Posam. Štev. Din 1'—, četrtkova in sobotna Številka Din 1.50 ji*?®.®*' •*•“!» v,a^c 'm»tvo D2Q'50, dcst»vii*n 1 Dm 14'—; n« izkaznice .. JfAHOnin UST" (četrtkov« Rev. »iaborO n naroča |cot tednik 4J° *tanc mesečno 2 Din, žetrt-6 Din, pollctn? 12 Din-.«=*=» celoletno 2250 Din — »■m Hara&im* so plarfuje v naprej« iWWWMto»g|liBI»inuiMlW«llllfflllHIII>IIWIIBIHl^ JSšSlL’ ***“• •»■«««(•>>/ s? (MAE0SMI ■IM Posam. štev. Din !'—, četrtkova in sobotna številka Dfn >60 M rodnega li»ta* je v čičeva nlica i L Telefon tatemrbm «=■ Role opisi H BO UPRAVA )• * JovSbtl * *>< tl* uroSO* bn« <■>)>• •» I —to«.-la—rta« —N P»*l| <— •J hj Uto: IV (II). Maribor, četrtek 9. avgusta 1923. Štev; 178 <9& Učiteljstvo in naše ljudstvo. m, Politične počitnice. Maribor, 7. avgusta. _ ^ političnem! življenju ni bilo v zadnjih dneh nikakega pomembnejšega do-*°dka, Skupščina je na počitnicah, minici se hlade v letoviščih, tudi delna re-°nstrukcija Pašičeve vlade je bila preložena na hladnejše septemberske dni. tem času se je vršil v Ljubljani kongres jugoslovanskega učiteljstva. Prvič *° sestali učitelji iz vseh delov naše jtol&de države na slovenskih tleh. Njihov Ingres je imel izključno stanovski zna-3» in stanovska vprašanja nimajo nič ^UPHega s političnimi. Pravimo pa, da ^ učiteljski kongres tudi političen' po-Ne mislimo, da ima kakšne stike z k*vadno kričaško politiko. V naših za-talih' razmerah je namreč politika še zelo daleč od tiste višine, ki jo ^teva »plošni napredek človeške dru-, • Politika ima nalogo, uravnavati od- tal , *V/a3e med posameznimi človekom in "**ftiostjo, ona organizira državo in iz-jT4 S praktičnem! življenju razna na-■Tct. ir izboljšujejo (ali pa poslabšajo) jj/^^če gospodarske, narodne, politič-, ^ družabne razmere. Politika je te-., *' ®tekakai vzgoja družabnih skupin, *°r na pr. sadjerejec vzgaja in požlah-30 sadna drevesca. Zal da je v prak-živ>ljenjn veliko manj vzgojeval-j» bl tmorala biti v smislu visokih Ta Žlahtna politika se mora sedaj lil Vi drugih’ oblikah, tako da je v življenju niti ne spoznamo, jte pretiravamo, če trdimo, da je bapredno učiteljstvo pionir prave ^Hike. Ono je jugoslovanskega duha, Suiti inj deluje v državnem! in narod-smislu, ono uči naš najmlajši nara-'da je v družabnem življenju potre ® »od, da sc mora posamezni človek po-postavam. To je visoko politično '°* V tem! leži širok političen programi ^ iugoslovensko učiteljstvo se v pol-ojtri zaveda, da je njegova vzgojeval-• * ^°lžnost, stati na braniku 'narodne in ^3-vo« misli. Kajti mi smo mali naroc srednja država, naše razmere so do-beurejene, pri bas je treba še o-imvo dela. Zategadel j moramo misliti na-Se, na lasten' narod, lastno v J°‘ ®rez državno zavesti, ki nas veže ^ s upnost, kakor kosti in koža vežejo mezne dele telesa v en sam organi-’ brez delotvorne ljubezni do naše do-^^hie nami bi rešitve. In učiteljstvo je jQ ora«u> ki orje njivo; podobno jj. ^cur ki seje plemenito iseme. V vidimo nositelja državne misli in' rt^ne^' steber napredka. Naš mladi 0,1 raste ^ »a vzgaja za velike naloge, ki jih tra*v£[ 80 njegove telesne sile v šolah rv novem duhu. Učitelj _ vzgaja za i ^ el, ko s,e bodo *** ■začutil resnobne življenske Čimbolj delaven itf % '* °raž, Činubblj Ijutbi Sejalec svo- f^°- *«•» ohilfjejša je žetev. Tudi U' ro bo imelo temi Večije uspehe, jjc oiogo- Govorice in kombinacije ob vročili dneh. — Glasovi o fiovih' volitvah'. PaŠlč hi bil na Bledu. — Stroške za Jagičev pogreb prevzame država. Beograd, 8. avgusta. V tukajšnjih' Beograd, 8. avgusta. Včeraj med5. političnih krogih 6e v zadnjih dneh ši- ijj 7. uro se je vršila seja ministrskega rijo razne govorice. Tako se na pr. govo- sveta. Predsedoval je dr. Velizar Janko* ri z vso resnostjo o novi koaliciji med vi£. Pred sejo je sporočil minister Jart-demokrati in radikali, ki bi se imela rc- kovič, da je ministrski predsednik Pašič alizirati že povodom' nameravane pre- dospel v Lausaniio. osnove sedanje vlade. Če pride do spo* Na seji bo bila dovoljena nekatera na-razuma, bo nastopil režim tzv. »močne ročila, ki jih je zahtevalo na račun repa-roke«. Vendar pa je pričakovati, da bo racij vojno in' prometno ministrstvo, skušal Pašič doprinesti zakone, ki jih je Sprejet je bil sklep, da prevzame država napovedal že v vladnem programu. Le pogrebne stroške za pokojnini prof. Ja-če bi to ne bilo mogoče, bi Paš id podal gidem, čigar telesne os,tanke prepeljejo z ostavko in zaeno predložil kroni, da naj Dunaja v Varaždin* razpiše nove volitve, ki bi se im©le vršiti Vsled posredovanja klerikalnega po-v februarju ali marcu. Radikalci pa so slanca Sušnika je vlada dovolila obisko slejkoprej prepričani, da bo vlada kljub valcem katoliškega shoda vi Ljubljani težkemu parlamentarnemu položaju in evharističnega kongresa v Zagrebu spravila pod stfeho vse napovedane za- 50% popusta na vseh progah državne že-kone. , •» v iV' 1..&»•:> leznice. i : -jjt,,.. ■ ,*:t Učiteljski kongres v Ljubljani. Ljubljana, 8. avgusta. Včeraj je in' Heoficielni zastopniki. Go^p. Ljudevit bil v veliki unionski dvorani slovesno o- Krajačifi se je v daljšem predavanju tvorjen drugi kongres USU. Kongres ja spominjal lirvatskega učitelja Filipoviča, otvoril predsednik Milan' Stankovič in čigar stoletnico rojstva slavimo letos. ■ govoril o velikih nacionalnih nalogah na- Ob 10, uri so se kongresisti korporativno šega učiteljstva. Otvoritve se je udele- podali pred Prešernov spomenik in! položilo več oficielnih zastopnikov. Ministra žili tri vence. Po tej la a tki pavzi so se prosvete je zastopal dr. Svetolik Štefa- zborovalci vrnili v dvorano, nakar so 9e novic, češkoslov. učiteljstvo Adolf Obst, zaceli referati. Roferiral je g. Skavifi o pokrajinsko upravo dr, Vidic. Navzoč ja jedinstvenem pouku v naši državi. Gosp. bil tudi češkoslov. generalni konzul dr. dr. Juro Turi6 je predaval o višji učite!j-Berieš. Razne narodne organizacije so po- ski vzgoji. Popoldan je referiral g- dr. slale svoje zastopnike. Kongres je poslal Rape. Ob 17. uri je bil kongres zaključen kralju Aleksandru L brzojavni pozdrav. Zvečer se je vršil v unionski dvorani Nato so pozdravili kongresiste oficielni krasno uspeli koncert Glasbene Matice, Nemčija v znamenju gospodarskega razkroja. Padanje marke. — Kruh 90.000 mark. — Dravinjski nemiri ih Izgredi. — Porurje. Berlin, 7. avgusta. V zadnjih dneh, —• V Homburgu je prišlo do resnih iz odkar gre marka rapidno navzdol, se je gredov. Brezposelni delavci so oplenili poslabšal tudi zunanji položaj. Po mestu par trgovin. Policija je ranila več oseb, ee širijo vznemirljive govorice. Cene ra- — Berlinski nameščenci kovinske Judu-stejo od ure do ure. Kruh stane 90,000 strije, ki so stavkali, začno delati v če mark. V četrtek bodo v znak protesta za- trtek zjutraj. prte vse trgovine. Ta dogodek vzbujahu- Berlin, 7. avgusta. V Porenju in de 6krbi, tembolj, ker bodo zaprte tudi Porurju so francoske okupacijska obla trgovine živil. Glavna zveza branjevcev sti zaprle mnogo Nemcev kot talce, da takisto pripravlja, da v znamenje prote- bi s tem dosegle oprostitev Francozov, sta obustavi promet. ki so jih obsodili nemška tedna sodišča, Berlin', 7. avgusta. Listi poročajo,da Nemška, vlada je v Parizu ostro prote so se v Stettinu vršilo velike protidra- stirala. Podajanja med obema vladama ginjske demonstracije. Množico je poli- »o Imela toliko uspeha, da so olli sedaj cija razkropila. — Burno protidraginj- izpuščeni iz zaporov vsi nemški talci, sko zborovanje se je vršilo v Drezdeuu. Pred novim viharjem v Grčiji. Draglnjske demonstracije Jn izgredi. Beograd, 8. avgusta. Iz Aten poro- preden je razpodilo demonstrante. Včeraj čajo: Te dpi so bile v raznih grških me- zvečer so se ponovili slični izgredi v Ate stih, zlasti v Solunu, velike demonstra- nat. V boju s polici jo je bilo mnogo «i*eb cije proti navijalcem con in borznimi ranjenih. Vse banke in menjalnice so za špekulantom, — V Solunu je delavstvo prte, ker se lastniki boje novih demon demoliralo tamošnjo borzo. Orožništvo stracij. . ..iaVJi ig vojaštvo je imelo polno roke dela, *'■' -O- fffir '1 Znižanje izvozne carine. v 'triglavskem pogorju nastalo med Sašo Beograd, 8. avgusta. V trgovinskem državo in Italijo nesporazumljenje. Po ministrstvu izdelujejo osnutek o reviziji P^)eno določena meja je razvodnica. — izvozne carine. Sestava osnutka je po- Kimska vlada trdi, da je Triglav enstran verjena posebni komisiji, ki ima zaklju- razvodnice, naša pa narobe. Jugoslov. čiti delo najpozneje do IS, aVgusita. Izve- vlada bo .predložila zadevo kaki nevtral-mO, da bo izvozna carina znatno znižana, vladi, da razsodi, kdo ima prav. SvIsS PriČakOVati’ da W bo izv0z' -: 'Atefitat pa italijanska araiatoria tasoj povečal. . • i • f j | • • * v Gorici. , Italijanski pohlep po TrtglaVtf. Goriči a, 7. avgusta. Včeraj rvečar je Beograd, 7. avguista. Z ozirottf sai &1 izvršen atentat na senatorja Bombi-vesti, da bodo Italijani zasedli vrh' Tri- ga. Senator ,je bil težkft fanje«'. Atsnta- le/gl^dg.ppje .jtPjFi®1 fiP aretii^Li. ' - ; t vili rokah največji Harodtfl saklad: fiila-*' di rod. Ni ga večjega zaklada od olova* ka Vse zlato ga ne odtehta Toda ta zan ilad ni mrtva ruda marveč je živo bitje, zato ga je treba modro gojiti, da Be ne izpridi in ne postane ničvredna stvar« ki jo drugim v »apoto in ki človeški družbi škoduje. I Trdno smo prepričani, ‘da je ta zaklad dobrih rokah. Učiteljski kongres si Ljubljani nami je pokazal, d« se učiteljstvo zaveda svojih dolžnosti med dro» gimi stanovi in) da globoko pojmuje JsoIh iurno poslanstvo, ki ga ima med našimi ljudstvom. Želimo le, da Ibi jugoeiovari. učiteljstvo krepko podiralo vse aaprek« na poti, ki ai' jo j® začrtala in 'ki i« vedno bolj jasni pred njim. Želimo, da bi Kaša-mu ljudstvu, ki ima zlasti v Svojih jstan rejfiih slojih še veliko preveč stare«« dni { ha, dalo osvežujočo moč mladega rodu* ki ae bo vneto in' reano lotil velikega dela. Dela, da »i izboljšamo domovino, da’ je dvignemo in popravimo, da organizirajoča jugoslovensko ljudstvo v duhu visokih načel prave — znanstvene politike. tV:&* mo pa da se naš učitelj itt učiteljica n« dej«tvujeta tudi izven šole. Podeželsko učiteljstvo je steber napredite mlsH. Snuje izobraževalna društva in! Juui&i* ee, je nositelj sokolskega duha V lej smeri naj bi delo poglobilo »svoje jMe. A zanj je treba smotrena organizaetia potrebna je široka kulturna svobod^; ba je, da učitelja podpirajo tudi drogi sloji. Njegova eksistenca mora biti irdi na, njegov kruh zadosten. Podežohlk« ui čiteljatvo ima nadalje važno .vlogo *?* !jEa*' šem1 gospodarskem' življenju. ^ sa^l do« bi se moramo učiti delati. Niso dovolj) zdrave roke, treba je znanja da jiK čio< vek postavi na pravo masfca Naie išntte- tijsko gospodarstvo sice? napredhje, ’ a že vedno zaostaja daleč za češkimi, datf*; skim itd. Učitelji so mnogo razmišliiali^ kako bi boljša vzgojevali tunelu \ ščaj v, dobrobit kmetijstva id Dokler ne bo preosnovano na£e osnovua šolstvo, ima učiteljstva lepo nalogo^ da seznanja kmečko ljudstvo 9 nodorile>< Sim1 kmetijstvom. Nbo-t do in da iskreno ljubi hašo grudo, OaS narod. U ver jeni smo, da ni: datafi 5M, ko se bodo tudi enostransko nahujskajuai ljudem) odprle oči. Takrat bo učiteljstvo dobilo tisto mesto in’ tisti ugled, Id ai ga zasluži po svojih Halogah inj po delji za narod in človeštvo. , [:;ii ;i:-m)W^|ll Ponaroiejia llOdinarske jiovčahSee. Zagreb, 8. avgusta Zagrebška po* lici ja je razglasila, da Me jepojevfl fab zifikat 100 dinarske nooaaiee. Boitizeja« na novčanica nim’a tzv. »voddega Risbe »o zelo trde ig veJče roke.. ' * ^ > 'v ■ - baau a. »TABOR« (MariDor, a. avgusta Kako so ponemčevali koroške Slovence? (Iz dnevnika učiteljskega veterana.! E dopisa »Klic ir Koroškega« v St. 358 z dne 11 julija 1928 prinašamo nekaj 'drobtini« is dnevnika narodnega učite-'iJljm Er. Podobnika, ki osvetljuje, kako se ježe pred petdesetimi leti s strani državne šolske oblasti sistematično delovalo *&a germanizaciji koroških Slovencev v trdnem prepričanju, da bodo elovcnski del Koroške v petdesetih letih popoino->ma ponemčen, in kako se je postopalo proti narodnim1 učiteljem. ^ '■/' Tako-le dnevnik: ’■ - ' Od 10. marca 1878 do 30. junija 187S rtnžboval sem1 kot učitelj-voditelj pri Sv. Jakoba niže Celovca. V tem času mo je tajanji deželni šolski nadzornik dr. Jos. Gobane dvakrat nadzoroval in sicer leta 1874 in 1876. Po inšpekciji me je vsakokrat povabil, naj ga spremljam do Celovca. Tudi sicer je rad hodil pa sprehod v gozdič Straussove gostilne. Vračajoč Ise, se je navadno zglasil v šoli ter me vsakokrat povabil, da ga spremljam1. Ko 'Bo bili leta 1876 imenovani za okrajne ‘šolske nadzornike, razu n dveh, zgolj , ljudekešolski učitelji, me med potoma ..vpraša: »Kako je učiteljstvo zadovoljno z imenovanjem novih okrajnih šolskih .'»adaiornfkavt« Odgovoril sem mu, da je učiteljstvo prav veselo, da se je prizadevanju «. deželnega šolskega nadzornika posrečilo, doseči to imenovanje, in’ da je izvzemči enega z vsemi drugimi prav zadovoljno. »Zakaj pa ni s tem enimi zadovoljno?