2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 16. septembra 2010  Leto XX, št. 37 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 16. septembra 2010 Porabje, 16. septembra 2010 PIKNIK PENZIONISTOV STR. 3 40. LIKOVNA KOLONIJA MLADIH V VUZENICI STR. 6 Odprtje Küharove spominske iže na Gorenjom Seniki Iža preteklosti – iža prihodnosti 11. septembra so na Gorenjom Seniki odprli Küharovo spominsko ižo (Slovensko zbirko), stero so obnovili v okviri projekta Saused k sau-sedi. Pri tom projekti je bila partner Državna slovenska samouprava, stera je odküpila stari farof, v sterom je skurok 50 lejt slüžo krščanskoj vöri pa svojomi narodi gospaud Janoš Kühar. Že kaulek desete vöre so se začnili zbirati lidgé iz vsej vesnic Porabja, iz Budimpešte, Ljubljane, Sombotela, Mosonmagyaróvára, Sobote, Beltinec, Martinja, Büdinec… Med njimi smo leko pozdravili gospauda akademika dr. Boštjana Žekša, ministra za Slovence po svejti, Darjo Bavdaž Kuret, veleposlanico RS v Budimpešti, pa mag. Draga Šiftarja, generalnega konzula RS v Monoštri. V edenajstoj vöri se je napunila cerkev sv. Janeza Krstnika, sveto mešo je slüžo v domanjoj rejči soboški püšpek dr. Peter Štumpf, steri je v svojoj pridigi označo gospau- da Kühara za naučnoga samotnoga stražara slovenstva, Küharovo spominsko ižo pa za ižo nauvoga živlenja. »Vsakša slovenska iža v Porabji bi mogla biti iža prihodnosti (jövő), iža nauvoga živlenja. Tau bau tüdi, če de narod šau po Küharovi pauti. Če do močni stebri krščanskoga živlenja, slovenske kulture. Poleg madžarskoga jezika, madžarske pesmi, madžarske kulture morajo lidgé slovenskoga korenja, slovenskoga roda ohraniti, čuvati tüdi slovenski jezik, slovensko pesem, slovensko kulturo. Tau je bogastvo, tau je božji dar, steroga ne smemo zapraviti,« je pridigo gospaud püšpek soboške püšpekije, steri je po meši blagoslovo ižo in slovensko zbirko. Ka vse najdemo v tej iži, je pred blagoslovom na konci meše povejdala etnologinja Marija Kozar, stera je s kolegi iz Muzeja Savaria skrbela za postavitev razstave. Odprtje Küharove spominske iže sta pozdravila minister dr. Boštjan Žekš in državni sekretar na Ministrstvi za pravosodje dr. Bence Rétvári. Dr. Žekš je v svojom guči izrazo prepričanje, če je bilo 20. stoletje sovražno do manjšin zavolo mej, granic, stere so tau napravile, ka so se lidgé svajüvali, nej marali, bau 21. stoletje prijaznejše (barátságos) do manjšin po vsej Evropi, stera ma za geslo »Enakopravni v raznolikosti.« Pravo je, ka se leko štima s svojo vladov (kormány), stera, kakoli je gospodarska kriza pa trbej šparati, pri pejnezaj, stere davle Slovencom, steri živijo zvün Slovenije, ne špara. Državni sekretar dr. Bence Rétvári je citiro sv. Štefana, prvoga vogrskoga krala, steri je svojmi sinej vödau, naj čuva lüstvo v svojom rosagi, stero ma ovakšen gezik pa ovakšno kulturo, ka je samo tisti rosag krepek, steri ma več jezikov pa več kultur. Po odprtji iže je lüstvo čako bogati program, steroga je pripravila Razvojna agencija Slovenska krajina. (O prireditvi te leko več šteli v naši naslednji novinaj.) Marijana Sukič Svetešnjo slovensko mešo je slüžo soboški škof dr. Peter Štumpf Predaja Küharove spominske iže. Trak so prejkvrezali minister dr. Boštjan Žekš (na srejdi), državni sekretar Bence Rétvári (na lejvo) pa predsednik DSS Martin Ropoš Slovenska beseda v porabski Cerkvi VRAČANJE V PRETEKLOST? V našem tedniku vseskozi namenjamo precejšnjo pozornost Cerkvi, natančneje katoliški, ki je v Porabju in med Slovenci na Madžarskem večinska. Ko pišemo o cerkvi, o njeni vlogi, vseskozi govorimo tako o njenem »osnovnem poslanstvu«: veri, Svetemu pismu, Božji besedi, kakor širši, univerzalni nalogi pri ohranjanju narodne identitete, ki se odraža skozi jezik, kulturo in druge vrednote. Znano je, in o tem ne kaže zgubljati besed, da so bili duhovniki v Porabju tako zavezani »božji službi«, kakor vsem ostalim, ne »zapovedanim« dejavnostim. Zakaj pa bi, če bi ostal v cerkvi, pri verouku in na pogrebu, tolikokrat omenjenega duhovnika Janoša Küharja po drugi svetovni vojni, natančneje od leta 1952 do 1957, z Gornjega Senika premestili v Izsákfa. Zglednega primera vloge Cerkve/škofije in duhovnikov v vsej širini ni potrebno iskati kje daleč. Če na nekoliko daljše obdobje spremljamo narodnostno življenje Hrvatov na avstrijskem Gradiščanskem, torej tu ob nas, lahko vidimo, kako je cerkev domala povsod »zraven«. Ne tako, da bi se vsiljevala, marveč je življenjski ritem sestavljen iz posvetnega in cerkvenega. Nobene večje narodnostne prireditve ni, kjer bi manjkal duhovnik. Duhovnik ne uči zgolj evangelija, marveč oblečen v narodno nošo zaigra v ansamb-lu ali sodeluje na drug način v programu javne prireditve. Je nevsiljivo eden izmed njih, ki pripravijo program, in tis-tih, ki spremljajo dogajanje. Táki vlogi duhovnika je naklonjena tudi uradna Cerkev v Avstriji in na Gradiščanskem, kjer so prav ta mesec dobili novega škofa, gradiščanskega Hrvata dr. Egidija Živkovića. Novi škof se je že zavzel za krepitev hrvaške besede na Gradiščanskem, kar je uvodničar v Narodnih novinah označil za »dobro rešitev«. Novi škof bo nadaljeval vlogo, ki sta jo imela dosedanja škofa ddr Stefan László in dr. Paul Iby in ob naklonjenosti dunajskega kardinala Franza Königa. Priznati moram, da sem potreboval kar nekaj časa, ko sem sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja začel za Radio Slovenija, Radio Maribor in občasno za tržaški Primorski dnevnik spremljati dogajanje na Gradiščanskem. Čeprav pogosto, včasih tudi vsak teden, sem vseeno prihajal iz okolja, ki ni živelo v enakem sožitju posvetnega in cerkvenega, ne v Sloveniji oziroma Jugoslaviji ne na Madžarskem, od koder sem deloval novinarsko. Toda ko smo se po uradnem delu različnih prireditev dobili ob kozarcu, in še bolj pri sproščenem klepetu, se mi je začelo jasniti spoznanje, da je ták način dogajanja med manjšino nekaj naravnega, normalnega in vsakdanjega. Vse to se na Gradiščanskem nadaljuje, kar lahko zelo nazorno spremljamo v njihovem tedniku Hrvatske novine in tudi v ostalih tamkajšnjih medijih. Posredni, zlasti pa neposredni opazovalec daljšega časovnega obdobja na Gradiščanskem dobi občutek oziroma postane prepričan, da so katoliški duhovniki, ki ravno tako prevladujejo v tem delu Avstrije, spoštovan, cenjen in enakovreden del celotnega dogajanja med manjšino; so nepogrešljiv del jezikovnega, kulturnega, zabavnega in športnega