KATOLJSK CKRKVEN LIST.
„Danic*a" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr.: za pol leta 2 gl. 40 kr.. za .'etert 1-ta 1 d 30 kr. Vtiskarniei sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica" dan poprej
Tefcaj XL.	V Ljubljani, 9. kimovca 1887.	List 36.
J O 2 E F ,
po Božji milosti
knez in škof Kerški, dr. sv. pisma itd., pozdravlja vse verne svoje škofije.
(Konec.)
Pripomočke (zoper pomanjkanje duhovnov) nam podaja nebeški Učenik sam; nam je treba le pogledati v naše sosednje škofije, da vidimo, kako so se v njih poslužili pripomočkov, ktere jim je Gospod sam napovedal.
Gospod je rekel svojim učencem: „Žetev je sicer velika, delavcev pa je malo. Prosite torej Gospoda žetve, da pošlje delavcev v svojo žetev." ') Pervi pripomoček, kterega se moramo poslužiti, je torej molitev. — „Bog vodi serca kraljev, kakor vodotoke;* 2) „Bog vodi korake moža." 3) „Bog, ki je dal uho, kako bi ne slišal? ali ki je naredil oko, kako bi ne videl?* „Bog pozna misli človeške.* „Bog sam je tisti, ki človeka pokliče in vodi v razne stanove (poklice)." „Bog je tudi, ki vodi korake dečku in mladenču do praga svetišča svojega." 4) „No-beden si ne privzame sam časti, ampak kdor je od Boga poklican kakor Aron.5) „Bog pa usliši tega, ki prosi, išče in terka." 6) V tem duhu Gospodovem napeljuje sveta cerkev vernike o kvaternih časih, naj molijo, da Bog vrednih duhovnikov pošlje v svoj vinograd.
Drugi pripomoček, ki ga nam napoveduje Božji Zveličar, je ta, da je poklical mnogo učencev, ktere je učil skrivnosti kraljestva Božjega in pravo modrost življenja. Iz števila teh učencev izvolil je Gospod apostole in duhovnike, dal jim je oblast in milost svojo in jih napolnil s sv. Duhom.
Tudi po tem izgledu se je sv. cerkev vselej ravnala; ona si je sama s svojim poukom vzgojevala mladeniče in može, jih nastavljala v nižjih cerkvenih službah in ko so bili za vredne spoznani, izvolila jih je za višje cerkvene službe, posvečevala in pooblaščevala. V raznih časih in stoletjih so bile potrebe različne, in tako je
') Mat. 9, 37, 38. — «) Pregov. 21, 1. — 3) Pregor. 20, 24. — 4) Ps. 93, 9 itd. — 5) Hebr. 5, 4. — «) Mat. 7, 8.
tudi cerkev svoje vzgojevanje in poučevanje potrebam iu času primerno vravnavala.
Taka učilišča. v kterih se mladenči pripravljajo in izrejujejo za duhovski stan, so mala in velika semenišča. V malih ali deških semeniščih se pripravljajo dečki in mladenči za velika semenišča, ktere navadno imenujemo bogosiovnice ali duhovšnice.
Že od 60, 50 in 40 let so razne škofije v Avstriji in zunaj Avstrije vstanavljale deška semenišča, jih z mnogimi darovi vzderževale in razširjale; in kjer se je v tej reči kaj zdatnega storilo, tam tudi ne pomanjkuje duhovnikov, ali pa je pomanjkanje manj hudo in občutno. Da vidimo, kako stoji samo v sosednjih škofiiah, povem le to: Briksenška škofija ima semenišče in lastno gimnazijo ali latinske šole, v kterem vzderžuje 270 učencev; Sekovska škofija vzderžuje 290 učencev; Solnograška IGO učencev. Naša škofija, ki ima več duš, kakor Solnograška, pa je v deškem semenišči imela ob koncu tega šolskega leta samo 25 učencev.
Duhovnikov bi v sosednjih škofijah ravno tako po-manjkovalo kakor pri nas, ako bi ne bili tega zabranili s tem, da so za goda vstanovili in razširili semenišča.
Ko sem videl velikausko pomanjkanje duhovnikov in kolikor toliko okoliščine spoznal, mislil sem. da ne smem prav nič več čakati, temveč da moram roko hitro na delo položiti. Ko sem bil prišel v Kersko škofijo, da bi jo vodil, sprejeli so me čestiti duhovniki z veliko prijaznostjo. Ali kako sem se čudil, ko sem zagledal, da jih je med njimi toliko že priletnih mož. sivih starčkov, kteri ne morejo pomočnika dobiti, ker mladih duhovnikov manjka.
Zato se mi ie prizadevati najpoprej na dvojno stran: namreč da za bližnja leta, v kterih bode še večje pomanjkanje nastalo, vsaj začasno pridobim duhovnikov iz samostanov; kajti mojim prednikom se ni dalo za nekaj časa v pomoč dobiti svetovnih duhovnikov iz drugih škofij, čeravno tudi jaz tega upanja še nisem zgubil. Potem se mi je bilo prizadeti, da za vselej zaprečim pomanjkanje duhovnikov s tem, da ločim deško semenišče od bogosiovnice in da semenišče razširim. Da se oglašajo mladenči iz drugih škofij za bogoslovje, to se le bolj slučajno pripeti; prederzno bi bilo upati, da se bode ves čas tako godilo; razun tega so pa tudi le domači mladenči najbolj pripravni prena" težave pastirske službe na visokih gorah.
Za to ločitev obojih semenišč pa je sedaj že dveh duhovnikov več treba, v nekoliko letih pa se bode še več, 5—7 duhovnikov potrebovalo.
Da bi torej kaj zdatnega storil zoper pomanjkanje duhovnikov, tako da bode v petih ali šestih letih z Božjo pomočjo po malem boljše in pač nikdar več tako hudo postalo, najel sem s svojim denarjem dve hiši z majhnim vertom, za zidanje novega poslopja sem si za zdaj zagotovil zemljišča, ktero meri pet oralov in to bom kupil sam, tako da kup, če bo količkaj mogoče, v obrokih poplačam. Načert za novo zidanje bom dobil do prihodnje vigredi. V najeti dve hiši se more sprejeti ♦jO do 70 učenčev. Da se bode pa kaj poznalo in pomanjkanje odpravilo, mora se prostora napraviti za 150 učenčev; za bližnjih 10 let bi bilo celo želeti, da bi se moglo 180 učencev sprejeti in oskerbeti.
Najel sem tako dve hiši, ali hišne oprave imam samo za 30 učencev, za drugih 30 se morajo še napraviti posteče, omare, kložnja za bukve, mize, sedala in pertniua. Zagotovljeno imam zemljišče in ga bom z Božjo pomočjo sam kupil, pa nimam še hiše postavljene; in po verhu moram hraniti še učence ali čisto ali deloma na stroške semenišča; skerbeti mi je torej za vso domačo hrano, za luč, kurjavo 'netivo), čedenje in postrežbo. Dohodki iz sedanjega premoženja zadostujejo koma) za 30 učencev; odkod pa denarja za stavbo (zidanje) dobiti? Toda jaz vsekako zaupam na Božjo previdnost in na vašo pripomoč, ljubi verniki!