« vpraša. Odgovorim: »Ktr je ■sse učiteljstvo prepričano, da ni niti •r veled pedagoškega niti splošnega svojega znanja sposoben za takšno zaupno mesto.« Odgovori ml: »Prav dobro vem, koga menite, Valentinlča.« Pritrdil teem. Na to reže: »Prtom-am, da je morebiti izobražene jših in1 sposobnejših mož, o Va-: feartiniča moram dobro uporabljati.« V. je M prava duševna reva, a strasten nemškutar in' izboren denuncijant, zn to t ga je mogel uporabljati. OB drugi priliki sva prešla n« politt-feto polje. Postoji in reče: \Kaj> pa hočete Slovenci tta Koroškem? Saj '<*? vas sploh nič več ne vpošteva; v petdesetih letih bo Koroška čisto nemška in ko bo-iUe enkrat dograjena ljubeljska železnica, pa pride tud/tKranjska na" vrsto.« Odgo-vtoril sem mu,' da-smo Slovenci- na Koroškem enakopravni z Nemei,^. da-ttas je (vendar - dobra tretjina-ip imamo torej pravico do obstoj a, Kar se pa Kranjske tiče, se pa, g. nadzorniki-moti, ker s,ne po-tna Kranjcev, ki se ne bodo dali meni JUiS1 tebi nič ponemčevath takšna nakana •ftS’ bita tudi krivična*« Na to mi Takoni-, čnjo odgovori: »Kaj^krtvlca? Vlada ima SnOč, im moč gre dandanes* pred! pravico.« , Ko Sem ga nekoč zopet Spremljal, mi •reče: »Prav zadovoljen sem z vami kot »udarjenim, vestnim in’ marljivim uči- t fiV i- za notranjo rDr. St. Pavedšek: 'Iz bojev ureefltev naše države. (Dalje). Sonet o Svobodi. ^ Mi vsi, ki vemo, kaj j« valptov bič, j ’.» čim delo roba gospodar poplača. r.- tkrko grenak in trd je kruh berača ‘in kakšne pesmi poje v kletki ptič — 'če zdaj že kažemo, 'da 'dam; ni nič Svobode mar in da nam’ korobača 3r 8e ljubša ko postava je domači, )< B»3 kar vae akupaj vzame naj hudič! ^/Naj zopet tujec v jarem nas uprežo, ' jiaj bič za nas iz naše kože reže ' la mesto kruha naj nam da škorpjone. Hrbet naš zna delati poklone, ~ M«« 5e vajeno nositi križe, ir- in neta vejo, kje g« peta liže. j a- 'Alojz Gr teljeml in rad bi vam poveril kakšno zaupno mesto, a politično vaše mišljenje tvori tu veliko zapreko.« Odgovoril Remi: »Razumem, a nikdar ne postanem rene-gait.« »A, tako, zahvaljujem se za nadaljnje spremstvo,« reče in1 me ozlovoljen odslovi. Čez nekaj dni potem srečam v Celovcu svojega okrajnega šolskega nadzornika in osebnega prijatelja g. Tomaža Klančnika, tedanjega ravnatelja meščanske šole v Celovcu. Vpra”a me: »Kaj sta pa imela zadnjič z dr. GobaricemT Imenoval si ga renegata.« Pojasnil sem mu ves najin tedanji razgovor, na kar mi reče: »Padel «i pri njem v veliko nemilost in toČasno obstoji med vama nepremostljiv prepad. Očitek ,renegat’ smatra namreč za njemu namenjen.« To razmerje pa se je še poostrilo, ko sem se osmclil v okrajni učiteljski konferenci stvarno, a ostro kritikovati od deželnega šolskega sveta izdano, po učitelju in narodnem odpadniku K. Pre-schernu sestavljeno brošuro »Eknfuhrung slowenischer Kinder in die dentsohe Sprache«, znano pod imenom »Germa ni-sationbiiohel«. Takrat je navzoči dr. Gobane od predsedujočega okrajnega šolskega nadzornika Klančnika energično zahteval, da ml vzame besedo, Češ, da niti okrajna uč. konferenca hit! pesa-m^:ni njem člani nima pravice kritikovati izdanih naredb deželnega šolskega sveta. In nisem mogel nadaljevati ocene to grozne bedastoče vsebujoče brošure. Irt ko je bil kmalu potem g. Klančnik zaradi svojega Slovencem prijaznega in pravičnega postopanja nenadoma odstavljen im na njegovo mesto imenovan K. Preschern, sem moral nastopiti trnjevo pot na svojo Kalvarijo na Koroškem, po kateri mi je bijo hoditi celih 13 let do moje preselitve na Štajersko leta 189?. Dnevna kronika. kultura in umetnost x »Splošna knjižnica«. Tekomi tega meseca začne v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani izhajati »Splošna knjižnica«, ki bo obsegala vse panoge književnosti. V pestri vrsti bodo sledila leposlovna in1 znanstvena dela vseh strok •in struj iz sodobnega in starejšega domačega slovstva. Poleg tega bodo zastopani v »Splošni knjižnici« po možnosti tudi važnejši avtorji ostalih slovanskih narodov in! svetovni avtorji sploh. Slovenska! javnost bo gotovo upoštevala resno (kulturno stremljenje tega podjetja. Zato je pričakovati, da se temu primerno odzove. Del podrobnega programa objavi mo v prihodnjih dneh, ko izidejo prvi • zvezki »Splošne knjižnice«. x Smrt slavne ruske igralke. V Mo-fekvi je te dni umrla slavna ruska igralka Nadjedža Aleksejevna Nikulina, ki je delovala na ruskih odrih od leta 1861. Zadnjikrat je starka nastopala 1. 1911. Nepozabite naročnine! — Spomenik Miroslavu Volčiču. Prejeli smo: Kakor doznavamo se je osnoval pod pokroviteljstvom kr. okrajnoga glavarja dr. Marko Ipavic-a v Slovenj-gradcu povodom tragične smrti ljubljenega in visokospoštovanega župnika Miroslava Volčič-a v Breznem ob Dravi odbor za nabiranje prispevkov za nagrobni spomenik. Župnik Miroslav Volčič si je stekel nevenljivih zaslug kot iskren rodoljub, narodni mučenik, milosrčen človekoljub in narodni bori tel j za slovensko stvar v Dravski dolini, oziroma ob naši severni državni meji. Odbor sestoji iz članov občinskega odbora v Breznem pod predsedstvom1 župana Franjo Jen-čič-a v Breznem, z dekanom dr. Valentinom Mortl-om iz Marenberga ter provi-zorjem brezenške župnije Marko Sagajem. Odbor vabi tudi širše javnosti in vse prijatelje in znance, ki čislajo in spoštujejo pokojnega župnika Miroslav Volčič-a z uljudnim vabilom, da prispevajo v ta blag namen primeren znesek v znak priznanja njegovega vsestranskega požrtvovalnega narodnega in! človekoljubnega dela oziroma spštovanja in prijateljstva do nepozabnega pokojnika. — Pozive s položnico vred razpošilja odbor posebej. — Imenovanje. Za nadzornika v ministrstvu prosvete je imenovan ravnatelj g. dr. Janko Lokar. — JNU, ki je te dni zborovalo v Ljubljani, se je poklonilo tudi manom našega velikega pisatelja dr. Ivana Tavčarja ter položilo na njegov grob na Visokem krasen venec iz svežih rož. — Sprejemanje avstro-ogrskega želez rfega 'drobiža. Avstro-ogrski železni drobiž po 20 vinarjev je še vedno veljaven, a ker se ta drobiž utihotaplja iz Avstri je in Madžarske v našo državo, ga pošte ob naši severni meji ne smejo sprejemati. Ta prepoved velja za pošte v Prekmurju in za pošte Kranjska gora, Jezersko, Mežica, Prevalje, Črna pri Prevaljah, Libeliče, Dravograd, Meža, Muta, Marnberk, Brezno, Selnica ob Dravi, St lij. Zgornja Sav. Kungota, Marija Snežna, Apače in Gornja Radgona. Vse druge pošte pa morajo ta drobiž do preklica sprejemati. — Izstop iz našega državljanstva. Notranje ministrstvo je odobrilo izstop iz državljanstva kraljevine SHS Simonu Bezjaku, kočijažu v Jabiani, rodom iz Budine na Štajerskem' in njegovi ženi Antoniji roj. Zajčkovi. Oba sta sprejela češkoslovaško državljanstvo. — Prava narodna jed so bile že preč vojno testenine »Pekatete« in kakor vse kaže, je kmalu ne bo hiše med našim ljudstvom, kjer jih ne bi uživali. — Generalni Iseljenlčkl Komcsarijat v Zagrebu objavlja: a) Izseljeniški Iza-slanik Kraljevine Srba, Hrvata i Slovc-naca u Newyorku (adresa: 443 West 22nr Street, Newyork N. Y.) javlja, da je njegov ured v vezi z društvom, kuje daje 4iim >v : BS" & , **• l 'Alo jz Grgd piki, L Amputacija in federalizem. r One-38. marca 1983 eo zmagale z Veli- jdro večino poleg radikalne le.še tieparati *twh« (Stranke. .Vod pravi'Jugoslovani W*rajo -odkritosrčno žeLeti, da bi jse enkrat posrečilo izgladiti huda neonu delu v korist in pnoovit »kupne naše države. Va&nt tem in enakim1 poskusom pa nasprotuje še višje načelo: za notranje -pomhrjenje se ne sme žrtvovati niti edinstvo niti skupnost in moč naše države. Med volilno borbo in neposredno po volitvah je bilo dovolj gromenja; separatisti so stopili v pozo, kakor da nočejo o Beogradu ničesar več slišati, Beograd pa je pisal o amputacijah. Čim več so se pečali nekateri listi z amputacijo in postavljali že kar mejnike od Virovi-tice preko Siska ?n Karlovca, tem manj nevarna je postajala njihova grožnja. Na videz bi amputacija res koristila Srbom, kajti otresli bi se na mah onih, ki se ne strinjajo z Veliko. Srbi jo, sprijaznili bi »e z Italijo ter dobili morda celo Skader 'in Solun, z reparacijami pa bi se zboljšala valuta. Toda kje na svetu je bila ke-daj država, ki je zavrgla lepo in razmeroma bogato deželo brez skrajne sile, da ne opomnimo, koliko si lahko ravno poljedelski srbski kraji obetajo od pri tfas nastajajoče industrije^ Enake vrednosti pa je tudi avtonomija, federacija i. dr. naših separatistov. Kaj smešno se poda taka zahteva ravno nam Slovencem'. Se-li’ pač naši separatisti vedno zavedajo, da je v naši 12 milijonski državi te e it milijon Slovencev? Ah se res ne-zadovoljimo, da temo postali poleg Srbov Ju Hrvatorv tudi Slovenci državni narod, če pomislimo, da imamo JMiaši ^Tža^i-poieg Srfeo^svatos ia glo- vencev že nad 2 milijona drugih narodnosti? Jasno je, da zahtevajo avtonomisti in federalisti delitev države. Toda, poglejmo malo po svetu! Kaj radi se naši ljudje sklicujejo na vzgled Amerike in Švice. Pa, če natančneje preiščemo, vidimo, da ste pač omenjeni zvezni republiki de-ljoni, a ne po narodnostnih, temveč po gospodarskih vidikih; vsi se s ponosom priznajo k svoji državi; Švicar vant naj poprej pove, da je Švicar, nato iz katerega kantona, na to šele, če še dalje izprašujete, izveste, da je pravzaprav po jeziku Nemec. Pri Američanih pa sploh ni mogoče govoriti o narodnosti; država mu je vsebina naziranja in narodnosti. Kako bi zgledalo to pač pri pas? Naš človek bi se predstavil za Slovenca, se legitimiral z domovnico zadnje gorske vasi, predno bi priznal, da je iz Jugoslavije. Recimo pa, da vendar le začnemo z delitvijo. Že kar prvi naš korak bi bil težaven, saj mora celo F. Erja vec v knjigi »Slovenci«, katere namen Sigurno ni podpirati enotnost jugoslovanskega naroda, priznati na str. 10, da prave meje med Slovenci in Hrvati ni-M«* JBčKoče določno označiti, kakor jsploh ihobene meje med posameznimi jugoslovanskimi narodi. — Prepeljite dva .Jugoslovana, pa četudi od iskrajnega vzhoda In: zapada: razumela Se bosta ven-Nemški učenjak Behaghel (vseuol-nemški jezj&l pa pravi iželjenikom po Svojih vodičih' P°ir2^ upute in informacije ki ga priredi gostom splitska občin8,‘ a avgusta ob 6. uri sprehod na Marja* 9. uri blagoslov morja in žrtev, ki so ^ šle smrt v morju za dobo Svetovne vOo od Soluna, Krfa do Trsta. Ob 18. u-m oetek nacijonalnih’ veslaških teke1 Startom izpven luke ob sviranju Ob 21. uri komers na obali z akade® Sokola, vojske, mornarice in (h0* splitskih narodnih društev s sijajne -rl svetljavo cele splitske luke. Acl'[ Želeti se udeleže teh svečanosti in občnega^ ra Jadranske Straže razen delegatov - . drugi Slovenci. Priglase sprejema > kateri nabiralci še do sedaj niso kljub večkratnim pozivom'. Nujno varno vse nabiralce, da pole — tudi ® zne — nepreklicno vrnejo gajkasneJ^ 15. avgusta 1923. M — Pogorel mlin. Dne 3. tm'. je LZ1 nil požar v mlinu »Zaharija« v-gradu. Mlin je pogorel do taL Škd ceni na 100.000 Din, vendar je krit* v svoji knjigi »Die deutsche »Vestfalski kmet in pastir s UT',‘"M gor, če se slučajno snideta, se raz®1®-, ravno tako kakor Francoz in In vendar sta oba Nemca.