utripa v večjih in manjših, z narodnostmi poseljenih krajih. Vseskozi pišem o utripu med hrvaško manjšino, in ne med ostalimi, denimo madžarsko, ker razmer v teh okoljih ne poznam. Nasploh je ozračje na Gradiščanskem bolj sproščeno tudi v političnem smislu, tako medstrankarsko nasploh v daljšem obdobju kakor trenutno, z aktualno zvezno in deželno vlado. Iz vrst gradiščanskih Hrvatov sta v aktualni vladi dva ministra, ki sleherno priložnost izkoristita za pomoč manjšini, pogosto se v svojih strankah zavzemata tudi za pomoč Slovencem na Koroškem, recimo pri zapletih oziroma zavlačevanju pri postavljanju dvojezičnih topografskih napisov. In zdaj k naslovu, kaj je mišljeno z vračanjem v preteklost. Porabje je zgubilo edinega duhovnika iz svoje sredine, Sakalovčana Ferenca Merklija. Tako je odločil sombotelski škof dr. András Veres in gornjeseniškega duhovnika dalj časa prepričeval in prepričal, da se je, kot je povedal v TV oddaji Slovenski utrinki, v nekaj minutah odločil, da sprejme premestitev. To je zdaj dejstvo, ki nam je všeč ali nam ni, ampak tako je in modri bi se lotili iskanja najprimernejše rešitve, da bo v Porabju zopet živa slovenska beseda v bogoslužju in pri drugih cerkvenih obredih, medtem ko ostane odprto širše delovanje, kot je vodenje mladinskega pevskega zbora in še česa. Ali pa tudi ne. Za rešitev se je aktivno zavzel pri svojem sombotelskem kolegu tudi murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, ki o »razpletu« pravi: »V torek, 31. avgusta, sem skupaj z gospodoma župnikoma, Dejanom Horvatom iz Markovec in Vilijem Hribernikom iz Dolenec obiskal novega gornjeseniškega župnika. Sprejel nas je izredno prijazno in gostoljubno. Dobil sem vtis o ljudem prijaznem, odprtem in tudi uglajenem človeku. V enournem pogovoru smo se domenili, da bo gospod Dejan Horvat imel slovensko mašo dvakrat mesečno. Drugo nedeljo v mesecu bo ob enajstih maševal v Števanovcih, četrto nedeljo v mesecu pa na Gornjem Seniku in sicer ob pol devetih. Ko bodo ljudje hoteli, bo imel tudi slovenske pogrebe. Skušal bo navezati stike s slovenskimi otroki in mladino. Pri tem poslanstvu mu bo pomagal gospod Viljem Hribernik. Novi gornjeseniški župnik sprejema to kot pastoralno pomoč in ne kot vsiljevanje. Celo v nedeljo pri mašah je ljudem povedal, da prihajam k njemu na pogovor, kar dokazuje, da hoče biti odprt tudi do Slovencev.« Recimo, da je rezultat sodelovanja in dogovora med škofoma boljši od pričakovanega, kako bo po premestitvi Ferenca Merklija, in manjši od tega, kar so imeli v Porabju zadnjih devet let. V Porabje bosta poslej prihajala duhovnika z Goričkega, ki že imata obveznosti v svojih farah. Zato je v naslovu tudi vprašaj, kajti duhovnika bosta iz Prekmurja, kot sta bila Jožef Košič, János Kühar in drugi, vendar bosta še naprej živela vsak v svojem okolju. Za celovito vlogo duhovnikov, o katerih sem – zato - pisal o razmerah na Gradiščanskem, je potrebno stalno življenje in delovanje v narodnostnem okolju. Potlej pride njihova vloga v popolnosti do izraza. Ernest Ružič Škofa dr. András Veres in dr. Peter Štumpf na lendavski slovesnosti ob dnevu madžarske državnosti Dolenski župnik Vili Hribernik Markovski župnik Dejan Horvat »Taki smo Prekmurci in Porabci« Piknik penzionistov Porabski slovenski penzionisti vsakšo leto septembra mamo piknik. Letos smo se znauva za Verico odlaučili, 4. septembra smo se ta odpelali z autobusi. Malo sem žalostna bila, gda smo se pelali, ka je fejst dež išo. Gda smo na Verico prišli, se je ešče itak lejvo, dapa gda smo čüli našoga pajdaša Lajčina špilati na harmoniki, te smo že vedli, ka tü baja nede. Srečali smo se v kulturnom daumi, malo smo se stisnili pa smo vsi mesto meli. Do začetka kulturnoga programa smo se malo pogučavali. Najprvin nas je pozdravila naša nauva predsednica Elvira Mešič, stera je ejkstra pozdravila goste iz Murske Sobote pa Varaša. V kulturnom programi je najprva igro pa spejvo Lajči Nemec s Hodoša. Ka smo znali, smo ma pomagali spejvati. Moram povedati, ka se ešče dosta moramo včiti. Melodija dé, dapa besedilo (reči) nej vsigdar. Gda je Lajči začno špilati, je dež stano pa je zač-nilo sunce sijati. »Zatok nas, Slovence Baug rad ma,« smo se smedjali. Ka je pa najlepše bilau, tau je bila upokojenska folklorna skupina. Slovenske penzionistke so nam zaplesale pa spejvale. Vidle so se nam, trno smo jim ploskali. Napisati pa moram tau tö, ka ženske majo lejpoga fudaša, na njegvo muziko ešče z vekšim veseldjom plešejo. Tak mislim, ka če se nekak, steri je že v penziji poda za tau, ka se nika navči pa drugim tö pokaže, je lejpo, hvale vrejdno. Po folklorni skupini si mi drugi tö leko peldo vzememo. Gda smo pogeli küjano šonko, na oli krunče pa pogače, te smo ti ma davali na odri. Lajči je igro, mi smo pa plesali, ka se je vse prašilo, čüda, ka se je oder nej vküpporüšo. Do večera smo si ešče dosta pripovejdali ali se šetali po Verici. Človek po obrazi dosta lidi pozna, dapa od nji ne vej dosta. Etašne prilike so zato dobre, ka bole spoznamo enoga-drugoga. Lejpi den smo meli. Čas je brž odišo, autobusi so prišli po nas, pa smo se odpelali domau. Lepau zahvalimo vsakšoma, steri nam je te den pripravo, organiziro. Čakamo naslednje srečanje. Klari Mešič »Naši predniki so s književnim delom svojih vodij – največkrat evangeličanskih – živeli bogato duhovno življenje, ohranjali slovenski jezik in slovenstvo, bili tolerantni do drugače verujočih, do drugače mislečih, do madžarske državne in verske oblasti, do madžarskih ljudi... Taki smo Prekmurci in Porabci še danes. Zato tudi mora na vse možne načine vzpodbujati našo ustvarjalnost, podjetnost in samozavest,« - piše v katalogu dveh razstav, katerih otvoritev se je odvijala 10. septembra v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Organizirali sta ju Zveza Slovencev na Madžarskem ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Udeležence na otvoritvi je pozdravil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök. Sámo otvoritev razstav je moderiral Jože Vugrinec, direktor Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki je v uvodu povedal, da sta razstavi nastali s finančno pomočjo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Podpora pa ni bila namenjena obema razstavama, temveč tudi delovanju bibliobusa, ki vsak drugi ponedeljek vozi po Porabju. Prva razstava z naslovom Zgodovinske monografije o Prek-murju in Porabju postavlja na ogled več kot