p6?&ine*n& številka Di* 1-— STfiV. 97. V LJUBLJANI, sreda, 27. maja 1925. Poštniaa pladana r gatarini. LETO n. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj c in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen polltiien list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. TELEFON ŠTEV. 552. 13. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Ni kompromisa! Številni sprejemi radikalnih prvakov na dvoru.; Seja skupščine. V enem oziru — in ne najmanj va/.-»em — moramo biti g. Pašiču hvaležni, «t* je odklonil sporazum. Njegov nastop ▼ radikalnem klubu je dokazal, da ne bi stranka g. Pasica sodelovala pri sporazumu iskreno, temveč da bi skušala v svojo korist kompromitirati tudi idejo sporazuma. In deloma se je to tudi že godilo. Ze »e je govorilo, da je prvi uspeh radikalnih prvakov ta, da so rehabilitirani razni radikalni politiki, proti katerim so vložene težke obtožbe. Ko je pokopal g. Pasic sporazum, je pokopal tudi te rehabilitacije in za to delo mu moremo biti le hvaležni. Položaj je sedaj čist in obnovila se bo stara fronta, brezkompromisna in ostro fcojna fronta, samo da bo sedaj neprimerno bolj pripravljena za boj in da se sedaj ae bo dalo več tako slepomišiti z raznimi fiesli ko preje. Naravni razvoj se bo nadaljeval in zmotili se bodo tisti, ki mislijo, da za Jugoslavijo ne veljajo splošna politična pravila. Na eni strani jugoslovenska demokracija, na drugi strani velesrbska oligarhija, na eni strani resnično demokrat-»ko-seljački blok, na drugi strani nacio-malni blok! To sta fronti bodočega boja. Nobenega dvoma ni, katera fronta bo končno zmagala, zakaj za jugoslovensko demokracijo so široke plasti naroda, za velesrbsko oligarhijo pa samo poedin-ci in njihovi hlapci. Še vedno pa je bil sarod močnejši od poedincev in še vedno je bila obča stvar nad interesom posameznika. Za končni izid boja ni torej nobenega dyoma. Toda treba je, da bo boj čimpreje dobojevan, ker vsaka ura boja pomeni uro več trpljenja za ljudstvo. Zato je treba, da se vsi, ki so za enakopravnost in svobodo v Jugoslaviji strnejo v eno falango in da se vse sile porabijo v boju ekonomično. Strankam >nacionaInega« bloka je treba postaviti nasproti Demokratsko seljačko stranko. Stranko in klok, ker je blok težkopaden v taktiki in raKsipen v organizatoričnem delu. Zakoni, "ki se nappvedujejo, pa bodo tako reakcionarni in tako nasilni, da je vsaka razsipnost v bojnih silah greh, ker aiore resno ogroziti zmago. Enotna, vso državo obsegajoča Demokratska seljačka franka je nujnost in njena agitatorična sila je tako probojna, da ne vzdrži na Privatnih interesih sloneč »nacionalni« niti ene bitke. ,3: Toda ne samo v vsedržavni politiki je .. *»a enotnosti opozicije, tudi v Sloveni-najbofi' Sile demokracije je treba čim 7mnpl3Tw?ružiti- Kmetski narod je že ra-t. ? S in napredna kmetska honda sp tei f a* dejstvo. Neobhodno je, razred Vsi »?n,U Poniži tudi delavski in strankarski^081111’ P°sebno osebni njeni na stran wr<\si Inurai° biti Potl*: ne biti Slovenije, i*?*9 -f6 “ praznim iluzijam in v a^ute se uobemm rodni gospodar va„, gospodarstvo Slovenj Uefa in da je ze problem, se Se 8Dl , ® rešimo pred totalnim °bubožanjem ^as Slovenije je edino v enakopravi to pa pribori le v demokratični ujedinjena Slovenija. Širokopotez-sk *reba zasnovati vse predpriprave za uPen nastop ob volitvah in sicer v ta-^ 0 Popolni meri, da bo v Sloveniji tudi ostankom pridobljen mandat »nacio-«nega< bloka nemogoč. Stranka, ki nagrade zato, ker pripušča ob-^*»je Slovenije, mora biti brei man- Beograd, 27. maja. Včeraj popoldne je Nj. Vel. kralj sprejel v avdienco Marka Trifkoviča in Zivkoviča. Nato so bili še v dvoru Marko Gjuričič in za njim dr. Stojadinovič, ki je kralju izročil v podpis trgovinsko pogodbo z Italijo. Naj- večje zanimanje pa je vzbudila avdienca Ninčiča, ki je bil dvakrat na dvoru. Politični krogi so prepričani, da se nahajamo pred važnimi dogodki, ki bi mogli skoraj priti do izraza. Nevarnost odhoda hrvatskih posl. iz skupščine. Beograd, 27. maja. V vrstah HSS je ; bilo opaziti včeraj lahno vznemirjenje, ! ki pa se je kmalu poleglo. Iz vrst radi- j eevcev se širijo vesti, da je treba še vi- J deti, ali bo radikalna stranka v celoti i sprejela sporazum, ali pa ga bo odbila, j Ako bodo radikali kot predstavniki Sr- : bov pokazali, da nočejo sporazum s Hr- !' vati, bi bili potem Hrvati prisiljeni ori- I jentirati se na drugo stran. Hrvati bodo potem zahtevali sodelovanje z onimi j Srbi, ki hočejo sporazum, da jih podpro ; in da bi šla tako večina Srbov z onimi, ki hočejo sporazum. Samostojni demokrati zahtevajo, da se verifikacija mandatov, ako se ne bo mogla uničiti, odloži na jesen. V krogih HSS se trdi, da bi bili Hrvati, ako se to uresniči, prisiljeni bojkotirati parlament in apelirati na zdravo srbsko nacijonalno zavest, ki ima največ zaslug za to državo in največ smi- , sla za mirno življenje. Radičevci upajo, j da jih bo srbski seljak razumel in da bo mogoče se z njimi bralski sporazumeti. Izjava radikalnega poslanca Vukutiča. Beograd, 27. maja. Radikalski poslanec Ilija Vukotič je izjavil novinarjem svoje trdno prepričanje, da bodo vsi mandati verificirani. Radikalni klub ima polno zaupanje v g. Pašiča in bo sprejel to, kar bo Pašič- odločil. Čim se verificirajo mandati, bodo pričela poga-janja, ker nimajo radikali od radičevcev ničesar več zahtevati. Bilo bi tudi zelo nemoralno, ako se radičevcem postavijo še kaki pogoji. Radikali so dobili od HSS vse, kar je v državnem interesu, tako da bo prišlo in bo moralo priti do sporazuma, za katerega se zavzemajo zlasti radikalni poslanci-seljaki, ki kategorično zahtevajo sporazum. Ako radikalna stranka ne izkoristi sedanjega momenta, ni gotovo, da bi še kedaj bila v stanu stvoriti sporazum s- Hrvati. Edina zapreka sporazumu je Pribičevič, ali v tem slučaju se mora njega zapostaviti. Radikalna stranka stoji na stališču, da se mora radičevcem v vprašanju samostojnih demokratov iti na roko. Mi smo itak Pribičeviču povečali klub za 8 poslancev, ki bi morali pripasti nam. Pozitivno je, da bo prišlo v slučaju, ako bo dosežen sporazum, tudi do revizije ustave. To je potrebno, da se nudi radičevcem možnost uvesti v ustavo vse ono, kar smatrajo za najboljše v interesu skupne domovine. Čim stopijo radičevci y vlado, se bo sedanja skupščina razpustila in razpisane bodo nove volitve za revizijo ustave. PAŠIČ BO SVOJ GOVOR POPRAVIL. Beograd, 27. maja. Kakor se doznava, iz najbližje Pašičeve okolice, so bila novinarska poročila o njegovem govoru pretirana. Pašič bo dal nekatere popravke in osebne izjave v tem pogledu. Radikalni klub čaka na daljni razvoj stva-. ri s trdnim zaupanjem v Pašiča. Včeraj sta bila na obedu v dvoru predsednik skupščine Marko Trifkovič in predsednik radikalnega kluba Ljuba Živkovič. Politični krogi so to tolmačili kot sondiranje terena s strani krone. IZJAVA PAVLA RADIČA. Zagreb, 27. maja. Pavle Radič, ki je 'čeraj posetil Stjepana Radiča, je izjavil novinarjem z ozirom na govor Pašiča, da se iz njega jasno vidi, da radikali še ne poznajo Hrvatov. Kar se tiče verifikacije mandatov, je Pavle Radič izjavil, da se bo videlo, kaj bo radikalom bolj konveniralo, ali da se razveljavijo anketirani mandati, ali pa da na njihovo mesto pridejo namestniki. Posebno pa je g. P. Radič podčrtal, da so in morajo biti neki razlogi, da je Pašič v nedeljo tako govoril. Ti razlogi pa so sedaj še tajni in se ne smejo objaviti. »BREZ RA VNOPRAVNOSTI«. Zagreb, 27. maja. Današnji »Hrvati prinaša zelo oster članek pod naslovom: >Brez raVnopravnosti«, v katerem pravi, da so Pašičevi »mameluki« nastopili včeraj v narodni skupščini po diktatu svojega- šefa in v smislu njegovega nedeljskega govora. S sirani radikalskih »teliča« so se culi klici: »Bit če ono, što mi hočemo«. Koliko ima prepotence, objesti, drznosti in brezobraznosti je v tem nastopu onih bednih, ki so se dokopali do moči večinoma le z nezaslišano nezakonitostjo, terorjem in s prosto krajo volilnih kugfic! Mi Hrvati smo na vse pripravljeni in na vse navajeni, ker vemo, da smo stavljeni izven zakona. S tem je Pašič dokazal, da je zavlačevanje verifikacije nezakonitost in velika krivica. Pašič si ne