« Pa recim*^ tudi ta spor glede določitve mej mo, takoj nastopi novo vprašanje: A daleč naj ta delitev gre? Z , isto kakor zahteva Slovenija ločitev od i goslavije, z isto pravico jo bo za®^nIi< kočevski nemški otok od Slovenij^J^ j., čno je ne bomo mogli kratiti niti Fr s murcem, ki se itak pod Ljubljano nic^ dobro ne počutijo. Tudi Vinica na , lenjskem je že izklicala svojo repubb^' st® fli Tako pridemo do novih sporov i*1 sporov ne bo nikoli konca. Kakor odklonili amputacijo, tako se na£?j,^ treba bati raznih avtonomij in pod® ^ ga; tega ne more privoliti ne srbski ^ rod in nobena srbska stranka. Nik8 zdir»' ne bomo mogli pripustiti, da bi >raZ“-jCj joči elementi nadaljevali delo, ki s° ^ ni posrečilo v centrali po posamc g avtonomijah, kjer bi sicer polagom8’ zato z večjimi uspehom spodjedali k _ nine celotni državi. V tern1 pogledu 3® ^ dal jasno izjavo predsednik Pašič V V* j lamentu dne 7. junija 1923, z besed »Preje bi privolil, da se Mam) odr^0igr.v i državnega telesa ijj da ga damo odrekb n-1 bomo rom, nikdar pa ee ne vatske in Slovenije.« n. Minimalni in maksimalni prog •*»' SabjIseIs. je. čadnft Qdksdl-4B^®j^ aaSBB#6*si xisw>. sefiantf . Czernin gre na španska Bivši av-'"frijski državnik Czernin Se namerava Preseliti na Špansko, kjer namerava jri-'Ssti na dvoru ekscesarice Žito. L "■ Jajce kot gledališka vstopnica Gledališče v Szoinoku na Madžarskem je u-l!yedla čudne vstopnice: živila. Za- eno Ijjajco je mogoče dobiti sedež v, gledali* Pa pravijo, da ni več na svetu fela-kaih idil. ~ Belgijska policija s plinovimi bom- Belgijski policisti ne bodo odslej opremljeni samo s posebnimi napravami j' varstvo obraza in nog pri aretaciji nemarnih hudodelcev, marveč nosili bodo jjhdi revolverje, s katerimi bodo izstradali plinove bombe. Ako se hudodelec ^barikadira, se napravi v; steno mala ;^nja, v katero se utakne revolver in j*® Ustreli plinova -bomba. Zabarikadirala oseba se vslod plina takoj onesvesti, rjavijo pa, da to onesveščenje ne prlna-telesu nikake Dopisi. škode in da se takega prebudi iz nezavesti v par mi- ^foveka P^h. ■' Ker je preveč debela... Iz New-l^rka poročajo, da je sodnik Cotter v De-<«Htu odložil razpravo proti neki Carrie t arrette, ki je obtožena tatvine, ker je ne Sprejo spraviti skozi sodnijska vrata, i.^btoženka je namreč izredno debela in r®bta 250 kg. ~ Sedem milijonov otrok brez krova. Čanska v°ina v Rusiji je vrgla na ce-bilijone otrok, ki iso sedaj brez doma-a ognjišča. Po sovjetskih poročilih ■«a število brezdomovinskih otrok 7 rjaijonov, poleg tega pa je še veliko ta-ki jih sovjetska statistika ni vštela. L tabo si predstavljamo,« piše žena Lje Hrupska, »koliko otrok je brez o-**rbe in kako bedo prenašajo. Malo nas ta dan poselijo, Natančen spored sledi.— Odbor. : . | Iz Podvelke. Na dopiš iz Podvelke v št. 175, katerega sta baje, kakor ss je izrazil tukajšnji naš prizadeti mojster proti gotovi osebi, povzročila nadučitelja iz R. in L., povemo temu gospodu tiho na u-ho, da ta dva nadučitelja nista kovača istega dopisa. Res pa je, da narodno zavednega obrtnika sedlarja, ki bi .bil v svoji stroki tudi spretnejši in cenejši, pe želimo samo mi in v zadnjem dopisu navedeni slovenski kraji, ampak tudi Kapel jčani, Duhovčani, Ožbalčahi, Reče-njak in mogoče še drugi, ki radovedno pričakujejo, se 11 naseli tukaj obrtnik :z naroda za narod in kedaj že. Svoji k svojim! Brez zamere gospod mojster! ______________________ _ Slovenska Bistrica. Opozorili smo že prepriča, kako se bodo jakobške žabe nal naše šolske oblasti na kvarne posledice, tem ringlšpilu vozile, peljal se je gostil- ki jih povzroča na mladini zakotni po--ničar »Grobjan« s svojimi Volliblutmrha-1 duk žene tukajšnjega nemeurskega briv-mi tudi za ringlšpilomi v Št. Jakob, kjer j ca Kaufkeja. Mladini ste prikrito, a siste-ae je vršila v župnišču tudi licitacija raz- j matično vceplja zaničevanje in mrznja novrstnih premičnin. Na tej dražbi vrši-1 do naše države in do vsega, kar je jugo-la se je prav živahna konkurenca. Pose-1 slovansko, vzgaja se za kader protidr-*no odlikoval se je gostilničar »Grob-j žavnih in! iredentističnih elementov. Go-jan« iz Št Jurija, ko je obkladal navao- jenci te zakotne šole se branijo peti naše če licitante, poštene in vzorne jakobške državne himine, psujejo otroke zavednih kmete in posestnike z ostudnimi psov-1 Jugoslovanov z »windiscsher Hund« (n. kami: »Verdamane jakobške žabe, kaj I pr. fant sedlarja Kollerja), govorijo jav-bote licitirali, tak mate en' dr.. denarja!« po, da bo itak v kratkem po šolah zopet Konec licitacije pa je bil da so jakob- nemški poduk, kakor je bil prej. Lepa ške žabe jurjevskega »Grobjana« v bodočnost se nam obeta, če bodo naše ob gostilni pri Matiju brcnile pod mizo s lasti to intimo trpele! Stvar ni tako ma-tako močnim sunkom, da si je šele čez lenkostna, kakor se morda zdi na prvi precej časa pobral svoje pregrešne koteti pogled. V kali je treba zatreti vse škod-ter jih nemudoma priporočil svojim1 Voli- ljive učinke, iztrebiti je treba vsako ee-but-mrham, ki naj bi jih zapeljale k | me iredentizma, dokler ne dobi moči, da Iz Slovenskih goric. Ljubi gospod taborski urednik tam pri »Narodnem listu«! Kakor vidite, je v Slovenskih goricah več popotnikov, nekateri z »rešpekt-linom«, drugi z daljnosluhom, jaz pa sem -tisti z aeroplanOm. Imam pa tudi prav dober- »rešpektlin« ter tudi zelo dober daljnosluh, — Moram1 Varn torej tudi jaz poročati, kaj vse vidim, slišim in zvem na svojih potovanjih čez Slovenske gorice. Od poštnega urada na Počenesu sem1 zvedel, da je poslal gospodar gostilno pri »Grpbjanu in Miklovi Zali« v ŠL Juriju v Slov. gor. svoj londonski ringi-špil k Sv. Jakobu v Slov. gor., kjer bi se naj tudi jakobske žabe prav luštno pa tem londonskem klepotči zavrtele. Da se mislimo, še manj pa delamo, da bi to Majšali.« Pravljični grad. Dunajski žumalist ‘‘ann’ piše o dvornem bankirju baro Rraunu, ki je začetkom 19. stoletja , adil v Leobersdorfu grad Schčnau in . I’6|n)«nil svoje bivališče v fantastični, ^ v’jičen grad. Nad jezerom v parku se i^^Pcnjal most z barvami mavrice, po je tekel okrog gradu, pa ni imel Ce je hotel grajski gospod oditi ■te .• rebod, je potegnil za žico in tako; Sr. Jr Razklal-ogromni hrast v mnogo ko-hj.’. ®° se sami položili čez potok i-n na-IJh most. Največje presenečenje pa tv Povzročale Premikajoče se punčke, ki o? J® gonil potok. Med njimi so bili mo-menihi, kopajoče se nimfe in plesa jj*jh derviši. V parku je bil tudi hram j?'*5!: iz groma in bliska se je prikazova-f^Rekata, boginja pekla, prestrašila je takoj na to pa jih je pomirila z r®dbo in omamljivimi dišavami. Za te ^rače je baron1 trošil milijone. Neizm'er-^bogati bankir je postal nazadnje be-, in bil je vesel, da je našel kupca, ki . 3® Plačal za pravljični grad samo ne ;*aatno vsoto. Ta kupec je bil Jerome Bo-;^arte, bivši vestfalski kralj, ki pa ni - * ®misla za te igrače in je vse razbil. ijT^ti in federalisti toliko privržencev, j. 8e zamislimo nekoliko v zgodovino oteklega stoletja! ^lJp ^°- za Jugoslovane tudi o ienje, q tem ni bilo dvoma, saj jo a narodnostna ideja povsod, če ne ^^agoma* 3® P8® za t°. ®d N® bM- Prišl° to osvobojenje? Možnosti idtža 1 ha- ' ^bjih posledicah evolucija, ki bi P°mogla do zmage po prvi poti. ^ ® Pri Svojem prvem sestanku 1. 1804 WijC ^ote^ ^rni Jurij nasloniti na Ay-'rh| v boju piroti TurčijL A Avstrija . Uai®la tega klica in je prepustila ■tnril ^P^be Rusiji. Vnovič jo je opo-b® dolžnost berlinski kongres, ko ^°ane - lnartl^ab za okupacijo in upravo ^ava +& Hercegovine. A avstrijska u-**l0getu*; tobrat ni znala rešiti Svtoje -i- ’ 8a3 j® ni spoznala -niti ko je dr. fcitey -i an®ksijski krizi zahteval zdru-ozemelj v jmlitično-k^alo^ ec^™co — češ aioer ge ihio lotila bb Poftf j ®.a*a Srbija — niti je n! umela P”, ko je isto zahtevala že hajj te-iacida še vedno »pod žez-Jlataj. bu^ko^lotarijiakim«. Ce so pri-. 6 Majvišjih mest, ka k*4* P8® razširjeno to mhe . Dsi- ^ 6^ gogta' sistematično svoj proti Jržavhi ferdSfSBI, že v, podrobnem izvršujejo. Za mladino j šola, za odrasle ljudske veselice pod, Me-^ rikalno firmo ip Faitel-klub! Ta nemskii! pipčarski klub v Zorzinijevi gostilni je' tudi vreden, da bi -se oblasti malo nav*’ zelo za njegovo delovanje in' ga premog trilo s kritičnim očesom. Na zunaj prnU žeti klub'9 ciljem-pospeševati ' nost, je v rednici ognjišče vBeb državnih^ nasprotnikov, ki pri medsebojnih aestast«^ kih dajejo drug drugemu nove vzpodbur) de za nadaljnje rovar en je. Potuho jim daje žalostno postopanje n«šib lasti, ki v strahu, da bi se NemBt »daj* ne počutili manj pri jettm kakor prej, kan so nas še brez kazM obešali in1 mrovaadM,^ ■skrbno pazijo, da jim v ničemur na h«*; sprotujejo, pa čeprav trpijo pri tem itfr«--teresi države. Mi pa sl svoje ntjsv^ejšsi pravice ne pustimo kratiti in to jee zah- ] tevati, da paše oblasti varnjejo državo \ iri nas pred vsemi škodljivci, da^breabb*^ zimo nastopijo proti vBem rošiloent naš#-; države. Država nam je sveta; če je ne bbdo varovale oblasti, -jo bojoo-pr^o-j njih brajiili ml feami! i Sprehod« po J mariborski industifl«. M »Miklovi Zali«, da mu jih namaže. — Za danes to. — Več še pride. —> Popotnik z aeroplanom. Fram pri Mariboru. Naš gosp. župnik nahi je priskrbel misijon, ki se je obhajal v framski cerkvi od 21. do 31. julija tl. Proti temu ne ugovarjamo. Pač pa je naše ljudstvo iz framske župnije zelo nezadovoljno z gospodi misijonarji, ki so opravljali obrede tega misijona. Naša dekleta so do skrajnosti užaljena in razburjena, ker jih je eden teh gospodov misijonarjev v svoji pridigi ob 10. uri dne 28. julija javno imenoval vlačuge itd. Mogoče, da se znajde v naši župniji kaka taka oseba, ki spada v slaboglasni stan vlačugarstva. To pa nismo me framska dekleta, katera odločno zahtevamo pri zgoraj omenjenem misijonskem pridigarju, da to svojo pridigo na en ali drug način popravi, ker drugače ga primemo s »odnijskimi klešči za njegov hudoben jezik. Šmartno ha Pohorju. Tukaj se je ustanovilo pred tedni Prostovoljno gasilno bi nam resno ogrožal našo severno mejo. 2e učinki tega zakotnega poduka kažejo njega značaj, posebno jasno pa se bo isti pokazal, ko bodo oblasti — to vsaj upamo! — preiskale, kdo financira ta poduk. Okoli 10 učenčevi in ,učenk ima »vzgojiteljico« Kaufke, ne dobi pa oo njih vseh skupaj na mesec niti 200 K! — Kdo da drugol Pri vsem sovraštvu, ki ga ima »vzgojiteljica« do rtaše države, si vendar no moremo misliti, da bi bil to njen edini honorar, in imajo gotovo vmes svoje prste nemška obrambna društva. Upamo, da bo vsaj to skušala oblast razjasniti in v slučaju, da je naš sum upravičen, postopala, kakor se mora postopa ti proti izpodkopovalceml naše države. Naj se obrne za informacije na učitelj ski zbor obeh šol v Slovenski Bistrici, ki ji bo s svojimi podatki dokazal upravičenost našega opozorila, čudno se nam zdi, da učiteljski zbor že sam ni uvidel svoje dolžnosti, da opozori oblast na de lovanje g. Kaufkojeve. Se bolj čudno se nam pa zdi, da polog Kollerja, Miillerja, Petka, Rableta, Brinovca, Vidmajerja društvo. Ob tej priliki se prisrčno zahva- Lorberja — in seveda občinskega redar-Ijujo podpisani odbor vsem, ki so na ja Blažiča — pošiljata otroke k temu -lakoršem bodi način pripomogli k blage-1 poduku tudi trgovec Kofler in klepar mu namenu. Da se postavi društvo čim- p0dkraški, ki se vendar rada štejeta za prej na trdne noge, priredi 15. avgusta tL narodnjaka. Predmetni vzgled jasno ka-veliko ustanovno slavnost. 2e danes pro- že, kako so Nemci že podrobno organizi-eim-o vsa sosednja bratska društva, da rali svoje rovarsko delovanje in kako vili Slovenci svojo zahtevo po Zedinjeni j Sloveniji. Za tem ciljem so šli več ali manj dosledno, dokler niso spoznali, da narodič z enim in pol milijonom duš ne more doseči politično-upravne osamosvojitve niti v okviru velike države kakor je bila Avstrija. Zato je zahteva po popolni osamosvojitvi in državni neod- visnosti popolnoma neresna. 