petdeset knjig, ki govorijo o zgodovini Slovencev, živečih dolga stoletja pod madžarsko nadoblastjo in o času po priključitvi večjega dela levega Murinega brega k Jugoslaviji ter po koncu druge svetov-ne vojne. Druga razstava, ki nosi ime Najvrednejši eksponati likovne zbirke Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, zajema izbor umetniških stvaritev iz likovne zbirke prej omenjene knjižnice. Razstavljene slike je zelo podrob-no predstavil umetnostni zgodovinar Franc Obal. Izbral je dvaindvajset slik in eno umetniško fotografijo. Vsaka stvaritev se po svoje preko svojega avtorja odziva na pokrajino, ki jo prikazuje in na obdobje, v katerem je nastala. Razstavi je odprl generalni konzul RS v Monoštru Drago Šiftar. V kulturnem programu smo lahko prisluhnili zbranemu petju Moškega vokalnega kvinteta Aeternum. Razstavi v Slovenskem domu bosta odprti do 30. septembra. Nikoletta Vajda-Nagy Upokojenska folklorna skupina se je notapokazala v nauvi gvantaj Penzionisti iz Slovenske vesi, Gorenjoga Senika pa gostje iz Murske Sobote Küjar iz Lipe, stera je pripravila gesti za piknik Na muziko Lajčija se penzionisti radi zavrtijo OD SLOVENIJE… Začetku šolskega leta 2010/11 v Združenem šolskem zavodu za Monošter in mikroregijo ob rob Tanévkezdés a Szentgotthárd és Kistérsége Oktatási Intézményben a 2010/11-es tanévben Türk obiskal Turčijo Slovenski predsednik Danilo Türk, ki si je v Carigradu ogledal četrtfinalno tekmo svetovnega prvenstva v košarki (Slovenija je proti domačinom klonila s 27 točkami razlike) se je še pred športnim srečanjem sestal s svojim turškim kolegom Abdulahom Gülom. Predsednika sta govorila o dvostranskih odnosih, pa tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu, na pogovorih pa je sodeloval tudi zunanji minister Samuel Žbogar. Predsednika Türk in Gül sta dvostranske odnose med državama ocenila kot zelo dobre. Gül se je slovenskemu predsedniku tudi zahvalil za načelno držo Slovenije v zvezi s palestinskim vprašanjem. Pokojninski zakon poslan v DZ Vlada je v državni zbor poslala predlog pokojninskega zakona, vendar ostaja vprašanje, ali ga bodo poslanci potrdili, saj ni usklajen niti v koaliciji, poleg tega ga ovira napovedani referendum. Tako bo DeSUS po napovedih predsednika stranke Karla Erjavca vložil dopolnilo glede formule usklajevanja pokojnin, sindikati, ki napovedujejo naknadni zakonodajni referendum, pa prav tako upajo na možnost sprememb pokojninske reforme z dopolnili med parlamentarnim postopkom. Točka, ki ji sindikati najbolj nasprotujejo, je postopen dvig upokojitvene starosti do 65. leta, in sicer za moške leta 2021, za ženske pa leta 2025. Po vladnem predlogu se bo mogoče upokojiti tudi s 43 leti delovne dobe za moške in z 41 leti delovne dobe za ženske. Zakon ohranja tudi olajšavo za otroke, saj se bo za vsakega otroka mogoče upokojiti 8 mesecev prej, z omejitvijo največ dveh let. Predlog zakona ohranja tudi možnost predčasne upokojitve oziroma starostne pokojnine, ki jo bo lahko pridobil moški, ki je dopolnil 60 let in ima 43 let nedokupljene pokojninske dobe, in ženska, ki je dopolnila 58 let in ima 41 let pokojninske dobe. Intézményünk szentgotthárdi általános iskolájában idén is négy első osztály indul, örvendetesen magas, 99 fős tanulólétszámmal. A magyarlaki tagintézményben 13 kiselsős kezdi meg a tanévet. Az induló osztályok közül egy magyar- német két tanítási nyelvű osztály (idén a harmadik ilyen osztály indul), egy nemzetiségi nyelvi osztály két németes és egy szlovénos csoporttal, és két normál tantervű osztály. Folytatódik a második évfolyamon az úszásoktatás az élményfürdő uszodájában, minden 2. osztályos tanuló heti két órát vesz részt a foglalkozásokon. Nagy örömünkre szolgál, hogy ismét sikerült elindítani a szlovén nemzetiségi csoportot az 1. osztályban, ami az intézmény és a helyi szlovén szervezetek jó együttműködésének is köszönhető (szlovén nap). A hat kisdiák heti öt órában találkozhat a szlovén nyelvvel, valamint az ország kultúrájával, hagyományaival. Az 5. évfolyamon összesen négy osztály folytatja tanulmányait, egy magyarlakon, kettő a Széchenyiben, egy pedig a Vörösmarty Gimnázium nyolcosztályos tagozatán. A gimnázium hagyományos négyosztályos képzésében 25 fő kezdi meg tanulmányait a 9. évfolyamon, emelt óraszámú német és angol nyelvi csoportokban. A mindennapos testmozgást biztosítandó, a gyermekeknek különböző lehetőségeket kínálunk a testmozgásra, a tömegsport jellegű foglalkozásoktól egészen a szakági edzésekig. Ebben az évben már nem történt oktatásszervezési újítás intézményünkben, úgy tűnik megtaláltuk azokat a képzéseket, amelyek leginkább kielégítik a szülői igényeket. Minden évfolyamon lehetőséget biztosítunk az emelt óraszámú nyelvtanulásra, heti öt, hat vagy akár hét órában. Célunk az, hogy a legmesszebb menőkig megfeleljünk a kor követelményeinek, illetve a tanulók és a szülők elvárásainak, és ez nem csak a délelőtti, hanem a délutáni elfoglaltságokra is vonatkozik. A művészetoktatási intézményegységben is felmértük a szülők és a gyerekek igényeit. Az intézmény színvonalas munkájának visszaigazolása, hogy már évről évre kiemelkedő számú tanuló választja valamely tanszak képzését. Az elmúlt években a fenntartóval való jó együttműködésnek köszönhetően számos oktatásszervezési intézkedést tudtunk végrehajtani, ezek szükségessége kezd beigazolódni. A bevezetett új képzésekkel a szülők is maximálisan elégedettek. Azzal, hogy két évvel ezelőtt egy épületbe kerültek az azonos évfolyamú tanulók, megteremtettük egy igazi kisvárosi csapatmunka feltételeit, hiszen a megmérettetésekre, versenyekre a kollégák már valamennyi helyi tanulóból meríthetnek. Ezt igazolják a szép versenyeredmények is az elmúlt tanévben. Pénzes Tibor igazgató V monoštrski osnovni šoli našega zavoda imamo tudi v tem šolskem letu 4 prve razrede, v katerih se uči 99 prvošolčkov. V podružnični šoli v Magyarlaku je prvi razred začelo 13 učencev. Med prvimi razredi imamo madžarsko-nemški dvojezični razred (to je tretji tak razred na šoli), narodnostni razred, v katerem sta dve nemški in ena slovenska skupina, in dva razreda z navadnim učnim programom. Pri drugih razredih bomo nadaljevali s plavalnimi tečaji v rednem urniku. Vsi učenci drugih razredov bodo hodili tedensko dvakrat plavat v bazen monoštrskih term. V zadovoljstvo nam je, da imamo v prvem razredu ponovno slovensko skupino, kar je pripisati tudi dobremu sodelovanju med