Na Božjo previdnost zaupam, ker vse to, kar nameravam, ni kaj po človeškem umu in modrosti izmišljenega. temveč p< treba in sila k temu napeljuje, cerkveni zbor Tridentski pa to napravo očitno hvali, celo zapoveduje. Ker stvar tako stoji, zato moremo prav za gotovo zaupati na Božjo previdnost. — Zaupam pa tudi na vas. ljubi verniki; kajti poiskati bo treba gorečih duhovnikov, ki uaj vam bodo dobro poučeni učeniki, zvesti vodniki skozi to življenje do večnosti, ljubeznjivi duhovni očetje v vseh potrebah.
Ne bodite si v skerbi in ne mislite: kako bode to mogoče, kako se bo moglo tako delo dognati? Poglejte le naša jezera po gorah in dolinah, kako so velika. In vendar obstoje iz samih kapljic! Tako se bode tudi to delo lahko in hitro dognalo, ako na njem vsi verniki skupno z menoj delajo in pomagajo. Zato, ljubi kristjani. imejte neomabljivo zaupanje na Boga, ki ptice pod nebom živi in lilije na polji oblači: koliko bolj bode Bog skerbel za naše dušne in večne potrebe! Drobtinici pa. ktero podarite vi z menoj za skupno potrebo škofije, prav za prav sami za-se in za vaše otroke po-podarite, tisto bode neskončno dobrotljivi Bog blagoslovil in ne samo v večnosti, cmpak tudi na zemlji stotemo poplačal.
Za razširjanje deškega semenišča, ki se Mariji na čast „Marijanišče" imenuje, zaukazujem, da se vsako leto dvakrat po cerkvah nabirajo mili darovi, in sicer kakor do sedaj, pervikrat na praznik prečistega spočetja preblažene Device in Božje porodnice Marije, in drugokrat na belo nedeljo, kedar po navadi tudi otročiči pervokrat pristopajo k mizi Gospodovi.
Razun tega bodo pa tudi čestiti dušni pastirji sprejemali posebne darove ali sami ali pa po zaupljivih možeh.
Da pride nebeški blagoslov nad to veliko, pre-imenitno delo nad vse dobrotnike, zaukazujem, da ae vsak teden v ta namen opravlja ena sv. maša in da gojenci (učenci) vsak dan molijo za dobrotnike en „Oče naš" in Češčena si Marija."
Prosite toraj in delajte, da pošlje Gospod delavcev v svoj vinograd.
Obilni nebeški blagoslov razlij nad vami: Bog Oče, Bog Sin in Bog sv. Duh. Amen.
Dano v Celovcu v praznik vnebovzetja Marije Device (15. vel. serpana) 1. 1887.
JOŽEF,
knez in škof.
Prav mična čertica iz življenja Pija IX.
Vera nas uči, da angelji varhi pred Božjim tronom za nas prosilo in pred mnogimi nevarnostmi naa obvarujejo; da uas svare, poselino pred grehom in pred pohujšljivci; da pomoč skazujejo v skušnjavah, v telesnih nevarnostih, da so naši veliki pomočniki v življenji in v smerti. Vse te in take dobrote prejemajo pa tudi verniki od svojega duhovnega pastirja; zakaj s tem, da postane duhovni pastir, postane tudi vidni angelj varh svoje čede.
Kolik blagoslov razširja pobožen duhovni predstojnik s svojo molitvijo in z vsim svojim življenjem, celo še pri drugovercih, imamo prav ginljiv zgled nad ranj-kim papežem Pijem IX. Znano je, da 1. 1848 so bili hudobni laški framasoni zvestega papeževega ministra Ros8i-8 zaklali, rogovilstvo zbudili ter so mogli papež sami iz Rima bežati na Neapolitansko. L. 1850 so bili Francozi prišli v Rim in so ostudne huaodelnike premagali in ukrotili ter so se papež kmalo potlej domu podali. Pri tisti priložnosti, še predno so se Pij IX nazaj vernili, je eden francoskih častnikov s svojo ženo in otroci prišel v Vatikan ogledat papeževo stanovanje, tudi je prišel prav v sobico, kjer sv. Oče prebivajo, molijo in delajo.
Bila je pa tista častnikova gospa Lutrove vere in določno terdna v svoji krivi veri dozdaj, dasiravno je častnik želel in jo pregovarjal, da naj sprejme katoliško vero.
Opazovala je žena vse reči v papeževi stanici z veliko radovednostjo. Med drugim zagleda v papeževi kapeli klečalo, ogernjeno z rudečim žametom, in misli si: „Tukaj poglavar velike katoliške Cerkve vsak dan molijo svetu za nebeški blagoslov z nebes. Kaj ko bi tudi jest pokleknila iu prosila sreče za-se in za svoje!" Poklekne, nasloni glavo na roke in moli nektere minute z vso gorečnostjo, in če tudi v nasprotju s svojo vero, priporoča svoje otroke Mariji Devici. Zdaj povzdigne gospa oči in vidi nad oltarjem od bliščečega sijanja obdajauo podobo, ktera oba njena otročiča za roke derži, pred oltarjem pa vidi papeža, kteri je proti nji obernjen.....
Vsa stermeča in presunjena od te prikazni najprej gospa pogleda, če sta njena dečka še na njeni strani. Častnik vidi, kako ie žena presunjena in se boji za njeno zdravje; ona pa se izgovarja, da ji je le malo slabo, in neprenehoma misli na prikazen.
Malo dni pozneje, 12. mal. travna, se Pij IX po-vračajo v Rim. Gospa gleda z nekega pomolja v Lute-ranu, kjer je imel papež memo iti. Berž pa ko zagleda papeža, ga spozna, da je ravno tisti, ki ga je v prikazni (poprej ga ni poznala, ker ona je bila tujka v Rimu). Zdaj pa je vsa zvun sebe, zlasti ker je nad glavo sv. Očeta videla še podobo Marije D., kakor poprej v Vatikanu.
Tudi zdaj še skriva svoje stermenje. Pride pa dan, ko ao bile vse častniške gospe dopuščene pred sv. Očeta in torej tudi ta protestantinja. Gospe so bile v dveh verstah in 8v. Oče šli so vmes med njimi in so jim dajali blagoslov. Ko pride namestnik Kristusov do orne-njene luteranke, poboža njena otročiča (kakor je gospa
poprej vidila v prikazni), ju praša po imenu, iu podari vsaKemu molek. Srečna mati je vsa zvun sebe od samega veselja, ko se je to priserčno djanje tako čuduo vjemalo s prikaznijo v papeževi osebni sobici. Kaj pa še le občuti, ko zopet zagleda nad vzvišenim velikim mašnikom znano podobo Matere Božje.
Gospa se nič več ne more ustavljati milosti. Dve noči prejoka, potem razodene svojemu možu vso pre-čudno dogodbo, iu 17. majnika 1850 je bila sprejeta v katoliško cerkev; kardinal-vikar jo je še birmal in pristopila je z vso družioo pervikrat k Božji mizi. Njen mož pa je bil tega tako razveseljen, da je snel s persi veliki red sv. Gregorija, ki ga je bil prejel od papeža in ga je Mariji na oltar položil, rekoč: „Milost, ki mi je došla, je tako velika, da se nezmožnega čutim zahvalo skazati. Moje odlikovanje (častni red) je moj naj dražji zaklad; tega položim na oltar svete Device kot dokaz sveje hvaležnosti."
