje javno na znanje, da je na brzojavni ukaz ministrstrstva za šume in rudnike iz B2ograda z dne 28. marca 1919. in okrožnice podpredsedništva deželne vlade za Slo-venijo v Ljubljani z dne 1. aprila 1919, št. 2352. ozirom na preveliko izkoriščanje veleposostniških gozdov prepovedano vsako sekanje lesa s koncem marca. Posestniki velikih gozdnih kompieksov morajo v bodoČe prositi za dovoljenje, da smejo sekati; obenem morajo predložiti na vpogled in odobritev vse stare prodajne pogodbe. Ta ukaz velja tuđi za javne dražbe. Mestni magistrat ljubljanski, dne 3. aprila 1919. Trgovska posredovalnica za nakup in prodajo BBX. Bal aa«r ^^HB ?Bk aan ?Ba RH^ BBJ Bal cBm ,oBT^B*a ■m\ BBJ BB/ HB aaa B&v UasBalaa UBaBaV BB} BBJ IBM j^BT wEb Jet enicc-Fužine Goren jf ko nndl brezobvezno po dnevni ceni iz zaloge Osijek (Slavonija) po poštnem povzetju vrednostno zavarovano v Zabojih A 15 in 20 kg prosto kraj naročnika: čista svjnjsks mast danainja cena K32- — suiena slanina 99 99 K 32-— soljena slanina „ „ K 29-— stieDS silBisko nm sunKo fer nm snliomesnafe izdeSMe. ^p* PostT^iba icancaljiTa In po moicostl toćaa. ~W& $W Canjena nsročila spreioma zgoraf omenlaaa trrdka. ~W*M Zagreb, JuriSiCeva ulica 10. | PRODAJE: I i Vino belo in rdeče, staro in novo, moslavinsko, graševino. I I Rum najboljše vrste do 40% jakosti, fini aroma, Slivovko E I lansko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% g $ jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obče. Vse na S U vagone in manjših količir.ah, hitro in točno odpremljanje 1 1 Posredujem za vsakovrstno nabavo živil, gospoda ;kih pro- 1 t izvodov itd. — Zastoanik za L uUJcno ia ck&iloo g I Ivan Ko2e§!9 TrsaSha cesta štv. 27- i