zavodom in slovenskimi organizacijami (slovenski dan). Šest učencev omenjene skupine se bo tedensko pet ur spoznavalo s slovenskim jezikom, s slovensko kulturo in običaji. V petem razredu imamo štiri oddelke, enega v Magyarlaku, dva v šoli Széchenyi, enega pa v osemletni gimnaziji Vörösmarty. V tradicionalnem gimnazijskem usposabljanju je začelo s poukom v 9. letniku 25 dijakov v dveh skupinah z razširjenim poukom nemščine in angleščine. V interesu telesne vzgoje ponujamo učencem in dijakom razne možnosti, od aktivnosti v okviru športa za vse do treningov v raznih športnih panogah. V tem šolskem letu nimamo organizacijskih novosti v našem zavodu, kajti kaže, da smo našli tiste oblike pouka, ki zadovoljujejo zahteve staršev. V vseh letnikih zagotavljamo možnosti za učenje tujih jezikov v razširjeni obliki, se pravi v petih, šestih ali celo sedmih urah tedensko. Radi bi bili kos zahtevam današnjega obdobja, želimo ugoditi tudi zahtevam staršev in učencev. To velja tako za dopoldanski pouk kakor tudi za popoldanske aktivnosti. V oddelku za umetnostno vzgojo smo raziskali, kakšne želje imajo starši in otroci. Dokaz za kvalitetno delo tega oddelka je, da se iz leta v leto več učencev odloča za različne smeri umetnostne vzgoje. V prejšnjih letih smo, zahvaljujoč dobremu sodelovanju z vzdrževalci zavoda, speljali neštete reorganizacijske poteze, vse bolj se kaže, da so bile le-te sila potrebne. Z novimi oblikami usposaljanja so zadovoljni tudi starši. Pred dvema letoma je prišlo tudi do lokacijskih sprememb, v eni stavbi so učenci nižjih razredov, v eni pa učenci višjih. S tem smo zagotovili pogoje za pravo timsko delo za učitelje, ki imajo tako pri pripravah na razna šolska in učna tekmovanja večjo izbiro. Tibor Pénzes ravnatelj Slovenska skupina v prvem razredu z učiteljico Agi Tonweber … DO MADŽARSKE »Vsigdar sem kelnarca stejla biti« Dosta mlajšov je tak, da skončajo osnovno šaulo ne vejo, ka škejo biti ali v kakšni šauli bi se tadala včili. Pa djestajo taši, šteri že te vejo, kakšno maštrijo si vöodeberejo, gda so eške v osnovni šauli. Tak je bila s tejm Ester Škerlak Németh tö iz Monoštra. • Esti, tabe tü v Porabji lidgé najbola samo tak poznajo, ka si kölnarca v restavraciji Lipa. Zvün tauga, ka te tam vidijo, gda njim piti pa gesti k stauli prineseš, od tebe dosta vse ne znajo. Prajla bi par stavkov od sebe. »Doma sem iz Števanovec, tam sem odla v osnovno šaulo. Po osnovni šauli sem v gimnazijo v Monošter odla. Po tistim, gda sem se oženila, sem prišla v Monošter. Zdaj je že dvanajset lejt, telko lejt delam v restavraciji Lipa. Mam dva otroka, eden je osem lejt star, drugi pa štiri.« • Iz gimnazije zraven v res-tavracijo Lipo si prišla delat? »Nej, začela sem v restavraciji Tromejnik in tam sem delala tri leta, potistim sem šla v srednjo šolo Béla III., gde sem končala šaulo za poslovodje (üzletvezető). Potistim sem prišla se v Lipo, pa od tistoga časa delam tü.« • Gda si se odlaučila ka kölnarca baudeš? »Gda sem ešče v osnovni šauli bila, sem že znala, ka kelnarca baudem. Po osnovni šauli sem se glasila v Sombotel v gostinsko srednjo šaulo, samo nejso me gorvzeli, za volo toga sem šla v gimnazijo.« • V gimnaziji si nej mislila na tau, ka bi se tadala včila, zato ka si fejst aktivna bila. Meli ste edno gledališko skupino, gde si ti tü paulek bila. Človek bi mislo, ka ‚š v Ljubljano üšla študirat. »Nej, to mi sploj nej bilo v pameti, zato ka sem vsigdar kelnarca stejla biti.« • V družini je biu stoj kölnar? »Nej, niške nej biu, samo jaz sem sama kelnarca.« • Spomniš se na prvi den, gda si delati začnila kak kölnarca? »Tau je bilau v restavraciji Tromejnik, pa je prišla edna skupina iz Slovenije. Imela sem malo treme, ampak je bilo vse v redu. Na začetki, če sem kaj nej znala, sem vprašala ali sem pa gledala druge, kak delajo, pa sem se hitro navčila.« • Ka je najbola žmetno v tauj maštariji? »Vejn tau, ka vse mize moraš na skrbi meti. Na edno mizo juho neseš, na drugo mizo sladico, pri tretji mizi te ešče kaj prosijo, pa tau vse si moraš zapomniti, kama ka moreš nesti, ka so te prosili.« • Trüdna si nej, gda cejli den lejtati moraš? »Zdaj sem se že vcujvzela, samo te me malo noge bolijo, če cejli den pa cejlo nauč delam. Tau je tašoga reda, gda je gostüvanje.« • Tak mislim, človek trüden leko grata od tauga tü, če ranč nej fizično, ka cejli den z lidami ma delo, nej? »Mi kelnarge smo tak, ka nam je vsakši gost gnaki, kakšen koli je. Tau je tü istino, ka je taši, steri komplicira pa tau ali tisto se ma ne vidi, dapa mi smo se že k taumi vcujvzeli.« • Nej samo iz Slovenije, liki iz Avstrije tö mate goste, z njmi se kak pogučavaš? »V gimnaziji sem se štiri leta včila nemščino, pa te čas, ka delam, sem se tü dosta navčila. Ka je v restavraciji potrejbno, telko znam, tak ka nejmam s tejm probleme.« • Je razlika med gosti, med Avstrijci pa med Slovenci? »Vejn telko, ka Slovenci so bola veseli pa koražni, dapa tau je vejn zato, ka oni bole s skupinami pridejo, Avstrijci pa bole z družinov.« • Gda mate največ gostov, če gledamo en keden? »Pondejlek je najslabši, torek, srejda, četrtek so že baukši. Kak smo bola skrajej vikendu, je več lidi.« • Kak vidiš tej dvanajset lejt, ka tü delaš v restavraciji? »Meni je zelo všeč, te je bilo malo slabše, gda sem rodila, pa za devet mejsecov sem že prišla nazaj delat, ka je malo kelnarov bilau. Te je tau zame malo dosta bilau, otrok je mali bijo, v slüžbo sem odla, pa te ešče doma me je delo čakalo.« • Od 1. septembra si vodja restavracije, kak si tau vzela, gda si zvejdla, ka so tebe vöodebrali? »Sploj nisem znala, ka jaz bom, bila sem zelo presenečena. Vodstvo se je tak odlaučilo, jaz sem pa to sprejela. Rada delam tukaj, dobra je ekipa pa vejn to mi je pomagalo pri odločitvi. Tau de zdaj malo več dela, kak sem do tejga mau delala, dapa tau nede nauvo zame, zato ka sem pri tejm jaz že večkrat pomagala bivšemu šefu, ka je vodo restavracijo. Ka je nauvo zame, je tau, ka vse jaz moram koordinirati, pa za vse sem jaz odgovorna, na drugi strani pa tak mislim, ka tau je izziv zame.