Kaj pa to nam pom»ga vediti?.. Bog je dobrote, zdravje delil po svojih namestnikih, aposteljnib, ako so se njihove obleke dotaknili; in zdaj je krivoversko ženo s čudežem spreobernil, ki se je dotaknila in molila na klečalu, na kterem je Kristusov namestnik tolikrat molil — tudi za spreobernjenje krivovercev: in Kristus dela čudež« milosti in dobrot tistim, kteri njegove namestnike s.iuš ujejo in so jim serčno vdani.
Sveti puščavnik Fijaker, zavetnik kočijažev in vertnarjev, in od kodi je ta beseda.
Proti koncu četertega stoletja je sv. Patricij spreobernil Irce h kerščanski veri. V kratkem je sveta vera rodila med njimi tako lep sad. da se irski otok po vsi pravici „otok svetnikov" imenuje. Sveti Kilijan, sv. Ko-lumban, sv. Gal in drugi vneti irski duhovni so ozna-novali sv. evangelij po Francoskem, Nemškem in po Švici. Ko je v šestnajstem stoletji kralj Henrik VIII zaterl katoliško Cerkev ua Angleškem, hotel je tudi Irce z morjenjem, ropanjem zemljišč in z odtezanjem poduka prisiliti, da bi zapustili sv. vero. A ni se posrečil ta naklep brezbožnežu, kajti Irci so še dandanes odločni in zvesti katoliki.
Fijaker je bil potomec stare plemenite irske rodo-vine, in bil je v mladosti kerščansko izrejen. Proti koncu sedmega stoletja je odpotoval na Francosko, ter je dlje časa bival v Parizu, kjer so se ljudje zgledovali nad njegovim lepim kerščanskim obnašanjem. Kasneje se je soznanil s Faronom, škofom v Meause-u. Temu je razodel svojo serčno željo, da bi mogel kot puščavnik spokorno živeti in tako dobrotno drugim ljudem dajati lepe zglede. Škof ga je poterdil v njegovem sklepu, ter dejal: „0d mojih starišev sem podedoval velik gozd, ne daleč od mesta. Daroval ti bodem kos tega gozda, da si bodeš zamogel napraviti celico in pa vert.u Hvaležno je Fijaker ta dar sprejel in škof sam ga je peljal na pripraven kraj.
Ondi je živel Fijaker po vodilu: „Moli in delaj!" Iz lesa si je naredil celico in kapelico Matere Božje. Tudi si je napravil vert, kateri mu je kmalo donašal potrebnega živeža. Na vertu je zasadil tudi nekoliko gozdnega drevja, ličnih germičev, zdravilnih rastlin in pa krasnih cvetlic. Nekadaj je hudobna ženska mimo prišla in je začudena zaklicala: „So li mala nebesa!" Nato pa je psovala puščavnika, češ, da je čarovnik v zvezi 8 hudobnim duhom, in zatožila ga je škofu. Nasledek tega je bil, da je jelo veliko ljudi k njemu prihajati. Vsacega je sveti puščavnik prijazno sprejel, se žnjim razgovarjal in ga obdaroval s sadjem in cvetlicami iz
svojega verta. Moliti v njegovi kapelici je bilo vsakemu dovoljeno; v celico pa so smeli prihajati le raožki, da bi se hudobni obrekovalci ne spotikali uad njim. Počasi so jeli tudi bolniki k njemu prihajati, pomoči in tolažbe prosit. Puščavnik je vse bolnike ljubeznjivo sprejel, jih tolažil in blagoslovljal. Učil jih je z zaupanjem vsegamogočnega in milostljivega Boga pomoči prositi, ter priporočevati se Materi Božji, ki je »zdravje bolnikov." In res, kmalo se je ra?glasilo, da je niDOgo bolnikov, kteri so zastonj iskali pomoči pri zdravnikih, po molitvi pobožnega puščavnika ozdravelo. Zlasti po njegovi smerti je Bog njegov grob poslavil s premnogimi čudovitimi ozdravljanji. Kmalo so tam. kjer je prej stala kapelica, zidali veliko romarsKo cerkev. Tje so vreli ljudje iz vseh krajev in vseh stanov, da hi na priprošujo svetnikovo bile uslišane njihove prošnje, da bi ondi zadobili tolažbo, pomoč, ali saj vdanost v voljo Božjo.
Neki kočijaž je imel dober zaslužek od premnozih ptujcev, kateri so obiskovali Kraj, kjer je živel sv. Fijaker. Zato je goreče častil tega svetnika in je resno skušal posnemati njegove čednosti. Ta zgled so posnemali tudi pariški kočijaži; radi so se ustavljali blizo kake, sv. Fijakerju posvečene cerkve, jeli so se tudi sami rfijakerji imenovati."
Smertni dan svetnika, kateri je umeri 30. avgusta leta 670, se še sedaj na Francoskem vsako ieto od kočijažev in vertnarjev jako slovesno obhaja. Služi se namreč ta dan slovesna sv. maša in podpirajo se ubogi.
Vporaba.
Življenje sv. Fijakerja kaže, kako malo potrebuje dober kristijan za srečno življenje, blagorno djanje in zveličanje svoje duše.
Če tedaj ti voznik posnemaš svojega zavetnika, se blizo kake cerkve ustavljaš in se rajši kratkočasiš z molitvijo ali branjem kake podučne knjige, kakor pa kacega slabega časopisa, če si vselej pošten iu vljuden; si ne bodeš pridobil le samo dobrega zaslužka in hvaie od ljudi, temuč tudi plačilo od Boga.
In veš, kaj ti povem, voznik? Da boš čislan in spoštovan, 1.: Ne žuli popotnikov, da bi več zahteval od njih, kot kar ti gre.
2.	Nikar se nikoli ne upijani; to te pripravi ob dobro ime. Še bolj se pa pristudiš poštenim popotnikom, ako preklinjaš, gerdo kvantaš, ali pa se s sumljivimi osebami pomenjkovaš in čenčaš.
3.	Bog ne daj, da bi po mestu neprevidno konje dervil, ker zgodi se lahko nesreča, ki bi te pekla vse žive dni!
Ravno tako tudi vertnar. Če opravljaš svoj {»osel na čast Božjo, mraz in vročino poterpežljivo prenašaš, v vsakem zelišču spoznavaš Božjo vsegamogočnost, modrost in dobroto, in kedar spravljaš plevel z gredic, se tudi zraven spominjaš, da moraš ravno tako tudi sam odstraniti svoje strasti in hudo poželjenje, in dober sad roditi, ter če uboge podpiraš; tedaj si ne bodeš prislužil samo človeške, temuč tudi Božjo hvalo.
Molitev.
Po priprošnji svojega svetega spoznovalca Fijakerja sprejmi nas, o Gospod, v svoje očetovsko varstvo, da, kar ne premore naše zasluženje, to po njegovem varstvu dosežemo — po zasluženji tvojega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ogled po Slovenskem in dopisi.