2e prejšnja gram. ibo realiziral tudi maksimalni program popolne . skupnosti Jugoslovanov. Ra zumljivo je, da so ae zavedali in oklepali maksimalnega programa le posamezni iz volj en ei, ki so hiteli svojemu času daleč naprej. Narod pa se je v svoji konservativnosti oklepal danih razmer in je bil dovzeten kvečjemu še za minimalni pro generacija je zavrgla ta svoj minimalni program ter zahtevala združitev vseh avstrijskih jugoslovanskih ozemelj, ki bi bila napraim Avstriji v istem razmerju kakor je bila Ogrska; še več, te svoje zahteve po trializmu so naslonili pa hr-vafcsko državno pravo, kajti spoznali so, da noben5 del sam za se politično Iničesar ne pomeni, da je moč le v politični združitvi. — Če prihajamo danes zopet z zahtevo po politični samostojnosti Slovenije, pomeni to, da hočemo obrniti kolo zgodovinskega razvoja nazaj. Rešitev jugoslovanskega vprašanja Srt • i Tovarfla uSnja jViljenj. Freoud. Klavniška ulica 19, ,'i >. ■ Med eno največ j iht podjetij''# Mari So« j ru spada nedvomno tovarna usnja iVUi' Freund. Podjetje je ustanovljeno leta -1882 in- «e je od tega časa tako povečalo, da lahko krije znaten1 del celokupno po«1 trebe naše države. Času in potrebant prt«i merno je podjetje urejeno z najntode«^ nejšimi stroji in5 smo v, temi pogledu po*-polnoma neodvisni Od inazemsvta. Pod«'! jetje izdeluje vse vrste usnjarskih iaflcl«’ kov, od najnavadnejših do nojftnejSih.-; Procesa izdelovanja žal kot heafcrolte#*’] njakl ne moremo natančno popisati, ngo*j tovimb pa lahka da so izdelki' te to var*; rte povsod rta najboljšem’ glasu, kav j® *« ’ podjetje gotovo najboljše priporočila* To priča tudi dejstvo, da tovarna koOSajl zadošča vBem1 naročilom, ki jihi sprejemat!j širom cele drfave. Urejerto jo podjetja ’ z vsemi modernimi stroji za Cepljenja kož, za struganje, čiščenje, RkaJfije, vanje itd. Vsaka koža se s poscBmIbI’ strojem izmeri in žigosa Zareze, ki RO ‘b&t. pa tam opaža jo rta koži, ni pripStovatf i tovarni usnja, ampak nepazljivosti Ktfe«' sar jev pri odiranju. Surovine' dobival Ib« \ varna v maš! državi, fitfejše #n*e tfož pil: dobavlja tudi iz inozemstva, zlasti dije. Pri podjetju je zaposlehilf krog 908' strokovnjakov, in! pomožnih' delavčevi Velike ovire Ima tovarna pri1 nabavi raznih kemičnih potrebščin’, ki jlK mora*’ dobavljati »večine iz Nemčija Nestalns valuta, carinske težkoče In hevarHCbOl BkvaTjenja zelo podražujejo izdelke. Podjetje ima vse predpogoje »9 nadaljnl razvoj in ee bo, kakor izvemo, # kratkebfj povečalo. sam Z avstrijskim porazom pa je bil čas, da se izpolni brez prehodnega minimal nega kar naš maksimalni program. Po kazalo pa se jc, da nam ni sedaj ona mi nimalna zahteva, ki bi naj bila do popol pe združitve le prehodna stopnja, no samo ne v oporo, temveč celo v oviro. — Razumljivo je pač, da je narod, vzgojen v popolnoma drugače orijeutiranem mišljenju no more umeti; a da se ji upirajo celo voditelji in kulturni delavci, to je težje umeti. Pravilno pravi »Journal des Debats« (24, 4.1923), ko govori o naših razmerah: Le pomislimo, kake težave pod okriljem1 in’ s podporo Avstrije, pa imamo mi v Alzaciji, ki je bila ldčena je bila našimi prednikom tudi mnogo pri- od nas samo petdeset let, da bomo mogli ikladnejša In mnOgo verjetnejša, kakor I pravilno umeti razmero v, jugoslovanskih kaka druga, saj so se zavedali, da bi mo- deželah, ki so bile ločene sto i« stoletja, rala sftara Avstrija prej propasti, pred no I Le demagogi bodo hodili za. narodom bi bila mlogoca rešitev tega vprašanja in ga podpirali in podpihovali v njogo-njo m proti rt jej, .Vedeli so, da tako vem1 odporu; resni politik pa bo šel pred stare <^ave propadajo le po silnih pre- svojo dobo in bo postal narodu vodnik na tresljajih, ki so združeni z velikanskim njegovi poti, i trpljenjem1 prizadetih narodov. Tako so * * še zadovoljili s tem' minimalnim progra-l >; ’ , jr mbffl, geš-as 9 pravice le iz bratske naklonjenosti, kil', so jo gojili Srbi do nas in; ki pi jo ort naravnost trudimo ubiti in »e pomibta mo, da bi bila brez arbohrvatskeka C4N ledja svetovna vihra pomandrala w«ali! slovenski narodič, ne da bi se ža Hm I« kdo oglasih Da, mirno je v prvih dnah letošnjega maja ugotovil »Slov, Nagmi«« da bi celo v normalnih mirnih raamerab prešla nemško-slovenska meja 'W petde« setih letih od Drave na Savo, Vi slučajni zmage centralnih držav pa bi že prihod* nji generaciji osital le spomin n* slov^a« ske prednike. Kadar bomo vse to v svoj! duši premislili, potem1 zahtevajmo i® politične koncesije na račun’ celokupnosti države, v zavesti, da tako zahteva ponotf in’ samozavest in 1 jv bežen do elovoostva, ki je v vsej svoji preteklosti tako gočno dokumentiralo svoje velike notmt nje sile in’ zmožnosti.« (Erjaveci, Stat®* ci, str. 7.) Prepričani trdim1; obdržimo Slovenci svoj ponos! jn1 samozavest te« dajmo le trohico ljubezrti tudi ontaf, fclRb. pomagali, da še iutamo hiti n& kaj pm feosni. ia pomagapo nagi ibo vsent '' . 'v * ;:v. . .*•<• --i-.- i—>-. ■■,■.> •- - { M — '4,xi1 eni?:; Mariborske vesti. t: Maribor. 8. tvguiU 193*. iv Jugoslovanski novinarji v r Mariboru. Včeraj popoldne So dospeli z ljubljanskim osebnim vlakom udeleženci novinarskega kongresa, ki se je vršil od 4. do ;€. tm. v Ljubljani. Izleta v Maribor se je udeležila večini delegatov, mnogi pa so morali iz raznih razlogov že v torek odpotovati ali pa jih je lepa Gorenjska tako očarala, da so ostali za nekoliko dni v Moriščih. K nam je dospelo približno €0 gostov, med njimi več dam, od katerih sta dve novinarki, ostale pa so žene novinarjev- Poljske novinarje je zastopal? %. Sadziewicz, poslanec poljskega oejma, dočim se Čehi žal niso mogli udeležiti mariborskega izleta. Med ostalimi gosti j so bili večinoma člani srbskih in hrvatskih redakcij, od ljubljanskih to-. virišev so dospeli: predsednik slovenske Sekcije JNU g. Fr. Smodej in urednika >Jutra« gg. Brožovič in Goslar. Med novinarji je bilo tndi več madžarskih tova-rižav, med njimi beograjski poročevalec >Bfeo*megey - Naplo-^a« g. dr. Flamm in diii^rt Madžarski tovariši so člani subo-tiške -sekcije in sodelujejo pri madžarskih‘listih v Subotici, v Vel. Bečkereku - in v Novem’ Sadu. Z novinarji je dospela tndi zastopnica angleškega tiska miss Co-.peland.. Kljub- hudi vročini so bili novinarji « je Joško dale razlaga pa si tračiletktge mnstoče gor stika. ^ j« pre dosti pnT gor zgrabilo, V, IV Lu g0 -m gučtftk dfljgo. ce in obilje dreves, ki s svojo zeleno barvo ie povečava prvi ugodni dojem. .. • - Banket v Narodnem domu. Mariborski novinarski klub je priredil Svojim dragim tovarišem z juga slavnosten banket, ki so ga omogočili tukajšnji gospodarski krogi, o čemur pa bomo poročali prihodnjič. Banket se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma (restavrator g. Šober) pod vodstvom g. Gantarja. Kmalu po 20. uri so prihajali gostje in povabljeni odličnjaku Med drugimi so se udeležili banketa g. minister na raz-pol. dr. Kukovec, okrajni glavar dr Lanjšič, dr. Fr. Lipold, zastopnik mestne občine Kejžar, vojni sveštenik Trbojevid predsednik razstavnega odbora Križnič, iudustrijalec Džamonja, nar. poslanec Žebot, predsednik Trgovskega gremljaV. Wteixl in drugi. Klub Čechu je poslal dva zastopnika. Med banketom je igrala železničarska godba »Drava« pol Spretnim vodstvom kapelnika g. Skaoeja. Nor vinarji 60 se pohvalno izražali o »Dra-vinem« orkestru, ki je sviral izbrana slovanske komade, med njimi arije :z »Prodane neveste«. Razpoloženje je Vtlo zelo animirano. Med gosti in povabljenimi domačini se je razvijal živahen razgovor, tekom katerega so si izmenjali marsikatero resno opažanje o naših razmerah. Novinarji, ki na ta načlu spoznavajo naše kraje in razmere, b>d>> srečavali vsako našo zadevo z večji pozornostjo nego doslej. Zlasti je upati, da se bo srbski tisk bolj zainteresiral za mariborsko razstavo. Med menujem, ki je bil prirejen domače in okusno, ao se vrstile tudi napitnice. Prvi je govoril g. dr. Lanjšič kot zastopnik državne oblasti. V svojem pozdravu je podal reminiscence iz našo narodne . preteklosti v Mariboru. G. Kejžarje povdarjal, da je bil Maribor vedno jugoslovanski in da tak tudi ostane. Omenil jo, da sta v Mariboru začela izhajati dva najstarejša slovenska lista (»Slov. Narod« in »Slov. Gospodar«). G. Džamonja, sam bivši novinar, je govoril v imenu gospodarskih krogov. Podčrtal je veliko važnost, ki jo ima tisk za naše narodno gospodarstvo. G. Smodej je govoril kot predsednik ljubljanske sekcije JNU in je toplo pozdravil navzočega zastopnika poljskega tiska.' Gosp. Sadziewicz se je zahvalil ternaglašal važnost osebnih stikov med poljskimi in jugoslov. novinarji. Imenom srbohrvat-skih' novinarjev se je zahvalil Mariboru za bratski sprejem g. Dušan Š i j a č k i iz Beograda. G. Križnič je Še posebej opozarjal na velik pomen mariborske razstave in je prosil novinarje, naj se zavzemajo zanjo. V imenu jugoslovanskih žurnalistov madžarske narodnosti je govoril g. dr. Flamm, ki je končal svoj pozdrav z »Živeli Jugoslovani«. K ka je Peter Lovrenčan res priša. Najprle smo ga čiili, dere se je že tan tian v klanci dr j a. Za jin pa »o prišli se trje Lotmeržani. Eden je bija vinski kupec, Miroslav Čep po imeni, ki sploh švajcarski sir v žepi nosi, pa te dva druga od lotmerške banke, Jovan Dinarovič pa Nikola Paranovič. Tepa so se nenok svadili, kak so vkiiper prišli. »Paj znoš,« je začeja Miroslav čep prti Lovrenčani, »tl nemaš v Lotmerski nič za iskati!« »što to reče?« »Horvat!« »Zakaj?« »Ti nan pusti obrtno zadrgo pr miri, druga pa nič, znoš!« »Če pa sen jo jaz vkiiper siprava, te mo denok ima pravico nekaj kcoj guča-ti. Ve še bobjega ložiča nemate regin-stniranega. Tistega ste rajši raj železni-čarom prek pustili.« , »Kajšnan ti babji ležič napre meta no sponoša. To ti je bila veš le najpotreb-niša inštitucija lotmerška — nekda ali, znoš!« »Prav, moš,* Se je Smeja Lovrenčan, »zato pa te mogli zaj špitol povati.« ------- »Zapojmo sl rajši eno,« j« predlaga Joško, ki mu je jne bilo za toti krek. »Kerpl« . »Tiste od Femberove čeri?« >v1> »Kakžtfa je tista?« • »Stol Peseri ati Femberova čer?« »Fest je, obe sta fest! Pa čer ne živi •več.« »Tepa ž&-jy«4 bo pesen med pokoj- besedi sta se oglasila tudi gg. Pirc in' Iv. D o b r a v e c - P1 e v n i k (Viroviti-ca). Novinar g. Popovi6 je zaigral na gosli nekoliko čednih motivov in žel obilo priznanja. Tako je mineval večer v domačem, pristno kolegijalnem razpoloženju, ki ga je bilo čutiti tudi v tem, da so si' izmenjavali bratske besede novi-narji-duhovnikii katoliški pravoslavnim in mohamedanskim. Posebno pozornost je.Vzbujal efendija Sahib Korkut, uredT nik »Iršada« v Sarajevu. Banket je bil zaključen c:b polnoči v najlepšem redu, Nato so se gostje razšli na sveja že poprej določena prenočišča. Večina jih je prenočila v inženjerski podoficirski šoli, dfugi pa so prenočevali v vinarski šoli, v sanatoriju br. Tavčarjev in pri posameznih družinah. Poklonitev manom Antona Tomšiča. v<’ Danes ob 8. uri zjutraj so se začeli gostje zbirati v Veliki kavarni. Ob 9. uri so se podali na staro mestno pokopališče, kjer je pokopan prvi slovenski profesi-jonalni žurnalist Anton Tomšič, bivši u-i,ednik »Slov. Naroda«. Novinarsko udru-ženje je poklonilo že davno strohnelemu tovatišu krasen lovorov venec. G. S m 0-d e j • je imel kratek nagovor. V imenu poljskega tiska je proslavil njegov spomin g. S'a d i e z w i c z. Nato so se gostje podali h kapelici, kjer leže telesni ostanki rodoljubnega škofa A. M. Slomšeka. Po tej poklonitvi so se gostje podali k g. Džamoniji. Vsled pomailjkanja prostora bomo nadaljni opis prinesli in zaključil; v jutrišnji številki. '■ ' " * -M' ’ Prošnja za starinske in umetniške predmete. Zadnji mesec je priredilo mesto Varaždin jako lepo in izredno bogato razstavo starinskih in narodopisnih predmetov, ki jih je dalo za razsitavo prirediteljem' na razpolago varaždinsko meščanstvo. Jasno se je: pokazalo, koliko kultumo-historično in narodopisno pre-važnih spomenikov posedujejo zasebniki, a so ti predmeti za'javnost in sploš-nost izgubljeni. Prepričani »mo, da imajo ravnotako tudf Mariborčani in mariborski okoličani v svoji posesti mnogo, mnogo takih predmetov in se zato obračamo na nje s prošnjo, da jih posodijo Muzejskemu društvu. V vsakem^ slučaju Bi lahko zavarujejo lastninsko pravico in dobe svoje predmete kadarkoli na zahtevo nazaj. Kdor pa bi ne mogel svojih dragocenosti trajno pogrešati, ta jih naj da- na razpolago vsaj za dobo indu-strijsko-obrtne izložbe t.j. od 15. do 26. avgusta tl., ko bode tisoč in tisoč tujcev prišlo v Maribor. V zadnjem slučaju bomo razstavili te predmete v posebni sobi z izrecno označbo, da so posojeni le »Bog daj duši dobro!