« Karel Holec Predsednik države na uradnem obisku v Avstriji Prva uradna pot novega madžarskega predsednika države Pála Schmitta je vodila na Dunaj, kjer se je 7. septembra srečal z avstrijskim kolegom Heinzem Fischerjem. Madžarski predsednik je Fischerja seznanil s prizadevanji madžarske zunanje politike, pri čemer je izpostavil, da ima Madžarska z Avstrijo zelo zanesljive stike na zgodovinski podlagi, sodelovanje med državama je označil za vzorno. Govoril je tudi o ciljih v času madžarskega predsedovanja Evropski uniji, ki se bo začelo januarja 2011. Svojega avstrijskega kolega je zaprosil za posredovanje v zadevi sežigalnice pri Heiligenkreuzu. Načrtovani objekt je »preblizu madžarske meje, da bi lahko zadevo, ki prizadene neštete interese, pustili brez besed,« je povedal Pál Schmitt, ki je obenem priznal, da je bila Avstrija v drugi okoljski zadevi – gre za onesnaževanje reke Rabe – precej uspešna, kajti znatno je zmanjšala onesnaževanje mejne reke. 100 dni vlade Premier Viktor Orbán je 7. septembra ocenil delovanje nove vlade v prvih sto dnevih. Izpostavil je, da je parlament v tem obdobju sprejel 55 zakonov, prejšnja vlada jih je v enakem obdobju sprejela le 19. Premagala je neštete tabuje, kot so znižanje števila politikov (javna uprava), podelitev madžarskega državljanstva za zamejske Madžare, znižanje dohodkov v javnem sektorju in pri vodilnih v podjetjih z večinsko državno lastnino. Po njegovem mnenju je vlada, ki je prišla na oblast leta 2002, storila politični greh, ko je iz kreditov, najetih v tujini, pokrivala socialne izdatke. S tem je prispevala k najnovejši zadolžitvi države. Kot ključ za prihodnost je omenil obračun, da nobenemu ne bi prišlo več na misel zlorabiti javne finance. Predsednik socialistov Attila Mes-terházy je govor ocenil kot utopističnega, kajti, kot je povedal, premier ni govoril o realnem stanju, temveč o utopijah, ki živijo v njegovi glavi. WWW.SLOVENCI.HU www.porabje.hu 40. likovna kolonija mladih v Vuzenici Zveza Slovencev na Madžarskem in Kolesarsko društvo 1896 iz Monoštra organizirata 25. septembra 2010 „Porabsko-gorički” kolesarski maraton. Program: - 9.30-10.00 Registracija pred hotelom Lipa - 10.00 Start Proga: Hotel Lipa – Monošter – Števanovci – Verica – Čepinci – Šulinci – Martinje – Gornji Senik – Dolnji Senik – hotel Lipa - 1. postaja v Čepincih - okoli 13.00 ure prihod v hotel Lipa - pogostitev Tekmovanje je zaprtega značaja in za vse starostne skupine. Dolžina proge je 42 km. Servisni avto je zagotovljen. V primeru pokvare kolesa pokličite številko: 00-36-30-3499-438. Turnir, ki se ga udeležujete na svojo odgovornost, v primeru slabega vremena ne bo prirejen. Štartnina: 2 EVRA Zveza Slovencev na Madžarskem Kolesarsko društvo 1896 iz Monoštra Sponzorji: Občina Šalovci Herman Ostrič – Čepinci „Rába-vidéki – Goričkoi” KERÉKPÁRTÚRA 2010. szeptember 25. 10.00 óra Találkozás: a Hotel Lipa előtt 9.30 és 10.00 óra között Start: 10.00 óra Útvonal: 42 km Hotel Lipa – Szentgotthárd – Apátistvánfalva – Kétvölgy – Čepinci – Šulinci – Martinje – Felsőszölnök - Alsószölnök – Hotel Lipa Tudnivalók: A túra zárt alakzatban halad, felvezető gépkocsi vezeti. Szervizjármű biztosított. Sérülés vagy a kerékpár meghibásodása esetén hívja a következő számot: 0036-30-3499-438 A túra után a résztvevők között ajándékokat sorsolunk ki és vendégünk egy tál ételre a Lipa Étteremben. A túrát (amelyen mindenki saját felelősségére vesz részt), rossz idő esetén nem rendezzük meg Nevezési díj: 500,- Ft vagy 2,- EURÓ Magyarországi Szlovének Szövetsége Szentgotthárdi Kerékpáros Egylet 1896 Támogatók: Polgármesteri Hivatal Šalovci Herman Ostrič - Čepinci Ko sem dobila možnost, da lahko grem kot spremljevalka v likovno kolonijo, sem imela mešane občutke: na eni strani sem bila zelo vesela, ker sem se pred osmimi leti tudi sama udeležila ustvarjalnega tedna v Vuzenici, kot učenka števanovske šole, zato sem pričakovala, da bom videla znane in že dolgo nevidene obraze. Na drugi strani pa sem bila odgovorna za naše porabske punce. Likovna kolonija se je začela 22. avgusta. Na otvoritvi smo se srečali z ustanovitelji: Lojzetom Gobcem in Štefanom Kresnikom, s profesorji in profesoricami likovnega področja ter z družinami, ki so nudile cel teden prenočišče in prijaznost otrokom, ki so prihajali iz različnih držav: iz Avstrije, Hrvaške, Porabja in Slovenije, na žalost pa letos niso prišli učenci iz Italije. Dopoldne smo ustvarjali na štirih likovnih področjih: kiparstvo, slikarstvo, grafika in risanje. Po kosilu pa smo imeli zanimive programe. Na sprehodu po Vuzenici smo si ogledali porušen grad, do katerega je vodila dolga, gozdna pot. Najbolj smešen in zabaven popoldan smo preživeli na splavarjenju po Dravi, bili smo tudi udeleženci splavarskega krsta. Punce so tekmovale s fanti, kdo bo boljši flosar, tekmovali smo v hoji na hoduljah, v plesu in petju koroških pesmi. Utrujeni tekmovalci pa smo se odpeljali po reki Dravi, zaslužili smo si tudi pico. Vsi smo uživali v rudniku premoga v Velenju, ko smo bili pod zemljo in so nam pokazali, kje in kako so delali rudarji in kako še danes delajo, kako spravljajo premog na površje. Kot pravi rudarji z malico v žepu, v delovnih oblekah s čelado na glavi smo preživeli nekaj časa v temnih prostorih. Del poti v rudniku smo se odpeljali po tekočem traku. Vzeli smo si čas za dva muzeja. V prvem muzeju so nam pokazali kmetijsko orodje, kaj uporabljajo pri okopavanju, žetvi, pri spomladanskem in jesenskem delu. Poizkušali smo tudi koroški domači kruh in sok v črni kuhinji, medtem pa so nam pripovedovali o zgodovini koroških Slovencev. Kako so se počutile naše punce? Najboljše bo, če one same povedo: »Zelo dobro sva se počutili tukaj v likovni koloniji, veliko zanimivih stvari smo naredili: slikali, risali, izdelovali smo matrice, kipe. Popoldanski programi so bili zanimivi in z veseljem sva se jih udeležili. Družine so bile prijazne in so nama vedno pomagale. Uživali sva in upava, da tudi naslednje leto bomo imeli možnost priti v likovno kolonijo in še več ustvarjati,« sta povedali Angela Ropoš in Mirtill Bellus. Na žalost pa je čas zelo hitro minil in smo se že morali pripravljati na razstavo. Od vsakega smo zbrali najlepše stvari, ki jih je narisal, slikal ali ustvarjal in smo jih odnesli v gasilski dom za razstavo. Veliko prečudovitih in zanimivih idej je nastalo pri risbah in kipih, kot so: polž iz gobe, rožice iz jogurtove plastenke, slike o cerkvi, o mostu, o naravi, abstrakne slike, monotipije, matrice. S pesmijo Slovenci smo fantje smo odprli raztavo svojih izdelkov. Lahko rečem, da so se sanje Lojzeta Gobca in Štefana Kresnika uresničile, ker je uspela tudi letošnja, 40. likovna kolonija, ki je vodila do novih prijateljstev in prečudovitih umetnin. Ta likovna kolonija ne govori samo o