Na Verhniko je v torek, 30. avg., za stalno prišel novi gosp. dekan Jan. Koprivnikar, spremljan od dveh duhovskih prijateljev, kakor je 2e bilo omenjeno. Verhuičanom se mora dati spričalo, da so pošteno rešili svojo čast in prelepo sprejeli svojega novega in dekana, dekanu pa tudi da se je prav moško, postavno, katoliško obnašal, in to o prihodu, kakor tudi naslednjo nedeljo, 4. t. m., ko je bil predstavljan. Ljudstva se je bilo sošlo prav veliko, tudi čč. gg. duhovnov kacih 17, med njimi preč. dekan Kunstelj. Slovesnosti so bile pri naj lepšem vremecu prav častitljive. Po poklicanji sv. Duha je kan Jeran slovesuustim primerno govoril o tem, kako bode novi prečast. g. dekan vernikom »vidni angelj" (bila ie »angeljska nedelja." kakor je znano); zahvalna pesem iu popoldan ob 3 pete litanije so sklenile cerkvene slovesnosti. Pri navadnem pogostovanji je bilo tudi lepo število verhniških odličnjakov. V naj lepši edinosti so se zlagali v zdravicah na sv. Očeta, premil. g. škofa, presvitlega cesaria, na novega vse sploh priljubljenega dekana, na verle Verhničaue itd. Opomnimo naj posebej, da se je g. dek. med drugim prav priljudno zahvalil obema duhovnima pomočnikoma čč. gg. Potočniku in Rotu za vso priljudnost pred prihodom in o prihodu.
Rog daj srečo blagim Verhničanom in verlemu novemu dušnemu pastirju.
Pesmica o prihodu.
Prečastiti gospod dekan!
Ostavili ste čedo drago, Ki pasli ste jo sed najst let, ln k nam z ljubeznijo preblago Prišli ste mauj Vam znani svet.
Pač tožno bilo Vam serce je, Solz tok zalival je oko, Ko njim. ki ste jih najserčneje Ljubili, dali ste slovo.
Toda, preblagi. le sterite Z objokanih oči solze; Duha si zopet razvedrite, Veselo spet naj bo serce.
Saj prišli ste mej ljudstvo vneto, Ki komaj čakalo Vas je, Opravljat svojo službo sveto, Osrečevat nas reveže
Pastir premili Vi nam bote, Vodeč nas mimo zemskih zmot Tje gori v večni dom lepote, Tje, kamor vodi ozka pot.
Zdravnik Vi bote duši revni, Od grehov meča ranjeni; O radost sladka, ko pohlevni Ji kličete: »Glej! zdrava si!"
Sirotam bote oče mili, Braneč jih zlega ljutega, Podpirajoč jih v stiski, v sili, Otirajoč jim broj solza.
To Vi nam bodete, predragi. A kaj pa bomo mi do Vas?
»Otroci dobri, sini blagi, Ki ljubiir:o Vas slednji čas.M
Ia kot otroci, vdani, vneti K pozdravu kličemo Vam zdaj: »Bodite serčno nam sprejeti, Bog zdravje Vam, Bog srečo daj!-*
Iz Amerike.*) (Močno zanimiva poročila o Indija ni h, naših misijonarjih itd.) Velečastiti gospod vrednis premile »Zgodnje Dduice!- Vse sko/.i od 7inegi pros. sem želel Vam nekoliko povedati o Indijancih iz rodu Chippewa8. Omeujeni dau namreč poslan sem bil po volji našega prečastitega opata v naš Indijanski vstav kot učitelj in prefekt. Kakor boste sprevidili, da mi je ostajalo le malo časa prostega, ako si mislite za sto Iudijanskih dečkov samo šest oseb, to je, štirji kleriki: Rev. Meinrad Retteomaver, Simon Lampe (gotovo mnogim znani Janez Lampe), bivši moj sošolec v Ljubljani, Vsenno Perstl. jaz in dva redovna brata. Vsaki dan učil sem štiri ure veronauk, lepopisje in številjenje; zraven tega imel sem še dosti učenja za-se.
Kaj pa z Iudijanci, vprašal bode preljubi bralec? Pojdiva tedaj 25 milj proti severu od mesta Detroita, katero je ob severni Pacifiški železnici, in prišla bodeva v White Earth (bela zemlja, tako imenovana zavoljo belkaste persti), iu tu najdeva White Earth-sko indijansko opravništvo. katero je povsodi, kjer so še tako znani Indijancem prihranjeni kraji (Reservations), in teh je še mnogo po zedinjenih deržavah.
Na ti Indijanski reservaciji bivajoči opravnik ima pod svojo oblastjo naj večji del v prejšnjih časih tako silovitega in mogočnega Chippewa (ČJipeve) rodu. V to se prištevaie reservaciji Red Lake (rudeče jezero), Leech Lake (pijavčje jezero). White Earth-ska reservacija obsega 36 štirjaških milj. Število Indijancev, ki so se tukaj zbrali od Mississippi-ja, Otter Tail-a iu Pembine, znaša samo 1736, in ena tretjina jih je mešanih. Rod Leška **) reservacija je dalje 80 milj proti severu in obsega 3,200.000 akrov zemlje, in na tem prostoru prebiva samo 1067 duš. Leech-Leška reservacija je pa okoli 120 milj od White Earth-a, prebivalci ali bolje rečeno klateži, Angleži jih imenujejo „pillagers4 (to je, roparji) in to so tudi v pravem pomenu; teh je še 1556.
Dragi bralec, morebiti bodeš z nepoterpežljivostjo gledal te suhe številke, ki so vzete iz vradnega zapisnika. katere nam kažejo, kako hitro se manjša Chippe-vanski narod. Ta je eden izmed najmočnejših indijanskih narodov, ki je štel pred sto leti okoli milijona duš, ima jih sedaj še 110.000.
Pervi misijonar, ki je deloval in prižigal luč sv. vere pri Chippewa Indijancih, bil je dobro znani rajni gospod Frančišek Ks. Pire v letu 1853. Začel je pervi misijon v Crow \Ving-u in od tod obiskoval je silno oddaljene kraje; kakor zgoraj omenjeni Red Lake, Leech Lake, Fond du Lac, Mille Lacs, Lake de Sangsuis, te kraje, ki so bili od 40—160 milj oddaljeni, moral je blagi gospod peš obiskovati; hodil je v časih po deset, dvanajst dni, se ve da, ne po ravnih cestah, ampak po ozkih lovskih stezah, čez poderta debla tisuč-letnih smrek in hrastov. Pri teh trudapoinih misijonskih izletih moral je seboj imeti dva spremljevalca; eden jo nosil potrebna jedila, kuhinjsko orodje in reči potrebne za vtaborjevanje, drugi pa čolnič iz brezove kože, kjer
*) Naj serčniša hvala blagemu rojaku za prelepi dopisi Živo pozdravljeni, ter prosimo de nadalje se nas spomiujati.
Vr.
•*) Lake pisano v angleščini bere se (14k),e je dolg kot v slovenščini peč.
ta pota so vselej naj krajša, ter derže skozi močvirja in jezera.