« »Kero pa te bomo?« , »Ovo, tisto od naših puc!« »Te pa le!« »»... se žajfoj mujvlejo, si jajuke štirkajo...«« Dere so hej ali, so eden ovega pogled-noli. Vsakši je ima slatino v očeh, tak so lepo popevali. To je bilo ob štireh po-podne. »Zaj pa pride silvaner.« je reka Peter krčmarL »2e pa, en letovičar,« si je misla viči-tel Pohorec. »Kerega bi vzeja?« .je pita krčmar Tunč. »»Joškovega, tistega nip ne sfali, na rac’'ev k^ika,« je naroča Lovrenčan. Enčas so bili vsi tiho. Dinarovič jc pha v svoj piitan klobaso no švajcarski sir, tak ka je belo gleda, Peter jc kadija cigaro, tak debelo kak koruzni rucek, viči-tel pa se je čudiva svojemi stoli, ki so mu gnes primejače sfalile. »Čute, lidje bežji, naj van ja nekaj PO ven,« je začeja Joško, »kaj sen si jaz gnes misla, dere sen skoz Železne dveri ša. Kak te to pride, ka se totemi kraji pravi »Železne dveri?« To je nikak ne drgači mogoče, kak da je okoli no okoli Lotmerka bija visok zid — nekda ali, tu n'a totei strani pa so bile železne dveri v] en. Nigi inidi, kak glih tii skoz so mogle iti nekda ali naše babe (pr toti besedi So se Jotiki kolna všibnole) nad Kruce, ki so je v babjem1 klanci potukle. Z dumi pa So 'bile gvišno iz babine vesi ali kak zoj provimo Balbince, logar pa X b'abje mložiči. Keri tega M« za dobo razstave in česa v a last so. -H predmete bi prišel muzejski sluga. P1?*; simo le, da jih prijavite po dopisnici^ naše društvo; osebno pa jih prevzaffl® J v nedeljo med 10. in 12. uro v muzoj^- . Podpisano, društvo pričakuje, da ni^lZ' ■, lo tega oklica zastonj; kar je mo'2n0'.| Varaždinu, mora uspeti tudi pri aaS,-jS Za Muzejsko društvo v Maribora: ;| Dr. Kovačič Fr., društveni preds-jdJS*! Dr. P. Strmšek, zastopnk MuzejskeSm društva v razsitavnem odboru. tM —O— 6T&> m Dr. Vilko Marin se je vrnil la 01 "J nira zopet dnevno od 8. do 9., 11. do 12-od 14. do 16. ure v Razlagovi utici £t. I. nadstropje. Telef. štev. 205. m Studijska knjižnica je za časa čitnic odprta dnevno od 9. do 13. izvzemši nedelje in praznike ter dostop na vsemu občinstvu. t ^ m Mestno kopališče je izven nedelj®’; ponedeljka vse dni v tednu odprto. kopelj je ob sredah in petkih za da#*' ostale dni za gospode. Občinstvo s® zarja, da mu v prvih kopelnih dneh treba Čakati na kopelj. Kopališče j® ®jj prto od 10. ure do 19, popoldne, blag^!1* pa do 18. m Kavarna ▼. mestnem, parku, no koncert od 17. do 19. ure in od do 24. uj*e. Sladoled in domače peci'7'5. m Stare knjige, leposlovne in V6f stvene, literarne vrednosti, v vseh 3' kih, kupuje po najvišjih ccnah »Ljudska knjižnica« v Mariboru, rodni dom I. m Obrtno gibanje v Mariburu. V & sj?cn juliju 1923 podeljene obrtne pr*^ ce. Aleksander Klešič, ogdčevska o® Glaimi trg 'št. 1; Ivan Wolfond, trg^5 z avtomobili, Slovenska ul. 15; Jfl® Šmid, 'krojač, Radvanjska cesta 11; ja Prunk, čevljar, Smetanova ul. 22; ko Koščina, trg. z dalniatinskim" .vi®3? in oljem na debelo, Barvarska ul. 3; ca Ankerst, trgovina z drobnarijo na belo, Aleksandrova c. 14; Anton kotlar, Splavarska ul. 3; Franc rhesar,- Glavni- trg; Franc Vrhunc, vina' ž fiVešanftn blagom, Malstfo^a 17; Franjo Ivarba, klepar, TattsnbaCh^ ul. 23, Franjo Karba, vpeljava vodovodov, Tattenbachova ul. 23; mir Bračko'trg. z galanterijo in paP jem, IvoroSka c. 16: Ivan Doplihar; sar, Glavni trg 17; Franc Hergouth, ^ s stroji, Slomškov trg 14; Friderik uer, izdelovanje štampilj Cafova Ladislav Glumač, kotlar, Glavni trg v 4; Josip Gajšek, gostilničar. Meljska1 sta 22. V mesecu juliju izbrisane obr* . pravice. Marjeta Spanner, trgovina s-sadjem itd. Glavni trg; D. d. »Ori^!* špedicija, Meljska cesta 12; x\nton verje, naj pita Kovačiča, ve je on z žeja duma.« ' J »Paj znoš, ka pa se je meni to ®*v enok zgodilo,« je dale prava Jovan rovič. »Priša sen ovi den po noči pa sen ša okoli in okoli hrama, ka a® . ona čiila. Paj znoš, te pa seii na drv^*’ driiča notri v drva, znoš, te pa so so P' or«' šile, pes je začeja lejati, svije so so. drl* ,eti' paj znoš, da sen ti bija prle v btam^1^. kak če bi pr belem dnevi pr vekih “ rah notri ša...« : t »Paj, ka pa se je meni 6nok z godi* * jc razlaga Peter Lovrenčan, »znoš, pa sen ti notri v hrami bija, pa seB . moga spat iti. Hoda sen pa štengah no dol, po priklti senoto, pa je pač 1,1 ni bilo. Tepa seu si na klop dol sGJa’ ^ bi jo počaka. Paj znoš, te zaglednen ono roko, ki mi je d aval a #-skoz kukrli našega špajsvelba.« ^ »Što pa je bija,« pita Joško. £ »Ona,« mu je tiho šepna Peter n» ■ ho. — Dinarovičov pajdoš, Nikola 0(j novic pa je tak'začeja: »Moj sos6d Ff*x ^ se je enok v Ormož voza, jaz pa kr e J ne... Bilo je nekda po zimi, ne.. - ^ sva se pripelala tak ah', ka so si UdJ3 . svetili po hišah, ne... Tepa si je *,r3j0 venda ni viipa sam’ domu, da trtica, ka bi ša ž jin, n« .. pa Sva Sla , kiihjo, on' napre, jaa pa za jin. Ona naj ne poglednola, samo v piskre j® *. jp dala, pa kiihala, Ke... Te P» »bunf« gor po mojem hrbti. Ja, kaj J® zajl Znoš, k« me je una oohnila V°, čah s kihačoj, ki je ž jo glih' zelje m«' ka se je zelje dol po 'mojem1 hribti ce® , P.a ajoprea tfidi, ne,., >Ii mreui*'"> ^Vflijor' 9. avgusta T923. iMfflOK* T^ARPOTI tlSTiT.- ®HW.. fotograf, Frankopanova ul. 39; 'Jo-*}P' Honomichl, gostilna, Sodna ulica 16; Indica Mlekuš in Glumač, kotlaarstvo, Plavarska ul. 3; Anton Puciher, žaganja •«v. Krekova ul. 4; Marija Slomšek, trg. * Mešanim blagom, Maistrova ul. 17; Albert Pečovnik, komisijska trgovina, Aleksandrova cesta 70; Marija Novak, sanjarija, Ruška cesta 49; Jovan Djn-špedicija, Aleksandrova cesta 40; Fr. Eomocelj, lesna trgovina, Wilderajnerje-1* ul- 15; Tvrdka Stanitz in Hergouth, s stroji, Slomškov trg 14; Julij Wei-*and-_ Prevažanje tovorov z avtom, Kopitarjeva ul. 6; Ferdinand Žlik, krojač, Aleksandrova c. 6; Andr. Miškovič, kle-p®r’ Tržaška c. 65; Marko Kardinar, pre- &-frbovanje potnih vizumov, Gledališka ul. 2. Sokolstvo. p. c. . Sokol, kdo sl — In kal hočeš ? (Predavanje). Navzgoj. — k luči1. Ta klic naj gre ® ozi sokolske vrste, naj ocišča in podžiga ?°V6 sile, nove moči, naj vzgaja nove Judi, ki sejali sokolsko seme na- % med ora^a huj o^imi... Vam, bratje in sestre, ki vas je Sokol-v° poslalo kot delavce v svoj vinograd, j®*1 je usojeno, da nesete sokolsko bese* ki ste jo slišali, razumeli, v srcu obra-Ui in po njej živite — med narod, med Dri^o in sestre! jv., rePojimo sebe s sokolskim duhom — ‘m° sebe na potu k popolnosti, kajti «elski cilj je visoko, a nas otežuje ze-,eUEko ozračje. Ko bomo spoznali sokol* 6 nauke, aaan bo pot jasna, d* srcu pasrum. v posti silo, r mislili ^vino! j mora dičiti vsako sokolsko Ta pogum1 ni »korajža« za pretepe, - ®^«ipire in besedičenje, temveč pogum krepko voljo pripadnika Sokol-kokl^ j® junak, da priznava so- načela javno ih zasebno in da živi Sa i ^0®fum mora imeti za delo, ki mu °dkazalo Sokolstvo. Kot odsev tega w 5,4 ie njegova odločnost, mirnost in Ta pogum je skrit v srcu in °bca6 ta(*cpa* 04 <*aTl> kadar zahteva /^'Sokolska korist in čast. , Pesti silo! Ta sila ni surovo krčenje J*«*, da udriha levo iri desno in kaže svojo moč. Sila anaoi telesno čilost ® Jakost in usmiljenje, ki pomaga zati-do pravice. Ta sila je mirna, a iz-v orkan, kadar je ogrožena naro-^»vobodau i ^3e začela, »oba sta ne za nikšni niie, ^aota, odkod sta prišla...« ne... »Poj, l®Ja stara pa nama je praiv obilno, pa večerjo pripanovila,« sen si odzaja ne... »Te ti misliš, ka ei ti m!o-je una mrgotala za nama. Pa to je Žrv. i ‘* n®...'te dere so še moški in baveloke nosili., ne...« *Enok,« je začeja Miroslav Čep.,. 86 ^dere Joško Kak, »7aj lc*e burgunder.« *Odkodt« , ./ ‘Jj skupnega!« ! , 1etovičarov pa je letos dosti v t>a alemi’* re^e vičitel svoji žetji, »2c pride. Burgunder pre, jz Poega! Ge to negi je?« 4® dosfca letovičarov, ta?« pita Po-^ Raka. Cej*9* Eden Se piše Mozlar! On' je s t6r.■ ^lijej pri Lovrenčani na hvan-Vijj 'J*® n« zbireni lidje; kar po legalo J0? ®P:j°- E.den pa je Puzling, en Je •? ° ir ®l°v©k! Pa visok! Hm! — Potli str«! Tn ^ Pa je bole na lotmerško Toni-* en^ ali, kak se že nekak pišo? — Sfi^510 cuno ma! Aha, že znon: Muškat-ti je zk> sladka in mehka dun,, tan s Taljajnskega je venda ' a n«>Sen je! Kak bik! — Ena sta-gspa Pa še je duma.« V »SS ?oi 3e ime,< di D , ®Ia! ~ Ci češ, te lehko toti gospo. '***■ Hoh ) i Sicor Se! DrflgoErot! ffrlev,, J’ MedŽim^urci že mesece kviškJ Zdravo!« (j^^avo! — Kda.eta^^.aJd koj ji, i* • v* P® ^ R«k vkiiper drža* V mislih domovino! Domovina — pesem veselja in življenja vsakega njenega zvestega sina! Domovina — to je maigmifilkat tisočev in tisočev, ki so umirali za njo. Domovina, kdo. je ne ljubil Je-li narod na svetu, ki bi pustil skruniti in teptati svojo domovino in njene pravice1! Je-li narod, ki bi se do skrajnega ne branil pred tujčevim jarmom in ki bi ne brusil v sužnosti orožja, da zopet vrže sovraga ob tla? Ali je bil Ceh po bitki na Beli gori zadovoljen? Ali so se potomci Ljudevita Posavskega veselili nemško-frankovslkega jarma, biričev in madžarskih valpetov? Je-li utaknil Srb po porazu na Kosovem meč v nožnico, da zarjavi, da zarjavi sinom in vnukom spomin slave in svobode? Zakaj je veliki in nepozabni Tyrš učil svoje sinove-Sok »le misliti na domovino? Zakaj »o se L 1914. polnile ječe in vislice s pristaši sokolske ideje? Zakaj plovejo sivi Sokoli v višavah in čuvajo nad svojimi mladiči? Zakaj se obračajo oči bistrih Sokoličev proti Peci in Snežniku? Torej, Sokol, uoenec Tyršev, propovednik svobode, Tvoj narod je napisal v mračni, s solzami in žulji napolnjeni dobi na sokolski prapor: V srcu pogum, v pesti silo, v mislih domovino! Če si brat, zvest sin, misli na svojo matet! Če ste, bratje in sestre, avesti sinovi in hčer* svoji Skupni materi - Domovini, mislite na njo! 2. V srce nas boli, ko vidimo, kako skušajo separatistični elementi zanesti razdor v naše vrste. Ko bi se ti ljudje malo bolj poglobili v sokolsko idejo, bi videli in razumeli, da je le v slogi moč. Nesloga je rakrana Slovanov. V njej nam je iskati vzroke tisočletne naše sužnosti. Ne hegemonije enega nad drugim, temveč enakopravnost, pravico vsem! Sokolstvo mora zidati, a ne razdirati. Znajmo ceniti svojo prostost; strnimo se v. goste vrste, kajti sovražnikov je obilo! 3. Sokolstvo stoji nad politiko. V njegovih vrstato ni prostora za agitacijo raznih strank, ker sokolstvo je kultumo-vzgojna institucija za ves slovanski narod. Tn ravno to daje Sokolstvu prvo in najčastnejše mesto nad vsemi društvi. Sokolska šola usposoblja svojo članstvo, da si polagoma usvtarja svoj življenjski nazor in’ doseza politično zrelost. Nasprotnike Sokolstva to zelo boli in' ustanovili so si razne verske in razredne telovadne organizacije, ki propagirajo v prvi vrsti s Svojimi nastopi, zleti itd. za svojo stranko. S tem je to »telovadno«(!) društvo izgubilo svoj vsenarodni značaj, izgubilo cilj za kulturno delo, ki ga vrši Sokolstvo. Izpustilo je Tyrševa lepa načela, saj jih je moralo izpustiti, ker stoji Misla si je; dere mo še enok vkiiper prišli, te mo jih pozva v mojo klet; tam jin nen teho piti da pa sira do mi meje po-jeli! Vragovje!« »Honte le, lotmerški zid,« si je s>ruča Nikola Paranovič, ki je tak ali topiš vida, pa še cvikar je lrcbj meja. »Ge so pa železne dveri?