umetnosti, ampak o odnosih med ljudmi. Prijateljstvo nima meja in ta trditev dobi vsako leto še močnejši pomen med otroki, ki prihajajo iz slovenskih manjšin v sosednjih državah in iz Slovenije. Na koncu bi še zapisala frazo, ki si jo zaslužijo organizatorji, profesorji in profesorice, predvsem pa ustanovitelji, ki so si upali sanjati in svoje sanje uresničiti: NAJLEPŠA HVALA. Agota Holec študentka, spremljevalka Naše porabske punce v rudniku »V nedeljo popoldne smo odpotovali v Vuzenico. Na otvoritvi je bil gost Tone Partljič, ki nas je že obiskal na osnovni šoli v Števanovcih. Popoldne smo že bili pri družinah. Z mano so bili zelo prijazni. Prva delavnica se je začela v ponedeljek zjutraj, nas so porazdelili v 4 skupine, glede na likovna področja. Prvi dan sem risala v delavnici za grafiko, iz risbe smo naredili tudi matrico in monotipijo. Sem bila ponosna nase, ko sem dobila pohvalne besede od profesorjev za svoje delo. Naslednji dan sem uporabljala beli tuš na črnem papirju. Veliko prijaznih ljudi sem spoznala in sem srečna, da sem bila udeleženka likovne kolonije.« Edua Bellus, OŠ Števanovci »V torek mi je bilo najbolj všeč. Dopoldne sem risala, popoldne smo šli na izlet v Velenje, kjer smo obiskali rudnik. Potem smo si ogledali kmečki muzej v Libeličah. Ponudili so nam tudi domači kruh in sok. V sredo smo šli na flosarijo, dopoldne pa smo ustvarjali. Ta dva dneva sta bila lepa in nepozabna kakor tudi ves teden.« Anamarija Ropoš, OŠ Števanovci OTROŠKI KOTIČEK PESJI ŽITEK PISA ALBERTA Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti. KAMA JE ŠLA ALINA Albert je biu vsikši den bole žalosten, ka ma njegva Alina tak gizdavo vertinjo. Alina je bila vsikši den bole žalostna, ka ma tak gizdavo vertinjo. Albertov Pavel je tö nej biu zatoga volo veseli. Pa mlada vertinja Miša je zavolo svoje mame tö nej bila srečna. Uni štirge, Albert, Alina pa Miša s Pavlom vred pa so se tak radi meli. Gizdavost pa je nikak nej dobra gé. Tau vsikši vej. Depa kak takšo gizdavost vözavračiti? Tou so nej vedli nej Albert, nej Alina, nej Miša, Pavel pa eške najmenje. Ednoga dneva pa se takšo tö mora skončati. Tak si je prajla Alina pa odišla daleč, daleč od daumi, ta globko nut v lejs. Tam se je pri ednoj staroj bükvi doj legla. Doj se je legla pa čemerasto gledala ta nekam daleč. Gledala je, depa nika je nej vidla. Najbole za istino. Zavolo té svoje gizdave vertinje, od Miše mame, je nej doma smejla videti Alberta. Svojoga lüboga Alberta! Tam je ležala pa od čemerauv sploj nika nej mog-la broditi. Trno lagvo pa si je brodila njena gizdava vertinja. »Naša Alina nin langa s tistim pretepenim psaum,« je čemerasto prajla svojoj čerki. Miši je tak nagnauk žmetno gratalo pri srcej. Vejdla je, ka tau ne more istina biti. Vsigdar so vküper kauli ojdli, una, Pavel, Alina pa Albert. Odišla je ta vö iz dvaura pa ojdla kauli rama. Zazavala je Alino. Zazavala jo je, depa Alina se nej zglasila, nej je k njoj pribejžala. Kak bi pa, vej go je pa nej čüla. Bila je daleč, rejsan daleč nut v lesej. Za eden čas jo je začnola zvati eške mama. Tak sta Miša pa njena mama ojdli kauli rama pa vküper zazavali: »Aaaaaalinaaaaaa! Aaaaaaalinaaaaaa!« Depa njé je nej bilau. Nej je bilau pa de pomalek že večer. Mama je bila vse bole čemerasta, Miša pa je mejla vse vekši straj. Dokeč si je nej zbrodila, ka bi si leko že prva. Pozvala je Pavla. Eške prva je telefon dojdala, že je Pavel biu z Albertom pri njej. Njegva peska pamet je brž vpamet vzela, ka je nika nej vredi. Pa je tau brž zvedo tö. Miša je prajla Pavli, Pavel je povedo Alberti. Pa je brž vedo, ka mora naprajti. Njegvi naus se je naspičo. Se je naspičo pa brž gor vzeu od Aline sago. Pa so šli za njim. Prvi Pavel, včasin kre njega Miša za njimi pa gizdava vertinja. Šli so po lesej gor po brgej, pa doj po brgej. Tam pri seči so zavinauli na pravo pa znauva gor po brgej pa na levo doj pri brgej. Paškili so se, ka ovak prva nauč grata. Paškili so se, ka se ne bi Alini kaj zgodilo. Najbole se je paško Albert. Rejsan velko skrb je emo za svojo lübico. Tam v maloj dolini srejdi lesa se je stavo. Se je stavo, zdigno glavau pa naraji zlajo. Nika! Eške gnauk je vcejlak naraji zlajo. Na, zdaj se je čülo, ka je nekak nazaj zlajo. »Alina!« je skričala Miša pa odletejla na tisti kraj, odkec se je čülo lajanje. Pa je včasin za njau ta letejla njena mama tö. Albert pa Pavel sta čakala, dokeč so nej Miša, Alina pa njena mama nazaj do njiva prišle. Oba psa sta se zalübleno poglednola, Miša si je na dugi zdejnola, mama pa je začnola od sreče obimati Alberta. Pa so šli nazaj domou. Naprej Albert pa Alina, za njima Pavel pa Miša, najbole od zadaj pa nej več gizdava mama. Miki Roš MLAŠEČI KAUT Küjanje Pismo iz Sobote Pravijo, ka je tista najbole istinska pa najbole poštena lübezen, tista lübezen do gestija. Tak pravijo! Pa bole kak gledam, ka se godi kauli mene, bole v tau vörvlem. V tau, ka je tau rejsan najbole istinska pa najvekša lübezen. Moški ali ženska sta leko zalübleniva do vüj pa eške više. Dvej leti, sedem lejt, trinajset lejt, depa lübezen dun leko premine. Pa si po tejm kak eden pa kak drugi najdeta kakšnoga nauvoga človeka. Depa kakoli se godi med dvema človekoma, lübezen do gestija ostane. Nigdar ta ne premine. Tak pravijo! Pa če rejsan tadale gledam kauli sebe, nika nega bole naprej valaun kak gesti. Na, istina je gé, ka gesti trbej, ka ovak je nej mogauče živeti. Depa samo če televizijo nut zakapčnem, zvekšoga od gestija doj davlejo. Dobro, politika pa šport, tau je gé tisto, ka mujs mora biti. Ja, politika! Brezi nje bi dun dobro bilau živeti, če pa edni drugi brezi nje ne morejo. Depa tau je nej lübezen, politika. Šport je samo veseldje. Gesti, liblene moje, dragi moji, tau je lübezen. Na, demo nazaj na televizijo. Ne paumnim, ka bi telko receptov v ednom dnevi človek leko vido pa se je navčo kak gnesden na teveni. Vsefele küjarge küjajo po cejlom svejti. Küja se na špajeti, na ognji, na gasi, küja se v künjaj, v lesej, na mourdji, küja se ležečki, stoječki pa sedečki, küja se s takšnimi pa ovakšnimi začimbami, küja se vnoči pa vodne, küja se v velki pa mali piskraj, na pleji, nut v zemlej, v tepsijaj pa na rižovom paperi, küja se, küja se pa li se samo küja. Telko receptov pa telko začimb je za vsefele gestije, ka si takšo gvüšno niške ne zapaumni. Na interneti so najbole gledani recepti za küjanje. Lidge nut pišejo svoje recepte, pa štejo tiste, ka drugi nut spišejo. Pa se idejo, steri je gé bole čeden, steri baukše küja, komi bole dela küjarska pamet. Lübezni nej konca pa nej kraja! Depa prava lübezen se nut pokaže, gda človek z gestijom nut v lampe dé. Gda se njemi po lampaj razligejo vse tiste arome pa žmaji. Ja, ja po tejm se lübezen najbole vöpokaže. Na, za istino se lübezen do gestija vöpokaže, gda je stoj pošteno lačen. Takšni lidi je na svejti vse več. Pa nej samo po svejti, vej ji je pri nas vsikši den tö vse več. Za tau pa je kriva… na, tau gnes že najbole mlajši vejo, sto je gé kriv za tau. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, trno lübi gesti. Takšo lübezen do njega v srcej pa düši nosi, ka sebe za najbaukšo küjarco drži. »Gnes mo nam naprajla francuskoga kokauta,« je vözglasila, gda smo vgojno zdaumi šli. »Tau sam eto na teveni gledala, kak se dela. Vsikši na toum svejti pa vej, ka je francuska künja najbaukša künja na cejlom svejti. Zatoga volo gnes do obeda nej dosta gesti, ka vas čaka gesti više gestija,« je zapovejdala pa se kcuj žmajala. Moram prajti, ka sam se trno žmajo. Eške nigdar sam nej djo francuskoga kokauta, v vini küjanoga. Pa moram tadale prajti, ka sam kuman čako, samo aj domau pridem pa mo ga začno gesti. Depa že po ednoj minuti sam se več nika nej žmajo. Kokaut je takši biu, ka smo skur leteli ta na tisto mesto, kama eške krau peški odi. Ja, skur smo spejvali kak kokaut. Zaprav, skur smo djali kak kokauši! »Ja, tau se brž vidi, kak ste zaostanjeni! Sploj ne vejte, ka je gé francusko küjanje. Če bi tau vedli, bi vam najbole za istino žmano bilau. Zatoga volo pa, ka tau ne vejte, vam je pa nej žmano,« nam je tumačila, kak sploj nika ne vejmo. Že večer je njena lübezen do gestija tadale šla. S sinom sva nikšen šport gledala. Tak nagnauk sva mogla kanal na teveni vömeniti, ka de una nikšno küjarsko onejo gledala. Pa gda je poglednola, je prajla, ka nam tisto una na drugi den za obed sküja. Nete vörvali, depa lübezen do gestija nas je do kraja minaula. Miki PETEK, 17.09.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.35 LATINA, DOK. FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC, 12.15 UMETNI RAJ, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: RAZBURLJIVA DOŽIVETJA, 16.20 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, MLAD. NAN., 18.35 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EKOUTRINKI, 19.55 PETA HIŠA NA LEVI, HUM. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 17.09.1992, 1.00 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL PETEK, 17.09.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.45 TV PRODAJA, 10.15 GLASNIK, 10.40 EVROPSKI MAGAZIN, 11.10 ČRNO BELI ČASI, 11.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 17.09.1992, 11.50 ŽOGARIJA, 12.20 SINJE NEBO, NORV. NAN., 13.05 IMAGO SLOVENIAE: SLOVENSKI CITRARSKI KVARTET, 14.30 KOKAIN, STRAHOVLADA IN INKOVSKA VSTAJA, DOK. ODD., 15.20 OSMI DAN, 16.25 CIRCOM REGIONAL, 16.55 PRIMORSKI MOZAIK, 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 18.00 NA LEPŠE, 18.25 ZLATA ŠESTDESETA - NOSTALGIJA Z METKO ŠTOK, 19.20 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD STRMOL, DOK. SER., 20.00 VRNITEV SVETOPISEMSKIH NADLOG, DOK. SER., 20.55 NUJNI PRIMERI, AVST. NAD., 21.45 TWIN PEAKS - OGENJ, HODI Z MENOJ, AM. FILM, 23.55 TEVEKOMEDIJA, AM. FILM, 1.20 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 2.05 INFOKANAL * * * SOBOTA, 18.09.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: RAZBURLJIVA DOŽIVETJA, 7.20 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: OBUTI MAČEK, ZAJČEK BINE: VREME, LUTK. NAN.; RIBIČ PEPE: ČEZ DEVET PLANIN IN DEVET DOLIN V SLOVENSKE KONJICE, OTR. NAD., 9.00 AVTOBUS STRAHOV, NIZOZ. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.05 NA VIHARNIKOVEM HRBTU, AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 UVERTURA, 16.15 ZDRAVJE, 16.35 USODA, 16.40 ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 PODJETNIKI, MI SMO FACE, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.30 PODJETNIKI, MI SMO FACE, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 ODREŠENA, AM. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.30 URŠA MENART: TO JE SLOVENIJA, KRATKI FILM, 0.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 18.09.1992, 1.10 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL SOBOTA, 18.09.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.50 TV PRODAJA, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 18.09.1992, 9.00 POGLEDI SLOVENIJE, 10.30 POSEBNA PONUDBA, 10.50 CIRCOM REGIONAL, 11.20 PRIMORSKI MOZAIK, 11.50 VRNITEV SVETOPISEMSKIH NADLOG, DOK. SER., 12.40 ZEBRA NA KONJSKIH DIRKAH, AM. FILM, 14.50 GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2010, 17.05 PRGIŠČE ŽALOSTI, DOK. ODD., 18.00 SREBRNA STRELA, AM. FILM, 20.00 DOMŽALE: NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: DOMŽALE - MARIBOR, 22.15 BLEŠČICA, 22.45 ALPE-DONAVA-JADRAN: OD OSTROVICE DO MIRAMARA, SANJSKI GRADOVI NA OBROBJU ALP, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 19.09.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; PIKA NOGAVIČKA, RIS., 9.50 ŽOGARIJA - KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA: BOHINJSKA BISTRICA, 10.15 ANIMALIJA: NORI ZNANSTVENIK, RIS., 10.45 NA OBISKU, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 MATEVŽ LUZAR: VUČKO, KRATKI FILM, 15.20 LJUBEZEN, SLOV. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NEBOTIČNIK, DOK. FILM, 18.05 ODDAJA ZA OTROKE, 18.25 TONI IN BONI, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SLOVENSKA POPEVKA 2010, 22.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 VERIŽNO TRČENJE, ANG. NAD., 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 19.09.1992, 1.30 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL NEDELJA, 19.09.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.40 TV PRODAJA, 9..10 SKOZI ČAS, 9.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 19.09.1992, 9.45 GLOBUS, 10.20 EL SISTEMA - GLASBA ZA PRIHODNOST, DOK. FILM, 11.25 SVEN, PODGANA IN VESOLJCI, NORV. FILM, 13.10 MED VALOVI, 13.40 TURBULENCA: VARČEVANJE Z ELEKTRIKO, 15.00 GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2010, 16.00 LEV, FR. FILM, 17.45 ZAVEC O ZAVCU, 19.00 MONT-SAINTE-ANNE: SVETOVNO PRVENSTVO V GORSKEM KOLESARSTVU, 20.00 DIAMANTNA POT, DOK. SER., 20.50 MALA DORRITOVA, ANG. NAD., 21.45 IVAN HRIBAR, ŽUPAN ZA VSE ČASE, DOK. FELJTON, 22.10 NA UTRIP SRCA, 22.10 NAVDIH KLASIKE, FLAVTISTKA EVA - NINA KOZMUS, 22.15 CHOPINOVA UMETNOST, DOK. FILM, 23.10 RIM, ANG.