Kadar je obiskal Red ali Leech Lake, potoval je čez 18 jezer io tri velike močvirja in ravno tolikokrat moral se je čolnič vzeti iz vode in prenesti se do drugega kraja, kjer se je zopet rabil. Sam častitljivi starček nosil je vse, kar je potrebno k sv. maši: altar in cerkvico, breme velikokrat čez 70 funtov težko. Zraven tega prenašal je lakoto in žejo, vročino in mraz in brezštevilnih drugih težav in pomanjkanj Vsegamo-gočna roka je blagoslovila njegovo trudapolno delovanje, in njegovo ime še živo slovi med temi divjimi druha-limi; to ime še zdaj iz spoštovanja nekano boječe izgovarjajo, in veliko jih je, ki si štejejo v veliko čast in srečo, da so prejeli zakrament sv. kersta iz roke gosp. Pirca.
Gospodje, Lovrenc Lavtižar, Jožef Fr. Buh in gosp. Tomazin vdeležili so se Pirčevega delovanja v njegovih starih duevih in prenašali so z njim vročino in trud dneva. Pervi izmed teh zgrešil je nekega zimskega silno viharnega dne pravo pot in je zmerznil v snegu. „Brevi explevit tempora muha." Bil je mcž vreden svoje časti in je še dandanes njegovo ime v blagem spominu pri Indijancih.
Ko sta se pa gospoda Pire in Lavtižar preselila v rajsko veselje, da bi tam dobila obilno plačilo iz roke svojega Gospodi, čigar vero sta razširjevala med divjimi narodi in kateremu sta posvetila vse dušne in teiesne moči; ostala sta samo g. Jožef Buh in g. Tomazin v misijonskem delovanji. Ta dva sta to težavno opravilo srečno nadaljevala z blagoslovom Božjim v miru pri Bogu in pri ljudeh natanko spolnovaje voljo svojega Učenika. Ker je pa to težavno delo zelo vplivalo na zdravje pervega, in bivši brez vsacih pomočkov za zidanje cerkve ali šole, prosil je toraj našega velečast. opata Aleksija Edelbrocka, naj bi on prevzel to težko nalogo. Le-ta je sklical častite očete k posvetovanju, kateri so vgodno glasovali za to misijonsko delovanje. Pater Alojzij Kermanutz O. S. B. je prostovoljno sprejel ta jarem.
Petega novembra 1878 odpotovala sta čč. opat in oče Alojzij v \Yhite Eatth. Slabi časi so se pričeli, bila je tu samo mala hišica iz hlodov, popolnoma zanič za prebivanje, polna merčesa vsake verste in brez števila. Tu je stala cerkvica ravno tistega dela, tudi v naj slabšem stanji in le malo gozdarskih otrok je prišlo k nedeljski sv. maši. Za živež je terda pela, nič miru po noči zavoljo brezštevilnih moskitov, komarjev in „id genus omue." Zraven teh križev, težav in pomanjkanja pa še blagi misijonar ni znal jezika, ki je eden izmed naj težjih vseh jezikov, o tem malo besedi pozneje in na drugem kraji. Apostoljska gorečnost je premagala vse te britkosti in muke. Z veliko gorečnostjo in pridnostjo poprijel se je P. Alojzij učenja Indijanskega jezika in z Božjo pomočijo je tako hitro napredoval, da je v nekoliko tednih že mogel sv. evangelij brati in spovedovati.
Leta 1881, 11. julija, blagoslovil je mili opat vogelni kamen cerkve sv. Benedikta in naslednje leto 1882, 11. junija slovesno blagoslovil, spremljevan od gg. Buha, Severina, Valentina in Pavla perva dva Kranjca, kakor je znano, in pri ti priložnosti podelil je milostljivi škof Seidenbush iz Š£ Klavdija, 216 osebam, se ve, da odrašenim in otrokom zakrament sv. birme. Cerkev, duhovnija in šola 80 sozidane iz peke in stanejo našo opatijo terdih 50.000 gld.
P. Alojzij ae veseli lepega napredovanja in ljubezni svojih divjih otrok pa veliko čast in spoštovanje ima tudi pri drugovercih in brezvercih.
Telesne lastnosti divjih Indija nor.
Gotovo je že marsikteri bralec ^Zgodnje Danice" več ali manj slišal ali čital o Indijancih sploh, da bodeš pa pravi pojem imel o Indijaucih Chippewa-rodu, ktere sem poprej omenil, naj ti jih z vso pridnostjo in natančnostjo z besedami narišem. Dobro me bode razumel dragi bralec, da popisujem le Chippeva-Indijanca, ker tega imam pred očmi. in drugih raznih rodov kakor, Sioux. Wenebego, Otawa Black Feet, Fiat Kead*, Kurons, Mohawk i. t. d. še nisem videl, ki se razločujejo eden od drugega, kakor v naravnih lastnostih, tako tudi v jeziku in narodnih šegah.
Čeravno je velikost Indijancev tej belih bratov popolnoma enaka, vendar je toliko razločka kot med nočjo in dnevom. Kožna barva je bakreno-rudeča. se blišči in voda se je ne prime, kot perja povodnih ptic, le roke od znotraj so bele in podplatje na nogah. las|e so černi. terdi. uikoli ne osive in tudi ne izpadejo. Polno-kervnim Indijancem ne rase brada, le onim mešane kervi prileze nekoliko posameznih kocin pj obrazu, katere si vselej izrujejo, ker se sramujejo pred drugimi iu jim hočejo enaki biti. Zobje so beli, močni, jih nikoli ne bole in nikoli ne gniio, ne izpadejo. Mnogokrat ne rabijo nič druzega pri pletenju umetuo spleteuih košaric, kakor le roke in zobe. Ni čuda toraj, ker imajo Iudi-janci tako ostre zobe. da se velikokrat p-igodi, to posebno pri ženskem spolu, da si v prepiru nose in ušesa prigrizejo ali popolnoma odgriznejo; pri tem dejanju tudi persti na rokah niso izločeni. Nos je primerno velik, pri korenu nizek in zelo raztegnjen po prostornem obrazu, posebno v širjavo tako, da so nosnice široči kot dalji. Oči so majhne, temno rujave tako, da se punčica le malo razločuje od obala, v katerem plava, ne more se toraj reči o njih, ta ima lepe modre, sive ali rujave oči, pri njih je le videti velika černa punčica, plavajoča na snegobelem očesnem obalu. Oni vidijo po noči kot mačke, ter skoraj vedno gredo na lov le po noči, posebno na muogoverstne ptice in jelene. Kako dobro da vidijo tudi po dnevi, imel sem priložnost jih sam občudovati. Bil sem z nekterimi dečki na polji, katero je ob potu, ki derži od železnične postaje do našega samostana. Primeri se ravno, da se pripelje poštni hlapec, ki navadno vsaki dan po trikrat gre na postajo. Navadno vselej pride nekaj ptujcev. tudi to pot peljal je mater od enega izmed dečkov, ki je bil z mano. Voznik je bil še tako daleč, da čeravno, hvala Bogu, imam dober pogled, nisem mogel razločiti, koliko oseb da ima na vozu, kar neutegoma eden izmed dečkov vsklikne: „My mother is coming" (moja mati pride), tekel je vozu naproti in v resnici bila je njegova mati na vozu. To nekoliko kaže, kako daleč da indijanske oči neso. Vsi odraščeni možkega spola so tako suhi, ko da bi same kobilice in ščurke hrustali; le otroci do enega leta so tako debeli, da kdor jih ni videl, si še misliti ne more. Kolikor so otroci v mladosti predebeli, toliko so stari presuhi; to velja brez izjeme za može; ne toliko za žene, one so tudi mnogokrat grozno debele. Zatoraj so pri Amerikancih v pregovoru; ako vidi kaj nespretnega ali telebastega, pravi: „that looks like an Indian squawu (to je tako, kakor stara Indijauka). Možki spol je toraj prav žilatega života, ko8ti le živci in koža skupaj derže, noge so brez meč. Nisem se mogel vzderžati posmeha, ko sem to pervikrat zapazil; hodili so kot dolgonogi žerjavi ob bregu jezera. Ker toraj njih noge niso obtežene s preobilnim mesom, so tudi veliko bolj urni v teku, zastonj je toraj komu belih skušati, da bi ubežal kje pred Indijancem. Znamenito je pri njih še to, da delajo vedno velike stopinje in stavijo eno nogo popolnoma pred drugo, tako da ja
njih sled na eni in isti čerti (ne vštric). O priliki še kaj o tem, ako bi Vam bilo vstreženo. *) Z Bogom.