« »Točen hote, točen,«, je zva Jovan Dina-rovič, »to so dveri! Zaprte so, nič ne škodi! Bomo prek plazili.« Najprle si sezuje štifletne, pa jih' prek vrže pa posliiša, če bi kaj štrbuknilo. — Nič! Trdo so spali. Nato pa so vsi štirje začeli prek metati šolje, siikje, prusliko, palce, klabiike, robce, kravatlne... Pa-ranovio še je k zadjemi svoj evikar prok vrga. Potli pa so eden za ovin čista lehko prek prišli. Tam pa so se vnovič začeli obločiti, kaj je keri do rok doba. Dir.a-rovič si je obuja en štifletl pa en šol«n, Rakov prnslik, pa Čepov klabiik, pa Pa-ranovičevo suknjo, Paranovič pa je doba en črevel, en nideršuh, dve palci, pa en kravati, ki si ga je spredi zadrgna, ker rok ni viipa nazaj djati. Čep je doba dva robca; z enim si je hitro candrave hlače vkup zveza, ki si jih je pri plezaji včes-. na, enega pa si je na glavo, prveza, ker nobenega klabuka ni nejša. K zadjemi »e je še Rak Joško obleka. Kak si je na-tekna Paranovičov cvikar, tak ga je za-oeja šinfata: »Pej ti st ali le »lep, fontani bankokrat, ve so te ne železne dveri To je samo aptov zid, to pa so drva složen ki si ti Dinarovic misla, ka so dveri.« - Tepa iw w v« štirje vkiiper zgrabili, ker je prta Lotmerki bol« široke ceste, pa bo si veafelo zapopevali: ■ • i.-.r >:'• »JZ tak' pa to pride, kap to gre, to gre,,, ■ - Sco«, »M* itekk-^. pod vodstvom' ene straiike, ki dela z.njim, kar hoče. Te verske in razredne telovadne organizacije so privesek političnih strank, služijo edinole tem, vzgajajo svoje članstvo in že deco s politiko, agitacijo, strahom, pretnjaani in grožnjami, vzgajajo na tak način grd izrodek človeštva — hinavstvo, licemerstvo in ovadu-štvo. Te političnotelovadne organizacije se torej niti v sanjah ne morejo primerjati s Sokolstvom, ki hodi jasna in začrtana pota vsenarodne kulture in prosvete. 4. Sokolstvo ne služi političnim 'strankam, niti niso stranke v njegovi službi, zato tudi članstvo, ki se udeležuje političnega dela, nima pravice vlačiti sokolske ideje v te boje. Nikjer in na nobenih po-lftičnih shodih ali sestankih, nima nihče Pravice zagovarjati svojo politiko s stališča sokolske ideje. Niti društveni funkcionarji niti kdo drugi nima pravice vplivati na svoje članstvo v političnem oziru s sokolskega stališča. (Dalje prihodnjič.) Celjske vesti. Nepreviden je bil v nedeljo, dne 5. t. tn. sin Karoline Mraz, hišnice v Prešernovi ulici v Celju. Pri goreči sveči je či-tal časopis, pri tem pa. zadremal. Kar ec vname papir in kmalu na to tudi postelja. K sreči je zapazil v sobi plamen mimoidoči stražnik ter preprečil večjo nesrečo. Knlnk je začela izvajati v Celju naj-prva vojaška oblast. O priliki militari-zacije železničarjev je komanda, celjskega vojnega okruga ob 3. uri ponoči alarmirala magistrat in lastnike avtomobilov in jih razposlala na vse stvaui 9 pozivnicami za vpoklic železničarjev. Nik do ne bo ugovarjal, ako zasežejo v slučaju resnične potrebe privatni avtomobili in ako se to zgodi pravično. To pot so pa morali vojaški kurirji voziti z avtomobili v kraje, n. pr. v Brežice, Slovenj-gradeč, Trbovlje, Litijo itd, torej v kraje, kamor se pride prej in ceneje z železnico. V to svrho zahtevati avtomobile je potrata in neutemeljeno oškodovanje avtomobilistov. Tudi se ni postopalo proti vsem enako. Oproščen je bil n. pr. celj. ravnatelj Jadranske banko g. Ogorevc s popolnoma namišljenim izgovorom. Pa ne morda radi tega, ker je radikal! Zlet celjske Sokolske župe v Trbovlje se vrši v nedeljo dne 12. tm. ter je obvezen za vsa v župi včlanjena društva. Odhod z jutranjim vlakom, vožnja polovična. Radi raznih bogokletnih dejanj je bil obtožen pred celjskim' okrožnim sodiščem 51 let stari Franc Mahen, posestnik v Trnovljah. Državno pravdništvo ga je krivilo na podlagi več prič izr«adv, ki. jih tudi največji nevernež v w#ftnahtrt»fcr ne bi rabil. Navzoče je *4J*"slMŠ6*aYo; i ko se je oitala obtožni«»*Mate#)ty|> Ml cer radi zastaranja, 'po- manjkanja dokazov oproščen", značilno pk je, da je sedaj klerikalec in da ga j<> zagovarjala v tej naravnost gnusni aferi pisarna klerikalnega odvetnika dr. Ogri zeka. Non olet. Objave. § Veselica mariborske prostovoljne požarne brambe In njeriega rešilnega oddelka dne lt avgusta 1923. Iz posebne ljubeznivosti komandanta vojašn. Kra lja Petra I. Osvoboditelja je dana vese ličnemu odboru možnost, prirediti vesf lioo v nedeljo dne 12. avgusta tl. tako, da bo to ena izmed najsijajnejših te sezone. Na veseličnem prostoru igrajo tri godbe, tako da bo preskrbljeno za staro in mlado in se nikdo ne bo dolgočasil. Vse one, katerim se cedijo sliue po zakonu bodo osrečile pri tej veselici ljubke ženi ce in zvesti možički, ker tudi za te je preskrbljeno. Našli se bodo v prijazni ženitovanjski posredovalnici. Ljubitelji planin bodo rajali v romantični planinski koči ob lepih zvokih mariborskega oifcraškega kluba. Pri »Dobri kaplji ei« se bode točila najboljša kapljic« Ljutomerčana. Za one, ki so bolni na Srcu In že lodcu se bodo tonili pristni likerji, a tu dl kava in slaščice ne bodo manjkale. Tudi abstinentje in sovražniki alkohola bodo prišli, na svoj račun, ker je tudi fca te v obilici preskrbljeno. Mladina bo imiela priliko, rajati in veSeEti se V krasnem gojdiča pole«* ■»•JteljjSr*—' - *• “-^jrfr StraB 9? *----------------r———- . metavali se bodo s konfeti in serpentini nami. — Vse one dame, ki bi se hotel«; posvetiti požrtvovalnemu delu sodelovat*; nja, se prosijo, da se zglase v sredo .inf! četrtek od 7. do 8. ure zvečer v pisarni požarne brambe na Koroški cesti, kje# se bodo sprejemale prijave. . - , . M ž fl H . IM Rezultat po III. kolu. Novi Sad, dnoT.: avgusta. Celjak 3, Sirič - Furlani, Kra*? mar 2Yi, Rožič, Markovič, Singer 2, Sto* pan 1 Vi (1), Poljanec 1, Tenner 3(?), njenovič Vt, ■ ; jj Kongres Jugoslov. šah. saveza v vem Sadu. Dne 3. tm. se je otvoril v Nokij vem Sadu 2. šah. kongres. KongTesa tttj je udeležilo 9 delegatov, med njimi tudft-znani šah. mojster prof. Lj. Aszataloš i& Sarajeva in Vladimir Vukovič iž Zagse^j ba. Po srčnem pozdravu predsednika akv' vosadskega kluba g. Jovana Rajkovida,. je podal poročilo 'sekretar g. Kosta Rodarja, Imajo mnogi celo to grdo na-h#ado, da dobrega posla s.vojemu sosedu ijsvabi jpz večjimi’ ponudbami lit obl ju-] (’* '' : «*.!• ' —O— 'r?*? - . Bomače seme. pozno v noč povsem nepotrebno, to vidi mo dobra pri malih čeških kmetih, ki skcnčajo dnevno poljsko delo ob 6. uri, da urede še pred mlrakom živino doma. ne pa kot-pri nas, kjer se pozno v noč še vznemirja živino po hlevu in ne da poslom počitka. Pravilna službena pogodba z nagradami in višjo poletno plačo ter nižjo zimsko, s kazenskimi določbami za slučaj prezgoidnje in' brezpredmetne ukinitve, ter stroga a ljubezni polna skrb za moralni napredek posla in njegovo Strokovno popolnitev, so prava pota za odgoj tako zanemarjenega poSelskega naraščaja po deželi, kar naj podpira primerno stanovanje. Drugo najvažnejše poslopje je, hlev. Ni treba tako drage stavbe, ki naj presega' vise ostale, ker vsako poslopje je gospodarsko zlo, ki požira le denar, a ne nosi direktnih obresti, a biti mora dovolj prostorno, z dovolj velikim ostrešjem spredaj in tako obsežnim podstrešjem', da Sprejme vso krmo, katero rabi spodaj nahajajoča se živina, kot.se splošno zahteva. V hlevu ni treba inlkake nepotrebno razsežnosti irt višine, pač pa morajo biti dobra suha tla irt pravilna popolna ventilacija', glavno je pa lepa Čista živina, kot so to videli lani posetniki čeških kmetij. « « . v j (Dalje.) fseme je najbolj zanesljivo in ipajoencjše. Načeloma bi so morali zara-ilditOga povPod bprijemati domačega pri-Idrilka-ea i&eme. To se tudi godi, toda ne pri veiehl semenih. Razna semena naroča-!tao od zunaj. Za nakup tujega semena Sudajamu na leto milijonske .vsote. Mar-‘Jsikaj bi .so .lahko od tega denarja doma ^prihranilo. ... > ji ,v (Kar «e tiče domačega semena, bi ga morali izboljševati. Veliko M se dalo že fc tpm doseči, če-bi- ga jemali iz najbolj-šjh ;domiačih leg >i» če bi ga zamenjavali. TO vsakem kraju imamo lege, ki se odli-Hcujejo po boljših uspehih. S takim se-itoeoaml bi sie morali preskrbovati, če nam' Itdemp ne izraste kaj prida. Vse to velja HBCedvfflejrt za žito in za žitno seme. ji p«"tudi od lastnih pridelkov, bi motorik- boljše senio dobivati, če bi ga skrbno , Ucibijradi. in skrbno čistili. Saj gredo marljivi in; naprsni gospodarji po drugih Hih$$lah'ta^o daleč, da izbirajo za seme h*adlepše ini najtežje žitno klasjo zunaj ,tna njivi, iri sicer ob žetvi. Vzemimo si 'ifcake gospodarje za zgled. Zrnje, dobljeno iz takega klasja, sejejo na posebnih ippbStorih,- da pridejo čimprejo do najboljšega semena. Če smo pri odbiranju fepmenske turščico tako skibni in vestni, fealka^ bi tega iie delali pri drugih žitnih kotlinah. Bodimo dosledni tudi pri žit-mern.semenu. Ne pričakujmo napredka le ^ Stikanju po tgjih vrstah, ampak iščimo 'ga v skrbnem- odbiranju in skrbnem tvegaj atiju domačega semena.. Ravnotako, 'Ikakogr pri živini! Lastjo dele bo tudi v lerrt pogledu na jbolje uspela . naprednih' kmetovalcev jo, da 9e 'ipd ugddnih legah- ppprjmejo pridolova-[jiSa dobrega domačega semena, če rnogo-ilče tudi tv večji. meri. Prav gotovo pri-za njimi .tudi drugi. Povsod se je takšen pridelclc. Takšert pa tudi užitek in dobiček! —O—- - - a Kako je pripraviti Semensko žitol Na semensko žito moramo obračati imsebno.tfikrb, ker se da z odbranim' se-mupom 'sq močno vplivati na boljše u-spehe pri žitrnh pridelkih. Ni «ado8ti, JdBtasemensko žito očistimo le od ploveluega semena, ampak treba ga je tudi sortirati ali prebrati, za kar nam jo treba posebnih strojev. Za čiščenje žita rabimo stroje, ki so znani z imenom trijeejd. Ti štroji sp pri nas po deželi že močno razširjeni, v raznih velikostih in sestavah. Opozarjam pa na to, da se s temi trijerji loči od žitnega semena le plevel, in sicer plevel, ki je ©kroglaste" oblike kakor rt. pr.' grašica, kokalj itd. V opremku najdemo tedaj le taka in podobna semena. Razen tega pa zdrobljeno žitno zrnje. Ljulike in rženega sto ki asa pa ne .spravimo, iz žita,s takimi trijerji. Ce hočemo žito, popolnoma očistiti, ga moramo tudi sortirati. Na ta način dobimo popolnoma, čisto in najbolj razvito zrnje za setev. S tem da ga sortiramo ali prebiramo, izločimo tudi ljuliko in. rženi stoklas, tiste dve vrsti plevela, ki delata po naših krajih še veliko škodo domačemu pridelku. . Za sortiranje žita imamo stroje S posebnimi »iti, ki prebirajo zrnje. Danes se izdelujejo ti stroji tudi skupno s trijerji, tako da se žit,o čisti in ob enem tudi prebira. Ti strpji so seveda večji kakor navadni trijerji in tudi dražji..Treba pa je, da si jih tudi pri nas omislimo, da pridemo. v pridelovanju žita korak naprej. Tudi pri nals mora prodreti načelo, da se rarvnajo pridelki po semenu m da nam Slkriino odbrana semena dajejo veliko .CPdsik® kakes;.ea,seiB®aa,. ki m. Vzamejo kar iz kupa, brez všakega po-' sebnega čiščenja' in prebiranja. Kakor po drugih naprednih krajih^ taiko moramo tudi pri na® izboljšavati žitne pridelke s skrbno pripravo potrebnega semena. >' ■, - • i "V;:1 • ;W:r ' •’ i-zi- jiSV ; f Najboljše trave v otavi. 'r Če hočemo travniške pridelke zboljše-vati, je treba, da poznamo pušo in kar na njej dobrega iri- slabega raste; Dobre rastline-.je--treba'pospeševati,- slabe pa zatirati. Delati- ja na to, da šteje ruša, trave, ki-nami dajejo tudi v otavi dobro košnjo in ki se v poletnem časa krepka razvijajo. Skrben gospodar bo opazoval travniško- rušo m. se/bo .zapimal za. to, kako se razvijajo pošamezue vrste travniških rastlin. Skušal bo po možnosti vplivati, da se mu ruša v ep e m in drugem oziru izboljšuje. Nabiral bo prilično razna • dobra travna eemeua irt jili bo v svojem čaau raztrosil po travniku ga mestih, ker jih je najbolj potreba. Med travami, ki se po naših krajih posebno y. otavi odlikujejo, stojita na prvem mestu zlati,oves m francoska pa-lovka. Obe travi dajeta prvovrstno, mehko in tečno otavo, in primeroma bolj bogato košnjo kakor druge. trave. Tudi prideta saj deloma dio cvetja, ker sta bolj zgodnje rasti.. In kar jim je. štori posebno v, dobro/je to, da kljubujeta suši bolj kakor vse druge trave, ki jih cenimo po naših travnikih. Zaradi teh dobrih lastnosti je skrbeti, da se nam te trave, ne izgube iz naših travnikov, ampak nasprotno, da se. nam pom nože in da pomagamo tudi sami z nabiranjem! iri poset.vijo takega semena, da se po naših opešanih travnikih zopet vgpezdijo in razširijo. Ako bi začeli naše travnike v teni oziru malo bolj skrbno gojiti, lahko, Hi se na njih dosti več nakosilo in dosti boljšo krmo spravilo,,kakor je pridelamo dages. —CH ;mš!P iriss! ki!