-AM. NAD., 0.05 ZŰRIŠKA ZAROKA, NEMŠKI FILM, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 20.09.2010, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 10.25 FIFI IN CVETLIČNIKI: ČMRLEKOVA TEKMA, RIS., 10.35 ŽOGARIJA, 11.00 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 UGRIZNIMO ZNANOST: POTRESI, 13.40 POSNETEK KONCERTA ALEKSANDRA MEŽKA IZ KAPELE NA LOŠKEM GRADU, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 16.10 MALA KRALJIČNA: HOČEM ZMAGATI!, RIS., 16.20 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: MARTIN KRPAN, 16.35 12 MESECEV, ANIMIRANA ODDAJA ZA OTROKE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 KLOVN KIRI, RIS., 18.40 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.50 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLASBENI VEČER, 23.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 20.09.1992, 0.15 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 20.09.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.40 TV PRODAJA, 9.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 20.09.1992, 9.35 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 9.50 SLOVENCI V ITALIJI, 10.20 POSEBNA PONUDBA, 10.40 SOBOTNO POPOLDNE, 13.05 UMETNI RAJ, 13.30 PRVI IN DRUGI, 14.00 TO BO MOJ POKLIC, 14.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 17.30 RALLY AJDOVŠČINA 2010, REPORTAŽA, 17.45 CRANFORD, ANG. NAD., 18.40 ROŽNATI PANTER, RIS., 18.50 Z DAMIJANOM, 19.20 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: ŠKOFJELOŠKI GRAD, DOK. SER., 20.00 NA ZAČETKU JE BILO BLATO, DOK. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 DOBER FANT, NEMŠ. FILM, 23.50 NA ZAČETKU JE BILO BLATO, DOK. ODD., 0.45 INFOKANAL * * * TOREK, 21.09.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKČEVE DOGODIVŠINE, LUTK. NAN., 10.40 12 MESECEV, ANIMIRANA ODD. ZA OTROKE, 10.55 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: MARTIN KRPAN, 11.15 ZGODBE IZ DIVJINE, DOK. NAN., 11.50 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA MIKL, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 OSMI DAN, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: V ŽIČKI KARTUZIJI, 16.20 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PREDANI LJUDEM, DOK. FILM, 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 MIZAR ZA VSE ČASE: NAGLAS, DOKUMENTAREC MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 MADŽARSKA ŽELJA PO SVOBODI, DOK. ODD., 23.50 PRAVA IDEJA!, 0.20 PREDANI LJUDEM, DOK. FILM, 0.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 21.09.1992, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL TOREK, 21.09.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.40 TV PRODAJA, 7.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 21.09.1992, 7.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.05 NA LEPŠE, 8.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 9.00 STUDIO CITY, 9.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 15.50 GLASNIK, 16.20 MOSKVA: SV. PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI, 18.00 DIAMANTNA POT, DOK. SER., 19.00 NA VRTU, 19.25 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD JABLJE, DOK. SER., 20.00 LOKALNE VOLITVE 2010, 20.55 GLOBUS, 21.30 PRAVA IDEJA!, 21.55 DEDIŠČINA EVROPE: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST, ANG. FILM, 23.50 KOVAKOV LABIRINT, ŠP. FILM, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 22.09.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODDAJA, 10.15 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 10.50 ZLATKO ZAKLADKO: V ŽIČKI KARTUZIJI, 11.05 SLOVENSKI VODNI KROG: OSAPSKA REKA, DOK. NAN., 11.30 PREDANI LJUDEM, DOK. FILM, 12.00 MIZAR ZA VSE ČASE: NAGLAS, DOKUMENTAREC MESECA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEDNIK, 14.20 NA OBISKU, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: MAKOVA ČRVIVA TORTA, RIS., 15.50 MILAN, RIS., 15.55 MEDVEDEK: MEDVEDJI ŠKRAT, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 BOJAN, RIS., 18.30 LENI IN ČIVKA, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 UMETNOST NEGATIVNEGA MIŠLJENJA, NORV. FILM, 21.35 ŽREBANJE LOTA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 TURBULENCA, 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.09.1992, 1.40 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL SREDA, 22.09.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.09.1992, 7.50 HRI-BAR, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 16.30 LOKALNE VOLITVE 2010, 17.30 ČRNO BELI ČASI, 17.55 MARIBOR: SUPERPOKAL SLOVENIJE V KOŠARKI (M), KRKA - UNION OLIMPIJA, 20.00 LOKALNE VOLITVE 2010, 21.00 IVAN HRIBAR, ŽUPAN ZA VSE ČASE, DOK. FELJTON, 21.30 PLATFORMA, 22.00 F. M. DOSTOJEVSKI: STRIČKOVE SANJE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 0.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: KRISTINA OBERŽAN IN TRIO GROOVEYARD, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 23.09.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA: JANJA, MLAD. NAN., 11.05 NENAVADEN UM ZA NENAVADEN POKLIC, DOK. ODD., 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PETA HIŠA NA LEVI, HUM. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 MALA BAKTISTKA, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SINJE NEBO, NORV. NAN., 18.15 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POGLEDI SLOVENIJE, 21.25 NA LEPŠE, 21.50 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PODOBA PODOBE, 23.30 GLOBUS, 0.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.09.1992, 0.35 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL ČETRTEK, 23.09.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.30 TV PRODAJA, 8.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.09.1992, 8.25 GLOBUS, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 14.20 LOKALNE VOLITVE 2010, 15.15 EVROPSKI MAGAZIN, 15.45 POMAGAJMO SI, 16.20 MOSKVA: SV. PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI, 18.10 PRAVA IDEJA!, 18.30 MLADIČI V NARAVI: POLOTOK VALDES, DOK. NAN., 19.25 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: BLEJSKI GRAD, DOK. SER., 20.00 MOJA MATI, NEMŠ. FILM, 21.30 LAHKO NOČ, DRAGI, NORV. NAD., 22.30 ZGODBA O JACKU IN ROSE, AM. FILM, 0.20 KOMISAR IN MORJE, NEMŠ. NAD., 1.55 ZABAVNI INFOKANAL