R. H. O. S. B.
QUAESTIO LITURGICA.
DE BENEDICTIONIBUS.
Quidam Parochus querelas adversus regulares viros exponit eo quod juribus suis derogent benedictionem imartiendo mulieribus post partum, navibus ac domibus novis. necnon aliis rebus, de quibus nulla fit mentio in Rituali Romano, ex. gr. igni, berbis, floribus, seminibus bombvcum. etc., insuper addit eosdem formulas ac coe-remonias superstitiosas adhibere praesertim in exorci-zandis tempestatibus, vermibus, locustis et maleficiis. Regulares autem quoad priores benedictiones observant ea« non exclusive parochis, sed iu genere sacerdotibus tribui a Rituali Romano; ritus autem atque formulas aliarum se desumere ex libris catholicis, ac praesertim ab eo cujus titulus inscribitur: Liber sacerdotalis... secundum ritum sanctae Romanae Apostolicae Ecclesiae. Quaeritur itaque:
L Utrum benedictio impertiri possit omnibus quae ad usus vitae inseviunt, et quaenam in hac re fuerit antiqua Ecclesiae consuetudo?
II.	Quaenam benedictiones Episcoporum propriae sint. quaenam vero parochorum aut presbvterorum omnium indiscriminatim?
III.	Utrum liceat adhibere formulas benedicendi, deprecationes atque exorcismos in Rituali Romano minine descriptos?
IV.	Et quatenu8 negative, utrum saltem liceat ubique adhibere benedictionem ad omnia, quam SS. Rituum Congr. approbavit pro dioecesi Petrocoricensi ex decreto diei 11 Sept. 1847?
SOLUTIO.
Ad I. Satis efferri verbis non potest christianae religionis cura, ut res etiam communes adhibitis sacris ritibus veluti sanctae ac Deo dicatae evadant. Id vel ab initio institutae a Christo Ecclesiae usurpari coeptum est; quin imo eo tempore quum superstitiosi Gentium ritus ubique ditfusi essent, quibus homines ea quae Deus ad suos usus creaverat, aspergebant et coinqui-nabant, plures admodum benedictiones induxit Ecclesia ut sacras suas caeremonias prophanis ethinicorum mo-ribus opponeret. Postmodum vero ipsa memoria falsarum religionum deleta, non paucae benedictiones quibus veteres christiani utebantur in desuetudinem abjerunt, quemadmodum comparatione instituta inter antiquos liturgiae christianae libros, ac nostrum rituale et sacer-dotale Romanum facile colligi potest. Haec autem haud ita sunt intelligenda ut negemus vel hodie ritus ac formulas in Ecclesia adhiberi, quibus consecrentur ac sanctificentur non solum res divino cultui mancipatae, sed etiam illae quae ad commmunes vitae usus inser-viunt. Quamvi8 enim affirmari in genere possit nullum existere positivum praeceptum invocandi divinam benedictionem super communes illas res, de quibus mentio fit in sacrae liturgiae codicibus, maxima tamen laude digna esset haec consuetudo quae veuerabilem antiqui-tatem apprime consentientem haberet, juxta id quod Paulus asserit: omnis creatura Dei bona est et nihil rejiciendum cum gratiarum actione percipitur: sancti-ficatur enim per verbum Dei et orationem (I Ad Tim. IV. 4).
Ad II. Variae benedictiones quae in usu sunt penes Ecclesiam diversi generis sunt; aliae enim res ipsas
*) Gotovo da; s čitatelji »red bodemo prav hvaležni.
Vr.
benedictas sacras constituunt atque efficiunt, aliae pote-statem benedicentis in populum christianum exprimunt, aliae tandem coelestes tantum favores implorant. Porro primae classis benedictiones maxima ex parte ad Epi-scopum exclusive pertinent; alterius generis parochum quoque tamquam earum ministrum admittunt; postremas tandem simplex etiam presbyter fere omnes peragere potest. Hinc ut ad eas benedictiones in specie accedamus, qua8 casus commemorat, illa quae solot impertiri mulieribus post partum parochialia jura attingere videtur, utpote quae maxime connexa sit cum potestate et officio, quo exclusive gaudet Parochus assistendi celebrationi matrimonii; quam doctrinam tradidit quoque SS. Rituum Congregatio in Thelesina 8 Feb., 22 Mart. 1631. Quamvis negari non possit pluribus in locis ex contraria consue-tudine ac consensu saltem tacito parochorum videntium et non contradicentium, derogatum fuisse in hac re, ut simplici presbvtero id tribuatur.
Idem ferme viget quoad benedictiones navium ac domorum recentium (benedictio autem quae in domibus fit Sabbato hebdomadae majoris exclusive omnino ad Parochum pertinet, qui tamen aliis presbyteris id com-mittere potest ac solet); in caeteris autem si quod occurrat dubium recurrendum est ad Rituale Romanum, ad peculiarem loci consuetudinem, necnon ad decreta Cong. SS. RR. in Thelesina 6 Apr 1658. Placentina 12 Juu. 1660, Papien. 13 Jun. 1571, Senogallien. 9 Maj. 1705.
Ad III. Negative, quia Pontificale ac Rituale Rom. nnice admittuntur in nis rebus ab Eccl. liturgia, quem-admodum plures Rom. Pontificum constitutiones lo-quuntur, quibus consonant decisiones Cong. SS. RR. in Ariminen. 7 April. 1832, 23 Mai 1835.
Ad IV. Quoad illam benedictionem ad omnia, quae in Rituali Romano non continetur notandum, quod S. C. Rituum dum prohibuit usum cujusque ritus ac bene-dictionis in quocumque alio libro comprehensae, expres-sam apposuit exceptionem: dummodo non constet formulas benedictionum ab hac S. C. fuisse approbatas. Porro haec formula benedictionis ad omnia probata fuit in responsine data ad clerum Eccl. Pretrocoricensis. Verum quum opponi possit quod forte concessio haec specialis fuerit pro ea dioecesi, hinc tutior ratio est adhibenda petendo a S. C. t rteusionem istius indulti in casibus particularibus aliorum locorum.