*. Reševanje napetih živali. 1? T Pri napenjanju je treba hitre pomoči, ker je potek napenjanja navadno zelo riagel in ne vemo, kakšeri konec bo vzelo. Kot nujno potrebna pripomočka proti tej nevarni bolezni rabimo požiralnikov© cev ali trbkar. Prva nam uspešgo pomaga v prvi 'sili napenjanja, trokar pa v zadnji sili. Če začne žival napenjati po detelji, nikdar ne vemo, bako bo napenjanje končalo. Iz previdnosti je treba takoj učinkovite pomoči in to nudimo najlažje s požiralnikov© cevjo. Če jo rabimo o pravem času, nam' navadno pomaga. Zato jo jq imeti pri rokah. Vsaka vas bi morala Imeti saj eno požiralnikovo cev, da je pomoč takoj pri rokah. Kakor pove ime, vtaknemo to cev skozi požiralnik v napet želodec, da se po njej odpravijo nevarni plini, ki se razvijajo iz škodljive krme. Pri vtikanju požiralnikove cevi naj stoji žival s prednjim koncem nekoliko višje kakor z zadnjim. Cev je treba po potrebi s pripadajočo šibo'prebezavati, da se no zapraši. Potek napenjanja je časih' tako hiter irt tako nevaren, da si je treba pomagati z vbodom, če hočemo žival rešiti. V tem slučaju je potreben trokar. Trokar je malo bodalce s pripadajočimi cevkami (nožnicami), ki ga "zabodemo v lovp la-krttnico; na mesto, ki leži sredi mpd kolkom in zadnjim rebrom, To mesto je pri nfelpenjajnjti najbolj izbočeno. Tam se tišči vamp (neposredno vnanje kože, tako da- predereriio s prebodom- le kožo. in vamp. Ostro bodalce sie zarine ria opisa-neirt mestu krepko v vamp (če treba z udarcem po ročaju bodalca), nato so bodalce hitčo izrine, da znmOrcjo plini neovirano odhajati' pd nožnici. Da se nožnica rte zamaši, jo je treba z bodalcem prebezavati. Ker so. odhajajoči plini stiupeni, moramo paziti, da nam ne šinejo v obraz. Ker Se zgodi, da je hkrati po več govedi napetih, je prav, če imamo poleg trokar j a. saj dve cevki ali nožnici, da jpi v takih slučajih lažje pomagamo. ih : —o— ; hf I. ■•' ■" - MuSja nadloga po pašili Hlevih'. • V poletih vročini nami živina po Ele-vih vse bolj trpd, kakor si mislimo. Živina: trpi po eni strani zaradi vročine, ki je po naših nizkih hlevih, večkrat neznosna.- Že zaradi sloparaih hlevov, ria in "'.Tl' 'f gi'Strani pa trpi zaradi nadlcZnlE 5j|-sklh muh, Ta škoda je tudi volita.. skp muhe zbadajo živina in ji pij?!0 ** Treba le pogledati te muhe, kadar F°| sedajo po stropu iri stenah, kako sc pojene živalske krvL Naravno, da sc vina v poletni vročini slabo počuti »linam daje zmanjšane užitke. _ . . Kakor je treba odvračati- vroS>i1°^, soparico iz naših hlevov, tako mcraJOj preganjati tudi nadležne iri škodil*; hlevske mrihe. Kjer so lastovice dori^ tam nam te drobne žiValifee opravijo » , liko dobrega dela. 2al, da jih nimaffl povsod. • Drugod je pa' boj proti muh^h težak, ker se ta -mrčes prikazuje P°n®y iri v brezštevilnih rojih. Najmanj škod*c jejo miu-he v čistih, zračnih in hlada1 hlevih. Zato bodi naša skrb, da snažne in hladne hleve. Stalen’ pod stropom hleva, ki ga napravlja®10 dobrimi zračniki (ventilacijo) je v telB pogledu veliko vreden, ker odganja J®?' he. Vsa druga sredstva za pokončava®! mtuh so malovredna Mušji klej, ki a<' *! beša po hlevih, le malo pomaga. vlsem-i sredstvi je lov pa muhe se vreden', ker se jih lahko s priprav®1" sakom eri pot več vjame kakor z ma-fo® klojemi celo leto. Ta sak mora biti sP** daj široik, spodaj špdčast, sicer pa doli' Ob »tropu se vjame največ mfuh. S ** kom je pridno vihteti, da nam) vjete he ne uhajajo. Nazadnje jih je s krop®" popariti, n« ta način, da se potopi’ »P0"* nji konec zavitega saka z muhami. krop. To delo je vsak dari ponoviti. " hočemo varovati živino zareg usp^”* pred muhamL ‘ -v r, "d: 4;-: ^ KMETIJSTVO. . g Srednja kmetijska šola v Marib®^ otvori svoj I. in IL letnik s 1. oktobr®' tL V interesu našega kmetijstva bi && želeti, da se posveti večje število 'daP* V prvi vrsti kmetskih ml ide niče v kovnemu poljedelskemrt študijo. Osa® ’ to bi lahko podeželske meščanske ,c'| dajale izvirien materijal za ta zflvVJ deloma take kmetske sinove, ki osts®1.^ po zvršenih’ študijah doma, deloma i*** ki bi imeli dovolj veselja, da se posv®^ jo delovanju za napredek naš j ra stva v privetrni oziroma drž. službi . jc triletna, četrto leto je doloČeri'*. praktično r,.pcpolnitev. Abdolvoif -i, k' M imeli veselje za nad&ljni študij, pa l8^C vstopijo v pc Ijedelsko visoko šoio. ki so eksternisti, tudi nd predvidenin štipendij. Zakoniti predpisi zakona r a) starost vsaj 15 let iri ne nad 19 ^ vendar morejo vstopiti tudi 14-lettfi, so telesno dovolj razviti, kar potrdi ^ ski zdravnik; b) dovršena nižja real^J gi-mnazija oziroma 'popolna meščan*^ šola z vsaj dobrim uspehom’, vendar * slab red iz kakega tujega jezika rte sprejema Absolventi samo 3-letnih' ščanskih šol ter dvoletnih kmetij®*, šol morajo polagati ob vsitopu sprejo^ izpit iz srbohrvaščine oz. felovenŠČ*® matematike, geometrije, fizike iri zen*«L pisa (program se dobi pri direkcij* ** 1 Din.); c) absolventi 6. razreda re®^’ oz. gimnazije lahko izjemoma vstoI®|. takoj v II. letnik pod pogojem, da V0 !) izpit čez L letnlSr; c) lepo vedenje! ’ državi janistvo SHS; e) telesno iri duše^1. zdravje. Prošnje, kolekovane s 13 je poslati do 15. septembra tl. direk®"^ srednje kmetijske šole v Maribor®* Prošnji je priložiti: 1. krfetni list, 9- \ movnico, 3. zadnje šolsko izpričeval®' zdravniško izpričevalo, 5. izpričeval® nravnosti pri onih prosilcih, ki rte stopijo neposredno iz kake druge S®*! Obvestilo o rešitvi prošnje se idofctavi * pošti vsakemu prosilcu. -• ' HMELJ. ’’ , e Hmelj. XVII. poročijo Hmelj-štva za Slovenijo o stanju hmelj- ®a „ dov doma in drugod. Žgtec, ČSR-, d®6 * avg. 1923. Pred par dnevi je zopet ®*a oživela hmeljska kupčija ter »e je p,0 čevalo za srednje dobro blago od &00 ]a 2300 čK za 50 kg; sedaj je pa Poe,”# f< bolj mirno in sp ceno le bolj nonii®®1^ Za navedene cene bi se dobivalo bi®* boljše kakovosti. Hmelj iz leta 1921 Ig na kmetih' kupil tudi pod 1700 čK kg. Zadnji teden je bilo vreme nest®®^ Vitrio. Večkratni dež je pospeševal J* hod cvetja v, kobule, vendar ga j® &^ malo, V zdravih* nafcadih je prehod c** ., J^4huot, arvfeuata i a*d, »'lASiOiu (#1* AivjC/D-N i LiSI >■}• Ssuaa ^ **di_* Svojimi kratkimi in zelenimi paniki ne pripravljajo na cvet, V obče torej lahko reče, da se »tanje ni albolj-*w« Vreme je sedaj podnevi vroče, več- »I uharno’ no61 80 pa občutljivo hlad-’ kar slabo upliva na hitri prehod evM-Ja v kcbule. Mirno se lahko trdi, da bode »snj a množina komaj Y» ali slaba % ansfes — torej 35-40.000 stotov po 50 k*. lcto m® Pridelali v žateškem o-Sia 84.000 stotov i 50 kg. Obiranje se o Pričelo še le po 25. trn. ali pa še le s , • 8ePt. Tvrdka: Connick von Noyen v ustu v Belgiji piše, da znese svetovni onzum 1,000.000 stotov i 50 kg hmelja, etovna letina bo pa dala le 580 tisoč otev - torej okroglo 400 tisoč stotov i 90 Premalo. /. ’• »-O— , ’ ■ v* , [ ? tržne cene. • Tržne cene v Maribora dn® L »vguata 1933. (C.ne v diskih). Ul *' M *s 0 5 Govedina I M-25, n H—23, 7^ ~~20' sve*i jedk 24.--, vampi 9, pljuča ta «. ^edv'ce 22—24, gobec — •—, moigani T»n. Parkl:ii 6‘~’ vim# 10’—< loJ 15-90. 22 1 2*-«5. n 20-23, jetra 24-, pljuča ledvic. —. Svinjina: Pr»*:čj« nwo 15~ , ,al° 37. 0, črevna mast 30’—, pljuča n«^"’ ^6tra —* *®dviee 26’—, glava 20*—, «* 12*—, slanina »veža 39 — 40, papricirana ni<*š~’ Prekajena 4V—, maat 39—40, prekajeno j j..0, 4®-46, prekajene noge 14-—prekajen Uiei#16 ~“’ Prekajena glava 25’—, 1 kg kozjega jj, klobase: krakovske 50'—, debrecinske «*b^' ^nSvigke 35'—, pariške 30-—, poba!!* ®a^al*de 30*—, hrenovke 3V—, fbl-v prekajene —, meseni sir 30 —, j® ^isme 45’—, pretisnj«ine klobasa —•—. *• Konjsko meto: I IS—15, U 10-1*. Kož«, konjske, komad 176*—, gove e torn- 23—30, svinjske S —10, nanje £ 105—190, podplati 100-140. >#i.. ‘Perutnina: Piščanec majhen 15—30, SoL3^-’. kokoi 59-60- raca 30-35, go« golob —, tajec domafi (majhen) »0 -30. *»jec domač (večji) 30*—. 4o 4,Jtle*ni izdelki: mleko (liter) 3'50 t*jao’ ,)irovo maslo (kg) 44—47, smetane 15, 150. ^'»lo —, maslo —*—, tir ementalski jf0 . Polementalski 60—75, trapistni 35—40. 45—’ 45—, parmezan 150*— sirček (komad) 7—10, . jajca {komad) j2 ^ Pijača: Vinc novo 8—10, vipo,staro . pivo 6*50, steki. piv« .. 8-25, žganje 25. 8. Kruh: Bel (kg) 7*50, črn (V50, rien žemlja (6*5 dkgj komad 0,76,"^'mlečnj ~m" 'mmm* 9- Sadje: (kg) čralnje l®w,.jabolka I U —, HI 10--, alive —suh« 8--, belice 20*—, breskve kostanj aurov *~t kostanj pečeni —, hrufike 1 ■—•«—, I '''-.III 3—4, limona (komad) 1—1*60 ^ nže —rožiče —, fig 15*—, dateljn mandeljni 50—60, erehi 7*—, orehi lui-««» 30* . 5 45-_ >*50, JO- Sp eeerij ako blago: Kava I 60' — kava pražena I 70—, n 41—, saj 1—5, grah v stročju (liter) 1*—, tolčenega 3—4, fižol v stročja kupček 1—, peteriil »opek 0-25. zeleni Šopek 0*25, čebule 6*—, česen 10*—’ pora (komad) 0150, korenje vrtno 0 25, korenja navadno 0-25, zelenjava za kuho (Šopek) 025 rdeča pesa (komad) 0 25—050, repa —, koleraba podzemljica (komad) 1.—, krompir zgodnji (kilegr.) 1*—175, krompir pozni —*—. hren 5-—. Na svinjski šemeSLj v Maribor dne 3. tm. se je pripeljalo 231 svinj, 3 koze in 2 ovci. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov komad 1000—1100 kron, 7—0 tednov 1400—20OO, 3—4 mesece 2400 do 3200, 5—7 mesecev 4600—5300, 8—10 mesecev 5600—5800, 1 leto 7000—8000, 1 kg žive teže 80—100,1 kg mrtve lOO do 120, koze komad 900—100O, ovce 1100 do 1200 kron. t Tržne eene v Celju dne 1. avg. tl.: Govedina: v mesnicah I. vrste 25—27 D, II. vrste 24—25 D, na trgu L vrste 23—25, H. vrste 21—23 D; 1 kg telečjega mesa I. 24—35 D, II. 22.50; 1 kg prašičjega mesa I. 30, IL 25 D; 1 kg slanfhe I. 40, II. 38, na debelo 38; 1 kg masti 41, amerikanlska 35; piščanci 20—25, kokoši 25—35, petelini 30—35; domači zajci 10—25; liter mleka 3.50, 1 kg surovega masla 50, eno jajce I.50; liter namiznega olja 32, bučnega 40; 1 kg moke »00« 7J.0, »0« 7, »2« 6.60, »4« 6.20, »6« 5, krušna mešana moka 480, ržena enotna moka 6.3o. * ] 1 : H3-» \ .. V _ g Državne tvornice Svile v NoVetrl ‘Sadu, Pančevu in Novi Kanjiži se bodo obnovile. Minister trgovine in industrije je za obnovo mašinerij in renoviranje zgradbe zahteval kredit od ministrstva -financ. g Izvoz lesa. Velika francoska tvrdka išče v naši državi tvrdke, ki bi mogle dobaviti 150 ton izdelanega lesa, takozva-nega »bois merains« (znanega pod nem,' škim nazivom »Binderholz«). Podrobnosti je moči poizvedeti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. g Dobava drv. Dne 25. avgusta t. 1. se bo vršila pri intendantom III. pomorske obalske komande v Tivtu (Boka Kotorska) druga ofertalna licitacija glede do bave 6.000 m’ drv. Pogoji za to dobavo so interesentom pri imenovani intendan turi na vpogled. g Oddaja postavljanja peči za pečc.fcje kruha. Dne 21. avgusta t. L se bo vršila pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu, Gajeva ulica 30 a druga ofertalna licitacija glede oddaje postavljanja dveh modernih parnih stabilnih peči ali dveh zidanih modernih peči za pečenje kruha. Predmetni oglas js v pi sa^ni trgovske in1 obrtniške zbornice > Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava drv. Pri intendanturi kofri. Savske divizijske oblasti y Zagrebu Se bo vršila dne 20. avgusta tl. ustmena licitacija za dobavo 2795 kubičnih metrov drv za garnizijo v Varaždinu. Predmetni pogoji so interesentom na vpogled pri gori Imenovani intendanturi. . poper cel 40 —, poper mlet —*—, paprika iLj^’ tesle“ine lt—20, sladkor v prahu 37 — »dkor v kristalu 2*--, sladkor v kockah 25—50*. ** 28*-, *krob pšeničen 15*—, riiev J5 j ^mega ril 7*50-1*, ki* navadni (Kter] ^“»ki 8*—, olje namizno 31—, bučno 37 •pirit denat. 