sme več dovoliti, da bi se cinično igral z našimi interesi. Naši poslanci morajo iz tega izvajati konsekvence. Hrvatski narodni zastopniki morajo biti ravnopravni z ostalimi. PROTI NASILJU! Beograd, 27. maja. Dr. Zanič je vložil na notranjega ministra interpelacijo radi j žandarskega nasilja, ki se vrši v vseh 1 občinah v Hrvatski in Slavoniji. data! V tem je vzrok za vse Slovence, da poznajo'le eno fronto in da podrede njeni zmagi vse druge interese! Ker je dejal g. Pašič, da ni sporazuma, triumfirajo danes naši mladini, zakaj še naprej bodo prejemali nagrade za hlapčevstvo. Parola Slovenije pa mora biti, da ni kompromisa z ljudmi, ki triumf frajo, kadar je sporazum odložen. Kadar pa ni kompromisa, tedaj je boj. 1 ega se treba zavedati' in zato vsi v eno fronto, v fronto jugoslovenske demokracije, ki je podlaga za konsolidacijo držav#. Beograd, 27. maja. Seja se je začela zopet prepozno. Tudi v tem oziru mora vladna večina dokazati svojo nesposobnost. Pred prehodom na dnevni red je zahteval dr. Šuperina, da se najprej razpravlja o poročilu anketne komisije, ker ne gre, da* 24 hrvatskih poslancev ne more sodelovati pri tako važnem zakonu. Njegov predlog pa je bil seveda odklonjen in pričela se je razprava o zakonu v kmetijskih kreditih. Poročilo večine je prečital posl. Frani-čevič, opozicionalna skupina pa je pre-čitala svoje odvojeno mišljenje. Zbornica se je pri tem skoraj popolnoma izpraznila in publika je mogla videti, da je ves naš parlament sama formalnost. Nato je branil vladni načrt minister Miletič in povdarjal ter naglašal, kako da je zakon samo v korist kmetijstvu ter da zato prosi, da ga skupščina odobri soglasno. O tem pa ni g. minister nikogar prepričal, dasi bo vladna večina čisto gotovo dokazala, da je njen glasovalni mehanizem intakten. Ko je bil še odbit predlog dr. Šuperi-ne, da se postavi kot prvo točko na dnevni red prihodnje seje: poročilo anketne komisije, je bila seja zaključena in se nadaljuje danes. SEJA VLADE. Beograd, 27. maja. Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta. Razpravljali so 1 o situacijah in o delu skupščine. Poro-; čilo anketnega odbora bo izročeno veri-j fikacijskemu odboru. Stvar se hoče za-I vleči, da bi se dobil čas, da se skozi ■ skupščino donese čim več reakcionarnih ! zakonov. Napravljen je program skup-| ščinskega dela. Pašič je poročal, kar mu ! je povedal Ljuba Živkovič o svoji avdi-! ienci pri kralju. Prometni minister je poročal o nekaterih strokovnih stvareh. Storjeni so važni sklepi v raznih resornih vprašanjih. POOSTREN NASTOP OPOZICIJE. Beograd, 27. maja. Odhod Pavla Radiča v Zagreb se komentira na razne načine. Misli se, da je on odpotoval povodom sklepov, ki so padli na zadnji .seji opozicionalnega bloka. V splošnem pričakujejo ostrega nastopa celokupne jpozicjje. N A ŽIRA NJE HRVATSKIH KROGOV. Zagreb, 27. maja. Nekdo izmed voditeljev HSS je izjavil, da je bil na zadnjem sestanku bloka odobren poskus Pavla Radiča, kako bi čimpreje prišlo do verifikacije mandatov HSS iu na kakšen način bi se preprečilo donoše-nje reakcionarnih zakonov. SOFIJSKI ATENTATORJI BILI DANES . — OBEŠENI. Sofija, 27. maja. Danes zgodaj zjutraj se ima izvršiti smrtna kazen nad atentatorji: Friedmannom, Kojevom in Zad-gorskiin. Baje bo to delo opravil neki cigan. Včeraj popoldne je bilo obsojencem sporočeno, da je kralj odbil prošnjo za pomilostitev. Sinoči je bilo dovoljeno sorodnikom, da posetijo žrtve. NOBENIH POROČIL ŠE 0 AMUNDSENU. Oslo, 26. maja. Dosedaj s Spitzbergov še ni nobenih poročil o Amundseuu. Vreme ni več tako ugodno. Po vesteh iz Newyorka namerava poslati ameriška vlada svoje zrakoplove, med njimi tudi Los Angelos, da najdejo sled za Amundsenom. Vlada nesposobnežev. ŠKANDALOZEN NAČRT IN VALIDSKEGA ZAKONA. Sedanja vlada »e rada predstavlja kot vlada macionalnega bloka. Čisto po krivici in v popolnem nasprotju z resnico. Zakaj, niti ni narod za to vlado in niti ni njena politika taka, da bi bila v narodnem zmislu. Nasprotno je vsak njen zakonski nažrt tak, da ga mora narod brezpogojno odkloniti. Ne pa samo vsled njegovih reakcionarnih določb, temveč predvsem vsled njegovih tehničnih napak, ki so tako velike, da se ti načrti, če postanejo nespremenjeni zakon, sploh izvajati ne bi mogli. Zato je edini pravilni naslov za sedanjo vlado: vlada nesposobnežev. Od nje predloženi zakonski načrti to jasno dokazujejo. Po vrsti so vsi nesprejemljivi in debata se more voditi samo o tem, kateri je slabši, kateri je bolj šušmarski. Nemožnost tiskovnega zakona je bila že dokazana in celo poslanci vladne večine so morali odkloniti skoraj vse točke tega načrta. Zakonski nažrt o kmetijskih kreditih je bil tak, da bi se nam smejal ves svet, če bi ga sprejeli v nespremenjeni obliki. Zakonski načrt o sodnikih so morali odkloniti brez izjeme vsi sodniki. Stanovanjski zakon je komaj sprejet in že se kaže potreba po novem zakonu, ki bi pojasnil, kako je pravzaprav treba razumeti ta zakon. In tako naprej nosijo po vrsti vsi zakonski načrti vlade pečat nesposobnosti. Toda vsaj v eni točki bi človek pričakoval, da je storila vlada svojo dolžnost, vsaj glede invalidskega zakona bi človek pričakoval od >vlade nacionalnega bloka« vsaj malo resnega dela. Če že ne mi prečani, potem bi vsaj zaslužni invalidi Srbije morali biti predmet resne skrbi sedanje velesrbske vlade. Pa tudi glede invalidov je pokazala sedanja vlada popolno nesposobnost. Naj dokažemo to e člankom »Politike«, ki je Šisto srbsko glasilo in ki odklanja invalidski zakon z vso odločnostjo. In vendar favorizira invalidski aakon srbske invalide in dela razliko med prečanskimi in srbskimi invalidi! Kaj bi še le morali reči naši invalidi o vladnem načrtu invalidskega zakona! Pa naj ima besedo »Politika«! »Vprašanje o invalidskem zakonu se je za selih dvanajst dni pritajilo. Te dni pa se je »opet javilo. In tudi ta šestnajsti načrt je šel pot svojih predhodnikov. Morda bi bilo celo bolje, da bi popolnoma šel za njimi, da se ga nikdar ne bi več videlo. Bolje bi bilo, ker je našim invalidom čisto vseeno, če umirajo od lakote, s katero jih obdarja sedanji zakon ali ie umirajo brez kruha, katerega jim od-viame država z novim zakonskim načrtom. Invalidsko vprašanje se v bistvu ne rešuje samo z zakonom, temveč- tudi z dobro voljo merodajnih faktorjev, da ti vnesejo v zakon odredbe, ki odgovarjajo stvarnim potrebam invalidov. Zadnji vladni načrt pa je zelo dale* od tega, da bi rešil invalide lakote in umiranja. Nasprotno, ta zakon celo ponižuje invalide, one vrle borce, ki so bili nekoč na-da in ponos naroda in ki so danes izmozgani, upropaščeni in vrženi v prah pozabljenja. Ta aakonski načrt jih ponižuje, ker jim ne samo ničesar ne priznava in jim ne daje dolžnega spoštovanja, temveč jil} s pomanjkanjem vsake obzirnosti do njih postavlja za kaz-»ence. Niti pretirana in niti neosnovana ni trdi- | tev, da je naša država bolje poskrbela za kaznence, kakor pa je dosedaj skrbela in kakor misli po novem načrtu skrbeti za invalide. Kaznenci v državnih kaznilnicah imajo stanovanje, hrano in obleko. Popolen invalid pa, čegar delovna sposobnost je zmanjšana za celih 100%, ki je popolnoma nespo- ; soben za vsako delo, bi imel po novem invalidskem zakonu prejemati mesečno 200 dinarjev. Ta vsota, pretvorjena v današnjo vrednost kruha, pa pravi, da daje država svojemu za delo docela nesposobnemu sinu, ki je postal nesposoben, ker se je žrtvoval za državo, kot nagrado dnevno en kilogram suhega kruha. Kako bedna je ta nagrada se vidi najbolj iz tega, da je kruh komaj dvajsetina vseh dnevnih potrebščin. Bedna je ta nagrada, ko je celo manjša od onega, kar daje država kaznencem, obsojenim vsled zločina. Invalidi, ki so onesposobljeni samo na polovico, ki jim je izbito eno oko, odtrgani prsti z roke ali ki imajo slične poškodbe, dobe mesečno 45 dinarjev doklade za svojo nesposobnost v ime državne nagrade. Kako bedno - je to priznanje, kako selo meji na cinizem, se najbolj vidi iz tega, da bi rabil tak invalid devetnajst let, predno bi prejel to, kar dobi en narodni poslanec tekom enega meseca. Vojne vdove in vojne sirote prejmejo samo del tega, kar predvideva zakonski načrt aa vojne invalide. In če bi se moglo primerjati bedo, katero predvideva načrt za one, ki jih invalidski zakon »ščiti«, potem bi se moglo reči, da imajo vdove in vojne sirote po novem zakonu pravico na večjo bedo — ko invattdi. Za nje ne predvideva zakon niti olajšave za železniške vožnje, ki so dovoljene rodbinam živih uradnikov in ne dovoljuje jim niti brezplačnega zdravljenja, ki je po ustavi zajamčeno ta vse revne državljan* naše dežele. Odstavek, ki govori o invalidih-oficirjih j« izdelan brez vsakega kriterija, brez vsakega kompasa in brez iskrico poznavanja invalidskega vprašanja. Tu so oficirji najprej razdeljeni v »naše« in »avstrijske«. »Naši« so razdeljeni na aktivne in rezervne, nato pa so eni in drugi razdeljeni še v po dve skupini. Tako se aktivni dele na one, katerih gospodarska sposobnost je zmanjšana za več kot 70% in na one pod 70%. Drugi dobe stare pokojnine, prvi za en čin več in se prevedejo na pokojnine po zakonu iz leta 1923. Pri reševanju tega vprašanja se prav nič ni oziralo na to, da oficirji niso niti kmetovalci niti rokodelci, temveč da so vse svoje življenje posvetili oficirski službi in da so nesposobni za vsako službo, če so nesposobni za oficirsko in naj so izgubili samo eno roko ali pa obe nogi. Za delo v službi, kateri so se posvetili, je čisto vseeno, ali so 70 ali 80 odstotni invalidi. Če se vzame dalje v obzir odredba o oee-nitvi nesposobnosti, po kateri se danes ocenjujejo naši invalidi, potem se vidi, da ni niti en jetičen ali paralitičen bolnik ocenjen ra manj ko 80% nesposobnosti. Na ta način bodo oni, ki so sedeli daleč za fronto in dobili paralizo ali tuberkulozo, po novem načrtu avanzirali in prevedeni na pokojnine po novem zakonu, dočim bodo pravi borci, ki so izgubili v vojni pest, uho a!i stopalo, zapostavljeni. Rezervni oficirji so enako podeljeni na dve skupini. Oni, ki so državni uradniki bojo imeli svojo uradniško pokojnino in invalidnino, oni pa, ki pripadajo svobodnim poklicem, imajo samo invalidnino. Tako bo imel bančni uradnik, ki je izgubil roko in ki ga nobena banka noče več sprejeti, kot državno podporo 400 dinarjev mesečno. S tem mora živeti. Kako je to nelogično in brez vsake podlage, se vidi najbolj iz sledečega dejstva: po osvobojenju in poujedinjenju ima mnogo stotin, celo tisočev naših državljanov, ki niso bili preje srbski državljani in katerim je kot narodnim delavcem priznana penzija. Ali mar naši rezervni oficirji, ljudje s svobodnim poklicem, ki so se celih sedem let bojevali in izgubili v teh bojih posamezne dele svojega telesa, niso nacionalni delavci? Oficirji bivše avstro - ogrske armade so puščeni na njihovih starih kronskih pristojbinah, s katerimi morajo umreti od gladu. Pri reševanju njihovega vprašanja se mora zavreči vsako sentimentalnost in vsaka osebna čustva. Nad temi čustvi mora gospodariti državniška zahteva pravičnosti. Ali so oni isto ko naši oficirji? O tem se je moglo razpravljati pred krfsko deklaracijo. Danes pa imajo vsi državljani naše kraljevine iste dolžnosti in morajo zato imeti popolnoma logično tudi iste pravice. Novi zakonski načrt je zmaličil tudi idejo o narodnem invalidskem fondu. Na celem svetu obstoje taki fondi. V njih polaga narod svoj obolus, polaga ga na razne načine, da bi pomagal onim, ki so v borbi za narod postali nesposobni za delo. Toda v vseh deželah razpolaga s tem fondom sam narod. In prav je tako, ker narod daje, narod tudi razpolaga. Naš novi načrt pa odreja, da razpolaga s tem fondom minister. Z drugimi besedami: iz njega se ustvarja nov dispo»i-cijski lond, s katerim se bodo organizirale strankarske pomoči na račun narodne dobrodelnosti in preko zlomljenih kosti invalidov. Končno odpravlja novi načrt tudi invalidska udruženja. Dočim je začasni zakon o pomoči vojnim invalidom odrejal po § 25., da se imajo invalidi organizirati v obmejne, okrožne in osrednje odbore, dočim so se naši invalidi ravnali po tej določbi in se organizirali ter izvedli organizacijo pod zaščito kralja in stopili v mednarodno zvezo invalidov, dočim se je končno država pri reparacijah posluževala invalidske organizacije, gre novi zakonski načrt za tem, da uniči te organizacije. Zakaj? — To je vprašanje, na katero morejo odgovoriti samo gospodje, ki so prisostvovali seji ministr. sveta, ko se je o tem reševalo. Vprašanje naših invalidov se polagoma samo odstavlja z dnevnega reda. Naši invalidi umirajo rapidno. Toda ko tudi poslednji od njih umre, bo zopet ostala ona domovina, za katero so se borili, Ifateri bo tudi v bodočnosti treba mnogo žrtev in mnogo samozata-jevanja njenih sinov. Pa ali bodo bodoče ge* neracije pripravljene za samozatajevanjo danes, ko v tej deželi umirajo najbolj bedne smrti oni, ki so za ni° največ dali? To je vprašanje, ki leži za današnjim vprašanjem invalidskega zakona. V tem je pravzaprav bistvo invalidskega vprašanja.« Tako srbski list. Mi pa dostavljamo: Nobena stvar ne dokazuje tako zelo nenacional-nosti in brezsrčnosti sedanje vlade ko njeno postopanje do invalidov. Naj poginejo ti v bedi in pomanjkanju samo, da cvete partija : — njihov bog in njihov malik! In za te partizane se navdušujejo nacionalisti! »Strašna slepota je človeka!« Kampanja francoskih raciie v Tri vprašanja obvladajo danes francosko politično situacijo. To so maroško, finančno in ono volilne reforme. Prvo vprašanje je najvažnejše in najnujnejše. Medtem, ko so angažirane francoske čete z Abd El Krimom, vodijo francoski socijalisti in komunisti najživahnejši boj za to, da se preneha z operacijami v Maroku. Ker pa tvorijo socijalisti uvaževanja vreden del sedanje vladne večine, je stvar zelo ne- socialistov zoper ope-Maroku. prijetna. Ako jim ministrstvo Painlevž ne ugodi v maroškem vprašanju in tega nikakor ne more storiti — bodo glasovali zoper vlado ter pride v kartelu do razkola. Socijalisti zastopajo v maroškem vprašanju to svoje stališče iz dveh vzrokov: prvič zasledujejo pri tem strankarskopolitični cilj intenzificiranja dobrih odnošajev med II. internacijonalo, kteri pripadajo, in ined III. internacijonalo; drugič pa zasledujejo pri tem cilj parlamentarna politike: hočejo pobijati Paiiileveja in favorizirati Herriota. ! Že pri zadnji seji se je pričakovalo, da j pride med socijalisti in ministrstvom do i kontroverze. S tem, da je bila odgodena de- i bata o Renaudelovi interpelaciji glede Maro- ; ka, se je stvar samo zavlekla. Oficijalni buletin protektorata objavlja od- ! redbo, ki je prepoveduje uvažanje in razšir- i janje komunističnega dnevnika »L’ Huma- j nitec v francoski coni šerifovega kraljestva, j To prepoved so povzročili gotovi članki omenjenega lista, ki so poživljali vojake, naj j odpovedo pri operacijah pokorščino. Oficijalni komunike o francoskih operacijah pravi: Na zahodu vlada na fronti mir. Samo okrog Pibane je padlo par puškinih strelov. Nova akcija artilerije je povzročila med sovražnimi vrstami resne izgube in precej panike. Pri gori Lenhagia so javljene nove koncentracije. Delovanje naših aeroplanov je bilo zelo živahno. Skupina eskvadrilj je povzela trideset poletov ter je vrgla na vasi dissi-dentov in na sovražne oddelke nad 500 bomb. Potrjuje se, da so bile sovražne izgube posebno v bojih z dne 22. jako velike. Desno i krilo je prišlo v stik s številnimi dissidenti, j ki jih je podpiralo 1200 Riffovih ljudi. Naši ■ pristaši, ki jih je vodil polkovnik Rozan, so se obnašali briljantno. Na vzhodu je situacija mirna. Politične vesti. = Diktatura gospoda Pasica. Ko so vprašali nekega radikalnega poslanca po Paši-čevem govoru, za nadaljnji razvoj dogodkov, je ta odkritosrčno bleknil: »Pa kaj me vprašujete, vsaj je vse v rokah g., Pašiča. Kaj bi torej izjavil?