Obglavljenje sv. Janeza Kerstnika.
Grad Makerski, kak se sveti, Ves razžarjen je nocoj; Kaj tam hočejo imeti? — Ti povej, prijatelj moj!
Dal Herod je razsvetliti Grad lepo nocoj povsod, Kajti, tamkaj če slaviti Svoj kraljevi rojstni god.
Vojvodom io vsim pervakom Tam napravi kralj obed; Tudi višim vsim vojakom Se pripravi slastna jed.
Vsa dvorana je v krasoti, Mize se šibč jedil; Zdolej v ječi pa v samoti Mlad svetnik je še bedil.
Osem mesecev že v ječi Sveti Janez je prebil,
Ker je vzdigoil glas svareči, Ko je grozno kralj grešil!
Vzemši bratovo si ženo, Kervoskrunik je postal; Da mu to ni dopuščeno, Janez mu je vedit dal.
Herod'jano je bolelo. Kar očital je svetnik; Nji za dobro se je zdelo,
V	ječo da naj gre Kerstnik. -
Vse je dobre volje bilo Ta večer, še sam Herod; Vse tam kralja je hvalilo, Kak skerbi za Judov rod.
Po večerji se podala
V	grad Šaloma je na ples; In prav spretno je plesala, Vse jo hvali čez in čez.
Kralju to se tak dopada, Da s prisego zaterdi: Vse, kar bi imela rada, Naj Salooa prec dobi!
Naj je tudi pol kraljestva, Tudi to prav rad ji dam! Se priverja sred občestva Sredi gostov kralj se sam.
Al Šaloma vsa vesela, Si izbrati kaj ne ve; K materi je pohitela,
V	se na drobno ji pove.
Herod'jana pa že davno Smert Kerstniku zaželi, Zdi se ji nocoj pripravno, Da naklep svoj doverši.
Torej pravi prav laskavo: Hčerka, to-le daj umet* — Jaz Kerstnika 'z ječe glavo Hočem še nocoj imet'!
In Šaloma je stopila Pred Heroda urno zdaj: Glavo, Kralj, te bom prosila • Janezovo prec mi dt-j!
In Herod se zlo zavzame. Straha, groze ves je bled; Al prisege le ne sname, Urno dal je zapoved:
Rabelj naj prinese glavo Janeza Salomi v dar! — S tem pokopal si pa slavo Kervoskrunski je vladar.
Rimski cesar zve morijo, Vzame žeslo mu in moč;
V	Galijo ga s Herodijo Iz Judeje pahne proč.
Tudi hčer pravica večna Spremlja vedno sled na sled:
V led se vdere, o uesrečna! Glavo ji odterga led.
Glejte, tak se Bog maščuje
Nad pregreho vsasi čas;
Nad pravičnimi pa čuje —
Bog obvari greha nas!	J. Z
Razgled po svetu.
Papež in Rim. „Papeštvo je mertvo! S truplom Pija IX Oodo djaii v grob tudi papeško tijaro!" Tako so prerokovali nasprotniki katoliške Cerkve, ko so se sivolasemu Piju XI dnevi življenja iztekali.
Slabo so prerokovali. Pij IX počiva že 9 let v grobu, papeštvo pa še ni pokopano, pač pa raste njegova moč in veljava nam Katoličauom v veselje in tolažbo, sovražnikom sv. Cerkve pa v jezo iu sramoto. Ko so 20. septembra 1878 pijemoneške čete prederle skozi „Porta pia- (Pijeve vrata) v večno mesto, je bil neveren in framason8ki svet veselja pijan. Pij IX je ugovarjal nebovpijoči krivici, pridružil se je temu ugovoru ves katoliški svet, namreč pošteni katoliški verniki. Posmehovali so se nevredni liberalci starčeku Piju, ki je klical v pravico. „Moč papežev je zaterta; lastne dežele ne bo imel nikdar več. Tega so bili za terdno prepričani. „Zgodoviu8ko kolo se je zatočilo prek tega vprašanja," je zapisal zmagozdevni judovsk časnikar, pa enako kato-liško-kerščeni nevrednež.
In sedaj ? V dan 20. rožnika je sv. oče v slovesnem nagovoru do zbora uaruinalov rekel, da je sedanji stan sv. Stola neprenašljiv in da serčno želi spremembe tega stanja, kar bi bilo v korist sv. Cerkvi kakor tudi laški deržavi sami. Kako je odmeval ta glas Leonov po vsi zemlji! Kterega, tudi naj mogočnejšega vladarja beseda bi mogla zbuditi tako zanimanje? Listi vseh dežel in vseh strank so pisali o tem nagovru kot najvažnejšem dogodku, pozabilo se je skoraj nekaj časa več druzih važnih dnevnih dogodkov, kot francoski miuisterski potres, razpor med Rusijo in Nemčijo in hrupi belgiških delavcev. Koliko se je pisalo in govorilo o pismu, ki so ga pisali sv. Oče deržavnemu tajniku R&mpollu! Kedo ne vidi tu božje roke? Dolgo je molčal svet o Rimu in svetovni vladi papeževi; mislil bi marsikdo: stvar je že pozabljena, kedo bi se zanjo še zanimal. Sedaj pa se je začel zanjo zanimati ves svet in tirjati za papeža nazaj svetovno vlado. In kaj je svet prignalo k temu spoznanju. Previdni so lahko spoznali, aa Evropa vsa je kakor na ogujemetniku, odkar je Kristusov namestnik jetnik, da nevarnost preti vedno huje, da bode strašno, ako ogenj zbučf. Spoznavali so in vedno bolj spoznavajo, aa le eno gospostvo je na zemlji, ki ima skrivno moč nad tem ognjem in je zmožno ustavljati ali tudi celo ustaviti zbučanje, in jeli so se vsi zlagoma obra-čatu k razsvitljenemu Sv. Očetu Rimu. Upajmo torej, da ni daleč čas, ko bode sv. Oče zopet gospod v starodavnem Rimu.