15’—, milo 18—80. g,..11, *ito: Pienica 4-25, rt 4*—, ječmen ^ * oves 3'76, koruza 3*76, proso 4*50, ajda ^ navadni 6*—, fižol rsjčni—, grah *•» leča 16*—. l2* Ml® vski i zdelki: Pšenična moka0 JprJ 7"86' * 7'-> 8 *•-. k,l» 7SO. je ’ 8tr®bi 2*50—, koruzna moka 4*— ftien*111 *dr°^ P*®*>*&“ »drob 8-50, ječ *jdo0vamoka“,~' •idova moka 1 1(>— 9 s-— «ikori* --*a ^t#r) —i riena kava 10-15 fij* 26-- felo11 * F ® *: S#no 8lafllco 87 60-112*50, seno ‘lam, detelja 0VS9B* sijn, 5~-87'50, pšenična slama ; (xa 100 k^-HQv^'^nrivo: Drva trda 170*—, mehka " ve. , ovsena —, rtena lenjiT: ®’>* Pr®*nog, trboveljski 48' \ krt n (,& 100 kok* V i ^ petrol®j 7-. Ute l- , r d‘ 66°. kg »več 16-—. liter bencina 30*- !S«ai5'1Z#Uaj'aT* podiamljics OtO-l-25, ItruonaU 0*50 endiviJ‘ 1—1.26, berivke »eta- " Igodno (kg) 4—8, zelje pozao karfljola (komad) 7—10, ipargeljni *pin»ča kupček I*—, paradižnikov igralk. Nekateri njihovi poljubčki so dolgi — v filmu namreč — do 1.000 jardov. Za znanost je ta nova iznajdba velike važnosti in mi mOSki smo lahko nemalo ponosni na svoje poljubčke. Dokazalo se je namreč z novim strojem, da je poskočil krvni pritisk mladeniča, ki je poljubil dekle, od 130 kar na 160. A pritisk ženske je malokedaj prekoračil 139 enot, večinoma pa se je Sukal prav, hladno tam okrog 100. Dr. Schmackova metoda obstoji v tem, da se meri krvni pritisk pred, med in po poljubu- Zanimivosti. Smrtni poljub'. / ČikaSki »Glas Svobode« poroča i* Filadelfije: Nathan Kessler je dobil skozi železne mreže svoje eeKce poljubček krasne žene. In ta pt/ljubček je bil poljubček smrti. — Ko je mlada, lepa žena poljubila skozi železne droge Kesslerja, je porinila iz svojih ust v Kesslerjeva usta droben zavojček, zavit s cigaretnim papirjem. In’ v tem zavojčku je bil strup. Par minut po poljubu jo jetnik izdihnil. Zdravniki so našli strup v Ecs-slerjevih ustih. Takrat se je šele neki jetnieki paznik spomnil, da je videl v ustih mlade žene nekaj belega, ko je poljubila jetnika. Kessler je bil »poznan krivim, da je ukradel bisarsv v vrednost' 500. Obsodba ul bila izr3č;oa. Moški poljubčki so bolj vroči kot ženski. Iz Pariza poročajo: Halo, dekleta, kakšni so vaši poljubčki? Profesor Schmack, slaven učenjak iz Strassburga, je ravnokar iznašel natančen stroj, s katerim se da meriti iskrenost ali toplota ali pritisk, — kdo ve, kako bi naj pravzaprav to imenovalil — poljubčka. Otf namerava iti v Ameriko, da pokaže svo,-jo iznajdbo. Ameriškemu poročevalcu je Tčkčh da misli, da bi dobil zanimive po-datkfe če bi $ svojim strojem meri! v Jm teo&f pofefečke smetiš^ kiao Amerika — dežela zlata. Zedinje&e države severoamerišKo 80 danes nedvonj.no najbogatejša dežela na svetu. Tekom zadnjih let, zlasti pa po zaslugi vojnih in povojnih razmer se je stekalo v blagajne ameriških bank ogromno bogatstvo, tako da lahko trdimo, da se nahaja v Ameriki polovica vsega zlata na svetu. Od dolžnika, ki je bil dolžan 5 milijard dolarjev, je postal »upnik narodov«, ki lahko tir ja 15 do 20 milijard dolarjev. Polagoma začenjajo evropski dolžniki odplačevati dolgove. — Predno bodo vrnili Ameriki ogromno svoto 20 milijard, se bodo ameriški bankirji še poštenio zredili z evropskimi obrestmi. Ameriki pa He prinaša bogatstva zgolj špekulacija z zlatom. Ima krasne pri rodne zaklade in zelo pridno, delavno prebivalstvo, katerega so leta 1920 našteli 105 milijonov 710.620 ljudi. Severna Amerika je neizmerno bogata na rudninah. Ima rudnike zlata in srebra, železa in medi, premoga in petroleja; njene re ke so neizčrpan vir vodne moči, tako da se ameriška industrija lahko razvija v veličino, ki si jo komaj predstavlja človeška domišljija. Dognano je, da je v Zedinjenih državah 3,335.303,000.000 tori premoga, ki zadostuje ob’ porabi 586,000.000 ton' na leto celih 6033 let. — Ameriški inženerji se sedaj pečajo z načrtom, da zgradijo ogromen centralni sistem vodnih moči, s čimer bi pritegnili v službo ameriške industrije sleherno Be-veroameriško reko. Kadar bo načrt izveden, bo Amerika prištedila približno 40 odstotkov premoga na leto ini okrog pol milijona rudarjev v premogovnikih bo na razpolago za druga dela. Industrija {je ameriški vladar. Po vojni se je industrija tako razvila, da kaj takega ne pomni zgodovina. Osobi-to mogočen je napredek tovarn, ki izde lujejo ali predelujejo živila. Mednarodni vpliv sl je pridobila industrija železa, volne, gumija itd. Železna in! jeklena industrija je močnejša nego v Angliji, Franciji, Nemčiji in Belgiji elkupaj. Napredek industrije prinaša ogromno bogatstvo. Zato je severna Amerika dežela bogatašev, kakršnih ni na vsem o-s ta lem svetu. Ameriška mestaMstejo v Širino in v višino. Nedavn#nl#ii>A.1i4cMHf v v nekem listu načrt, d»' lM, žila po mestnih strehah.’ SStsitftif* IH, da vozi tudi pod zeml jo. Ametikamfic ^ iz-koristi, njegov namen je, izrabiti človeško moč do zadnje pičice. Posamezen človek ima le toliko cene, kolikor mn je daje delo. Če ne more delati — gorje mul življenje gre neusmiljeno preko njegovega groba, v katerem utrujen zemljan najde tudi v Ameriki mir in odmor od večnega ropota strojev. t r Drama v megli na morju. Prid se* kaj dnevi se je ob obali pri Jamouth® vsied nočne nevihte isilno. zgostila;megla. Španski parnik »Begona španski ’ parnik, se,j* pojavil naenkrat iz megle Ifljuri poolskega parnika »Sheridan«. »Sheri« dan« je tudi priplul s polno paro in ..Je zarezal v sredinp »Begona V.« S) parnik je utonil ob strašni eksploaj® vseh kotlov. Od moštva je del skočil ? morje, drugi se je rešil Ha: mali ladji. K sreči so a »Sheridanla« rešili ljudi, ki so se. vrgli v, valove, brodolomce je rešil pomožni pamif 3s Jarmoutha, ki je bil poklican' bi nim potom. Nesreča se je zgodila kxog| 8. ure zjutraj, ko se je morje sicer p*T nočni nevihti že umirilo, ostala je pa š^’ gosta megla. Razumljivo je, da ss je ma odigrala ob silnem voku in kriku, r Kdo je oče reklame? Očeta rekUopvj smemo brezdvomno imenovati BarautoiaLi V Ameriki je Sedaj iašla knjiga s 8je^ govim življenjepisom. Batrnnnt je ibifj ženij reklame in v gotovem pomenu W di njen iznajditelj. Samo ena zgodba: 1921 je prišel Barpum prvič v Njujerfc Bilo je v nedeljo popoldne inj vse tnpo» vine so bile zaprte. Tudi vse brivotoA Njegova družiba, obstoječa iz 14 mož, pqf ni imela ne ene britve. Bri?)ee hjegt** družbe je imel navado, vseh 14 vedoM obenem briti in sicer tako, da je najpraj Obril vsem levo m potem! vsem po vsili desno lice. A ravno ta dani mn je padi« britev z ladje v morje, ko je ravno obS vsem 14im! polovico lica. Možakarji Ma bili vsled tega prisiljeni iti v Njujorfi Samo na pol obrita. Uspeh te -Heprostor voljne reklame je bil ogromen in bara^* nost začetek velikanskih! .ka^neijših nninovlh uspehov. » \ tj »" .. Za smeh.« ffe- •' Preveč ga je v«wl...*^r Tf Pariški »Opinion« prinaša zttnJmhn razgovor med francoskim poslanikoot' pri Vatikanu Jonnartom in monsignotoaaf? Gasparijem. Ko je Jonnart bil gotvr, 3« zapusti svoje mesto pri Vatikanu, ja h kardinalu Gaspariju ifl dejal: »Prišel sem, da se končno postpvft& Ne bova se več videla:« »Oh, gospod Jonnart« — odvrne inloa*, signor — »videla se bova pač v neSa&Uug »Ne, ne!« zavrne francoski poslanik. > »Kako? Kaj ne želite priti gospod JotfnaHI« »Da, da, mohsignor, jaz pridem’ v besa, a ne vi. Vi ste me preveč... vamltff #*MKJ#j«del čreinjei !;! " T!f Iji Sela skupiiSatnM' ? da to obirali tej«; Razno. ■nje. Vsi pravijo, da niso. Sodnik: Torej je sv. Duh1 jedeTČ«!* šnjel Eden izmed obtožencev (hitro): je — saj so bile tako sladke. % r Odkod beseda »fijasko«? »Fijaško« je danes v vseh evropskih jezikih pojem za neuspeh. Beseda je postala mednarodna. Zanimivo je, odkod beseda izhaja. — »Fiasco« je italijanski izraz za steklenico. V začetku 16. stoletja je živel v Fi-renzi harlekin z imenom BiancollelL — Slovel je po tem, ker je znal o vsaki stvari, ki se mu je dala na odru v roka, povedati šaljiv govor. Nekega dne so mu dali steklnico, »fiasco«. Toda njegov govor o steklenici je bil tako slab, da mu je publika začela žvižgati. Naposled je harlekin besen vrgel steklenico stran in dejal: »Ti »j kriva, da sem danes tako glup! Idi k vragu!« Od takrat so pri vsakem igralcu, ki je slabo igral, uekli: »To je kakor Bianoollelijev fiasco«; pozneje, ko je harlekin’ že davno bil mrtev, ee je spuščalo njegovo ime, ostala pa je beseda »fiasco« za vsak neuspeh igralcev, na odru, prešla je v gledališki žargon' ostalih narodov, iz gledališča pa j« nje-tedj. s Baladno žlvl^enjo. '- -v Baje v zapor nego k odvetniku. Obtožencem se čita obsodba in1, nik jih po vrAtl vpraša, ali So z obgod&f zadovoljni. Eden dolgo ns odgovori. — No, ali ste zadovoljni % obso&tioi! = Ali gospod sodnik, zakaj bi in M«' del, ko pa nisem bil zrave«. jj — Torej vlagate ničnostno pritožbo! | = Ali sa to lahko napravi brez o3«| vetnika? — Ne! ' -J ~ = Potem, gospod sodnik, Sem voljen. Pi ■V Kaj je ena ura? Gre za to, da se dožene, ali js obtoSa* nec — kakor trdi — res bil kjs drugj« nego na mestu poskušenega umora, k& kor ga dolži obtožba. (Dokaz za alibi.)' Njegova usoda je odvisna od tega, kj« je bil med osmo in deveto uro z večen. Priče niso soglasne v tem, ob kateri tjr| je bil doma. Eni pravijo ob osmih, dra* gl ob. devetih, končno 4q ena priča jezi: I — Ali, gospod BodfiiS, kaj tafo te na url — ali je bil doma ob’ osmiihi m devetih, je vseeno. K»v se kupi. Ponudbe na oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor. Gosposka ul. št. 36. 1621 Singer šlvatnt stroj, dobro ohranjen, se ceno proda. — Divjak, Fraukopanova ulica št. 8. 1623 Različne znamke ter več revij na prodaj. Florjau, Krekova 18, dvoriSč«; 1626 Hlgljenlčna brivnica »* vsem priporoča. Prvovrsten postrežba. Vjekeslav Gjurin, Jurčičeva ulica ». 1836 Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjae, Maribor, Jurčičeva ulica 9, sprejema vse vrat« naročil po meri in vsakovrstna Čevljarska popravila. Cene zmerne. Postrežba solidna. 1118 30—18 VI dobite poštni paket Iranko povsod i 1 kg testenine 050 kg paradižnikov, 0-10 kg ribanera parmesnna, 0*30 kg Vital-kakaoa, 0*50 kg kakao . Korf, 1 kg fine čokolade, 0-50 kg indijsk. sagua, vse skupaj samo za Din. S08-—. Hmelak i drug, Maribor. 1301 Ha znanje! IV«. uhSiaviTn na luinj«, ča prev* »mamo v» tapainička dakoracijaka in mizarska dela kakor tudi vsa popravila. — Tapetništvo in mizarstvo Jagodic & Sajko Maribor, Rotovški trg 3. Odlikovani * zlato medajlo, — Sodniško zapriseženi izvedenci. 1494 Novo! Zaloga pohištva« Novoi HgfeRBBH! Kupujte pa'tudi najlepSe blago 2& obleke, k«, ;^0^ kor sukno, hlačevlna, volneno blago, . pkavtoa, cefir, fitfon, platno. Izgotovljene 'R obleka, srajce, predpasniki, nogavice, ]o^rahsA’«ctaia Itd. se dob! prvovrstno pri j L N. Šoštarič, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13. mat Dobi se v Studencih, Cankarjeva ul>9 čli pri g. Nipiču v Mariboru, Slovenk ulica 20. Patent prijavljei*’ vsakovstna popravila najhitreje in najceneje pri CIRILU LOVEC Glavni trg 4. imd Naročam DNEVNIK „TAJBOR' drobnina, trikotaža , jpi111 i~;~ oajcemuZa !' ’yu* MAHUFAKT0RA v/nARieoa“-euyfjiT«“i} Samo na debato 1 Gaspari & Fanlnger Maribor 1047 Aleksandrova eesta 48. Novo! Novo! lastnoročni podpis. Prečrtaj, Časar ne Selili • pošlji v odprti kuverti z 20 Para znamke • naslov; »TABOR". Maribor. Maribor, Glavni trg 5 trgovina a hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kamenlpasto in ste-Ha debela kleno robe. Ni Mno 1386 MARIBORSKE TISKARNE D. IX iKI Jg NAJMOPgRNEj^g UREJENA. Slf ' Uti Planinci I Lovci! PRIPOROČA CENJENEMU in nepremočljivo blago za pelerine Je došto, Franjo Majer, Maribor Glavni trg 9, 1846 10 STROKO SP' DELA. £«a*swsii 0^«^ jasM!« Rugtfi JI ■ i m. d*kftrn« * *