« — Bo v resnici treba prekrstiti radikalni klub v Pašičev klub- ali še bolje v klub mamelukov. = Ena verzija. »Politika« beleži sledečo vest: Včeraj se je mnogo govorilo o verziji, po kateri je krona izrazila željo, da bi sedanja vlada donesla vsaj glavne zakone, ki so v njenem'programu, tako da bi se nova kombinacija (tu se misli na radičevce) stvorila šele z novim programom. Potemtakem bi imela vlada PP najprej izglasovati zakon o kmetijskih kreditih, invalidski zakon, tri sodnijske zakone (o uredbi sodišč, o sodnikih in o državnih pravdnikih) in potrebne dvanajstine, šele potem bi se začela pogajanja glede nove kombinacije. = »Veliki državnik Pašič« je popolnoma usvojil argumentacijo samostojnih demokratov, kakor se hvalijo mladinski listi. Ker je za Jugoslavijo popolna novost, da bi mladinska argumentacija tudi samo dišala po državniški modrosti, se nam zdi, da slava državniške modrosti Pašiča je v ponedeljek zelo otemnela. In mislimo, da bo zgodovina še to jasno dokazala, ko se je ustavila že leta 1915. pri slavnem državniku Pašiču, ker že tedaj ni razumel Pašič veličine jugosloven-ske ideje. — Zopet incident na bolgarski meji. Glasom vesti iz Caribroda se je približala dne 25. t. m. ob polnoči 50 mož broječa bolgarska vojaška četa naši obmejni straži. Dva naša vojaka sta spala, tretji je stal na straži. Bolgarski vojaki 'so prišli v rove ter začeli streljati. Vojaku na straži sta priskoči--la na pomoč njegova dva tovariša, in tudi naši so začeli streljati. Streljanje pa ni trajalo dolgo. Bolgari so se umaknili. Kljub temu so ostali naši vojaki v rovu do jutra, dokler niso prišli oficirji. Tudi bolgarski vojaki so ostali čez noč v bližini meje. Vprašani, zakaj da so streljali, so odgovorili, da so strašili ptice. = Vesti iz Bolgarske. 16. april, ko je bil izvršen atentat, je proglašen za dan žalosti. — V bližini naše meje je bila odkrita, kakor sporočajo oblasti, velika komunistična organizacija z istim ciljem, kakor vse dosedanje. — Šef sofijske policije Mihalčev je izjavil, da je organizator atentata Jankov dobil iz Moskve 400 milijonov levov s posredovanjem agenta Bermelija. — V poslednjih 10 dneh prihaja vsak dan v notranjost nase države 5 dob emigrantov, ki so se preje izseljevali iz naše kraljevine. Izjavljajo, da jih k temu sili nevzdržno stanje v Bolgariji, ki je nastalo po proglašenem obsednem stanju. — Izjava Atanasova. Minister v kabinetu Stambolinskega g. Nedeljko Atanasov je po- i dal dolgo izjavo o situaciji na Bolgarskem in j o terorju. Rekel je, da je agencija Avala sve-i tovnemu tisku sporočila, da so pred njegovim j stanovanjem prijeli atentatorja. Sofijski tisk | piše, da je to provokacija. Odgovarja temu m i pravi, da od 9. junija 1923 pa do danes vlada j v Bolgariji neznosno stanje. Vsako mesto v | Bolgariji ima svojo Golgoto. Sofija ima Gol- 1 goto na planini Vitošu, kjer leži nekoliko : 1000 mrtvih. Neki ameriški novinar je rekel: | Odstavljam pero, naj rjavi. Nočem pisati o ! teh zločinih, ker se me studijo kot človeku, Atanasov navaja statistiko ubitih poslancev in ministrov. Konča, da za tak režim v Bolgariji ni mesta in da nihče ne sme podpirati Cankovega režima. - . = Za moč in demokracijo. Bivši francosk ministrski predsednik Herriot je priliki odkritja spomenika za padlimi v mestu Leus daljši govor, med katerim jejlejal. Ni važno, kdo je na vladi, temveč vazno je le to, da demokracija napreduje v socialnem delu in razvoju. Prva naloga vsake vlade je, da zasigura svoji deželi sigurnost. To pa nikakor ni v nasprotju z zahtevo, da se ne na-ruši mir. Končno se je Herriot dotaknil našega govora v Zenevd in dejal, da upa, da postane ženevski protokol še velika karta za pravice narodov. = Stresemann za Hindenburga. Na seji j predsedstva nemške ljudske stranke je i®.|! ■ zunanji minister Nemčije Stresemann dalj govor, tekom katerega je dejal: Nemara ljudska stranka se ne more priklopila niu | demokratični levici, niti politiki de | ga državnega bloka! Nočemo an ne smemo LAJŠANA PLAČILA ZA O B L E K E DAJE 0„ BERNATOVIC se ^spustiti v ekstremne boje. Za nas je najvažnejše, da se vzdržimo proti tujini. Sprejem JJavvesovega načrta se je izkazal kot dober, ker je utrdil naše gospodarsko stanje. Nato je branil Stresemann svojo zunanjo politiko in razlagal svoj načrt o garancijskem paktu. Prešel je nato na izvolitev Hindenburga, ki da noče ničesar drugega, ko politiko miru na osnovi ravnopravnosti z drugimi narodi. (To se pravi, da Nemci ne smejo veljati kot premaganci. Op. ured.) Hindenburg, da je najboljše jamstvo, da bo politika Nemčije miroljubna. Edina naloga nemške politike je, da je realna in prosta vsek iluzij, (kar bi v navedenem govoru pomenilo, da treba Nemčiji pridobiti z vsemi sredstvi njeno nekdanjo vlogo. Op. ured.). = Švica odklonila socialno zavarovanje. Iz Curiha se poroča: Pri nedeljskem ljudskem glasovanju je odklonilo švicarsko ljudstvo * 381.000 glasovi proti 280.000 takozvano iniei-jativo Rothenberga za spremembo čl. 34. švicarske ustave. Iniciator predlaga, da se doda temu členu ustave dodatek, po katerem bi se imelo uvesti obvezno starostno, pokojnin-sko in invalidno zavarovanje. Za kritje ten zavarovanja bi se imel ustanoviti poseben fond, takozvani fond z vojnih dobičkov v višini 250 milijonov švicarskih frankov. Pripomniti treba, da je narodni svet na svojem zadnjem zasedanju v marcu mesecu odobril zakonski načrt, ki predstavlja kompromise« predlog med iniciativo in vladnim načrtom, ki je zahteval le starostno in pokojninsko zavarovanje in ki se je izjavil za postopn* uvedenje socialnega zavarovanja. Bilo bi to-rej napačno misliti, da je Švica brez socialnega zavarovanja. = Boji v Maroku. Vrhovno poveljstvo nad srednjo fronto je prevzel general Dangan. Abdelkerin zbira nove sile, ker je pretrpela njegova vojska težke izgube. Odpad plemena Aidazan od vstašev je vplival na nje porazno. V Fergaških gorah je odbila franeo-ska vojska napad vstašev ter jim prizadet« težke izgube. Prosveh. KONCERT BRAVNIČAR-KOGOJ. Vkljub za koncerte skrajno neugodnemu času koncertne sezone je začetkom maja konec — sta se ojunačila gg. Matija Bravničar in Marij Kogoj prirediti v pondeljefS. »večer samostojni kompozicijski večer v dvorani Filharmonične družbe. Mlada skladatelja, prvi član opernega orkestra, drugi kapelnik opere hodita v svojih skladbah po potih sodobne glasbe, katere reprezentant je ponaj-več Arnold Schonberg. Vsaka novotarija naleti odpor, tako ima tudi Schonberg mnogo navdušenih pristašev in oboževalcev, še ve4 pa zagrizenih nasprotnikov. Kdo ima prav in kakšno prihodnjost ima ta glasba, bo pokazala bodočnost. Velike duhove je svet dostikrat spoznal in razumel pozno, največkrat po njihovi smrti. Vsako novo stremljenje je treba z veseljem pozdraviti in zato ni bilo prav, da je bil pondeljkov večer slabo obiskan. Apostola novega pokreta naj se toga ne ustrašita. Vzpored je obsegal solospe-ve, klavirske komade in enega za gosli. Skladbe so izvajali gg. Vilma de Thierrj, Pavla Lovšetova in g. Nikola Cvejič, prof. Karel Jeraj. Kot spremljevalca sta fungiral« g. Balatka in Svetek. Bravničarjeva kompozicija napravlja vtis iskanja, premišljevanj« in računanja, dočim Kogojeve kažejo dovolj občutka in ognjevitosti. Oba pa operirata a malodane enakimi sredstvi. Brez dvoma 'j*, da sta oba talenta, ki zaslužita, da jih »P0-števamo in podpiramo njihova stremljenje-Lepo zato od sodelujočih, ki so se stavili jima radevolje na uslugo, da sta pokazal*, svoja dela. Maloštevilni poslušalci — večinoma mladina — so lepa izvajanja sprejeli a navdušenimi, včasih celo z entuzijastičninu ovacijami. Privoščili bi skladateljema poleg moralnega uspeha še gmotnega. Pevsko društvo »Lipa« v Litiji praznuje letos 40-letnico, pevsko društvo »Zvon« v Trbovljah pa 30-letnico svojega obstoja. —o— PREMIJERA »BRIVCA BAGDADSKEGA«. V petek dne 29. t. m. je v naši operi pre-mijera Kornelijeve opere »Brivec bagdad: ski«. Vsebino te opere je napisal skladatelj sam po pravljični vsebini iz 1001 noč. Delo je bilo popolnoma izgotovljeno 2. aprila 1858. leta v Weimarju in posvečeno znamenitemu klavirskemu virtuozu in komponistu Francu Lisztu, ki je to delo vprizoril dne 15. decembra 1858. leta na dvornem gledališču v Weimarju. Vsled raznih 'le, delo takrat propadlo in slavni Liszt je vs ed tega odložil mesto dvornega kapelnika. Pozneie se ie tupatani izvajalo, od junija 1904. leta pa je »Brivec Bagdadski« stalno na repertoarju vseli velikih odrov. »Bnve« bagdadski« je ena največjih in najznamenitejših komičnih oper svetovne literature in njen uspeh je predvsem odvisen od predsta-vitelja Abul Hassana, glavne basovske partije te opere. Posamezne vloge pri premi-jeri so sledeče zasedene: Abul Hassan — g. Betetto, Nuredin — g- Mestek, Baba Musta-fa — g. Mohorič, Margijana — gna. Fnse-kova, Bostana — gna. Sfiligojeva in Kalif — Šubelj, Poleg Betetta je naštudiral vlogo Abul 'Hassana g. Zathey in Margijane — ga. Ribičeva. Premijera opere se vrši za red V- Dnevne vesti. BBEZ SRCA. Prof. Mlaker v Ptuju je »klerikalec«. Bil je zato prestavljen v Srbijo, ker tak je zakon naSih državotvorcev, da je treba »klerikalce« kazensko prestaviti v Srbijo. Tudi to slednje je zanimivo. Kot državni uradnik seveda prof. Mlaker nima bogzna kakih dohodkov in zato ni v stanu, da bi čez no& na svoje stroške odpotoval v Srbijo. Prosil je zato predujem. Bil mu je odklonjen. Šele tik pred odhodom vlaka si je mogel izposoditi denar, dočim je ostala njegova družina v Ptuju brez denarja. Keven uradnik mora tako vzdrževati dvojno gospodinjstvo. Siti razumejo tudi ta čudež, toda človekoljubi se zgražajo. Toda zgražajo se tudi narodnjaki. Zakaj nemala zasluga prof. Mlakerja je, da je bil za ptujske volitve stvor jen narodni blok m da je SLS nanj pristala. Prav noben čudež ne bi bil, če SLS v bodoče ne bi hotela razumeti svoje dolžnosti, da sodeluje v nacionalnem bloku, ki tako postopa z njenimi člani. Posledice takega sklepa SLS si more izračunati vsak Ptujčan. In zato bi povdarili: Kdor nima srca za trpine, ta nima ljubezni do naroda in samo laž je nacionalizem, ki ne pozna obzirov do socialno slabotnih. V brezsrčnosti današnjih mogotcev je tudi fotografija njihove »ljubezni« do naroda. In s tem povdarkom končamo., — Popravki ne zadostujejo. Na odkritja »Naše Straže« glede delovanja nekaterih Žerjavovih prvakov »sta poslala« po § 19. tiskovnega zakona popravke dr. Andrejčič in Wro Petovar »Naši Straži«. Koncem popravka sporoča dr. Andrejčič »Naši Straži«, da je ne bo tožil, če izjavi v uredniškem delu, da je bila mistificirana. Kot odgovor na dr. Andrejčičevo pismo objavlja »Naša Straža« popravek dr. Andrejčiča in obenem nova in konkretna odkritja ter obenem poživlja dr. Andrejčiča, da toži. Popravek Lovra Petovar-ja priobči »Naša Straža« šele v prihodnji številki. — Čudimo se, da se gospodje v takih stvareh sploh poslužujejo popravkov, ko vendar ves svet ve, da se za popravke po § 19. tiskovnega zakona niti najmanje ne zahteva, da bi bili resnični. . — Na naslov poštne direkcije. Naši naročniki na Pragerskem in v Hajdini pri Ptuju se pritožujejo, da ne dobijo redno lista, ki jim ga pošiljamo potom poštne am-bulance. Z ozirom na to, da se vrši ekspedicija v naši upravi redno, je iskati krivdo pri personalu poštne ambulance. Zato prosimo, da se ta nedostatek odpravi. Zahtevamo, da napravi poštno ravnateljstvo red! — Premeščenje. Državni kopališki zdravnik v Rogaški Slatini dr. Treo je premeščen v Gornji grad, dr. Brabec pa iz Rogatca v Rogaško Slatino. — Novi stanovanjski sakon. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti, št. 46 z dne 23. t. m. objavlja novi stanovanjski zakon, ki je stopil, kakor znano v veljavo g 15. majem. — Razpisano mesto. Odda se mesto višjega pisarniškega oficijala pri okrajnem sodišču v Ljutomeru in vsako drugo mesto pisarniškega uradnika III. kategorije, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali vsled razpisa. — Prošnje naj se vlože do 20. junija t. 1. —.Razpored porotnih obravnav. Kakor smo že poročali, se prične dne 2. junija letošnje drugo porotno zasedanje. Ako ostane pri dosedanjih določbah, bo trajalo porotno Zasedanje 10 dni. Red porotnih obravnav je sledeči: Dne 2. junija Josip Weithauser in Peter Mekine (uboj), dne 3. junija Anton Sitar, Fran- in Marija Boncelj (§ 166. 1?. z.), dne 4. junija Peter Golob (§ 166. k. z.) in Anton Strah (uboj), dne 5. junija Fr. Alič, (umor), dne 9. junija Josip Mayer (goljufija). Na vrsto pridejo še sledeči (samo dnevi še niso določeni): Stanko Demšar (tatvina), Josip Rakovec (tatvina), Anton Finderle (tatvina), Alojzij Jelovčan (posilstvo), Ivan Bonča (težka telesna poškodba), Jurij Gru- hačevič, Nikolaj Weber (poneverba) in last not least znani veleslepar Anton Srebotnjak, (ta pa le v slučaju, če ga bo hotelo inozemstvo izročiti). — Škandalozno postopanje orožnikov. No-vogradiški »Graničar« prinaša sledečo interesantno, toda žalostno vest. »Sava je prestopila bregove in prebivalci Mačkovca so morali pobegniti v Visoko gredo. Tam so si napravili iz vej nizke šotore. Orožniki so prišli rekvirirat puške. Pri tej priliki so 'vlačili ljudi iz šotorov ter jih neusmiljeno pretepavali in suvali s puškinimi kopiti. Tepli so vse od 14-letnili dečkov do 70-let-nih starcev. »Graničar« vprašuje: Kdaj se bo nehala ta žandarska prepotenca? Zoper vsa ta ostudna divjaštva, nad katerimi se zgraža vsak izobražen človek, ne ukrenejo višje oblasti ničesar!« — Komunistični napad -na japonskega generala. Te dni je poskušala skupina komunistov umoriti generala Wukudo v Tokiju. General Wukuda je igral za časa obsednega stanja po katastrofalnem potresu v letu 1923 važno vlogo. Atentat se ni posrečil. — Potresna katastrola na Japonskem. Seismologi so mnenja, da se ni bati nadalj-nih stresljajev. Površina, na kateri je bil potres, meri samo 25 kvadratnih milijonov, toda intenziteta potresa je enaka oni potresa iz leta 1923. Samo dejstvu, da na tem ozemlju ni večjih mest, se je zahvaliti, da ni napravil potres naravnost katastrofalne škode. Skupna škoda se ceni na 70 milijonov jenov. Natančnih poročil še ni, ker je prekinjena tudi brzojavna in telefonska zveza. Kljub temu so znane nekatere nove podrobnosti. V bližini mesta Ashija se je zrušil železniški tunel ravno v trenutku, ko ga je pasiral vlak. Ruševine so pokopale vlak, in vsi potniki so poginili. V bližini mesta Yen-budo je padel neki vlak v prepad. Najbolj prizadeta je južnozahodna obala otoka Hondo. Število ubitih oseh se ceni na tisoče. — Katastrofalni zračni vrtinec v Mali Aziji. Že od sobote divja po vsej srednji in južni Anatoliji strašen tornado. Število ubitih in ranjenih je znatno. Mnogo hiš in minaretov je porušenih. Vihar je nekatere hiše takorekoč odnesel. Škoda se do tega trenutka še ne da oceniti. — Potop turškega parnika. Te dni se je potopil pri vhodu v Bospor neki turški parnik. 44 oseb je utonilo. Od mornarjev se je rešilo pet mož. — Pogrešan angleški raziskovalec. Mladega angleškega raziskovalca G. M. Dyotta, ki je raziskoval aniaconski veletok od izliva v morje do izvira, že nekaj časa pogrešajo. Zadnja poročila je poslal iz vrha hriba San-gar, ki ga ni dosegel do sedaj še noben Evropejec. — Ia Moskve t Peking. Sovjetska letalska družba pripravlja velik propaganden polet iz Moskve v Peking in sicer preko Mongolske in puščave Gobi. Preleteti bi bilo treba 7000 kilometrov. Poleta se udeleži 6 letal, od katerih so bila tri izdelana v sovjetskih tovarnah. Polet organizira rusko društvo prijateljev avijatike. Polet čez puščavo Gobi in Bajkalsko gorovje je letalsko zelo težavno. Nobenega dvoma pa ni, da bodo sovjetski piloti, ki so preleteli nad 8000 metrov visoki Karakosum, kos tudi tej nalogi. — Velika nesreča dveh motociklistov pri Mariboru. Te dni se je pripetila na državni cesti blizu Lajteršperga pri Mariboru velika motociklistovska nesreča. Sin tovarnarja Maks Poschinger in sin fotografa Kurt Mayer sta napravila na motornem kolesu izlet v okolico. V bližini Lajteršperga sta jima prišla nasproti 77 letni viničar Fran Karl in njegova žena. Izognila sta se sicer sprva, ko sta slišala znamenje motociklistov in stopila »ta v travo. V zadnjem hipu pa si je Fran Karl premislil ter hotel iti preko ceste. Vodnik motocikla je nevarnost opazil in hotel se je izogniti. Toda bilo je že prepozno. Kolo je pograbilo Franca Karla ter ga treščilo s tako silo na tla, da je odtrgalo možu dobesedno levo nogo. Motociklista sta odletela v stran. Poschinger si je zlomil pri padcu levo roko, se hudo pobil na^ glavi in si pretresel možgane. Mayerjeve poškodbe niso težke. Ko je prišel na kraj nesreč« rešilni tok, j« kil Franc Karl že mrtev. — Veliki požar v skladišča avtomobilov. Te dni je izbruhnil v skladišču avtomobilov Aga-družbe v Lichtenbergu na Nemškem požar. Pogorelo je petindvajset avtomobilov, škoda je velika. Ugotovljeno je, da je ogenj podtaknila zločinska roka. — železniška nesreča pri Poljčanah. Na progi Celje—Maribor na postaji Poljčane se je pripetila v nedeljo železniška nesreča. Ko se je hotel odpeljati vlak iz postaje, je počila iz doslej nepojasnjenih vzrokov na stroju cev. Vroča para, ki je puhnila iz stroja je hudo opekla po vsem telesu vlakovodjo Antona Kiesslicha iz Maribora, ki so ga morali prepeljati v Maribor. Vsled te nesreče je imel vlak skoro dve uri zamude. — Na vlomilce je streljal. Te dni so hoteli obiskati vlomilci sušilnico mesarja tijura Puntigarja v Gračanih. Toda morali so odstopiti od svoje nakane: prepodil jih je pes, čigar lajanje je opozorilo mesarja, ki je popadel puško in oddal na vlomilce na strehi par strelov. Vlomilci so jo hoteli nato od-kuriti. Na cesti so navalili na mesarja, ki je pa, ne bodi len, oddal na trojico še en strel. Eden od svedrovcev so je zgrudil takoj na tla. Njegova dva tovariša sta ga pobrala in vlekla seboj v bližnji gozd. Gjuro Puntigar je prijavil stvar policiji. — Samomor rimskega romarja. Na istem mestu v Rimu, kjer se je vrgla nedavno v napadu verske blaznosti pod vlak mlada dama, je končal te dni svoje življenje neki romar. Nahajal se je v večji družbi ljudi, ki so prišli v Rim proslavit sveto leto. Nenadoma se je ločil od svojih sopotnikov ter zaklical: »Jaz hočem umreti za mater božjo. V paradiž hočem!« In skočil je pod vlak, ki je pridrvel v istem hipu mimo. Še umirajoč je vzklikal: »Viva la Madonna!« — Odpeljan parnik. Parnik sovjetske trgovske mornarice »Utriž« se od 10. t. m. pogreša. Sedaj so dobile oblasti v Odesi poročilo, da je brzojavil kapiten parnika iz Var- ; ne: Sredi morja so me prisilili neznani potniki z revolverji v rokah, da sem moral peljati parnik v Varno, kjer ga sedaj zadržujejo. Ne da bi poročal kake podrobnosti, prosi kapiten za čim najhitrejšo pomoč. Sumi se, da je bil parnik odpeljan po naročilu Grka Ne-optusa, ki je bil v času pred revolucijo njegov lastnik in ki se nahaja sedaj v Bulgariji. — Mistificirana policija. Londonska polici- ; ja je bila nedavno žrtev originelne mistifika- . cije. Bila je huda nevihta, nakrat dobi policija telefonično obvestilo, da je zbežal na streho neke hiše v Nord-folk-Street nevaren vlomilec. Policija je obkolila hišo in več stražnikov je zlezlo na streho, da primejo vlomilca. Toda o vlomilcu ni bilo ne duha ne sluha. Pozneje se je izkazalo, da je bila policija imenitno potegnjena od družbe vlomilcev, ki je stvar inscenirala v ta namen, da je — med tem, ko je koncentrirala policija vto svojo pozornost na lov za dozdevnim pobeglim vlomilcem — nemoteno izvršila velik vlom v sosednji hiši. — Ljubico svojega očeta ustrelila. V bližini Chicaga se je pripetil nedavno dogodek, ki je vzbudil radi mladosti glavne junakinje veliko senzacijo. Petnajstletna deklica Luci-la Wunsch je streljala na ljubico svojega očeta ter jo precej težko poškodovala. Že pred dalj časom je opazila deklica na svojo veliko žalost, da ima njen oče ljubico, ter da vsled tega popolnoma zanemarja svojo ženo. Deklica je kupila samokres in ko je srečala kmalu nato v družbi svoje matere na izprehodu očeta z njegovo ljubico, je potegnila revolver ter je ustrelila na prijateljico svojega očeta. Krogla je prodrla pljuča. Tudi oče in mati, ki sta hotela intervenirati, sta bila lahko ranjena. — Ker je miril. Te dni je popivala v neki dunajski gostilni družba štirih pijancev. Po policijski uri so se možakarji skregali. Prepir se je nadaljeval na cesti. Pristopil je na-rakar Fran Chlebniček ter pričel prepirajoče se miriti. V tem trenutku je potegnil eden izmed pijancev nož ter ga zasadil Chlebnič-ku v rebra. Natakar se je zgrudil na mestu mrtev na tla, družba jo je pa odkurila. — Zopet 16 leten mladenič izginil na Dunaju. Te dni je prijavil vratar Andreas Ge- sehwandtner na Dunaju, da je izginil njegav 10 letni sin na zagoneten način. Dečko j« bM priden in ubogljiv. V soboto je šel, kaktir vsak dan, na delo k svojemu mojstru, ia «4 tedaj ni'nobenega sledu več o njem. — Za svojo žensko čast v smrt. Nedatn« so našli v vasi Čemerno pri Gacku mlado Andžo Čupic obešeno. Andža je bila najlepš* dekle v vasi ter hčerka bogatega in uglednega posestnika. Pred kratkim se je zagledala devojka v fanta, ki ga je poznala vsa vas kot velikega pijanca. Fant je priliko izkoristil ter vzel zaljubljeni deklici dekliško čast,^ nakar jo je zapustil. Ko je začutil* Andža, da se nahaja v blagoslovljenem stanu, se je iz obupa obesila. Zagonetna tatvina briljanta. Te dni j* bila izvršena v trgovini zlatarske tvrdk* Klein in Freygang v Novem Sadu zagonetna tatvina briljanta. Zlatarja sta izročila diamant nekemu delavcu, da ga vdela v prstan. Mož je imel dragoceni kamen shranjen v miznici. V torek popoldne je imel diamant in še več drugih kamnov na mizi. Tedaj sta prišla k njemu neki juvelir iz Subotice in njegov potnik. Sedla sta poleg *je-gove mize in pričela razgovor. Medtem s« je mož za trenutek odstranil. Kmalu na to, ko se je vrnil, sta obiskovalca odšla. Delavec je shranil dragulje v miznico, ni pa pogledal, če je med njimi tudi briljant. Drugi dan j« opazil, da je kamen izginil. Aviziral je policijo, ki pa ne more ničesar izslediti. Briljant je vreden 25.000 Din. — Samomor iz nesrečne ljubezni. V pisarni Guttmann v Osijeku se je odigrala t* dni tragična scena. 21-letni nameščene« podjetja Lacinar je izvršil iz nesrečne ljubezni samomor. Prosil je svojo koleginjo, da mu je zapela najljubšo mu pesem. Gospodična je ugodila njegovi želji. Medtem pa, ko je pela, je potegnil nesrečni mladeniŽ neopaženo browning ter si pognal krogi« v srce. Obležal je na mestu mrtev. I jubljana. — Cvetlični dnevi in »Družba sv. Cirila in Metoda«. Svoječasno je bila C. M. družba upeljala cvetlični dan, kateri je prinesel vsako leto pred vojno družbi prav lepe dohodke. Ta prireditev se je med ljudstvom kmalu udomačila in vsak zaveden Sl ovene« je dragevolje odkupil cvetko ter položil svoj dar domu na oltar. Pozneje pa so posegla po tej prireditvi mnoga druga društva, ki so na ta način odvzela družbi njene običajn« dohodke. I. mestna ženska C. M. podružnic« v Ljubljani je že pred meseci določila, da priredi na binkoštni pondeljek cvetni dan. Opustila pa je sedaj to namero, ker so s« vršili letos v spomladnem času skoro vsako nedeljo cvetlični dnevi, v korist raznim društvom. Družba sv. Cirila in Metoda pa ne sme biti oškodovana, zato je sklenila omenjena podružnica, da priredi v jeseni cvetlični dan ali kako drugo prireditev. Opozarjamo že sedaj na to vsa druga društva. — Uporaba hodnikov Dunajske in Dolenjske ceste. Srezki poglavar za ljubljansko okolico razglaša: Levi banket Dunajske cest« je rezerviran izključno za pešce. Vporaba desnega je dovoljena tudi kolesarjem in rodnim vozičkom, ki pa se morajo brezpogojno umikati pešcem. — Na Dolenjski cesti j« dovoljena kolesarjem in ročnim vozičkom vporaba obeh hodnikov. Kolesarji in ročni vozički pa se imajo umikati pešcem. Motorna kolesa ne smejo vporabljati nobenega hodnika na nobeni - od navedenih dveh cest. 1— Poškodovanje mestnih nasadov. V zadnjem času se opaža, da delajo razni zlikovci občutno škodo v mestnih parkih in nasadih, in sicer s tem, da trgajo cvetje, lomijo grmičevje ter pokončavajo ograje in klopi. Pazniki mestnih nasadov imajo strogi nalog vse take škodljivce ovaditi kazenski oblasti. V interesu varstva nasadov s« občinstvo naproša, da samo varuje javno imovino in opozori na vse take zlikove« paznike nasadov ali pa policijsko stražo. 1— Mestna zastavljalnica binkoštno soboto radi snaženja ne posluje. 65 Edgar Rice Burrougs: Tarzanovi doživljaji v džungli. 9e džungelska dežela, v kateri vlada Kudu, solnce lun^’-0 razlikuje od dežele, katero vlada Goro, solnfn tlevi iz"lecia džungla Po svoje — ima svoje tiče in6 sen^ne posebne ptiče, posebne cve-luči in /1Vali’ čijih glasovi tvorijo dnevni šum. A luči in sSen°6 n°či so tako različne od dnevnih, kot /'vptirp hfnce našega sveta od drugega. Gorine živali, , , r VA P^i so drugačni, kot one džungelske, rL .s°lnce Kudu. _ -fLjfi !iubil nočna potovanja po džungli, ker se je veselil teh razlik. Ne le, da je bilo življenje vse drugačno, tudi po m9gi je bilo silnejše in pa bolj romantično. Tudi nevarnosti je nudilo mnogo ■več, za Tarzana pa je pomenila nevarnost začimbo življenja. Vrhutega pa so bili glasovi džungelske noči — tulenje levov, kriki leopardovi, grozni smeh hijenč Dango —■ godba usesom opičjega človeka. Mehke stopinje nevidnih nog, auSljanje listja in frave pod koraki divjih živali, sijaj njihovih svetlikajočih oči iz teme, potem še milijoni glasov, katere i® pač sluh prestregel, vid in vonj pa nista mogla Ugotoviti skrivnega življenja, ki jih je povzročilo — vse to je tvorilo za Tarzana posebno dražest džungelske noči. Danes ponoči je bil napravil posebno velik krog — najprej se je obrnil na vzhod, potem na jug in sedaj se je v loku vračal k severu. Njegove oči, ušesa in nos so bili neprestano na preži. Med glasove, ki jih je poznal, so se mešali tuji toni — grozni glasovi, kakršnih ni nikoli prej slišal, dokler ni Kudu poiskala svojega počivališča daleč tam zunaj ob jezeru — glasovi, ki so pripadali luni Goro in skrivnostnim uram njene vlade. Ti glasovi so dali Tarzanu mnogokrat misliti. Zmedli so ga, ker je mislil, da pozna svojo džunglo zelo natančno in da mu ni nič tujega v njej. Ker so se barve in oblike ponoči razločevale od svoje dnevne podobe, mu je včasih prišla misel, da se s Kudinim odhodom in prihodom Gore tudi glasovi menjajo in take misli so zbudile v njegovi glavi nejasno slutnjo, da sta morda Goro in Kudu kriva te spremembe. Kaj je bilo torej bolj naravno, kot da je i solncu i luni, kakor tudi sebi pripisoval osebnost? Solnce je bilo živo bitje in je vladalo podnevu. Luna, s pametjo in čarobnimi močmi, je vladala ponoči. Tako je delovala njegova nešolana človeška pamet in iskala v temni noči nevednosti razlage za stvari, katerih ni mogel niti otipati, ne vohati ali slišati5 in pa razlage velikih neznanih naravnih sil, katerih ni mogel videti. Ko se je Tarzan na svoji poti zopet obrnil proti severu je občutil njegov nos z ostrim duhom gorečih tresk tudi sled po Gomanganijih. Opičji človek se je urno obrnil v smer, iz katere mu je lahna nočna sapica prinašala sled. Kmalu je zagledal rdeči odsev velikega ognja v gostem zelenju. Ko se je Tarzan ustavil na bližnjem drevesu, je opazil približno pol ducata zamorcev sedeti okoli ognja. Oči-vidno so bili lovci iz Mbongine vasi, katere je noč prehitela v džungli. V krogu so zgradili okoli sebe bomo iz trnja v nadi, da bodo i ognjem lahko odgnali velike zveri. Da to upanje ni bilo prav močno, je pričal veliki strah, ki je tičal v široko odprtih očeh in tresočih postavah čepečih, kajti Nurna in Sabor sta že renčeče lezla po džungli proti njim. Še druga bitja so čakala v senci onkraj ognja. Tarzan je opazil njihove svetlikajoče rumene oči. Tudi zamorci so jih videli in so se zgrozili. Potem se je eden dvignil, potegnil gorečo vejo iz grmade in jo vrgel v smeri proti očem, ki so takoj ugasnile. Zamorec je zopet počenil na tla. Tarzan je ostro opazoval in je spoznal, da je trajalo par minut, predno so se zopet pojavile oči paroma. Sedaj sta prihajala lev Numa in njegova tovarišica Sabor. Ostale oči so se razpršile pred pretečim renčanjem velikih mačk na levo' in desno in ogromne okrogle luči so same žarele v temi. Nekateri črnci so vzdihovaje padli na obraz, a eden, ki je že preje vrgel gorečo vejo, je zagnal sedaj lačnemu levu drugo prav v obraz in tudi te oči so zginile, kakor prej manjše pred njimi. Tarzan je napeto opazoval. ..... Se nobene vesti o flmundsenovi skspedldio. Huom braojavk iz Spitabergov ai pošloI Aimidien dosedaj se nobenega poročil*. P«r«ik >Hobby< se je vrnil ▼ Wellman Bajr. Preiskal je morje severno in zapadno danskega otoka ter ugotovil, da so prilike gled« l«dm prav nepovoljne. Dejstvo, da se Amund->m toliko časa ne vrne vzbuja precejšno »»•mirjenje. Ako so se pokvarila letala, kodo imeli raziskovalci dolgo in nevarno pot. Treme je oblačno, temperatura mrzla. Z vrba otoka pri Amsterdamu opazuje kapitan parnika »Fram? morje v smeri proti severu in gleda, če se ne bodo prikazali »akoplovci. V Oslo razširjajo novine raznovrstna domneve, toda v resnici ne ve nihče ■iieMr. ▼ Oslo opozarjajo na to, da ima Amundsen pri »vojih polarnih ekspedicijah navado, da iiostane čim dalje mogoče, da tako vidi šim »ajvel mogoče. Tako je ostal leta 1911, ko j* dosegel južni tečaj, dva dni na mestu ter ■apraril skice in ukrenil vse potrebno, da je •dstranil možnost vsakega dvoma o tem, da j« bil res na južnem tečaju. Testi, ki prihajajo iz Newyorka, so pa jako pesimistične. Najznamenitejši raziskovalci, kakor Barlett in Hensen, so mnenja, da Amnndsen še nikakor ni mogel priti na severni tečaj. Tudi ti raziskovalci so mnenja, da opravičuje dejstva, da Amundsen ne pošlje nobene vesti, k resnemu vznemirjanju. V Ameriki se boje, da je Amundsen tragično končal z vso svojo ekspedicijo, ki •betoji iz 8 mož. V pondeljek sta brzojavila parnika »Hobby< in »Fram« v Newyork, da o ekspediciji ni prav nobenega sledu. Par-■ika sta krožila vso noč po morju, ne da bi kila kaj videla. Domneva se tudi, da je moral Amundsen pristati radi megle in viharja •a Alaski. V Ameriki se pripravljajo rešilne ekspedicije. Govori se, da se pošljeta na sever dva trakoplova, med njima slavni »Los Angeles«. Raziskovalec Hammer, ki je spremljal Amundsena na njegovem prvem potovanju, se pripravlja, da ga gre izsledit v aeroplanu. Tudi raziskovalec Mac Millan, ki pripravlja za mesec junij polarno ekspedi-eijo, je izjavil, da je pripravljen prenehati s pripravami in se udeležiti rešilne akcije. Amerikanska Geografična 'družba, ki finan-«ra Mac Millanovo podjetje, je' izjavila ofi-•ijelno, da bo dala, ako ne pride nobenih vesti, na razpolago dva aeroplana za rešilno akcijo. SILEN ORKAN V POLARNIH KRAJIH. Iz Pariza opozarjajo na to, da ne more priti Amundsen, ker ni hotel preobremeniti svojega aeroplana z aparatom za radiotele-jrafijo, na noben način v stik s parnikom »Fram«. Domneva se, da je bil Amundsen prisiljen pristati. Iz Grenlandije je prišel v aoči od sobote na nedeljo radiotelegram, ki poroča o silnem orkanu v krajih okrog severnega tečaja. Ciklon more, kakor ve Amundsen iz skušnje, ki jo je napravil pred tremi leti, trajati več kakor 48 ur nepretrgoma. Kar se tiče možnosti, da bi pristal Amundsen na severnem tečaju, meni Hen-son, edini človek, ki je prodrl s Pearyjem leta 1909 v belo samoto severnega tečaja, da tam sploh ni-nobenega kraja, kjer bi bilo mogoče pristati z aeroplanom. Tam so samo ledene skale in ledene gore. t C« bo trajalo slabo vreme, kakor se je j bati po mnenju meteorologov, še dalj časa, j bosta odplula ladiji »Hobby« in »Fram« iz welske luke ter raztegnili iskanje ob lede: nih klopeh, na katerih je utegnila pristati ekspedicija. ■COOK IN PEARY. i Leta 1909 sta se borila Cook in Peary med seboj za stavo, kdo izmed njiju je dosegel prvi severni tečaj. Predložila sta rezultate svojih raziskovalnih potovanj družbam učenjakov. Kljub temu ni zvedela javnost pravzaprav nikdar, kateremu izmed njiju v prilog je bilo vprašanje rešeno. Cook je trdil, da je dosegel dne 21. aprila 1908 severni te-; čaj. Ker pa je imel smolo, da ni dobil pri svojem povratku v Evropo zveze, je moral 1 prezimiti še enkrat arktičnih krajih. Njegov ■ brzojav, ki je oznanil svetu njegov uspeh, je prišel samo nekaj dni pred Pearyjevem. Peary je datiral svojo zmago z 8. aprilom 1909. Prepir o prioriteti je bil predložen razsodišču znanstvenikov. Cookovi zapiski so bili izročeni kopenhaški univerzi, dočim je preiskovala Pearyjeve Geografična družba v \Vashingtonu. Cooku so očitali, da ni predložil materijala svojih opazovanj, temveč samo rezultate, ki niso mogli služiti kot dokoz zato, da je res dosegel severni tečaj. Kar se tiče Pearyja, se je suponiralo kot verjetno, da je bil dne 6. aprila 1908 oddaljen samo še 8 in pol kilometrov od severnega tečaja ter, da se je približal končno severnemu tečaju na saneh do distance treh kilometrov. Cooka je označilo takrat novinarstvo kot sleparja, pozneje pa mu je objektivna znanost popravila marsikako krivico. Priznalo se je, da je odgovoril na marsikako bistveno vprašanje nedvomno prvi. Opozarjamo cenj. inserente, da sprejema uprava »Narodnega Dnevnika" o priliki SMnkoŠfntfti praznikov oglase do petka 29. t. m. zvečer do 5. ure. Oglašajte pravočasno! Sokolstvo. Slavnostno odkritje TyrŠovega doma se je vršilo v nedeljo v Pragi. Dom je impozantna stavba, ki popolnoma ustreza tudi nad vse obsežnim nalogam in visokim ciljem praškega sokolstva. Zadostuje, če omenimo, da je dvorana Tyrševega doma največja dvorana v Pragi. Odkritje se je spremenilo v pravi sokolski in slovanski praznik. Poleg Francozov so bili pri odkritju zastopani vsi slovanski narodi in sicer: za Jugoslovenski Sokolski Savez, br. Gangl, za poljsko sokolstvo načelnik Klos, za rusko dr. Vergun, za lužiške Srbe dr. Šleca. Poleg njih so bili na slavnosti tudi člani mednarodnega olimpijskega odbora z zastopniki Belgije, Švedske, Švicarske, Anglije, Jugoslavije (dr. Bučar), Anglije, Grške, in Madžarske. Slavnostnega odkritja se je udeležil tudi predsednik Masarvk in vsa češkoslovaška vlada z ministrskim predsednikom Švehlo na čelu. Slavnost je otvoril diven sprevod sokolov po Pragi. Sprevoda se je udeležilo 8000 članov in 1700 članic z 92 zastavami ter 16 godbami. Akt otvoritve se je odigral na dvorišču Tyršovega doma. Za jugoslovensko sokolstvo je govoril brat Gangl. Nato so sledili telovadni nastopi, ki so bili sijajen dokaz velike višine sokolskega dela. Vsa slavnost je potekla v najlepšem redu in je pomenila novo zmago sokolske misli. 1925. Oblika je ista kot lansko leto, vsebina pa veliko bogatejša. Izdajatelji so se ozirali pri sestavi voznega reda pred vsem na praktičnost in potrebo slovenskih potnikov. Poleg železniških prog Jugoslavije, jadranske plovitbe, poštnih in avtomobilnih zvez itd., obsega letošnji vozni red tudi vse proge Julijske Benečije in Slov. Korotana. Posebno opozarjamo gg. lesne trgovce, da se nahajajo v tem voznem redu že izračunane voznine za prevoz lesa vseh vrst v vozovnih nakladah od vseh postaj v Sloveniji do Postojne in Bistrice Boh. jez. Kljub bogati vsebini in praktičnosti voznega reda »Ekspres« stane en izvod samo 10 dinarjev. Dobiva se po vseh večjih knjigarnah in na vseh postajah pri potniških blagajnah. Naroča se pri »Administraciji voznega reda »Ekspres* v Ljubljani, Borši-nikov trg (prej Pred igriščem) štev. 1. Po pošti en dinar več. Knjigarne imajo pri takojšnjem plačilu in naročilu najmanj 20 izvodov 25% popusta. Opozarjamo, da izdajajo ta vozni red poklicni strokovnjaki ljubljanske železniške direkcije ter je vsled tega najzanesljivejši in najtočnejši vozni red. Istotam se naroča tudi Vozni red službena izdaja Generalne direkcije drž. žel. v Beograda. Cena Din 25.—. NOVI VOZNI RED »EKSPRES«. Danes je izšel cenjenim čitateljem dobro znani in splošno priljubljeni žepni vozni red »Ekspres*. ki stopi v veljavo 5. junija Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 26. maja 1925. Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz. leta 1921 bi. 63; Loterijska 2'A% državna renta za vojno škodo den. 195, bi. 200; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 125; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 805, bi. 810; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 185, bi. 195; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 132; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 375, bi. 385; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 114; »Stavbna družba d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280; 4lA% zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20; i'A% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20. Blago: Hrastovi frizi, od 4 do 10 cm, od 25 do 60 cm, I. in II., fco meja den. 1400; hrastovi hlodi, od 25 cm prem. napr., od 3 m dolž., fco naklad, postaja den. 520; trami 8/8, 8/11, 11/11, 11/13, 13/16, merkant. tesani, monte, fco meja den. 572: Cerovi kr-lji, od 25 cm prem. napr., od 2 m dolž., fco naklad, postaja, 14 vag. den. 18, bi. 18; pšenica Rosafž, 80 kg, rinf., prompt., par. Ljubljana bi. 490, pšenica avstralska, rinfusa, prompt., par. Ljubljana bi. 485; pšenica Hard Winter 2, rinfusa, prompt., par. Ljubljana bi. 500; otrobi pšenični, drob., par. Ljubljana bi. 190; koruza, dob. maj, junij, par. Postojna, neocar. bi. 250; koruza, par Ljubljana, plač. po prej., 1 vag. den. 235, bi. 235; rž, makedonska, 72/73 kg, par. Ljubljana bi. 4-00; ječmen 57/59 kg, maked. post. bi. 300; oves, makedonski, orig., par. Ljubljana bi. 360; krompir beli, fco dolenjska postaja den. 125, krompir rumeni, fco štajerska postaja bi. 115; krompir rudečkast, fco štajerska postaja bi. 135. BORZA. — Zagreb, dne 26. maja. Devize: Curih 11.63—11.75, Praga 179.10—180.50, Paril 307.50—312.50, Newyork 59.67—60.67, London 292.06—295.06, Berlin 14.25—14.40, Dunaj 0.08435—0.08555. Curih, dne 26. maja. Predborza: Beograd 8.50—8.55, Pariz 26.20—27, London 25.115—25.13, Newyork 516.50—517, Milan 20.60—20.675, Praga 15.30—15.35, Dunaj 0.007265—0.0085._______________________ ____ GALANTEN SODNIK. Te dni se je bavila pariška javnost ponovno z malo senzacijo izza lanskega leta. Dve dami iz »Casino de Pariš«, ki sta sodelovali pri filmskem posnetku Avstrijca Krei-slerja nezadostno opravljeni ter bili vsled tega obsojeni radi javnega pohujšanja, ste stali pred vzklicnim sodiščem. Vzklic je imel uspeh. Galantni sodnik je znižal kazen na 30, ozir. 16 frankov in izrekel vrhu tega kondicijonalno sodbo. »Da bodo ostali vsaj vaši akti deviški«, je pripomnil ter se očetovsko nasmehnil lepima grešnicama. Tem nasprotno je bila obsodba Kreislerja — mesec ječe in 200 frankov globe — potrjena. Zakaj ni tudi Kreisler lepa deklica? Mačka in oče. Mlada učiteljica je razlagala učencem življenje mačke. Hotela je povedati posebntt lepo, pa je slikala življenje maFko naravnost s pesniškim zanosom. »Predstavite si, otroci, da ležite zvečer v svojih posteljicah. Tema je in vse že spi. Tedaj se naenkrat nekaj tiho plazi, da se ga komaj sliši. Kaj" neki je to?« Pa se oglasi mali Franček: »To je naš oče, ki se plazi iz gostilne.' Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. j Letošnjo košnjo trave In nemške detelje j bo prodajal na binkoštni pondeljek, dne 1. junija ob 2 uri popoldan j IVAN KNEZ Iz Ljubljane : pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški. asej© • Gradbeno podfrefrje Ing. Dukič in I*©Iios’f€e,vaa uL St. 24 0 T«!efoa fticv 56« v ** ssr^oroča vsa ? to stroko joča deia. najboljši pravi Maršnerovi šumeči limonadni bonboni >B r a u s e«. Zastopstvo in tovarniško skladišče za Jugoslavijo, JOSIP VITEK Ljubljana, Krekov trg 8. M A NAJ BOLJŠA Instrukcije 1 vseli predmetih daje dijak gimnazije. — Naslov se izve v upravi. P1ICH" KOLESA po zelo ugodnih cenah dobite edino le pri ION. VOK, LJUBLJANA, Sodna ulica 7 Abadie ^jarciat ^»pir »o pet »talno ua > mlogt A. Lampret, Krekov ir« .•(). j Uradnica I MALI OGLASI |' «D**» «4» i* J***«! »y* 8r®5a«. z večletno prakso vešča popolnoma vseh pisarniških del, išče službe na deželi. — Ponudbe prosi na upravo lista pod šifro »Vestna in marljiva«. Seznaniti se želi mlada gospodična z istotakim gospodom v svrho skupnih izletov. Cenjene ponudbe ha upravništvo lista pod »Vesna«. (hspodična srednjih let, dobra kuharica, gre kot gospodinja k starejšemu gospodu ali pa tudi kot vzgojiteljica. — Ponudbe , na upravo lista pod »Poštena«. ; Kontorlsfinia s dveletno prakso, absolventinja II. razreda trgovske šole, vešča popolnoma vseh pisarniških del, išče •inžbe v Ljubljani za takoj ali pomadi«. Ore tudi proti nizki plači. — PM«dbe prosi na upravo lista pod »Marljiva in *a»esljivac. Kupi se : še dobro ohranjen cepin. — Ponud-; be na upravo lista pod »Planinec Sprejme se več gospodičen na zelo dobro domačo hrano. — Naslov pove uprava lista. MODNI SALON MINKA HOIVAT, Ljubljana STARI TRG ŠTEV. 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo. muFovo umetno gnojilo za cvetlice je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno buineaa razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve, Cena zavojčku Din 3-. Razpoka društvo: ^VRTNARSKA ŠOLA" V KRANJU. Stalna zalege: Herjirersky, Kcr&il.a. Adria. Bajc, Urbanič. Ftrc Josip Peteline, Ljubljana Mm Tellkikl (bliia Praiemans« Ob Vpeti N« mulo I ISd»i»r«ž« potrebščina u> Blvllje, hroja£«. Čevljarje, sedlarje. Mag«, pletenin«. r*bc*> **eUte. »okune, toaletno blago. 913 > ' Telefon 913