Drugač tudi ne more biti. Rim je lastnina papežev in nobenega druzega vladarja. Lahi bi bili sami zase storili prav, ko bi nikdar ne bili stopili v sv. mesto. Sedaj morali bodo umakniti se; brez tega za nje ni ne miru in ne sreče. Pred kratkim je o tej zadevi sicer liberalni »Corriere del Mattino" o priliki svečanosti stolne cerkve v Florenciji pisal: „Po 17 letih je Florencija zopet glavno mesto Italije, saj za nekaj dni. Zares, vedno bi to moralo ostati. Florencija je že naturno glavno mesto laškega kraljestva; njena izredno laška zgodovina, čisti jezik, nabrani zakladi umetnosti, za uterabo pripravna okolica — vse dela Florencijo za glavno mesto;
Rim pa je vsesvetno in ne laško mesto. Svet pozna le dvojni Rim, cesarski in papeški; kraljev Rim je neznaten. Velikanske razvaline in cerkve delajo temno senco sedanji vladi. Laški vladi se zdi ondi tudi nedomače,— menda čuti. da oi v domači hiši, temveč v tuji. Zdi se skoro, da je kralj gost ali podsnik papežev. Ta sicer pravi, da je jetnik, vendar je pa moralični gospodar.... Kraljestvo bi ne bilo smelo prilastiti si za sedež apo-stoljske palače Tje ga ne vlečejo nobene koristi, nobeni spomini. Rim je lastnina vseh časov io narodov; ne pa naša...Tako piše celo liberalni laški list, kterega vrednik ima nekaj več možgan, kot kteri naših, ktere vodi strast in ne pamet, še manj pa vera!.. Bog daj, da bi bilo kmalo rešeno to vprašanje in bi bila kat. Cerkev oproščena spon, s kterimi jo oklepa laška framasonska vlada. V tem pomenu pišejo možje, ki imajo um in zlasti, ki imajo serce za resnico in za sv. Cerkev.	___
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva. V splošnji namen so za mesec september (kimovec) priporočeni v molitev: a) Glavni namen:
Poklic v redovniški stan. b) Posebni nameni:
21.	S. Matej, a post. Molitveno apostoljstvo; „du-hovni in obhajanci"; spreobernjenje več brezbožnih očetov, mater in otrok.
22.	S. Muvricij. Vojaki; katol. plemstvo; za srečo in blagoslov v različnih zadevah; več božjastnih in hromih.
23.	Sv. Tekla. Dekliški zavodi; revna pribežališča; več slabotnih; več na očeh in ušesih bolnih.
24.	S. Gerhard. Ogerska; afrikanski misijoni; več ponesrečenih, obožanih, več onih, ki so brez sveta in pomoči.
25.	S. Pacifik. Za pridobitev stalnega dela in mirnega domovja; za vestno povernjenje starih dolgov; da bi se oporoka vedno pravočasno narejala.
26.	Ss. Ciprijan in Justina. Katol. vseučiliščne zadeve; svečeniška društva; za poravnavo zelo hudih sovraštev; operacije.
27.	Ss. Kosma in Damijan. Učiteljske pripravnice; za odvernjenje hudih pohujšanj; visoko postavljene osobe; s strahom pričakovane ure.
28.	S. Venceslav. Kerščanski knezi; katol. gibanje na Češkem; važne šolske zadeve v Švici.
21). £>. Mihael arh. Za pravno rešitev ^rimskega vprašanja"; tergatev in poljski sadeži; za obvarovanje pred povodnimi in živinskimi kugami.
30. S. Ilieronim. Katol. svečeništvo; deška in duhovna semenišča; vse poslane, pa še ne uslišane zadeve; meseca septembra umerli in pa oni udje molitvenega apostoljstva in bratovščine Serca Jezusovega, ki bodo umerli mesca oktobra.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhcv in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
— Zaupljivo se priporoča v bratovsko molitev za pomoč nekdo v velikih stiskah. — Prav živo priporočen v bratovsko molitev ter N. lj. G. in sv. Jožefu bodi mlad spriden fant, da bi se poboljšal in si zvolil taki stan, v kterem bi se zveličal.
Duhovske spremembe.
V Teržaški škofiji: Premeščeni so čč. Bekar, duh. pomočnik iz Doline k sv. Jakobu Štefan Destradi in Tersta v Mile; Ivan Buzeta v Dolino; Ivan Lupeti na iz Milj k v Terstu; D. Bullo od sv. Jakoba v Terstu v Terstu. Č g. Josip C vi t k o, kurat, stopi z dnem v pokoj.
gg. Josip v Terstu; Kovač iz sv. Jakobu k jezuitom današnjim
Dobrotni darovi.
mZa ubožne dijake: Čast. g. župnik Mih. Saje 1 gld.
—	C. g. župnik BI. Petrič 2 gld. — Preč. g. m. župnik BI. Soklič 5 gld. — Č. g. župnik Al. Rožič l gld. — Preč. g. dek. dr. J. Sterbenc 10 gld. — Čast. g. župnik M. Barbo 2 gld. — Čast. g. župnik Al. Košir 1 gld. — Č. g. župnik Fr. Kepec 2 gld. — Č. g. župnik J. Molj 2 gld. — N. N. 10 gld. — Č. g. A. Kalan 2 gld.
Za sv. Detinstvo: Č g. Fr. Demšar, kaplan v Mirni peči. 3 gld. 50 kr. — Čast. g. Ivan Sternad, kaplan v Ternovem. 22 gld.
Za sv. Očeta: Č. g. župnik J. Mrak 3 gld. Preč. g. prošt P. Urh 5 gld., č. g. župnik Mervic 2 gld. — Preč. g. m. župnik HI. Soklič 5 gld. (za kelibe). — Čast. g. župnik S. Žužek 5 gld. (za kelihe). -— Č. g. župn. Al. Rožič 2 gld. (za kelike). — Č. g. župnik J. Molj 2 gld.
—	Za kelihe nasl. čč. gg.: župnik Jož. Gerčar 5 gld.; župn. Mih. Barbo 1 gld.; Neim. župnik 2 gld.: župnik Jož. Jereb 2 gld. — Č. g. župnik BI. Petrič 3 gld. za zlato mašo. — Preč. gosp. kan. in naučni vodja dr. L. Klofutar 5 gld. za kelihe in 10 gld. za zlato mašo. — Dr. S. 12 gld., in za kelihe 6 gld.
Za pogorelce v Vel. Pecah v St. Viški fari: Čast. g. Mih. Saje; župnik v Štangi, 2 gld. 50 kr. — M. Merhar 1 gld. — Č. g. župn. Fr. Kepec 2 gld. — Preč. g. dek. dr. J. Sterbenec 10 gld.
Za pogorelce v Strahinji pri Maklu: Neimenovana
5	gld. — Msr. M. P. 5 gld.
Za pogorelce v Ribnici: Mr. M. P. 5 gld. — Č. g. župn. Fr. Kepec 3 gld.
Za, uboge s točo poškodovane Dolenjce: Č. g. župn. Fr. Kepec 3 gld.
Za Danski misijon: Č. g. župn. Al. Rožič 2 gld. — N. N. 20 gld.
Za afrikanski misijon: Posestnica Uršul. Škedelj 1 gld. — Č. g. župnik M. Barbo 1 gld.
Za usmiljene Sestre v Adrijanopolu: N. N. 10 gld. — „Pridi k nam Tvoje kraljestvo 50 gld.: da se hitreje širi katoličanstvo med Bulgari.
Za Marijanišče: Po č. g. Jož. Lavriču fara Žirovska 10 gld. — Preblagor. g. dež. predsednik bar. Vinkler 25 gld. — Gosp. Franc Miglid na Igu 1 gld. — Neimenovan 2 gld.
Za odkupovanje zamurcev Dahomejcev: G. Fr. Omejic 1 gld.
Za misijone v Kini, Japonu in Tonkinu: N. N. 20 gld.
Za stradajoče kristjane v Tonkinu: N. N. 20 gld. Za bandero N.lj.G. presv. Serca: Iz Boh. Bistrice
6	gld. dali: J. Čop, P. Čop, J. Marčič, L. Ravnik, P. Rozman, M. Zupan, ki prosijo Marijo, naj jih sprejme pod svojo materno zastavo in v svoje materno varstvo.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani